Stev. 197 TRST, v ponedeljek 17. iulija 1911 Tečaj X»XVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini. Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 >t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v>aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, naj-maaj pa 10 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinoati". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tož!jta „Edinost". - Natisnila Trskama „Kd'UOHt". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-hranMnifni račun 5tev. 841-652. TELFFON it. 11-57 BRZOJAVNE VESTI. No.i slovensko-hrvatski klub. DUNAJ 16. Včeraj so se pod predsedstvom dr. Šusteršiča zbrali poslanci S. L. S. in štirje dalmatinski pravaški poslanci ter so osnovali nov klub v avstrijski poslanski zbornici pod imenom : „Slovensko hrvatska enota". Izvoljeno je bilo začasno predsedništvo in sicer predsednikom dr. ŠusterŠič, podpredsednikoma dr. Dulibič in dr. Korošec. Klub šteje 24 po slance v. f Dr. Karol Epplnger. SOLNOGRAD 16. Člena gosp. zbornice dr. Karola Eppingerja je sinoči ob 9 30 zadela kap na tukajšnjem kolodvoru, ko se je hotel odpeljati na Dunaj. Truplo so začasno prepeljali v mrtvašnico na tukajšnje pokopališče. Dr. Karol Eppinger je bil zadnjih 10 let vodja nemško-napredne stranke na Češkem. Star je bil 58 let. Lord Kitchener. LONDON 16. Lord Kitchener je imenovan diplomatićnim agentom v Egiptu. Pariz 16. Predsednik Fallieres se je v spremstvu nauČnega ministra podal na telovadne slavnosti v Saeu, kamor je dospel popoludne. Domače vesti. Najnovejši italijanski mučenik po „Picco iovem* koledarju je baje šjor Adolfo Pan-gerc (Puro sangue di Calabria — kaj ?) katerega so slovenski „Vrdeljci" prav po judovsko linčali. Le nekoliko bolj glasno, da je nekaj rekel, kar se tikalo Slovencev, pravi „Piccolo" in to je zadostovalo desetorici Slovencev, da so junaško navalili nanj in ga neusmiljeno obdelovali. No, stvar je bila nekoliko drugačna, in sicer taka-le : V gostilno gri Gombaču je prišla minulega petka zvečer trojica naših zavednih mož. Pri neki mizi je'.sedel sam imenovani Šjor Adolfo iz dolinske Calabrie, ki je, čim je slišal slovensko govcrico, začel zafrkavati v pokvarjeni slovenščini krčmarja in navzočo trojico. Ti so nekoliko Časa mirno prenašali njegovo zabavljanje. Ko je pa začel zmerjati „s Ščavi" calati da Lubiana, posvarili so ga ojstro, naj neha, ako ne ... . Šjor Adolfo di Dolina pa se ni dal kar tako ugnati v kozji rog, ampak postajal ie bolj in bolj korajžen in začel celo žugati s samokresom. To je dalo povoda, da so Šli nekateri po redarje. Eden izmed naših, ki se ni bal ne junaka, ne njegovega samokresa, pozval ga je naj cdmakne roko od žepa — in ker ni slušal — lopnil ga je. in junak je bil na tleh. Potem ga je pre- PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. III. Po meglenem mokrem jutru je nastal razkošen novemberski dan. Modro obzorje se je v solnčnem sijaju vspenjalo nad Krakovem v polni svoji krasoti in ljubeznivosti in je močno povzdignilo radostno razpoloženje ljudstva, meščanstva in gospode, zbrane pred Sukienicemi na prostornem krakovskem trgu in željno pričakujoče začetek današnje redke slavnosti. Kralj Kazimir je namreč po vzgledu svojega vzvišenega gostitelja v Pragi dal prirediti v svojem stolnem mestu prve j javne vitežke igre in je povabil k njim tudi svoj narod iz vasi, me»t in gradov mnogo milj na okoli. Letošnje praške borbe so imele biti v obče vzor za kraljevske zabave. Vitezi, ki so takrat spremljali Ka- jel, morda 'res premalo delikatno, in ga postavil na hlad. V tem je prišel redar in ga pozval s seboj. Na stražnici so ga zaslišali in pustili na svobodo. Samokresa, s katerim je žugal, niso našli pri njem ; vkljub temu bo moral odgovarjati radi nevarnega žuganja. Šjor Adolfo jo je to pot vendar še po ceni odnesel — zato upajmo, da ga ne bo več trkalo. Občni ibor trž. pcdružnice „Gasbene Matice" bo, kakor je javljeno, v sredo ob 8 uri in pol zvečer v dvorani Slov. Čitalnice (Nar. dom). Na dnevnem redu so: 1. Pozdrav predsednika. 