številka 25 • leto KLIl • cena 700 Hln_________Celle, 23. lunlla 1988
jin TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIABJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Hira, šole
I konec!
fjasmejani in s pe-
nijo na ustih so tu-
letos četrtošolci
juščali srednje-
slce klopi. Šole je
uec, zdajle marsi-
ga sicer še čakajo
(cjemni izpiti za
,(jaljevanje študija
I pa skrbi, kako bo
južbo, a vseeno to
kvari razigranega
tpoloženja.
(fetrtošolke Sred-
e zdravstvene šo-
'mednje pa se je
jnešal tudi en sam
jt, so Celjanom ob
(icu šole nazorno
ikazale, kaj jih ča-
1 v prihodnosti,
epevale so - upa-
), da bodo tudi na
lovnih mestih ta-
I prijazne in zado-
Ijne - in za spre-
d po mestu oble-
I delovne halje, si
dele čepice in zaš-
ne maske. Kako
z nadaljnjim šola-
!in ali službo ta
) niso mislile - pa
prav je tako! Po
pornih štirih letih
srednješolskih
ipeb so si zasluži-
vsaj nekaj trenut-
ir veselja in razi-
inosti.
)0 EINSPIELER
eliko poklicanih,
e malo prisotniii
Na zasedanju zborov re-
ibliške skupščine včer^
danes delegati oblikujejo
»enje k osnutku spre-
!mb jugoslovanske usta-
in posebej izpostavljajo
edloge sprememb, za ka-
« je javna razprava
Sloveniji pokazala, da ni-
sprejemljivi. Govorijo
li o prvih pripombah in
(diogih na tezo za osnu-
I sprememb slovenske
lave.
Mnenja o tezah bi naj bili
likovali po občinah in na
svetih, a če je bil povsod
ziv vabljenih takšen kot
fjšnji teden na regijskem
svetu v Celju, nam je spre-
^nib, ki jih sicer terjamo,
malo mar.
'O seveda ni edini razlog.
|!tje na celjskem posvetu
'jf- podpredsednik repu-
'^ke konference SZDL Ge-
°ačič, sedaj še ni razlogov
Velik in težak prepir
spremembah. Slovenska
i^vna komisija se je na-
^^ odločila za drugačno
'' kot v preteklosti ali kot
] pripravi sprememb zvez-
.Ustave. Teze, ki jih je po-
Oila y podporo ali zavrni-
irnajo variantne rešitve,
prava o njih pa bi naj po-
^la pravo smer priprave
, ^tka sprememb sloven-
\ Ustave. Toda razprava
J je objektivno omeje-
j^aj morajo biti spremem-
jj^^Publiške ustave uskla-
s spremembami zvezne
, Kaj in kako bo z njo,
jjJ® sedaj nemogoče uga-
^oK^^-^^ po povsem novi,
3ni in seveda kratki
Vi So ravno zaradi pove-
^ sti 2 zvezno ustavo tudi
U^ripravi tez ostale neusli-
f Teze so kompromisne:
tij^Jo zmanjševati normi-
• ukinjati pravila in
4
obrazce in le v nekaterih de-
lih (Iger je to sploh mogoče)
segajo dlje kot zvezna usta-
va. To velja predvsem za do-
ločitev pravic, svoboščin in
dolžnosti človeka, za na pri-
mer odpravo smrtne kazni in
šiijenje možnosti iniciativ za
spremembo ustave. Tako
imenovanih ustavnih teme-
ljev se ne dotikajo: »Če od-
premo razpravo o temeljnih
načelih, bi s tem odprli vpra-
šanje skupnega življenja
v Jugoslaviji,« je dejal Geza
Bačič.
Razlike v odnosu do teh
vprašanj so med posamezni-
mi deli Jugoslavije preveč
velike. Če pa ni mogoče raz-
pravljati o njih, če je nemo-
goče predvideti, katere sicer
ponujene variante spre-
memb slovenske ustave bo-
do glede .la dogajanja z zvez-
no ustavo sploh možne, po-
tem kaže, da ljudje tudi še
niso pripravljeni množično
morda v prazno izražati svo-
jega mnenja. Da ga pa imajo,
je pokazal tudi celjski po-
svet, čeprav je bil resnici na
ljubo bolj monolog gosta iz
republike kot pravi posvet
o odprtih vprašanjih naše se-
danjosti in prihodnosti.
MILENA B. POKLIČ
Danes se dobimo na Vranskem
Zadnje leteče uredništvo, ki ga pred poletjem priprav-
ljamo, bo na Vranskem, To seveda ni naključje, kajti na
Vranskem letos praznujejo praznik občine Žalec. Ena
izmed prireditev v okviru občinskega praznika bo torej
tudi leteče uredništvo Novega te<*nika in radia Celje.
Novinarji se bomo danes ves dan mudili na Vranskem,
zvečer ob 20. uri pa pripravljamo srečanje s krajani
v kulturnem domu, kjer se bodo obiskovalcem predsta-
vili tudi ansambli, pevci in drugi gostje. Krajani Vran-
skega in okolice ste torej nocoj vabljeni v kulturni dom
na Vranskem!
J.V.
Ob Dnevu samoupravljalcev
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju bo v ponedeljek ob
18. uri proslava ob 27. juniju. Dnevu samoupravljalcev. Na njej
bodo podelih enajst priznanj samoupravljalcem ter priznanja in
nagrade Inovator leta 1987. Slavnostna govornica bo predsed-
nica celjskih sindikatov M^da Meštrov. Kulturni program bo
prispeval mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje.
Že v petek pa bo v Titogradu srečanje samoupravljalcev Jugo-
slavije. Na njem bodo spregovorili o funkciji poslovodenja.
Svoje izkušnje bo prispevala tudi delovna organizacija Zlatarne
Celje, ki jih bo predstavil predsednik kolektivnega poslovod-
nega organa Stane Seničar.	MBP
Proizvodno
tekmovanje gozdnih
delavcev
Pri Ingradovem lesnem obratu na
Gomilskem je bilo v soboto delovno
proizvodno tekmovanje gozdnih de-
lavcev, ki ga je pripravilo Gozdno go-
spodarstvo Celje. Na njem so nastopili
delavci iz celjskega območja, pomerih
pa so se v osmih disciplinah in sicer
obračanje meča in namestitev verige,
kombiniran prežag hloda, zasek, pod-
žagovanje, podiranje hloda na balon,
kleščenje vej, prežagovanje hloda na
podlagi in teoretični del. Nastopili pa
so tudi vozniki gozdnih kamionov.
Pri delavcih sekačih je v skupni uvr-
stitvi (v vseh osmih disciplinah) zma-
gal Franc Mešiček iz tozd Boč Roga-
ška slatina, ki je zbral 815,5 točke, sle-
dijo Jože Sošter iz tozd Pohorje, Oto
Mikek iz tok SI. Konjice itd. Ekipno je
pri sekačih zmagal tozd Pohorje, pri
voznikih posamezno Silvo Potočnik iz
tozd Pohoije in ekipno tozd Pohorje.
TONE TAVČAR
Grajski zidovi so žalosten
dom
Prevzgojni dom Radeče potrebuje
nov internat, a bitka za prostor je
huda. Stran 12.
KIluč prihodnosti le ¥ preteklosti
Okrogla miza o zablodah preteklosti je načela nekaj
pomembnih vprašanj. Stran 4.
Če voz ne potegne ¥ breg, nI treba
pretepati konle¥
Intervju s Francem Potočnikom, pobudnikom Slovenske
kmečke zveze. Stran 10.
fSSMMnM
Pritisk ali nadzor?
Zlepa še ni kaj tako razbu-
rilo slovenske javnosti kot
dogajanja ob aretaciji trojice
Janša-Tasič-Borštner. Vpra-
šanj, očitkov, dvomov, pod-
tikanj, predvsem pa naspro-
tujočih mneiy skorsu ni več
moč razumno spremljati.
Kar je za ene črno, je za dru-
ge belo in seveda obratno.
Ce pustimo upravičenost in
pravilnost samega postopka
ob strani, pa se odpira pred-
vsem eno vprašanje: kje je
meja med pritiskom na pra-
vosodne (in druge) organe in
potrebnim nadzorom javno-
sti nad njihovim delom ?
Temeljna razlika med av-
tokracijo in demokracijo je
ravno nadzor javnosti nad
delom državnih organov. Če
bi torej živeli v demokratični
državi, bi imeli vso pravico
postavljati vprašanja in pri-
čakovati odgovore. To bi bi-
lo normalno ali celo nepo-
trebno, ker bi se državni or-
gani sami čutili dolžne, da
javnost seznanjajo s svojim
delom in vedno znova iščejo
potrditev svoje legitimnosti.
Pa se vprašajmo: koliko
sploh vemo in koliko lahko
vplivamo na odločitve naših
državnih organov in služb?
Lahko kaj bolj vplivamo na
odločitve Predsedstva SFRJ
kot na delovanje organov Ju-
goslovanske ljudske armade
(to sta samo primera)? Oba
(vsi) naj bi bili v službi ljud-
stva. Iz tega zornega kota se
lahko počuti Jugoslovanska
ljudska armada v primeru
Janša-Tasič-Borštner res ne-
upravičeno izpostavljena
nadzoru javnosti. Če bi ved-
no in povsod zahtevali jav-
nost dela, takih šokov ne bi
doživljala in danes ne bi go-
vorili o pritisku na delo nje-
nih organov temveč o raz-
umljivem nadzoru.
Ob vsej (upravičeni) priza-
detosti nasprotujočih strani
nas posledice, izražene v pre-
tiranih reakcijah, ne bi smele
presenečati. Le največji opti-
misti tudi lahko pričakujejo,
da bomo enkrat za vselej
prelomili z zapiranjem infor-
macij in samo-sebi odgovor-
nim ravnanjem. Zadovoljni
bomo lahko že, če mlinski
kamni ne bodo štrli treh (in
večih) mladih ljudi, če bo
zgodovinski spomin po teh
dogodkih prijaznejši, kot je
danes, če bomo v naslednjih
letih spremenili našo zako-
nodajo (in se je držah) tako,
da se bo vsak v tej naši skup-
ni domovini počutil varnega
kot človek in državljan, če...
Veliko, kar preveč je teh »če-
jev«. Boleče opozarjajo na ti-
sto, česar danes še ni.
MILENA B. POKLIČ
Sindikat ne bo puščal delavcev v stiski
Celjski občinski sinilikalni svet ni ugoau pritožiti Zvonka Periiča
Celodnevni posveti sindi-
kalnih aktivistov in seja ob-
činskega sveta zveze sindika-
tov Celje so pokazali, da v ob-
čini podpirajo program zago-
tavljanja socialne varnosti
kot ga je ponudil republiški
svet ZSS. Udeleženci razširje-
ne seje republiškega sveta so
pooblastili, da glasujejo za
program, v razpravah pa po-
udarijo, da je potrebno v zao-
strenih razmerah ohraniti te-
meljno izhodišče - da delavec
z delom in rezultati dela zago-
tovi socialno varnost sebi in
svoji družini. V ospredju sin-
dikalnih prizadevanj morata
zato biti zagotavljanje pro-
duktivnega dela in primerno
vrednotenje dela.