2. Por očilo tajnika, 3. Poročilo šolskega vodje, 4, Poročilo blagajnika, 5. Volitev novega odbora in 6. Slučajnosti. Po občnem zboru nastopi društveni mešani zbor, na željo izraženo od več strani, še enkrat z »Jugoslovanskimi vaškimi slikami", ki jih je isti zbor izvajal tako lepim vspehom na javni produkciji. Vabimo člane in prijatelje društva, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora tega prekoristnega, potrebnega in lepo napredujočega društva. Zveza Jugoslova-skih železničarjev sklicuje za danes dne 17. julija t. 1. ob 8. uri zvečer izredno odborovo sejo in prosi vse odbornike in zaupuke, da se te zelo važne seje vdeleže polnoštevilno. Predsedstvo. Urnik za prodajalnice blaga in jestvin. V soboto je c. kr. namestništvo izdalo od redbo glede zapiranja prodajalnic, ki stopi takoj v veljavo: Ta odredba se glasi: „Na podlagi člena 96/e zakona od 14. januarja 1910 drž. zak. št. 19 tiČoČe ga se urnika dela in zapiranja prodajalnic se določa sledeče: Člen 1. V Trstu in Puli s predmestji se bo moralo prodajalnice blaga in jestvin ter pripadajoče jim pisarne skladišča odpirati ob 7.45 zjutraj, zapirati pa ob 7.30 zvečer, prodajalnice jestvin oodo pa morale biti zaprte od 8. ure zvečer po 7. ure zjutraj. Člen 2. Ob sobotah, kakor tudi na predvečer Božiča, Novega leta in sv. Miklavža bodo smele biti prodajalnice blaga odprte do 8. ure, prodajalne jestvin do 9. ure zvečer. Člen 3. Prestopke proti tej odredbi se bo kaznovalo po določbah obrtnih predpisov. Člen 4. Ta odredba stopi takoj po razglasu v veljavo. Koledar in vreme. — Danes: Aleksij, sp. — Jutri: Kamil LeI. sp. Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoludne 29° Cels. — Vreme včeraj : lepo, zvečer malo dežja. Tržaška mala kronika. Onega Rivolta iz BarkevelJ, ki sta ga nedavno temu brata težko ranila in mu ubila ženo, so včeraj izpustili iz mestne bolnišnice ozdravljenega. Samomor In poskus samomora. Lucija Trevisan, stara 32 let, kuharica, stan. v ul. Ugo Foscolo št. 29, je včeraj zjutraj pila karbolno kislino. Pozvana zdravniška postaja jo je dala spraviti v bolnišnico, ali Trevisan je že spotoma umrla. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Včeraj je hotel tudi s tega sveta 35-letni tesar Ivan Prelc, stanujoč v Skorklji št. 879. V soboto ponoči je prišel domov pijan kakor klada, a ob 3. uri zjutraj ga je najbrž zopet Žejalo in še pijan si je napravil mešanico nekega strupa in petroleja in to izpil, A pijača mu ni posebno dobro dela, kajti ob 5. uri so morali poklicati zdravniško postajo, ki je spravila Prelca v bolnišnico, a nevarnosti ni posebne. Padel Z vlaka. Josip Moratti, star 35 let, težak, stanujoč v prenočišču Pondares, je sinoči blizu Skednja padel z istrskega vlaka. Bil je precej „dobre volje". Ranil se je močno na glavi, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Društvene vesti. Slovensko akademično društvo „Adrija". Dne 12. VII. t. 1. je bil cand. jur. Ivan K a u c i 5 proglašen doktorjem vsega prava na ataroslavni češki univerzi v Pragi; dne 15. je bil promoviran cand. jur. Ivan Marija C o k, danes pa cand. jur. Jože Pučnik. Vsi starešine slov. akad. društv a Adrije v Pravi. Čestitamo. Kot starešine slov. akad. društva Adrije v Pragi (z vplačanim starešinskim prispevkom 30 K) so se priglasili. Lev Brunč-k o, sodni praktikant v Pragi in Iran Marija Čok. zimirja, so morali skrbeti, da se doma vse tako priredi kakor tamkaj. Ista ureditev ograje in sprevoda, v kolikor so pač zadostovale domaČe moči, isti obredi na izvajanju turnirja. Tudi gospa Kristina se je morala na Željo kralja obleči v isto črno svilnato obleko, kakor jo je imela na sebi takrat v Pragi in ki ji je tako izborno pristajala. Tudi zlato Čelanko, obsejano s šestimi vrstami dragih kamenov, v sredini z velikim diamantom, je morala na Kazimirjevo željo pritrditi v svoji frizuri. Tudi njene dame, ki so jo imele pri domačem turnaju prvič na javni slavnosti spremljati, so morale biti kar najdragocenejše oblečene. Z eno besedo je imela biti to slavnost, ki bi Poljake prav dobro zabavala in gospej Kristini živo v spominu vzbudila praške radosti*. Kralj je Že par dni zaprt v svojik sobah, je seveda ni pripuščal v svojo družbo. Toda ona sama je bila tako zaposlena s pripravo obleke, za dostojni nastop v javnosti, da si je mogla misliti, kako njemu primankuje časa za omišljanje in pripravljanje vsega, kar je za tako slavnost, Vesti iz Istre. Hrvatsko-slovensko akad. ferijalno društvo „Istra". Letošnji redni občni zbor društva „Istra" vršil se bjde v soboto, dne 5 avgusta v 3 ure popoludne v veliki dvoran. Narodnega Doma v Buzetu s sledečim dnevnim redom : 1) pozdrav predsednika, 2) sporočilo upravnega odbora, 3) sporočilo nadzornega odbora, 4) volitev Dovega odbora, 5) slučajnosti (eventualia). Nedeljo v jutro izlet na izvor Mirne. V 9 ur nadaljevanje zborovanja. Prenočuje se