Vse bolj očitno je, da bo
kljub takšni opredelitvi vedno
več delavcev in njihovih dru-
žin, ki bodo potrebovali soli-
darnostno pomoč. Sindikati so
trdni v svoji nameri, da ne bo-
do nobenega delavca pustili
samega v premagovanju nje-
govih socialnih težav. Pri tem
morajo n^več narediti znotr^
združenega dela. V Celju pred-
lagajo, da bi na primer kadrov-
sko socialne službe omogočile
ogroženim delavcem izobraže-
vanje in dopolnilno usposab-
ljanje ter posledično napredo-
vanje in s tem boljši zaslužek.
O opredelitvah socialne varno-
sti, ki jo delavci uresničujejo
znotr^ posameznih interesnih
skupnosti, v Celju menijo, da
so ustrezne, treba pa jih je do-
sledno spoštovati in sproti us-
kl^evati vrednosti posamez-
nih pravic, da ne bi zaostale za
gibanjem življenskih stroškov.
Strinj^o se tudi z osnutkom
izhodišč za oblikovanje in upo-
rabo sredstev sindikalne čla-
narine za pomoč članom sindi-
kata. Ta pomoč bi naj bila iz-
jemna in praviloma največ en-
krat letna. Odločitev naj bi bila
izključno v pristojnosti osnov-
ne organizacije, razen za neza-
poslene člane. Pri tem bi naj
dosledno upoštevali socialno
stanje družine, torej bo potreb-
no sodelovanje s službo skup-
ne evidence socialno varstve-
nih pomoči oziroma Centrom
za socialno delo. Precej stisk
lahko pomagajo prebroditi
blagajne vzajemne pomoči,
v katere bi namenili tudi del
denarja iz sindikalne člana-
rine.
Na seji občinskega sindikal-
nega sveta so spregovorili tudi
o pritožbi direktorja bivše de-
lovne organizacije Lik Savinja
Zvonka Periiča na sklep o iz-
ključitvi iz Zveze sindikatov
Slovenije in Jugoslavije. Sklep
je sprejela njegova nekdanja
osnovna organizacija zaradi
grobega zav^anja delavcev
v Savinji, sindikata delovne or-
ganizacije in družbenopolitič-
nih forumov v Celju že pred
več kot letom dni. Perlič se je
zoper ta sklep pritožil tako ob-
činskemu svetu kot komisiji
republiškega sveta ZSS za
prošnje in pritožbe. Ta je pri-
tožbo vrnila občinskemu sve-
tu, njegovi člani pa niso spreje-
li pojasnila o širši odgovorno-
sti za razmere v Lik Savinja, ki
so pripeljale do prenehanja ob-
stoja te delovne organizacije.
MILENA B. POKLIC
O ukrepih premalo poglobljeno
Predsedstvo občinske kon-
ference socialistične zveze
v Celju je na zadnji seji skoraj
tri ure pretresaLo gradivo
o kriznem prestrukturiranju
družbenih dejavnosti. Pripra-
vil ga je komite za družbene
dejavnosti, o njem pa so pred
tem že razpravljali na seji iz-
vršnega sveta.
Nekateri člani predsedstva
so skoraj brez razprave sicer
podprli splošne usmeritve raz-
vojne politike in svobodne me-
njave dela v družbenih dejav-
nostih v republiki in celjski
občini. Vendar so bili bolj
skeptični pri predlogih kratko-
ročnih ukrepov zmanjšanja si-
sovske in sploh skupne pora-
be. Očitah so jim premajnno
celovitost, tehnično-organiza-
cijsko in administrativno-fi-
nančno obliko s premalo vse-
binske poglobljenosti. Poleg
tega naj bi bili predlagani
ukrepi premalo strokovno ute-
meljeni, saj gre za izredno ob-
čutljivo in celovito področje
družbenih dejavnosti, kjer lah-
ko površno ukrepanje povzro-
či dolgoročno nepopravljivo
škodo.
Družbene dejavnosti morajo
preživeti krizno obdobje ne za-
radi sebe, ampak zaradi ljudi,
pri čemer zaradi neznatnega
prihranka ne smemo žrtvovati
modelov, ki smo jih uspešno
dogradili v desetletjih. Seveda
pa bi bilo povsem nerealno
razmišljati, da v družbenih de-
javnostih ni mogoče poiskati
notranjih rezerv. Te naj bi
predvsem spodbudile inven-
tivno razmišljanje o včasih po-
vsem drugačnih opredelitvah
skupnih interesov ali okvirih
in nalogah tolikanj kritiziranih,
interesnih skupnosti. Prav ta-
ko lahko rečemo, da bi takšno
razmišljanje in organiziranje
skupne porabe oziroma druž-
benih dejavnosti dalo tudi vsaj
nekaj pričakovanih varčeval-
nih učinkov. Sicer pa so škaije
in platno v rokah gospodar-
stva, ki mu po zadnjih podatki
o zaost^anju industrijske pro-
izvodnje nadvse žalostno po-
haja sapa tudi na Slovenskem.
UM
Znanje kot vračilo
Koristne naloge iz programa konjiške
raziskovalne skupnosti
Rdeča nit dela občinske raz-
iskovalne skupnosti Sloven-
ske Konjice je raziskava takš-
nih področij in nalog, ki lah-
ko konkretno koristijo zdru-
ženemu delu v občini. »Na tak
način želimo vsaj delno povr-
niti denar, ki se za raziskoval-
no skupnost zbira prav iz
združenega dela in čeprav je
to le naš majhen delež, se čuti-
mo moralno dolžni in odgo-
vorni za takšne usmeritve de-
la raziskovalne skupnosti,«
poudarja ponovno izvoljeni
predsednik skupščine razi-
skovalne skupnosti Savo
Grilj.
Na skupščini raziskovalne
skupnosti, kije bila minuli po-
nedeljek, so tudi delegati pod-
prli takšen program dela. Le-ta
vsebuje številne zanimive te-
me, ki že iz naslovov obetajo,
da bodo v resnici v prid zdru-
ženemu delu, na drugi strani
pa kažejo koristnost širšega
družbenega pomena. Ena ta-
kih nalog bo študija o sistemu
obrambe pred točo z varoval-
nimi mrežami v nasadih jablan
in vinogradih. Nosilec naloge
je Kmetijska zadruga Sloven-
ske Konjice, kjer iz izkušenj
ugotavljajo, daje sedanji način
obrambe nezanesljiv. Vred-
nost te raziskovalne naloge je
15 milijonov dinaijev, vendar
bo občinska raziskovalna
skupnost prispevala 3 milijo-
ne, ostalo pa republiška. Tudi
zmanjšanje uporabe herbici-
dov v nasadih jablan in vino-
gradih sodi v sklop raziskoval-
nega programa. Cilj pa je pred-
vsem zmanjšati osnesnaženost
okolja in preiti na naravnejši
način pridelovanja hrane. Raz-
iskava bo veljala 8 milijonov
dinarjev, delež občinske razi-
skovalne skupnosti pa 1,6 mih-
jona dinaijev.
To sta le dva primera nalog
iz kmetijstva, medtem ko jih
program raziskovalne skupno-
sti vsebuje še več.
Konjiški Konus je med dru-
gim zadolžen za izpeljavo avto-
matizacije proizvodnje mask
v Konusovem tozdu Filtri
vLočah. Ekonomska analiza je
namreč pokazala, da sedanja
proizvodnja mask ne daje pri-
čakovanih rezultatov, zato naj
bi proizvodnjo tako avtomati-
zirali, da bi skrajšali čas izdela-
ve na minimum. Raziskava te-
ga projekta je ovrednotena na
28 milijonov dinaijev, delež
občinske raziskovalne skup-
nosti pa bo 5,6 milijonov di-
naijev.
Zanimiva je tudi naloga, ka-
tere cilj je raziskati vzroke za
slabo motiviranost delavcev in
kmetovalcev v občini za per-
manentno izobraževanje. Na-
loga bo služila za zasnovo pro-
jekta ustreznejše organizacije
izobraževanja v občini. Za to
raziskavo bo občinska razisko-
valna skupnost namenila 370
tisoč dinaijev.
MATEJA PODJED
Ogroženi zasebniki
¥ Mozirju so se zamislili natl osebnimi
dohodki pri zasebnikih
Po uradni analizi so osebni
dohodki delavcev v zasebnem
sektorju v mozirski občini
v lanskem letu dosegli le 61,6
odstotkov osebnih dohodkov
delavcev v združenem delu.
Mozirski zasebni sektor pa je
lani beležil ugodne gospodar-
ske dosežke.
Z doseganjem povprečnih
osebnih dohodkov v gospodar-
stvu občine, pri zasebnikih, bi
bilo za družbene dejavnosti 52
milijard din več in tudi izgube
občinske zdravstvene skupno-
sti bi ne bilo. O tej problemati-
ki so razpravljali na seji občin-
ske skupščine.
Že izvršni svet je obravnaval
statistični pregled povprečnih
mesečnih osebnih dohodkov
zaposlenih v zasebnem sektor-
ju v občini Moziije, s tem, da
so pri zbiranju podatkov upo-
števali izplačilne liste osebnih
dohodkov posameznih nosil-
cev obrti. Ugotovili so, da če bi
bili osebni dohodki delavcev
pri zasebnikih resnično tako
nizki, gre za vprašanje socialne
varnosti delavcev, v nasprot-
nem primeru pa gre za davčne
utaje in za prelaganje bremena
socialne varnosti na delavce
v družbenem sektoiju.
V zasebnem sektoiju mozir-
skega gospodarstva so lani po-
večali število obratovalnic, na
novo so zaposlili 43 delavcev,
celotni prihodek pa je rasel
z indeksom 262. Analiza upra-
ve za družbene prihodke in ko-
miteja za gospodarstvo in
družbeno planiranje je pokaza-
la, da je kar 29 odstotkov za-
sebnih obratovalnic izplačeva-
lo delavcem Zc^amčene osebne
dohodke. Osebne dohodke, ki
dosegajo ali presegajo pov-
prečna izplačila osebnih do-
hodkov v gospodarstvu občine
je izplačevalo 20 odstotkov
obratovalnic. Po navedeni ana-
lizi je osebni dohodek delavca
pri zasebniku omogočal temu
39 odstotkov manjšo socialno
varnost v primeijavi z delav-
cem, zaposlenim v združenem
delu.
Na seji zborov občinske
skupščine delegati, delegacija
obrtnega združenja in nekateri
obrtniki niso veijeli v tako niz-
ke osebne dohodke pri zaseb-
nikih. Na seji so sklenili, da
bodo podatke o osebnem do-
hodku v zasebnem sektoiju
objavili v občinskem glasilu,
zadolžili upravo za družbene
prihodke, da storijo kar je
v njihovi pristojnosti, ter da
bodo v jesenskem delu proble-
matiko zasebnega sektoija
drobnega gospodarstva v obči-
ni obravnavali celovito.