brezplačno. Ker mi kot dijaki, radi speeijelnih razmer, v katerih živimo, ne moremo priti če-šČe v medsebojni stik, bi bilo zelo potrebito, da Be takrat skupimo v kolikor mogoče ve-čem številu in da zmenimo svoje misli in prvič prirejeno, potrebno. Nekoliko bolj jo je osupnilo, da Kazimir niti v slavnostnem sprevodu, ki se je pomikal z Wawela na odičeno krakovsko namestje, ne kaže ni-kake radosti, da ima lice potemnelo in pogled nenavadno nestalen in mračen. Po-jašnjevala si je to okolnost z domnevanjem, da se nekatere pripravljene stvari niso posrečile tako kakor si je on želel; da priznava kako daleč zaostaja tukajšnja vitežka slavnost za svojim praškim vzorom. Saj ji je imela tudi ona mnogo oporekati; tudi ona je našla veliko razliko med Prago in Krakovem v vsem, na kar-koli je pogledala. Vendar pa se je veselila današnje slavnosti že radi tega. ker jo je smatrala za predigro in skušnjo k velelepi slavnosti svojega kronanja. Sprevod je prišel med zvoki trobent in zvonov na namestje ; Kazimir je zasedel s svojim dvoijanstvom prostor na prestolu na severni strani, gospa Kristina je s svojimi dvorskimi damami stopila na južno tribino. Slavnostni herold je dal znamenje, in z bližnjih Sukienic je prihalo v ograjo dvajset vitezov, v krasni opravi in blešče- nazore o nekaterih zelo važnih vprašanjih kulturne in narodno-socijalne narave, ki živo tangirajo nas dijaški život. Odbor. Iz Dekani 16. (Požar), Danes opoludne je v Dekanih v hiši Josip Picige Josipovega (Lizič) nastal nenadoma požar. Goreti je začelo v spalnici, ki se nahaja v drugem nadstropju. Neka oseba, ki je šla mimo, je prva opazila, da se kadi iz druzega nadstropja, ter je šla to povedat gospodinji, ki je bila v kuhinji. Gospodinja je tedaj hitela v drugo nadstropje, ter prišla še ravno o pravem času, da je rešila dva otroka, ki sta se nahajala v spalnici. Sicer se je ogenj že tako razširil, da na kako gašenje ni bilo več možno misliti. Z brizgalnico železniške postaje, katero so pripeljali na lise mesta, se je ogenj omejilo, da se ni razširil na bližnja poslopja, a Picigova hiša je zgorela z vsem pohištvom vred. Hiša je bila zavarovana za 9000 kron. Lastnik hiše G. Piciga je blagajnik tukajšnje „Čitalnice", ki se radi te nesreče ni mogla udeležiti veselice pri Elerjih. Vesti iz Goriške. Ložice - Plave. C. kr. poštnemu ravnateljstvu. Že večkrat nas je zasrbelo v dlani, da bi napisali te-le vrstice, a smo odkladali. Vas Ložice-županstvo Anhovo in vasici Go ljevice in Kamence z okoli 60 hišami nimajo še leta 1911 po Kristu nikake prave postne zveze z zunanjim svetom. P. štne pošiljatve, došle na poštni urad Plave, oziroma na Go-renjepolje, čakajo tu naslovnika. Koliko se godi pri tem krivic ubogemu ljudstvu, ne bomo naštevali; naštejemo jih pa na drugem mestu drugikrat, če se nam ne usliši naše v tem mesecu vložene prošnje po pravilni poštni zvezi s poštnim uradom v Plaveh. Vsaka nemška in laška kajža že ima skoraj svojega pismonoša, le za ubogo in pohlevno slovensko paro nimajo denarja. — Zado3tije zapostavljanja, ne trpimo več: zahtevamo svoje pravice. Ce [moramo spolnjevati dolžnosti, odračunovati krvni |in denarni davek in druge razne doklade, zakaj nam kratite pa naše pravice ? ! Zakaj merite drugorod-nike z drugo mero?! C. ,kr. poštno ravnateljstvo naj bo uverjeno, da napnemo vse sile v dosego te prepotrebne zveze, če bo pa koga zatem glava bolela, naj pripiše to samemu sebi. To zadostuj ! Proces,,Banca popolare Gorlziana" pred goriško poroto. (Nadaljevanje petkove obravnave). Izpovedba Luzzatta. Preds. : Vi ste rekli, da se lahko izvrše razni odpisi. Ali ne veste, da je to prepovedano ? čih oklepih. Vsi so stopili v vrsto pred kralja, čakajoč, da jih razdeli po dva in dva in določi k borbi. Oči vseh so bile vprte v tribino in k prestolu kralja, ko je naenkrat, na južni strani v občo tišino zazvenel šum in takoj na to krik, katerega pomena dolgo ni bilo možno razločiti. Vzrastel je nemir na vsem prostranem in prenapolnjenem trgu, krik je vedno rastel, divji smeh in porogljivi klici so se osredotočali na tribino, na kateri se je nahajala gospa Kristina. Pogledi vseh so se vprli v njo, ki je stala tukaj v strašnem obupu, imajoč glavo popolnoma golo ! Doli pod odrom se je zibala njena črna lasulja z mavrico dragih kamenov na dolgem vitežkem kopju, kjer se je vjela v padcu. Zmešnjava je bila splošna; ropot, krik, zasmeh, proklinjanje, grožnje so vršale po čistem zraku. V tej zmesi glasov je