BJ
Celje je spet normalno prevozno
v ponedeljek je po Vodnikovi ulici v Celju, ki je bila zaprta
zaradi nujnih obnovitvenih del, spet stekel mestni promet.
Delavci Komunalnega tozda Ceste kanalizacije so med grad-
njo obhovili kanalizacijo in vodovod pod cestiščem in ponovno
zaščitili električne in poštne vode. sanirali pa so tudi plinovod.
Vodnikova ulica je zdaj z novimi pločniki, javno razsvetljavo,
granitnimi kockami in asfaltno prevleko obnovljena v vsej svoji
dolžini.
BP
Za humanizacijo človeških odnosov
Občinska konferenca mladih v Laškem je skupaj z radeši;
mladinskim svetom v soboto organizirala zborovanje v podp
priprtim Janši, Borštnerju in Tasiču pod naslovom »Za huriii
.zacijo človeških odnosov.« Mladi so pred blagovnico v Radei
seznanjali mimoidoče z akcijami in zahtevami Odbora za i
stvo človekovih pravic in pozivali Radečane. da s svojimi p
pisi podprejo zahteve po korektnem postopku in human
ravnanju s priprtimi. Zborovanja se je udeležil tudi član pj
sedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine S
venije Jože Artnak.
To je bila prva tovrstna akcija na našem območju, laški m
dinci pa so že napovedali podobno zborovanje v Laškem,
bodo omenjene zahteve še aktualne.
NK, Foto: E. MASN
Žalski mladinci so se s pismom »Grožnja, mar ne?« pn
tako pridružili zahtevam Odbora za varstvo človekovih j
vic. V pismu so zapisali, da si želijo natančnega in sprotni
obveščanja javnosti o postopkih s priprtimi in kar najhitre
potek postopka.
Še ena bitka za likvidnost
Spet jo bi jejo v velenjskem Vekosu
v zadnjih petih letih se je
poraba vroče in hladne vode
v občini Velenje povečala za
polovico, v Vekosu (ki ima na
skrbi tovrstno preskrbo prebi-
valstva in združenega dela, po-
leg tega pa se ukvaija še z osta-
limi komunalnimi dejavnost-
mi in s stanovcinjskim gospo-
darjenjem), pa so ta čas zapo-
slili le trideset dodatnih delav-
cev. Danes je Vekos 380 član-
ski kolektiv, ki se že nek^ časa
srečuje z likvidnostnimi teža-
vami.
Položaj Vekosa in predloge
ukrepov za izboljšanje poslo-
vanja v njem so predzadnjo
sredo obravnavali tudi člani
velenjskega izvršnega sveta.
Vekos je letos pridelal že do-
brih 450 milijonov izgub, od te-
ga samo pri toplotni oskrbi
skoraj 190 milijonov dinaijev.
Med predlogi za zagotovitev
boljšega poslovanja Vekosa je
govora tudi o uvedbi dvojnih
cen (višjih za porabnike, ki ne-
normalno trošijo vročo vodo),
o racionalizaciji organizacije
samega Vekosa, vendar vsi
ukrepi za izvedbo potrebujejo
več časa. Zato je velenjski iz-
vršni svet podprl predlog, da
zagotovijo likvidnost Vekosa
ob polletju s tako imenovani-
mi povratnimi sredstvi, ki jih
bo Vekosu nakazal komunalno
stanovanjski sis. Gotovo pa je
to le začasna rešitev, da v \
kosu ne bo treba zmanji
osebnih dohodkov in da ne
potrebno uvesti ukrepa drt
benega varstva. Čeprav v 1
kosu trde nasprotno, so v olj
ni Velenje vse glasnejši pg
mezniki in organizacije, kq
de, da Vekos nima težav zaa
cenovnih nesorazmerij, td
več zaradi neracionalne on
niziranosti in nepotrebno \i
kih stroškov svojega poslo^
nja. Vsekakor pa drži vs^jj
kar ugotavlja predsedstvo!
lenjskih sindikatov, da izg
v Vekosu niso zakrivili pod
niki vode, občani.
BRANE PIAli
ZK O vzgoji in
Izobraževanju
Po konferencah ZK Slo-
venije in Jugoslavije je
predsedstvo občinskega
komiteja mozirskih komu-
nistov sprejelo načrt de-
javnosti. V tem načrtu je
bila tudi seja aktiva mo-
zirskih komunistov, ki de-
lajo na področju vzgoje in
izobraževanja.
Jože Miklavc, izvršni se-
kretar Centralnega komite-
ja slovenskih komunistov,
ki je zadolžen za področje
vzgoje in izobraževanja, je
za izhodišče spregovoril
o aktualnih razmerah
v družbi ter na področju
vzgoje in izboraževanja.
Franc Vuga, predsednik
občinskega komiteja za
družbene dejavR#ti, je ak-
tiv komunistov seznanil
z razmerami na tem po-
dročju v občini Moziije.
Glavna vsebina seje so
bile nadaljnje poti dela na
področju vzgoje in izobra-
ževanja po ukrepih zvezne-
ga izvršnega sveta, ki je po-
sebej omejil porabo sred-
stev tudi na tem področju.
Živahna razprava se je od-
vijala o tem, kako zdaj, brez
večje škode, racionalnejše
poslovati na tem področju
in o iskanju mogočih notra-
njih možnosti za ohranitev
takšnega standarda v vzgo-
ji in izobraževanju, ki so ga
v Gornji Savinjski dolini že
dosegli. To bi lahko bilo
mogoče predvsem s fleksi-
bilnejšimi šolskimi okoliši
in v posameznih razredih
ter podobnim. Mozirski ko-
munisti so razpravljali tudi
o aktualnih razmerah
v družbi.	BJ
Pripomba na delo
izvršnega sveta
Na zadnji seji je predsed-
stvo žalske občinske konfe-
rence socialistične zveze spre-
jelo poročilo o delu izvršnega
sveta Skupščine občine Žalec,
na račun dosedanjega dela pa
je bilo tudi precej pripomb,
zlasti ta, da bi moral izvršni
svet v svojem delovanju daja-
ti več poudarka kadrovskemu
in razvojnemu področju.
Člani predsedstva občinske
konference socialistične zveze
so predlagali izvršnemu svetu,
da bi v bodoče namenil več po-
zornosti sodelovanju z organi-
zacijami združenega dela, k^ti
vse prevečkrat se je dogajalo
da so sprejeli ukrepe družbe-
nega varstva šele takrat, ko je
bilo za posamezno organizaci-
jo združenega dela to že pre-
pozno. Predsedstvo ugotavlja
tudi to, daje stanje na področ-
ju poravnavanja sredstev po
samoupravnih sporazumih za
izgradnjo komunalnih objek-
tov skupnega pomena zelo sla-
bo. Primerno je bilo, da je iz-
vršni svet zborom skupščine
predlagal odlok o spremembi
in dopolnitvi odloka o prispev-
ku za gospodaijenje s komu-
nalnimi objekti in napravami
skupne rabe za obdobje do leta
1990. Ob tem pa je treba po-
udariti, da sodelovanje predla-
gatelja in strokovne službe
skupnosti za komunalo in ce-
ste ni bilo na ustrezni ravni.
Predsedstvo zahteva od izvrš-
nega sveta, da analizira okoliš-
čine in vzroke, ki so privedli
do tega, da so delegati dvakrat
zavrnili sprejem omenjenega
odloka. Predsedstvo opoza
na posledice, ki jih bo to I
vzročilo, zahteva pa tudi odf
vornost zaradi doslednega i
spoštovanja sprejetih samo
pravnih obveznosti. Kritifi
je predsedstvo ocenilo tu
ravnanje izvršnega sveta gle
reorganizacije strokovnega c
la samoupravnih interesr
skupnosti, saj je izvršni s\
premalo upošteval dogovoi;
ne predloge skupine za reorj
nizacijo strokovnega dela '
moupravnih interesnih sku
nosti. JANEZ VEDENl
Sporne plače
v četrtek se je 161 delavci
Zdravstvenega doma Žal
zbralo na izrednem zboru ^
lavcev, kjer so zahtevali P'
klic sklepa svojega delavsS
ga sveta, po katerem so v J
četku prejšnjega tedna prej'
za skooraj 13 odstotkov nii
osebne dohodke.
Sklep delavskega sveta '
razveljavili in sklenili, da bo<
nespremenjene osebne doh"
ke izplačevali vse do mese'
oktobra. S tem pa seveda P^
blematika osebnih dohodk'
v žalskem tozdu celjsM
Zdravstvenega centra še
zaključena. V ponedeljek so'
v Zdravstvenem domu Žal'
sestali tudi predstavniki do^
Zdravstvenega centra Celje'
družbenopolitičnih organih
cij, da bi ugotovili, če je sKl'
zbora žalskih zdravstvenih ^
lavcev sploh mogoče izvest^

NOVI TEDNIK - STRAN 3
Uvod
V	praznik
Konec tega tedna se
bodo v Laškem že pričele
prireditve ob občinskem
prazniku, ki ga praznuje-
jo 2. julija.
V	soboto, ob 18. uri, bo-
do v Laškem dvorcu od-
prli zanimivo razstavo
i naslovom Laško skozi
ias, uro kasneje pa
v Zdravilišču Laško raz-
stavo Etnografski pred-
ineti v likovni upodobitvi
slikarja Marjana Vodiška.
V Zdravilišču pripravlja-
jo tudi večer etnoloških
filmov.
V	okviru praznika obči-
ne Laško bo v nedeljo tu-
di letošnja, že 5. občinska
revija ljudskih šeg in na-
vad, ki jo tokrat gostijo
v Trobnem dolu.
Večji del praznovanj se
bo letos odvijalo v krajev-
ni skupnosti Rimske To-
plice. V sredo zvečer bo-
do pripravili srečanje ob
baladah in romancah na
domačiji svojega velikega
rojaka Antona Aškerca
na Senožetih. Organiza-
torja večera sta KUD
Svoboda in MPZ Anton
Aškerc iz Rimskih To-
plic, kot gosta pa bosta
nastopila še Ženski pev-
ski zbor Kora iz Radeč in
Moški pevski zbor Papir-
ničar iz Jagnjenice.
NK
Likvidnostni saitomortaie
So v IVietki prikrili izgubo?
Mnogi izgubarji v celjski
občini je poleg tistih, ki so
imeli v prvih treh mesecih iz-
gubo na substanci, po likvid-
nostni plati v najtežjem polo-
žaju Metka. O tem so govorili
tudi na zadnji seji izvršnega
sveta, kjer so predstavniki
Službe družbenega knjigo-
vodstva opozorili, da lahko
Metki prištejemo še dodtnih
250 milijonov dinarjev izgu-
be, ki naj bi jo prikrili z viš-
jim ovrednotenjem zalog.
V Metki menijo, da so bili
upravičeni do višjega ovredno-
tenja zalog in pripravljajo na
ugotovitev SDK ugovor, ki pa
veijetno ne bo sprejet. Tako bo
380 milijonom dinarjev izgube
ob tromesečju (ta je aprila že
znižana na 280 milijonov) treba
prišteti še 250 milijonov, kar
bo že tako kritičen položaj še
poslabšalo.