prodrl samo en mogočen krik: „Garjeva !" In „garjeva !u „garieva !" se je razlegalo po vsem Širnem prostoru. Dvorne dame so se z glasnim krikom Stran II »EDINOST« št. 197. V Trstu, dne 17. julija 1911 Luzzatto : Bil sem vedno mnenja, da utegne tvoriti to postopanje samo dozde« ven zločin. Drž. pravdnik : Glede na to, da prejšnje izpovedbe obtoženca očitno nasprotu jejo današnjim, predlagam, da se prečitajo izpovedbe, preiskave. Tudi predlagam v sir. i si u § 244, da se konfrontira obtoženca Colle, Lenassi in Luzzatta. Branitelji se upro in sodni dvor odkloni predlog z motivacijo, da je predlog preveč splošen. Sledi nekaj manj važnih vprašanj, na katere Luzzatto odgovarja v znanem smislu. Porotnik Savorgnani stavi vprašanje, kako so se vršila naročila za igranje in kako se je plačevalo ? Colle odgovarja, da so se dajala taka naročila ustroeno in se ni vplačevalo takoj nikakega zneska. Luzzatto: Nekdo je trdil, da se je spravilo dr. Baderja v upravni svet z namenom, da se ga izkorišča, ker je bil jako premožen. Opažam, da je vstopil Bader v upravni svet na ^prošnjo župani BDmbiga. Gotovo ne misli pri tem nihče kaj hudega o Bombigu kakor bi se domnevalo o meni, če bi ga bil jaz v to pregovoril. O Colle-tu izjavi Luzzatto, da ga je čislal kot poštenjaka. Tudi ko bi bil kaj zakrivil bi ga on (Luzzatto) ne hotel obsojati. Če bi bili svetniki Colle ta bolje nadzirali, bi bil ta mož na m^stu in bi rešil banko. To se je spoznalo takoj ko je izginil, kajti potem je bila banka v vednih denarnih stiskah. Piani ni bil na mestu, ker je malo sposoben. Robba zahteva, naj se to protokolira. Piani : Malo sposoben ? Ni čuda, ko pa je bil jurist, ki je v banki odločeval ! Deseti dan, dne 15. julija. Obravnava se nadaljuje ob 9. uri zj. Predsednik da prečitati pismo, tičoče se izpovedbe Lenassija dne 11, t. m. Gosp, Degengy iz Ljubljane trdi v tem pismu, da ni zajel 100 akcij od banke za to, da bi užival kake olajšave, marveč da jih je kupil po 235 kron vsako. Pred.: Gosp. Lenassi, kako tolmačite to stvar ? Lenassi: Ne vem. Rekel mi je Colle, da neki trgovec iz Ljubljane je hotel kupiti akcije za to, da bo imel pri benki tekoči račun. Pres. : In vi, gosp. Colle, kaj pravite k temu ? Colle: Gosp. Lenassi se o zadevi ne spominja, toda jaz vem, da omenjeni trgovec je kupil akcije in jda je nato prišel v banko in zaprosil dovoljenje tekočega računa. V jamstvo istega bi bil prepustil banki kot garancijo razun onih 100 akcij še zavarovalne police v vrednosti 40 000 kron. Te police pa so na podlagi izvršenih plačil takrat veljale komaj 10.000 K. Nato je Puecher (branitelj Confortijev) stavil Luzzattu razna vprašanja, na katera je Luzzatto izpovedal sledeče: £Opra-vila, ki so se sklepala s Confortijem, jih je smatral Luzzatto vedno za solidna. O teh opravilih je vedel ves upravni svet. Gozd, ki ga je kupil od Confortija Vidmar, je veljal 488.000 kron. Ni znano, če je B. P. pri tej prodaji kaj profitirala. Colle se oglasi, ca je bil j nekaj dobička. in kretnjami neizmernega gabljenja odvračale od gospe Kristine, ki se je zaman trudila, da bi z rokama zakrila golo, krastavo glavo, in v par trenotkih je bila popolnoma sama r.a zvišenem prostoru. Srd, sramota, groza so jo uničile, brez zavesti se je zgrudila na tla. Ljudstvo se je Že gnalo po stopnicah k njej gori na oder in po grozečih besedah in kretnjah se je poznalo, da jo hoče telesno mučiti, ko je z nasprotne strani na konju prihitel Kazimir, davši ukaz,fnaj vsi zapuste oder. Videl in slišal je vse, kar se je pripetilo pravkar par trenotkov pred tem. Gledajoč s svojega prestola na viteze, razvrščene pred njim, je moral nenadoma svoje oči vpreti na nasprotno stran. Zatrepetalo je pred njegovimi očmi visok0 v zraku nekaj kakor velika črna krogla, ki se je, padajoč na tla, podaljšala v raz-čeperjen rep. Tudi se mu je zdelo, da je v istem hipu zagledal na odru tik za gospo Kristino moško postavo, ki je zopet zginila, kakor bi se bila v zemljo po-greznila. Spomnil se je DomeŠa... (Pride Se.) Če bi B. P. z Vidmarjem nadaljevala tako, kakor s Confortijem, bi Vidmar se rešil. Oglasilo se je cbilo več kupcev za rečeni gozd, a sklenilo se ni kupčije. — Conforti da je sam prosil večkrat, naj se prevzame to podjetje, a nikakor se B. P. ni za to brigala. Zaslišanje Piani-ja. Piani trdi, da je nedolžen. Pove, kako so ga pošiljali v Beljak radi zadeve Conforti. Sel je tja, pogledal in se je vrnil v Gorico ter izjavil, da naj se poda tja kdo drugi. Dne 2. decembra je prišel v banko predsednik Lenassi, pogledal je tekoče račune in se je dognalo, da je račun Confortija mnogo višji, kakor se je mislilo. Predsednik Lenassi je tedaj rekel, da treba Colle-ta odstraniti. Da pa to ne povzroči panike v občinstvu, se je določilo, da ostane to tajnost. Vendar je dobil Piani ukaz, da Colle ne sme več stopiti v banko. Pisma so se morala odpirati v moji pričujočnosti in uradnika NoduŠa. Colle je tedaj zapustil banko. Popoldne je bila revizija. Prešteli smo efekte, konštatiralo se je, da jih manjka v vrednosti 124.000 K. Prišel je Luzzato. kateremu je Lenassi rekel, da na podlagi tega da aretirati Colle ta. Dr. Luzzato pa ga je končno pomiril. Tedaj smo pisali vsem bankam po izvlečke računov. Nekatere so jih poslale, druge so naznanile, da jih pošljejo meseca januarja. Iz takratnih izvlečkov se je kazala razlika za 120.000 kron. O tem smo obvestili predsednika in Luzzatta. Med Luzzattom, predsednikom in Colle-tom se je sklenila pogodba, v smislu katere se je Colle zavezal pokriti eventuelne izgube B. P, Če je bilo pokritje zadostno, to ni bila moja naloga preiskovati. Prve dni januarja 1909 je prišel v banko dr. Luzzatto rekoč, da se po mestu govori o slabem stanju banke. Da se ti glasovi poležejo, je zahteval takojšnjo objavo bilance za 1. 1908. Rekel sem mu, da je to nemožno, ker nimamo še vseh iz-vlečkov računov raznih bank. Končno so postajali ti glasovi vedno bolj grozeči, zato se je sklenilo, takoj obelodaniti bilanco. Delal sem jo prvič. Gospodarstvo. Kaka ho vinska letina v inozemstvu. Vinska letina v Italiji kaže, kakor poročajo od strokovnjaške strani, dobro, i zlasti v glavnem okraju Lecce. Slaba vinska letina lanskega leta še vpliva na letošnje cene. Strokovnjaiko italijansko Časopisje svari vi-ničarje, ker s takimi ccnami tirajo nemške in Svieaifcke kupee v Španijo in Alžir. — Kaka bo vinska letina na Francoskem, je se negotovo. Te dni pričakujejo na pariškem trgu prvo namizno grozdje iz Alžira. — Iz Španske prihajajo ugodna poročila o letošnji letini. Tudi v italijanski Švici kažejo vinogradi dobro. Peronospera, ki je lani tako razsajala, je letos izostala. — Tudi iz azijske Turčije prihajajo poročila o izredno bogati trgatvi. P — Trfioolna in Industrija železu — Delniško društvo „GREIHITZ" o Trstu. * Vse naše cenjene odjemalce opozarjamo, da smo naše pisarne ravnateljstvo blagajno in knjigovodstvo (za računstvu no debelo In drobno) tako iz ulice Silvio Pellico št, ©, kakor tudi iz ulice Corso Št. 35 premestili v našo novo hiSo ropj©. tter« «■*£. Vstop ali uhod v omenjene pisarne ls i ulici S Krojnćnlcn za civiliste In uolake Franjo Polanec v Trstu, vla S. Giacomo (Corso) 6, II. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsako« vrstna dela. Blag« prve vrste, delo solidno, cene zmerne. Prodajo se:: parni stroj 20 HP, dva stroja za rezanje mila in ena parila sesalka po najnižjih cenah v GORICI: Tovarna mila Holzer. Razne vesti. Velike vodne naprave na Primorskem. Neka francoska kapitalistična skupina se resno bavi z načrtom, da v električne svrhe izrabi velike vodopade Gačke v Liki. Stop • nje vaje bi se zgradilo naprave za 60.000 do 80.000 konjskih sil ter se bo tako poskrbelo za električno silo za Reko in vso njeno okolico na hrvatski in avstrijski strani. Razun tega bi se še elektrizirala ogrska državna železnica iz Reke na Hrvatsko. Dogradnja italijanskih pristanišč ob Jadranski Obali. Komisija, ki jej je italijanska vlada naložila, da poroča o zboljšanju in dogradnji pristanišč ob Jadranski obali, je priporočila sledeče stroške: 7.675.000 lir za Bari; 9 mil. lir za Ortono, 3,800.000 lir za Ankono, 14,400.000 lir za Raveno in 14 lir za Benetke. Razun tega je predlagala, da Be zboljsajo pristanišča v Cotronu, Tarantu, Gallipoli in Brindisu. Protest proti odpošiljanju krščanskih vojakov V Jemen. Iz Carigrada poročajo: Grški in armenski patrijarh Bta uložila pri porti protest proti odpošiljanju krščanskih vojakov v Jemen. Omenjena cerkvena dostojanstvenika opozarjata na veliko umiranje, ki vlada v vrstah vojaških čet odposlanih v Jemen ter naglešata, da ni niti duhovnika za krščanske vojake. Županstvo Temnica na Krasu vabi vse nad 10 let v Trsta bivajoče osebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobnosti v svrho dosege domovinstva v Trstu. I k Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHER (ex drug Dragotina Vekjeta) TrSt pr o^iaj?D/veifjet) COKO ^0.