Ves predsanacijski program
v Metki namreč temelji na de-
narju, zato je ob trenutnem lik-
vidnostnem položaju (Metka je
bila 20 dni tudi blokirana)
vprašljiva njegova izvedba. Če-
tudi je sedanja prodja napram
tisti v začetku leta dokaj ugod-
na in čeprav so napovedi vsaj
malce bolj obetavne, lahko
v naslednjih mesecih pričaku-
jejo podobne težave kot jih
imajo sedaj, ko so tudi izplači-
lo osebnih dohodkov morali
prestaviti za nekaj dni. Upajo,
da si bodo lahko, kot se dogo-
varjajo z banko, pomagali tudi
z blagovnimi krediti njihovih
kupcev.
Vprašanje je seveda, koliko
se bo vse tisto, kar so v Metki
predvideli za izboljšanje polo-
žaja, uresničilo. Kratkoročne
kredite, brez katerih ne morejo
poslovati, bodo namreč morali
prepoloviti. Vse je tudi odvis-
no od zmanjšanja zalo^in pro-
daje, kar so predvsem kratko-
ročni ukrepi. Metka potrebuje
posodobitve strojnega parka,
stroškovno prevetritev, več iz-
voza, vedo pa tudi, da prihod-
nost ni v tkanju posteljnine
temveč bolj v novih modnih
programih.
V	času, ko jih bremenijo
anuitete za tuje kredite, ko jih
bremeni izguba in tolikšna ne-
likvidnosot in ko je zaradi pad-
ca kupne moči skoraj vsa tek-
stilna industrija (res da tista,
kjer so se že prej ukvaijali sa-
mi s seboj ne) v krizi, bo vse to
toliko težje doseči. Za uspeh
štejejo vsaj to, da jim dober
tekstilni kader zaenkrat še ne
uhaja.
V	izvršnem svetu bodo sta-
nje v Metki sprotno spremljali.
RADO PANTELIČ
Račune bodo polagali sebi
Mo Celle Je proslavil svoj jubilej
Prihajamo v obdobje, ki bo
priznavalo in zahtevalo tržne
zakonitosti, zato bomo račune
za morebitne neuspehe dajali
predvsem sami sebi. To je ena
misli Ivana Požlepa, direktor-
ja Avta Celje, izrečena ob
praznovanju 40-letnice tega
kolektiva.
Jubilej so v Avtu Celje priča-
kali uspešno, saj ta delovna or-
ganizacija ob enakem številu
zaposlenih iz leta v leto pove-
čuje svoj fizični obseg poslova-
nja. Zasluga gre predvsem do-
bremu povpraševanju in ka-
dru, ki so ga sami izšolali in ki
mu je stalno izobraževanje de-
lovna dolžnost. Razveseljuje,
da je Avto Celje organizacija,
ki je v zgornjem delu podsku-
pme dejavnosti. Uspeh pripi-
sujejo tudi pravilni poslovni
politiki v preteklosti.
V vsem 40-letnem obdobju
so v vsakem srednjeročnem
obdobju uresničili želene cilje
ter se razvili v eno največjih in
najuspešnejših prodajno ser-
visnih organizacij pri nas (po
podatkih Zastavine servisne
službe pa tudi med najuspeš-
nejše v Jugoslaviji).
Ob jubileju so poudarili, da
zelo dobro sodelujejo tudi
z JLA.
Pripravljene imajo tudi že
vse načrte za izgradnjo novega
servisa (za specializacijo Zasta-
vinega programa) kar bi jim
omogočilo tudi širitev progra-
ma gospodrskih vozil. Ta je po
rentabilnosti trenutno zanimi-
vejši. Z gradnjo bodo moorali
nekaj časa počakati, saj denar-
ja še ni. Vsekakor bodo lahko
po zaključeni investiciji precej
povečali dohoodek in tudi šte-
vilo zaposlenih.
Zadoovoljni so lahko tudi
s trenutno konjukturo pri pro-
daji novih in rabljenih vozil.
Vse kar dobijo namreč še ved-
no sproti prodajo in tudi pov-
praševanje je zaenkrat ved-
no večje od ponudbe. fjp
Lani so v Avtu Celje prodali
2491 novih in 854 rabljenih
osebnih vozil ter 469 novih in
125 rabljenih tovornih vozil.
itrajk, ki ga ne bo
Delavcem v osnovni šoli
'odčetrtek je prekipelo in za-
Tozili so s štrajkom. Če jim
družbenopolitična skupnost
e bo prisluhnila (potem, ko
D ubrali že vse možne samo-
ipravne poti), se bo njihovo
lovo šolsko leto pričelo s to,
knes že legalizirano, obliko
klavskega protesta.
K stavki 1. septembra ob 8.
iri so pozvali tudi ostale pro-
metne delavce v občini. Zahte-
e, predlagani ukrepi in grož-
nja - vse to je, kajpak, v občini
prožilo sestankovni val, za-
krbelo jih je celo v republiki.
n končni rezultat? Tresla seje
ora, rodila se je miš...
Delavci v podčetrteški os-
ovni šoli so ponovno opozori-
la družbenoekonomski po-
% prosvetnega delavca in
stalih v vzgoji in izobraževa-
na močan birokratski
^''oj, ki jim kroji usodo z dola-
rjem in povečevanjem nor-
mativov, krčenjem progra-
mov, siromašenjem z ukinja-
Dffn celodnevne oblike življe-
'Ja m dela na šoli ter s kroje-
^^ffl politike osebnih dohod-
fi so, kot zatrjujejo, v ob-
"" Šmarje pri Jelšah sramot-
^ nizki. Zahtevajo torej nižje
'^''njative, obveze pri nepo-
'jfdnem delu z učenci, višje
(niti za dinar nižje od
'^^lib delavcev podobnega
'ofiia v družbenih dejavno-
občine) in ne strinjajo se
.ukinitvijo oddelkov celo-
l^^i^ne šole zaradi posledic, ki
^^ varčevalni ukrep prinaša,
pjihovim zahtevam načelno
^'^ogoče oporekati. Vse drži,
Vse skupaj ni času, kraju
^ družbenoekonomskim raz-
j^Jram prikladno. Zakaj? De-
[ IP času nemogoče zniževati
, izenačiti z regijo in re-
, fov ' zniževanje normati-
(1 'ev ^^ pomenilo tudi pove-
jf števila zaposlenih, kar
^ ttjk^^^s v družbenih dejavno-
i ihj ^^r^vnost bogokletno de-
Interventni zakonodaji
»ks ^ ^^^njšanja porabe je da-
^rnarskem šolstvu mogo-
i	2 ukinitvijo oddel-
ijA ^odnevne šole, drugega
f sjL /'a zaenkrat ne vidijo. In še
^ ^^^a po večjih plačah? Tu-
kaj so delavci v šoU v Podčetrt-
ku pozabili na vse ostale delav-
ce v občini, prav vsi prejemajo
v tej nerazviti slovenski občini
za dobro tretjino nižje osebne
dohodke kot drugod po naši
ožji domovini. Tudi rogaški
steklar, na primer, ki večino
svojih izdelkov izvozi na kon-
vertibilni trg. Tukaj je treba bi-
ka prijeti drugače za roge!
Sploh pa teh problemov ni mo-
goče rešiti na ravni občine.
In epilog? Štrajka na osnov-
ni ŠoU v Podčetrtku 1. septem-
bra ne bo. Tudi v drugih šolah
na šmarskem ne, kjer so napo-
vedani štrajk kolegov iz Pod-
četrtka že vnaprej »bojkotira-
li«. Problemi vseh prosvetnih
(in ostalih) delavcev pa v obči-
ni ostajajo.
MARJELA AGREŽ
Preddopustna skupščina Velenja
v ponedeljek so zasedali zbori velenjske občinske skupš-
čine.
Delegati so sprejeli Odlok o ureditvenem načrtu Grajski hrib
- območje skakalnic, spremenili so le določilo o usodi Vile
Biance, ki je zdaj usklcoeno z načrtom revitalizacije Starega
Velenja. Osnutka odloka o lokcijskem načrtu plinovoda Gorenje
niso hoteli sprejeti po hitrem postopku, kot je bilo predlagano,
temveč so ga le prekvalificirali v predlog za obravnavo. Sprejeli
so Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in
nagradah občine Velenje, potrdili pa so tudi analizo razmer
v komunalno stanovanjskem gospodrstvu v občini. Istočasno
predlaganih ukrepov za racionalizacijo delovanja komunalno
stanovanjskega gospodarstva pa niso sprejeli, saj se je na
samem zasedanju pojavilo veliko pisnih pripomb k ukrepom.
Novo mehanizirano skladišče
Pri Ingradovem lesnem toz-
du na Gomilskem je bila v so-
boto dopoldne slovesnost, na
kateri so predali namenu no-
vo centralno mehanizirano
skladišče za lupljenje in sorti-
ranje lesa iglavcev.
Zbrane je najprej pozdravil
direktor Ingradovega tozda na
Gomilskem Franc Funkl, nato
pa je spregovoril o veliki novi
pridobitvi za lesno industrijo
generalni direktor Gozdnega
gospodarstva Celje inž. Milan
Kolar, ki je poudaril: »To je
prvo mehanizirano skladišče
Gozdnega gospodarstva na
celjskem območju. Z razvojem
tehnologije pridobivanja lesa
je dolga leta ostal nerešen pro-
blem beljenja lesa iglavcev. Ta
faza dela je ena najnapornejših
in zahteva tudi do polovice
skupnega časa sečnje in izdela-
ve gozdnih lesnih sortimentov.
Neposredne koristi žaganja
obeljenenega lesa in mehanizi-
ranih lesih skladišč so še manj-
ša obraba in varovanje žaginih
listov in nožev, beljenje in
smoternejše krojenje, možno-
sti sortiranja po dimenzijah,
namenu uporabe, elektronsko
merjenje in boljša izraba obe-
Ijenjih ostankov za proizvod-
njo celuloze ter izraba lubja.
Mehanizirano lesno skladišče
pa varuje tudi okolje. V času
ogroženosti gozdov zaradi os-
naževanja atmosfere in za-
strupljenja tal, peša njihova vi-
talnost.. .«
Vrednost mehaniziranega
skladišča znaša okrog 400 mili-
jonov dinaijev. Denar pa so
prispevali GG Celje, Ingrad
Celje, Garant Polzela in Stroj-
na Žalec, ki sedaj upravlja Li-
kov oborat v Šempetru. Trak
za predajo novega skladišča
namenu je prerezal Martin Vi-
tanc, predsednik IS občine Ža-
lec Anton Bratuša pa je s priti-
skom na gumb pognal v obra-
tovanje novo mehanizirano
skladišče, ki bo na leto lahko
sprejelo od 16 do 20 tisoč kubi-
kov iglavcev.