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur, Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. 1 si WBm Orehov les kupuje v hlodih in plohih od i cole naprej, ter prosi za tozadevne ponudbe na doticuih postajah tvrdka FR. KOTNIK VERD, pošta Vrhnika (Kranjsko). RUDOLF SCHUI.TZB ——— IZ BERLINA koncesijonlranl zebotehnlk - Piazza Barriera vecchia, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II. bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. Nova trgovina z oljem, kisom in milom z bogato izbero sveo vseh kakovosti B 2 Z04?: --- ulica Giulia it. 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. V Trstu dne 17 julija lbll. »EDINOST« - 197. Stran HI Snaga. (Poglavje o javni higijeni v Trstu). „Snaga je pol Življenja", je vskiiknila Ženica ter z metlo pobrisala mr/ica z mize. Take nazore o snagi kakor ta ženica ima ogromna večina mestnih in trž-kih občin na svetu. To se bo zdelo morda komu pretirano ; pa ni. Le pomislite malo, kako se čedijo in pometajo ulice ? V malih mestih, ki še ne stoje na višini rrodernega „napredka", opravlja to delo par mestnih pometačov, ki patrolirajo z brezovko in samokolnico po mestnih ulicah, ki pa samo slučajno in tako rekoč le po nesreči zabredejo včasih tudi v take kraje in kote, v katerih bi bilo njih delo v resnici potrebno. Cestni pometač ni samo po svojem poklicu ampak tudi po svojih službenih navadah podoben mestnemu policistu ; pometač skrbi za fizično čistost ulice, policist za nje moralno čistost — ne enega ne druzega po navadi ni tam, kjer bi ga bilo treba. Tudi v tem sta si oba poklica Jpodobna, da čimbolj goreči so njih izvrševalci v svoji službi tembolj nevarni so meščanstvu, katero jih, kakor se pravi s svojimi Žulji vzdržuje. Le pomislite si takega pridnega pometača, ki s svojo brezovkt ^razsaja po mestu ter raz tepa prah smeti, mikrobe in bacile vsake vrste, ki so prej mirno ležali na tleh in so le malokomu škodovali, v zrak, da polnijo pasantom oči in dihala ter prodirajo celo skozi okna v stanovanja vbogih meščanov in postavljajo njih zdravje v nevarnost. Ako bi bil pometač manj vnet v svoji službi ter bi nosil svojo brezovko le kot simbol svojega dostojanstva mirno na rami. mesto da se je poslužuje kot maščevalnega orožja, s katerim draži neštete roje mikrobov nad svoje „kapitalistične* delodajalce, bi s svojim nedelo-vanjem meščanstvu ne Škodil veliko; toda Bog nas varuj pridnega in vrhu tega še močnega pometača. Jaz bi se prav nič ne čudil, ako bi v njegovem okraju v par letih polovica prebivalstva pomrla na je-tiki in drugih kužnih boleznih. Na vso srečo je pa pridnost celo med pometači redka čednost, zato tudi v onih staromodnih mestecih, katera so izročila snaženje svojih ulic tem možem, življenje še ni popolnoma zamrlo. Prebivalci velikih, na čelu „napredka" korakajočih mest so v tem oziru mnogo na slaošem. Mesto pometača je tu zavzela mašina in ta ne daje parduna. Brez usmiljenja se valijo ti mogočni vatarji skozi mestne ulice, drveč z ogromno silo ne snago in kali vseh mogočih boltzni visoko v zrak, da jih dobe tudi oni, ki stanujejo visoko v tretjem, četrtem ali celo petem nadstropju in ki bi bili sicer absolutno varni pred njimi. Da, da, napredek je lepa reč, o tem se revežem na deželi niti ne sanja, sicer bi nikdar ne pr šli v mesto. Kdo je iznašel te mašine za pometanje, ne vem, o ttm pa ne dvom.m, da je bil velik sovražnik človeštva in da se je s svojo iznajdbo grozno maščeval nad ljudmi, ki mu niso nikdar nič žalega storili, ki so baš nasprotno bili celo tako „dobrodušni", da so mestnim očetom s plače vanjem direktnih in indirektnih davkov omogočili nakup teh njegovih trosilk pogube in bolezni. Meščani so, kakor pravirc „dobrodušni" ljudje in ljubijo napredek, zato ne dvomim, da je ta sovražnik človeštva s svojo iznajdbo zbogatil in bi se tudi ne Čudil, ako so mu kje na kakem primernem mestu postavili spomenik. Prepričan sem pa tuii, da Še pride dan, ko ga bodo in effigie obesili in obžalujem samo, da nis i tega storili v resnici preden je osrečil s vet s svojo iznajdoo. Na vso srečo je pa že nekoliko občin, ki so se poprijele drugih metod snaženja ulic. V Parizu in tudi v nekaterih druzih j mestih odpr6 hidrante ter preplovijo ulice. Voda odnese smeti, prah in bacile in vrhu tega to tudi zrak nekoliko ohladi. Seveda, na ta način čedijo ulice samo v bogatih okrajih mesta — zunaj na periferiji so razne metode v veljavi, katere so nam z doma še v tako prijetnem