T.TAVČAR
SmMED TEDNOM
Piše Sloilodan Vujanovič
V Torontu brez
presenečenj
Kmalu po vrhu velesil v Moskvi se je zvrstil že drugi
»nespektakularni spektakel«, tokrat brez predstavnikov
Vzhoda - srečanje voditeljev sedmih vodilnih industrij-
skih držav v kanadskem Torontu. To je bil že 14. zaporedni
vrh voditeljev Francije, Italije, Japonske, Kanade, Velike
Britanije, ZDA in Nemčije.
Čeprav so državniki obravnavali tako žgoča vprašanja
kot so zadolženost najrevnejših držav, razorožitev, terori-
zem in drugo, je bilo vse skupaj bolj podobno kramljanju
zadovoljnih prijateljev. Skoraj bolj kakor nevarnost »dolž-
niške bombe« (izraz afriškega politika Juliusa Nyerereja)
je sedmerico »presenetilo« spoznanje, daje po osmih letih
to poslovilna udeležba ameriškega predsednika Ronalda
Reagana na tradicionalnem vrhu. To, in pa ugodni gospo-
darski kazalci sedmerice so po sodbah opazovalcev tudi
botrovali umirjenemu ozračju na srečanju.
Sedmerica je tudi tokrat sprejela dve deklaraciji - poli-
tično in gospodarsko. V prvi je bilo največ besed (pohval-
nih) namenjenih izboljšanim odnosom med Zahodom in
Vzhodom, prvemu sporazumu o uničenju dela jedrske
orožarne in reformnim spremembam v Sovjetski zvezi. Od
drugih vprašanj deklaracija zajema tudi bolj ali manj pos-
plošena stališča o regionalnih konfliktih, boju proti tero-
rizmu in razpečevanju mamil, skratka, o nekaj tistih vpra-
šanjih, o katerih med sedmerico ni razhajanj.
Nekolikanj drugače je bilo glede gospodarskih vprašanj
zlasti osrednje teme - dolžniške krize. Na srečanje je
namreč vsak izmed državnikov prinesel svoj predlog,
kako naj bi najrevnejšim olajšali očitno pretežko breme
odplačevanja dolgov. Najbolj širokogruden je bil japonski
premier Noboru Takešita, ki je sporočil, da bo Japonska
v naslednjih petih letih namenila 41 najrevnejšim državam
5,5 milijard dolarjev nepovratne pomoči, skupno vsoto za
pomoč pa povečala kar na 50 milijard dolarjev, s čimer je
Japonska (nedvomno v skladu s svojo dolgoročno poli-
tično in gospodarsko strategijo) postala prva dajalka
pomoči v svetu.
Francoski predsednik Francois Mitterand seje zavzel za
to, da bi najrevnejšim (podsaharskim) državam odpisali
tretjino dolgov, drugi pa so imeli spet drugačne predloge.
Na koncu je obveljal star recept - dolžniške krize ne gre
obravnavati globalno, marveč »a la carte«, od države do
države. V skupnem sporočilu je tako rečeno, da bodo
kreditorji lahko izbrali eno od treh možnosti za lajšanje
vračila dolgov: delni odpis dolgov, zmanjšanje obrestnih
mer in podaljšanje odplačilnega roka.
Ob konču je največ pozornosti pritegnila Mitterandova
obtožba, daje Reagan skušal vrh najrazvitejših spremeniti
v »stalno telo«, ki bi upravljalo s svetovnim gospodar-
stvom.	«1.——
Vojaški udar na Haitiju: Le dva dni zatem, ko je bil
zamenjan in upokojen, je general Henry Namphy strmo-
glavil haitijskega predsednika Lesiiea Manigata. Ni še
znano, koliko žrtev je zahteval napad na predsedniško
palačo. Namphy je ljudstvu po televiziji sporočil, da je
vojska prevzela oblast v državi, nato pa je tudi imenoval
novo vlado. »Uporni« Namphy je pred dvema letoma str-
moglavil tudi diktatoija Francoisa Duvaliera, znanega pod
imenom Baby Doc. Razmere se na Haitiju, kot kaže, ne
bodo kmalu stabilizirale, saj Manigata, izgnanega v sosed-
njo Dominikansko republiko (del otoka, kjer je tudi Haiti),
za predsednika še naprej priznavajo ZDA.
Jugoslovanski mladinci v Celju
Nocoj, v četrtek 23. junija se bo v Celju zbralo približno 400
mladincev iz vse Jugoslavije. Tridnevnega srečanja 33. iger'
bratstva in enotnosti se bodo udeležili mladi iz Tuzle, Vinkov-
cev, Zrenjanina, Bara, Ohrida, Djakovice in Čuprije.
Slavnostna otvoritev 33. iger Bratstva in enotnosti bo nocoj ob
19. uri na drsališču v mestnem parku, zbranim mladincem pa bo
spregovoril predsednik republiške konference ZSMS Tone
Anderlič. V petek bodo po posameznih skupinah obiskali celj-
ske delovne organizacije, kjer pripravljajo tudi krajša posveto-
vanja, začela pa se bosta tudi likovni in foto tabor. Popoldne,
nek^ pa še v soboto, se bodo vrstila športna srečanja, zvečer pa
bo v domu učencev Karel Destovnik Kajuh Kviz tekmovanje
o tem, kako se poznajo udeleženci iger.
Zaključno slovesnost pripravljajo celjski mladinci v soboto
zvečer v Narodnem domu, kjer bodo mladim iz vse Jugoslavije
ponovno nastopili plesalci celjskega plesnega studia, ki se jim
bodo predstavili že ob otvoritvi iger.
I. F.
Odločajo deiegati
o racionalizacijskih ukre-
pih, sklepih, ki jih je sprejela
šmarska skupščina občinske
izobraževalne skupnosti, je
v ponedeljek razpravljal svet
za vzgojo, izobraževanje in ce-
lodnevno osnovno šolo, ki de-
luje pri Občinski konferenci
SZDL Šmarje pri Jelšah.
Splošna ocena članov sveta
je, da sprejeti ukrepi v večini
primerov ne obetajo znatnih
prihrankov. Pri tem so opozo-
rili, da le-teh ne bo mogoče iz-
vajati, ne da bi s tem škodovali
programom, torej otrokom.
Smarska poraba je bila namreč
v vzgoji in izobraževanju že
zdaj do kraja »zategnjena«. saj
predstavila tako imenovani
dodatni program v tej šmarski
dejavnosti le 8 odstotkov,
medtem ko znaša v republiki
v poprečju 20 odstotkov, v ne-
katerih občinah celo 40 odstot-
kov. Z vsakim nadaljnjim po-
dobnim ukrepom bi torej v ob-
čini Šmarje pri Jelšah »zajed-
li« v obvezni program, kaj to
pomeni pa je najbrž vsakomur
jasno. Člani sveta so bili tudi
v dilemi, ali je ukinjanje oddel-
kov celodnevne šole dovolj ve-
lik prihranek v primerjavi
s škodo, ki jo ukrep prinaša.
O ukinjanju oddelkov celo-
dnevne šole pa naj bi odločali
delegati šmarske občinske
skupščine.
M. AGREŽ
4. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
KIluč prihodnosti je v preteklosti
Okrogla miza o zablodah preleklosli načela nekai pomembnih vprašanj
Kje so vzroki za tehnološko-
tehnično zaostajanje družbe
in Celja, na to vprašanje so
skušali s čim več zornih kotov
odgovoriti udeleženci okrogle
mize, ki jo je prejšnji teden
pod nazivom »Ključ prihod-
nosti je v pretekosti« organi-
ziral Svet za raziskovalno de-
lo in inovacije pri OK SZDL
Celje. V triurnem pogovoru,
ki je bil na ravni resnosti
obravnavane tematike, so
udeleženci govorili predvsem
o tem, kje so vzroki, da se Ce-
lje ne more rešiti spon, pove-
zanih IS tradicijo starega indu-
strijskega središča.
V splošnem uvodu, ki je bil
dobra osnova za razpravo, je
ljubljanska sociologinja Mojca
Pešec opredelila vzroke tehno-
loško inovativnega zaostajanja
naše družbe. Inoviranje, ki je
v naši družbi pravzaprav kar
hvalevredno dejanje, spodbu-
jamo zgolj s političnimi akcija-
mi, ki pa so imele na izumitelj-
stvo (izjema so tehnične inova-
cije oziroma tehnične izboljša-
ve) žal zaviralni učinek. Negle-
de na dejstvo, da je inoviranje
povsem nestandardni proces,
smo ga uokvirili v standarde in
normative. Vzroki za takšno
stanje so strukturni in proces-
ni in žal je moč delovnih orga-
nizacij bolj odvisna od tega,
kako hitro in uspešno se prila-
gajajo institucionalnim spre-
membam, ne pa od tega, kako
hitro in uspešno se prilagajajo
tehničnemu in poslovnemu
okolju. Politična elita je bloki-
rala uvajanje tistih inovacij, ki
bi lahko ogrožale njihovo
oblastno pozicijo. Kako potem
skočiti v 21. stoletje, saj to ne
more biti posledica izpolnitve
ali neizpolnitve državnega de-
kreta.
Po mnenju Peščeve je indu-
strijski način proizvodnje in
organizacije še vedno tujek, saj
je bil k nam vnešen pretežno
preko tujih investitorjev, tujek
pa je tudi zato, ker samouprav-
ljanje, zato ker ni ustrezno do-
seženi stopnji razvoja, ni ustre-
zen način upravljanja. Izhod je
le v politični moči, ki bo posle-
dica tehnoloških in ekonom-
skih prednosti in ne obratno ..
Slaba politika?
Razpravljalci so se, kot je bi-
lo pričakovati, spustili na mi-
kro nivo, na seciranje preteklo-
sti ožjega območja in občine.
Zoran Tratnik je prvi skušal
odgovoriti na vprašanje, kje so
vzroki, da imajo stari industrj-
ski centri, kakršno je tudi Ce-
lje, manj inovativnosti kot no-
vi, mladi centri. Meni, da
v tem, ker Celje zaradi soraz-
merno lahkega razvoja ni po-
trebovalo lastnih inovacijskih
moči in sprememb in tudi ni
rabilo močnih razvojnih oddel-
kov. Jugoslavija je bila namreč
za strukturo industrije, kakrš-
no ima Celje že od leta 1945
skorajda nespremenjeno, kras-
no tržišče. Emo je izvažal svoje
lonce in se vsako leto širil, po-
dobno je bilo z Železarno in
drugimi. Bazična industrija se
je širila predvsem na račun tu-
jega kapitala. Sistem je povrhu
vsega tako zgrajen, da sam se-
be ne zdravi, za stare centre
s tradicijo pa sploh velja, da se
ti mehanizmi kasneje sprožijo
kot pri mlajših industrijskih
središčih.
Lazar Prodanovič se je vpra-
šal, kje so potem vzroki, da se
vsaj tisti, ki so imeli možnosti
in potrebe, niso razvijali. Kot
primer je navedel Tovarno bar-
vil, ki je imela pred dvajsetimi
leti celo 15 inženiijev v razvo-
ju, danes pa je sodobno oprem-
ljen laboratorij prazen. Krivec
temu in nasploh zaostanku
v tehnološkem razvoju je ob-
činska politika, ki je po njego-
vem v zadnjih dvajsetih letih
zelo slaba (tako kot politika na
makro nivoju). Osnovno vpra-
šanje je, kako se kje dela, kakš-
ne so metode dela in kakšna je
politika v določenem okolju,
zato ni res, da nas bo iz krize
pripeljalo že samo tržno gospo-
darstvo. Tega imajo namreč
v večini dežel Južne in Srednje
Amerike in Južne Azije, kjer
pa so ravno tako v hudi gospo-
darski krizi.
Prodanovičevo razmišljanje
je bilo prvi izziv torkove okro-
gle mize za Toneta Zimška,
predsednika skupščine občine
Celje. Ta bi bil sicer vesel, da
bi bili za okroglo mizo tudi lju-
dje, ki so bili izvršilno zadolže-
ni za oblikovanje in izvrševa-
nje politike v občini, a kot kaže
tema, ki so jo v torek obravna-
vali, zanje ni bila najbolj zani-
miva. Zimšek meni, daje treba
videti tudi objektivne procese.
Po njegovem so bili namreč
stari centri trikrat precej pri-
kr^šani v dosedanjem razvo-
ju. Prvič takoj po vojni, ko jim
je bila odvzeta identiteta cen-
trov, ki so se razvijali v nekih
tržnih razmerah. Znašli so se
v povsem drugem okolju,
v okolju administrativno plan-
skega dirigiranja. Četudi mora
vsako gospodarstvo alokacij-
sko investirati, pa so bili po
mnenju celjskega župana pri-
krajšani tudi s tem, kako se je
razporejala akumulacija. Poleg
tega so imeli mlajši centri to
srečo, da so dobili specifičen
politični mandat in jih tudi no-
bena od evforij, tudi normati-
vistična ne, ni zadela tako kot
stare centre. Z optimizmom pa
Toneta Zimška navdaja misel,
da v Celju le še ni povsem od-
mrla indentiteta razumevanja
tržnega gospodarstva, vendar
se je treba odločiti, kdo bo
imel pri nadaljnjem razvoju
vodilno vlogo - politiki ali spo-
sobne ekipe gospodarstve-
nikov.
Najlažje je asfaltirati
dvorišča
Zanimiva je bila tudi dialo-
ška ping pong žogica, ki sta si
jo izmenjala Tone Zimšek in
Dani Podpečan o tem, zakaj se
Cinkarna iz bazne ne preu-
smeri bolj na področje »fine«
kemije.
Med vzroki tehnološkega in
drugačnega zaostajanja Celja
je Dani Podpečan omenil tudi
negativno kadrovsko selekci-
jo. Imamo nosilce moči brez
stroke, na obrobju pa strokov-
njake brez moči. O tem elitiz-
mu naj bi konkretneje sprego-
vorili na naslednji okrogli mi-
zi, ko bo govora o kadrovskih
možnostih Celja za prestruktu-
iranje. Mogoče bo takrat kdo
odgovoril na vprašanje, ki gaje
postavil moderator Jože Zu-
pančič, namreč, kateri od celj-
skih politikov so prispevali
več in kateri manj k stanju,, ka-
kršno pač je. Osnovna misel, ki
bi jo bilo mogoče izluščiti iz
vsega, kar so tisti večer pove-
dali o tem pa je ta, da bi bilo
bolje, da se v gospodarstvo ne
bi vtikali...
Neopredeljene so tudi zade-
ve pri vodenju podjetij, torej
pri enem odločujočih faktorjev
razvoja. Tončka Zatler je po-
udarila, da se poslovodni orga-
ni zaradi nerazčiščenih odno-
sov na tem področju lahko
skrivajo za odločitvami delav-
skih svetov. Potreba po oseb-
nem, organizacijskem in izo-
braževalnem razvoju je na-
mreč, osebna zadolžitev vode-
nja. Poslovodna ekipa ne bi
smela odgovarjati samo za po-
slovno politiko, v ustavne
spremembe bi bilo treba vne-
sti tudi odgovornost za predla-
gano razvojno politiko. Nekaj
problemov, povezanih s tem je
naštel tudi Silvester Dreven-
šek, kije opozoril na neučinko-
vite strokovne službe v večjih
sistemih, na to, da ni profesi-
onalcev, ki bi se ukvarjali
s problemi vodenja, in da se
visokoizobraženi strokovnjaki
r^e ukvarjajo s poslovanjem
in administracijo, kot pa z raz-
vojem svoje stroke. Še bolj do-
ločen pri tem, zakaj Celje
v inovativnem smislu ne raste
tako, kot bi glede na možnosti
lahko, pa je bil Marko Brezi-
gar.
Ker je osnova vsakega razvo-
ja denar, potem bi lahko vzro-
ke slabe poHtike iskah pred-
vsem v tem, da so politiki
v Ljubljani priskrbeli premalo
denarja. Kot meni Brezigar pa
so vzroki še drugje. Vsa velika
celjska industrija je bila in del
te je še vedno monopolist. Bilo
je sicer dosti poizkusov, da bi
začeli delati kaj drugega, a ker
je bilo preveč zgrešenih poiz-
kusov, se sedaj poslovodni ka-
dri bojijo začeti kaj novega.
Veliko bolj udobno je namreč
asfaltirati dvorišča kot pa kaj
drugega. Kot konkretna pri-
mera je navedel štorske trak-
torje in Emove kontejnerje, po
njegovem dva dobra, a slabo
izkoriščena programa (Avto-
radgona je iz kontejnerjev na-
redila dober posel, traktorje pa
drugje tudi uspešno proizva-
jajo...).
Po mnenju Marka Brezigarja
je bila soudeležba mojstrskega
razmišljanja pri vodenju pre-
velika. Pravtako je opozoril na
to, da Celje tudi v prometnem
smislu ne pomeni več ničesar.
Zaradi republiške politike re-
šitve ni videti, saj tudi do leta
2000 Celje ne bo imelo prave
povezave z Ljubljano. Da v Ce-
lju imamo inovativno razmi-
šljajoče, a verjetno ne vedno
v pravi smeri pa je ponazoril
tudi s primerom Cinkarne, ki
je zgradila za »dve številki«
preveliko skladišče in se bo se-
daj lahko ukvaijala s skladiš-
čenjem namesto z novimi pro-
grami ...
Brezigar tudi ni mogel po-
vsem zatrditi, da so Celjani za
vse sami krivi, vendar pa n^
verjame, da bodo večji sistemi
šli v novosti in v riziko, dokler
ne bodo k temu prisiljeni. Kaj-
ti štirje veliki sistemi so za celj-
sko politiko preveliki in tajim
nima kaj dati. Pa četudi bi jim
lahko, denimo v ekološkem
smislu, se nanjo ne ozirajo.
Reakcije na Brezigarjeva
razmišljanja so bile s strani
Ivana Ravnikarja in Ivana
Repšeta takšne, da je treba
stvari ocenjevati trezno in na
osnovi analiz, kijih zaenkrat še
nimamo. Ne bi se tudi smeli
preveč ozirati na preteklost,
soočiti se moramo predvsem
s sedanjostjo. Mojca Pešec je
to zavrnila, ker po njenem brez
natančne analize preteklosti
ne moremo načrtovati prihod-
nosti.
Peščevo je podprl tudi Teo
Bizjak. Razlog naše krize in
tehnološkega zaostanka na-
mreč tiči ne tako daleč nazaj in
dokler ne bomo imeli dobre
analize preteklosti, bomo še
vedno delali po starem, pa če-
tudi bomo mislili ali želeli de-
lati po novem. Treba je pogle-
dati, kdo je Celje pripeljal
v takšen položaj. Del odgovora
je tudi v tem, kdo je danes na
vodilnih gospodarskih in poU-
tičnih mestih. Imamo namreč
tudi delovne organizacije
z doktorji znanosti, pa v dese-
tih letih ne morejo ustanoviti
znanstveno-raziskovalne
enote.
Da se izmikarrio konkretnim
vprašanjem na mikro ravni in
da bo zelo hitro treba reči bobu
bob je pritrdil tudi Tone Zim-
šek. Četudi bi bil svojevrsten
voluntarizem temeljiti stvari
na tehnološko inovacijski mo-
rali, pa bi morali v smislu kri-
terijev postaviti neko novo
tehnološko inovacijsko moralo
vodstev naših OZD. Ne strinja
se namreč, če ponovimo njego-
vo znano tezo, s tem, da bi mo-
rali povsod čakati na neke po-
vsem razvite tehnološke tržne
razmere, zlasti ker ne moremo
iti mimo priprave na te tržne
razmere. Zato je treba pospe-
ševati samostojnost podjetij,
organizirati tudi strokovno po-
moč (ne le s strani političnih m
občinskih samoupravnih orga-
nov) in postaviti kriterije ino-
vacijsko razvojne odgovor-
nosti.
Politika se naj ne
vtika
v družbi, ki nima ekonom-
skih in moralno-političnih kri-
terijev vrednot ni razvoja. Po
mnenju Lazarja Prodanoviča
napredka ne bo, dokler te za-
deve ne bodo urejene. Dokler
je neka tovarna rentabilna
zgolj zato, ker lahko neka refe-
rentka s preprostim dopisom
podraži neko blago kar za 30
odstotkov, medtem ko se lah-
ko ekipa razvoj nikov nekaj let
trudi, da bo tovarni prinesla
nekajkrat manjši dobiček, ne
bo uspeha. Ni torej ekonom-
ske, niti kakšne druge motiva-
cije za inoviranje in razvoj. Ob
tem je tudi odnos do ljudi zelo
slab in prav to je tudi ena naj-
večjih pripomb tistih, ki gredo
drugam, ker doma niso imeh
normalnih pogojev za delo.
Aleksa Gajšek-Krajnc tudi
vidi problem predvsem v vo-
denju podjetij, v tem, da je to
pri nas funkcija, v tujini pa se
za to šolaš. Predvsem se tudi ni
strinjala, da je politika slaba,
temveč da so slabosti pred-
vsem v vsaki posamezni orga-
nizaciji. Lazar Prodanovič je
še enkrat nasprotoval, namreč,
da je rezultat slabe politike
ravno padec Celja na lestvici
slovenskih krajev. Tone Zim-
šek je ponovil, kar je za javnost
v Novem tedniku že povedal,
namreč, da je Celje na lestvici
zdrsnilo zaradi umetne politič-
ne delitve Maribora na več ob-
čin (pri tem sta dve novi občini
Celje prehiteli, ostale pa so za
njim zaostale), in zato ker je
Celje prehitelo Krško. Vzrok
temu je izgradnja nuklearke in
vse kar je s tem povezano. Edi-
na občina, ki je Celje resnično
prehitela je kranjska, pa še ta
v zadnjem času občutno, žal in
škoda za Slovenijo, da je tako,
drsi navzdol.