spominu. Najboljši način snaženja ulic uvajajo nekatera amerikanska mesta, katera rabijo v ta n men vacuum cleaner. Vsak boljši hotelier, vsak premožnejši meščan je že zdavnej vpelja to v resnici dooro iznajdbo v svoje gnpoiinjstvo Vacuun cleaner • posrka ves prah 3 tal, iz tapet, obleke in pohištva ter opravi to nekdaj tako grdo in neprijetno delo tiho, čedno in temeljito, ne da bi provzročal nikomur sitnosti in nadležnosti. Kar se je v hišah tako izborno obneslo, bi moralo biti s potrebnim preustrojem tudi za čedenje ulic dobro. In kakor skušnja uči, je vacuum cleaner za čedenje ulic res najbolj ^i aparat. V Novem Yorku delajo poskuse z mašino, katero goni motor ter daje tudi potrebno moč za vsrkovanje prahu in smeti, katere lete skozi posebno cev v smetnik na vozu. Vso tak6 odstranjeno nesnago odpeljejo iz mesta ven ter j o požgo. Ime tega reformatorja je dr. Prudden, njegova mašina deluje, da bi bolje ne mogla, ves proces je v resnici perfekten. Kaj bi rekel il Magnifico nostro Po-desta, ako bi kdo naših v mestnem zboru predlagal nat se upelje tudi v naprednem Trstu vacuum cleaner za čedenje ulic? Drug dokaz za mojo trditev je dejstvo, da pojedo, posebno ubožnejši sloji prebivalstva na stotine kil prahu, bacil in nesnage vsake vrste na živilih, ki so bila razstavljena na prodajalnih mizah na trgih, v oknih prodajalnic, na vratah in v pro-dajalnicah samih Ne pravim, da je to tržaška posebnost, — nikakor ne. Po vsem svetu ležijo Živila pri branjevcih in branjevkah na trgih in v prodajalnicah nepokrita po mizah. Prah z ulice in od nikdar ali redkokedaj pometenih tal prodajalnice pada po mesu, maslu, masti, moki, sladkorju, kruhu in drugih živilih, ki vabijo tudi muhe na se. Muhe so pa, to je dokazano, največje trositeljice bolezni. Vrhu tega imajo kupovalci to lepo navado, da se morajo vsake stvari dotakniti in mnogokrat tudi več kot dotakniti, čeprav niti ne nameravajo kupiti dotične stvari. In pri nas v Trstu in drugod po vseh primorskih mestih stoje vreče moke, riža i. t d. pred vratami ali vsaj koj pri na stežaj odprtih vratah ter nabirajo prah in smeti z ulice in sprejemajo celo pozornosti mimo tekočih psov ... Ni apetitno kar pravim, pa ne morem pomagati. Stvar je bolj resna, kakor se navadno misli, zato je bolje, da se na njo opozori. Nič ni zdravju človeka bolj nevarnega ko nečedna hrana. Ako bi mestni zdravstveni uradi posvečevali temu vprašanju več po-pornosti, kakor to delajo sedaj, bi prište-dili občinam ogromnih troškov za bolnišnice in ljudem veliko muk in trpljenja, ki jim jih za dajejo nepotrebne bolezni prov-zročene od nečednih živil, V Londonu je dokazala Miss Emiljr Dove Kraljevemu zdravstvenemu zavodu s Številkami, koliko nesnage pojedo ljud;6 v vbogih okrajih Londona na svojih jedeh, ki so jih kupili na trgih in v malih trgovinah. Gospodična Dove je izpostavila po osem ur na raznih prodajalnih mizah skle- dice kemično čiste, destilirane vode. Čeprav je bilo tistega dne vložno vreme in manj prahu v zraku ko po navadi, se je nabralo v izpostavljene skledice destilirane vode v osmih urah toliko prahu, nesnage in kali raznih bolezni, da se lahko ceni, da kupijo in pojedo ti Londončani na svojih živilih v teh trgovincah, vsaj 60 kg nesnage in bacilov na letu ! Je li v Trstu drugače ? Naj mestni fizikat izvede pri nas podobne poskuse kakor Miss Dove v Londonu in naj stavi mestnemu zboru svoje predloge, kako bi se to zlo omejilo. To bi bilo zelo potrebno in meščanstvo bi bilo mestnim očetom za to rtforim neizmerno hvaležno. _L F. „Gospodarska zadruga" v Kopru vabi na h vanredni občni zbor ki se bo vršil dne 30. t. m ob 9. uri predpsludne v društveni zalogi. DNEVNI RED: 1) poročilo nadzorstva; 2) volitev načelstva in nadzorstva; 3) slučajnosti. NADZORSTVO. Ottlikov. tovorna sodooke In Šampanjsko Šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1910. Viljem Hribar = na Opcinah —- m naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogijen£eve kisline za pivo. Fripore&i m tudi za odjem pokali« In aodorke. Za točno postrežbo se jamči. ZALOGA DALMATINSKEM VIN/I (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 Filip Ivanišević - Trat ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-05. ---Prodaja na drobno in na debelo.--j GOSTILNE: „AlPAdria", ulica Nuova št. 11 in ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih - toči svoja vina L vrste. ■ Skladišče pohištva na novo odprto ' Trsi, al. Commerciale 2. Samo pohištvo iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah. Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike. Hočete se prepričati ? m: piištfii VEDNO V ZALOGI: modeme in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA, ■■ Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTON REPENŠEK,Trst, Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta n fina dela PO KONKURENČNIH CENAH. m Obiščite velika skladišča ud. "t: Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Torrente) „Alla Cittk di Londra" Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske oblek«. Tirolski loden. Ne premoč Ij ivi plašči (pristni angleški). - 8peclaliteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" jo najpopolnejša, najhitrejša in najekonomičnejSa, kar jih oba toj i. GENERALNI ZASTUPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza GoldoRl 10-11, Tel. 1734 Velika oentralna garaga, ulica del Bsahl 16, vogal ulioa Basohetto TELEFON 2247. STOCK PNEtJM GOODBICH (amerikanske). Automobili na posodo po zmerni oeni. Varatvo in Tadrževanje avtomobilov.--Solidna postrežba. Gsssssae Sebastiano Zamagsii Trst, Via deli' Istria št. 23 — nasproti Šolam — Sovama cementnih plošč po K 1-70 v velikosti 52 cm* delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga ima ca razpolago vedno dovolj Blaga ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Heininghaus in iz meščanske tovarne „Pilsner TTrqnel" v Plznu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. •*• ZALOGA Mflttonileue GiesshBMer vedno sveže klale vode pri RMTOMIO DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in IO. TELEF3N 505. toplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijss vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulioa Coroneo 39 - Trat R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. lelezalo 2051 Sjrejie razcariBjanje tatorinejasiM biaga iz mitnic, tostaTljanje na lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE, BOr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Kupujte ,Nar. kolek'! Velike nove prodajalnice IP8F* pohištva in tapetari] :: Paolo Qastwirtb :: TRST, ol. Stadion !t S • Telefon 22-85 (hKa gledana Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cans tm^ne. Begata izbera izboru popolnih sob od 300 do 4000 tron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu, — SPECIJALITETA : Železno Iti medeno pohištvo Josita izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme in posamezni Seli. 11 a IV Trstu, dne 17. julija 1911. »EDINOST« št. 197. Stran VII. 71 1ALI OGLASI [g--: ■■■■■■ ede se računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina znaša 40 stoL >lača se takoj Inser. oddelku. ^ I 4m>\ Albanija in Albanci. rin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revolociji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 kupiti gostilne, kavarne, pro- j dajalnice likerjev in druga | podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon St. 825 7«5 Kdor hoče S © Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Eni p ori j kap za potovanje In za šport. M fotograf ]e Anton Jerklt, Trst Via delle Poste 10. — G JRICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zau; n< k njemu. 315 CStmn »Tclatov. 4ko slatino". Nv delili* v oči se v Tolstem vrhu, Pijte Ouitacj, Koroiko. 736 Josip Trampuš S* priporoča s vejo pekarljo. Večkrat na dan svež arah. — Zaloga moke vaake vrsstg iz prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah SladČlce in blMcoti. Ilrflr sdl Ijd najem. Našlo« pove Inseratni odde-lek Edinosti.__1223 Rs Hi D8Sle smrti svojega soproga prodam takoj BIČ Ul D0V) ge nerabljen voziček (voiturette) Laurin & Klemen t, z dvema sedežima, rudeč, 8/9 HP, dva cilindra, kompleten z lučmi in streho, takoj uporabljiv, zelo ugodno. — Vprašanja naj se pošljejo pod šifro „Okkasionsvoiturette štev. 1211" na Inseratni oddelek Edinosti._>^11 Na Dolenjskem Pojasnila daje F. Pertot, urar, ulica delle Poste 9. 1139 Dtrattoria ry , „ar Antlca Pomp ei" 1 J Tre* D,', T7i Porln Cnlrinni A P Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča Be glavnemu «l»čin«tTu. - Toči ne izvrstno t i no : teran, tatrsko, furla^rto in belo. ŠieinfelJako pivo. Domača kuhinja z raznoTratuiini mrzlimi in gurkimi Jedili. — Za obilen obisk »e toplo priporoča FRANJO MARINŠKK. M9& za treba naslovljati na Inseratni oddelek >Edinostic poštni predal Slovenci Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti'% sklicujte