Zimškovo razmišljanje je bi-
lo dobro izhodišče za Zorana
Tratnika, ki je poudaril, da le
ni tako slabo, ('' je Celj^
slovenski lestvici pri ustvj,
nih rezultatih tako visoko n,'
potemtakem ni moglo bitii.
več napak na mikro ravni
veda če odmislimo napaj
ekonomsko gospodarsko p,
tiko v državi. Poudaril je
sedaj delamo podobno
ko, ko od politike terjamo
poišče izhode iz krize.
Eno rešitev - maihJ
produkcijske enote
Vtikati se ali ne, inovirati
ne, te in še druge hamletovj
dileme so bile speljane kotn
ča nit skozi razpravo pri on
ju v dvorani regijskega zdri
stvenega centra. Ne glede |
dileme in ne glede na to,,
vrsta organizacij zlahka skt
slabosti za neumnimi gos|
darskimi predpisi (tisti, ki
odprti navzven, v tujin
a uspešno poslujejo) pa i
mnenju Danija PodpečanaC
Ije rabi določene normativ
Posebno še, če se misli lotev-j
dejavnosti, ki pomembno p
segajo po prostoru, energ
skih izvorih, naravnih dan
stih in ki terjajo dodatno štei
lo zaposlenih. Tudi, ko bo
nekateri zaposlovali nekvali
ciran kader, ki ga tu ni, mo
družbenopolitična skupno
dati svoj pristanek.
Kriterij družbenopolitiii
skupnosti, da daje podporo
stim, ki imajo uspehe in lju
za sabo, je sicer dober, a se
tudi ne upošteva za vse enai
Svojfe mnenje na razvojne;
ga te Celja je povedal tu
Slavko Pezdir, ki ga ne ski
le to, da imamo razmeror
malo novih programov, amp
ga skrbi širši sklop vpraša
Namreč, kaj je z večino vi
lovnih organizacijah, kaj i
pravzaprav z njo dogaja, kak
s to večino v družbi kdo mas
puUra, kako jo lahko kdo hiti
zadovolji in seveda tudi hit
pritegne na stran popolnon
napačnih stališč. Opozoril;
na problem izobraževanja ti
na umetne delitve na politii
in ekonomijo, na politično j
raziskovalno sfero, kar je ra
no takšno poenostavljanje k
bi postavljal pregrade m»
ekologijo in ekonomijo, ni<
kvantiteto in kvaliteto in pi
dobno. Vzroke zaostajanja i
željenim vidi predvsem v te
da smo zanemarili naravne;
konitosti na vseh ravneh. ;
hod vidi v ustanavljanju mai
ših produkcijskih enot v ;
sebnem in družbenem s(
torj\i.
Zadnji, kije razpravljal je
Srečko Senčič, ki je na prin
rti Železarne Štore želel pol
zoriti, kot predstavnik velil
ga sistema se je namreč či
izzvanega, da v praksi le ne t
če tako, kot bi si želeli. PoteJ
ki jih v velikih sistemih vle6
jo, da bi prešh k novemu, n
mreč pogosto niso sprejf
z navdušenjem. Tako je bil
tudi ob nedavni ukinitvi pla
ža, za kar je Srečko Senčič!
vedno deležen številnih kriti
ali vsaj vprašanj o upravičeni
sti te poslovne odločitve (pa J
s strani občinske politike
S tem je samo potrdil, vse sla
paj pa je šlo v prid tudi teofl
tičnim in tako še enkrat doki
zanim trditvam Mojce Peii
o obstoju in zakoreninjenoJ
t. i. mojstrske logike. j
Senčič je še predlagal, dai«
k takšnemu omizju povabil
vse, ki so bili v zadnjem des<
letju na mestih, kjer se je odi*
čalo in naj povedo, zakaj soli
le sprejete določene odločit\^
zak^ se nekatere niso uresn
čile in podobno. Pravtako rt
svoje povedo tudi vodstva S
rih velikih »monopolnih« J
stemov. Sicer pa, razvoj Cd
ni odvisen le od razvoja ind
strije, in ni tudi pomembno,'
je industrija velika ali majhi^
pomembneje je, kako je u^jj
kovita. Ozreti pa se bo tre«
tudi na druga področja gosp*
darstva in negospodarstva.
Za to bo še precej priloži«
sti, kajti Svet za raziskov^
delo in inovacije pri Preds^j
stvu OK SZDL Celje pripra
Ija do konca leta še štiri o^
gle mize. Zaželjena bi bila bf
ša udeležba in tudi več dol^
nosti v razpravi. Da bodo šti«
monopolisti dobili svoja ii^j
na, da bodo imena dobili ti^
tisti direktorji, ki zavir»
razvoj. RADO PANTEI>''
Izredna poplačila stanovanjskih
posojil občanov
Junija pričenja Splošna banka Celje akcijo izrednih
poplačil stanovanjskih posojil občanov. Za to akcijo so
se odločili zaradi visokih stroškov mesečnih obdelav
teh posojil. V banki je namreč približno 20 tisoč posojil,
ki imajo stanje nižje od 50 tisoč dinarjev, njihovo odpla-
čevanje pa bi po pogodbah trajalo še deset in več let.
Letni strošek obdelave že zdaj presega 40 tisoč dinar-
jev. Številne anuitete za ta posojila so nižje od 500 din
mesečno.
Akcija je torej upravičena. V teh dneh bodo posojilo-
jemalci prejeli na dom obvetilo in položnice za popla-
čilo, s prošnjo, da svojo obveznost poravnajo.
Ljubljanska banka - Splošna banka Celje poziva vse,
ki bodo dobili obvestila in položnice, da se prošnji
odzovejo.
Prenova likvidature
Od 27. junija bo likvidatura v Celjski mestni hranilnici
zaprta približno 2 meseca zaradi nujnih prenovitvenih
del. V tem času bo likvidatura poslovala v začasnih
prostorih Celjske mestne hranilnice - pritličje levo.
Nov poslovni čas v Radečah
Na pobudo krajevne organizacije SZDL Radeče je
podružnica Ljubljanske banke v Radečah spremenila
poslovni čas. Banka bo tako poslovala trikrat v tednu
popoldne, trikrat pa dopoldne. Ob ponedeljskih, sre-
dah in petkih bo banka odprta od 13.30 do 18. ure,
v torek in četrtek od 7.30 do 12.30 ure in ob sobotah od
7.30 do 11.30.
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
t množičnostjo in znanjem na pomoč
>0//e je konec tedna živelo v znamenju 11. kongresa gasilcev Slovenije
uoderna tehnična opre-
. in sodobna tehnologija,
jjtero zadnje čase delajo
^ilci, ter vse širši krog in-
fvcncij, ki se od gašenja
jjirov širijo tudi k pose-
kjer gasilci delujejo
reševalci, narekujejo
i znanja in drugačne izo-
^evalne programe za
fie množične humanitar-
, organizacije v Sloveniji
50 ugotavljali udeleženci
: liongresa gasilcev Slove-
je, ki je bil v Celju od 17.
,19, junija.
prireditve ob 11. kongresu
(venskih gasilcev so se
Celju vrstile vse od pone-
djka, 13. junija naprej, v so-
(to, 18. junija so pripravih
toko zastavljeno taktično
|o, v kateri je sodelovalo
(gasilskih društev iz celj-
t občine, v nedeljo pa še
H'nostno parado z zaključ-
m zborovanjem na atlet-
om stadionu Borisa Kidri-
jkjer je zbranim spregovo-
ril predsednik republiške
konference socialistične zve-
ze Jože Smole.
Gasilci so svoje delo v času
kongresa zastavili v treh
skupinah, posebej so o svo-
jih težavah, izkušnjah in na-
logah ter izzivih za vnaprej
govorili v strokovno-tehnič-
ni, organizacijski komisiji in
v komisiji za delo mladine in
članic. Poudarili so potreb-
nost uvajanja novih izobra
ževalnih programov ter širje-
nja pozarno-varstvene kultu-
re med vse prebivalce - to pa
bodo gasilci dosegli le
s sprotnim in neprekinjenim
izobraževanjem. Pomembno
vlogo imajo v tem izobraže-
vanju tudi gasilski krožki in
društva »Mladi gasilec« v os-
novnih šolah, kjer dobiva
poleg planincev najmnožič-
nejša slovenska družbena or-
ganizacija svoje nove člarie.
V Sloveniji je zdaj v Gasilsko
zvezo vključenih nekaj manj
kol 110 tisoč članov, k tej šte-
vilki pa je potrebno prišteti
še več kot 10 tisoč podmlad-
karjev ter približno 300 tisoč
podpornih članov gasilskih
društev.
Delo gasilcev se v zdajš-
njem času močno razlikuje
od klasičnih akcij - gašenja
požarov ter dovažanja pitne
vode v odročne zaselke, ki so
v poletnih mesecih ostali
brez vode - zato morajo ga-
silci v svojih vrstah poskrbe-
ti za boljšo organiziranost in
več znanja. Ob rednem sa-
moizobraževanju ter sezna-
njanju z novimi zaščitnimi
sredstvi in tehnologijo so ga-
silci opozorili tudi na vpraša-
nje izobraževanja gasilskih
inženirjev na višji in visoki
stopnji ter ureditev izobraže-
valnega centra v Poljčah. Po-
leg tega potrebujejo gasilci
ob tako hitrem napredku in
širjenju svoje dejavnosti tudi
dodatno tehnično opremo,
opozorili pa so še na nujnost
znanstveno-raziskovalnega
dela.
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Na kongresu so gasilci za
predsednika Gasilske zveze
Slovenije ponovno izvolili
Branka Božiča, pri delu pa
mu bodo v naslednjih štirih
letih do 12. kongresa gasil-
cev Slovenije pomagali tri-
je podpredsedniki.
Za izjemne dosežke in pri-
zadevno širjenje požarno-
varstvene kulture pa so naj-
višja republiška priznanja,
nagrade Matevža Haceta
s kipcem in listino prejeli
inženir Ernest E6ry iz Ho-
doša, Ivan Leskovec iz
Obrežja in Ivan Pasero iz
Celja.
Številnim gasilcem, zbra-
nim na zaključnem zboro-
vanju na atletskem stadi-
onu Borisa Kidriča, je v ne-
deljo spregovoril tudi pred-
sednik republiške konferen-
ce Socialistične zveze Jože
Smole. Med drugim je dejal:
»Naše gasilstvo sodi med
nepogrešljive sestavine
splošnega ljudskega odpora
in družbene samozaščite.
Vse, kar je vezano na sploš-
ni ljudski odpor in družbe-
no samozaščito ter jugoslo-
vansko ljudsko armado kot
hrbtenico tega sistema, vse,
kar je v Sloveniji vezano na
ustvarjanje tega koncepta,
je - to izjavljam z vso odgo-
vornostjo - vzorno ureje-
no.« Ob tem pa je še dodal,
da se »zavzemamo za krepi-
tev obrambe in hitrejše po-
družbljanje splošnega ljud-
skega odpora in družbene
samozaščite ter jugoslovan-
ske ljudske armade, pri utr-
jevanju koncepta splošnega
ljudskega odpora pa imajo
tudi gasilske organizacije
pomembno vlogo.«
i'ko taktično vajo, ki so jo gasilci 23 društev iz celjske
iine pripravili na Titovem trgu ter v Gubčevi in Can-
fjevi ulici, so si ogledali tudi predstavniki gasilskih
fz iz drugih republik in pokrajin ter pet delegacij gasil-
^ iz sosednje Avstrije, Madžarske in Zvezne republike
^čije.
V taktični vaji so gasilci prikazali, kako bi ravnali ob
trčenju cisterne, napolnjene z vnetljivimi, nevarnimi
snovmi, in tovornjaka. Prav to pa je eno novejših področij
gasilskega dela, ki zahteva več znanja, sprotnega izobraže-
vanja in sodobnejšo tehnično opremo, saj so gasilci hkrati
tudi reševalci.
i^^stna parada, v kateri so gasilci prikazali tudi najnovejšo tehnično opremo, se je
H^e/jo zjutraj pomikala od Razvojnega centra po mestnih ulicah do atletskega
L Borisa Kidriča, kjer je bilo zaključno zborovanje 11. kongresa gasilcev Slove-
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše; VLADO ŠLAMBERGER
Ustavna dopolnila, pamet in zidovi
Ko bodo imeli bralci prve izvode Našega tednika
v rokah, bo pozornost slovenske in jugoslovanske javnosti
še zmeraj uperjena v stavbo skupščine SRS, kjer se dele-
gati na dvodnevnem zasedanju odločajo, k^ je sprejem-
ljivo v osnutku dopolnil k ustavi SFRJ in kaj ni. Čeravno
je napovedovanje nehvaležna naloga ne samo športnih,
ampak tudi notranjepolitičnih časnikarjev, je pričakovati,
da delegati v skupščini SRS ne bodo spreminjali svojega
46 dni starega sklepa, po katerem vseljudski (slovenski)
referendum o osnutku dopolnil k zvezni ustavi ni potre-
ben, dokler ne bo znan predlog sprememb ustave SFRJ in
koliko so upoštevali slovenske argumente. Pri čimprejš-
njem referendumu namreč še vztrajajo vodstvo slovenske
mladinske organizacije, nekateri posamezniki in skupine.
Bolj zanimivo je pogledati razlike v mnenjih in stališčih
republiških in pokrajinskih skupščin o osnutku ustavnih
sprememb. Temeljna misel je, da je osnutek dober in
omogoča nadaljnje razprave o ustavnih spremembah.
Zdaj seje pokazalo kot modro, da Slovenija ni vztrajala pri
tem, kar je bila zahteva nekaterih, da bi vnaprej zavrnili
osnutek in že kar zdaj na novo pisali celo ustavo (za to bo
še čas in se temu ne bo dalo izogniti).
Razlike se začenjajo kaj hitro že pri vprašanju, kako
sprejeti ustavna dopolnila. Skupščina BiH, Črne Gore,
Makedonije in Kosova se namreč ogrevajo za to, da bi vse
amandmaje sprejemali v celoti (po skupščini BiH najkas-
neje do konca novembra 1988), medtem ko ima vse več
zagovornikov (vključno s Slovenijo) predlog, da bi
ustavna dopolnila sprejemali posamično, predvsem pa
tiste z družbenoekonomskega področja; brez teh ne bo
mogoče izpeljati gospodarske reforrr^e, brez nje pa - to
postaja jasno vsem - ne bomo prišli iz krize. Posamično
sprejemanje bi pospešilo postopek, saj nekatera dopolnila
niso sporna, izognili pa bi se tudi očitkom, da posamezni
deli Jugoslavije zanalašč postavljajo zaporo prepotrebnim
ustavnim dopolnilom.
Veliko je spornih zadev, o katerih bo tekla še dolgo-
trajna, mučna razprava; v njej še naprej ne bo manjkalo
prilepljanja raznih neprijetnih vzdevkov, če ne bo moč
dokazil zmagala nad čustvi, prebila okopov trdovratnega
oklepanja le lastnega mnenja, če ne bo pri usklajevanju
spornih amandmajev več razumevanja za dokazila drugih.
Samo na kratko napizajmo najbolj štrleče predloge, ki
v Sloveniji niso dobili podpore: uvedba zbora združenega
dela v skupščini SFRJ (to poudarjajo delegati v skupščini
Srbije, o tem naklonjeno razmišljajo tudi v BiH, Vojvo-
dini, Makedoniji in na Kosovu); ukinitev predsedstev
republik in pokrajin (omenjenim petim se pridružuje tudi
Hn,'aška)! vloga oziroma ukinitev družbenopolitičnih zbo-
rov (BiH, Makedonija, Vojvodina); enotno urejanje sto-
penj izobrazbe (Makedonija); zemljiški maksimum (Vojvo-
dina je odločno proti ukinitvi, največ, v kar so njeni dele-
gati voljni privoliti, je 15 ha namesto sedanjih 10 ha); odnos
med tozdi in delovno organizacijo, ki postavlja nove teme-
lje v organiziranju združenega dela in v dosedanjem ustav-
nem položaju delavca; sklad federacije za razvoj manj
razvitih repubik in SAP Kosovo (Makedonija, Srbija in
Kosovo so za krepitev sklada. Hrv aška je za preoblikova-
nje sklada v finančno oiganizacijo in za ekonomska nečela
pomoči, podobno kot Slovenija).
Delegate, strokovnjake in slovensko javnost čakajo pri
pogledu v Jugoslavijo do novembra 1988, ko naj bi dobili
vsaj delno novo ustavo SFRJ, in pri pogledih Jugoslavije
na Slovenijo nič kaj lahke naloge. Zato bo nujna toliko
večja mera strpnosti do pogledov v drugih delih jugoslo-
vanske skupnosti, ki se razlikujejo od slovenskih pri raz-
pravah o spremembah k ustavi SFRJ, zavedajoč se, da
v SFRJ nismo edinole Slovenci zmeraj najpametnejši.
Z glavo naprej se še nihče ni prebil skozi sedmero zidov,
če pa je uporabil glavo na pravem kraju, je prišel - brez
bolečin mimo.
Zaradi vode suša v biagajni
V prvih treh mesecih letoš-
njega poslovnega leta so
v šentjurskem Komunalno-
obrtnem podjetju zabeležili
65 milijonov 731 tisoč dinar-
jev izgube. Približno tretjina
izgube je nastala v komunal-
nem sektorju, preostanek
v gradbeno-obrtnem delu
-	vendar, preračunano na de-
lavca. pomeni izguba enako
breme za oba sektorja delov-
ne organizacije.
Da bodo prvo tromesečje po-
slovali negativno, so v KOP ve-
deli že konec lanskega poslov-
nega leta, že ted^ pa so tudi
opozarjali na cenovno neskla-
dja v komunalnem delu njiho-
ve proiz\'odnje. KOP namreč
kupuje vodo v šmarski in celj-
ski občini, odkupne cene pa
lani niso bile zamrznjene, tako
kot se je to zgodilo z višino
vodrine. »Za komunalno de-
javnost,« pravi direktor Jože
Mastnak, ki je pred leti že
uspešno vodil sanacijski pro-
gram v KOP, »so pravzaprav
nihanja v uspešnosti poslova-
nja in ciklične krize že kar zna-
čilne. Odvisno je pač od cenov-
nih odnosov in če smo v delov-
ni organizaciji prisiljeni poslo-
vati tako, kot nam določijo od
zun^, potem se tudi rdečim
številkam ne da izogniti. Pri-
krivanje in prenašanje izgube
iz enega obdobja v drugo - kar
se danes sicer lahko naredi
-	pa je povsem nesmiselno.«
V KOP so izdelali natančno
analizo stanja in sprejeli sana-
cijski program, ki naj bi - če
bodo seveda uresničeni vsi
ukrepi - dal rezultate že ob
polletju oziroma najkasneje do
konca devetmesečja, že zdaj pa
je tekoče poslovanje brez iz-
gub. Zd^ so urejena cenovna
razmerja v komunalni dejav-
nosti, izgubo prvega tromeseč-
ja zaradi izpada v tej dejavno-
sti pa naj bi v KOP pokrili s po-
močjo občinske komunalne in
širše družbenopolitične skup-
nosti. Izgubo v gradbeno-obrt-
nem sektorju bodo reševali
z notranjimi organizacijskimi
spremembami, s^j se želuo
čimbolj prilagoditi trgu. Tre-
nutno je več povpraševarya po
obrtnih storitvah, zato bodo
tudi'del gradbene dejavnosti
opustili in delavce preusmerili
v obrtna opravila.
Se nekaj notranje rezerve vi-
dijo v KOP v krčenju režije,
vendar ne na račun odpušča-
nja administrativnih delavcev,
ampak v prerazporejanju že za-
poslenih delavcev in racionali-
zaciji poslovanja. Tako so že
lansko jesen prešli v knjigo-
vodstvu in delu računovodstva
na avtomatsko obdelavo po-
datkov, zdaj pa uvaj^o v raču-
nalniške programe tudi obra-
čunavanje vseh storitev Ko-
munalno-obrtnega podjetja
Šentjur.
IVANA FIDLER
V šentjurskem KOP so že maja razpisali prosta dela in nak)ge
individualnega poslovodnega organa, novega direktorja pa naj bi
dokončno izbrali prihodnji petek. Če razpisnim pogojem ne bo ustre-
zal nobeden med kandidati oziroma tega delovnega mesta ne bo
nihče pripravljen sprejeti, bodo delavci v svojih vrstah poiskali
vršilca dolžnosti, nato pa ponovili razpis.
Povsem normalna in utečena pot. da KOP dobi novega direktorja,
bi lahko rekli in ob tem bi bilo škoda izgubljati besede, če kadrovski
postopki vendarle ne bi imeli svojega ozadja. Na priporočilo izvrš-
nega sveta šentjurske občinske skupščine naj bi tudi v prihodnje
-	dotlej, da se delovna organizacija izkoplje iz izgub - ostal direktor
Jože Mastnak. ki pa so ga na aprilski letni seji občmskega sindikal-
nega sveta izvolili za sekretarja te družbenopolitične organizacije.
Mastnak je ponovno podaljševanje direktorske funkcije odklonil
-	pri tem ga je podprlo tudi predsedstvo občinske konference sociali-
stične zveze - še po izvolitvi za sekretarja občinskega sindikalnega
sveta pa je sodeloval v pripravi sanacijskega programa za KOP.
Delovno organizacijo dokončno zapušča s 1. julijem, kot sekretar
občinskega sindikata in tudi zaradi tega, ker KOP dobro pozna in
z delavci uspešno sodeluje, pa je delovni organizaciji volontersko
pripravljen pomagati tudi naprej.
6. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
Najboljši reševalci iz velenjskih jam
Izkazali so se na republiški reševalni vaji
Predzadnjo soboto so se v Rudniku
rjavega premoga v Zagorju, v jami Ko-
tredež, pomerili jamski reševalci iz
rudnikov Trbovlje, Hrastnik, Zagorje,
Laško, Titovo Velenje, Črna pri Kam-
niku, Žirovski vrh, Idrija, Kanižarica.
Raša in Mežica.
Pred sabo so imeli izredno težko, pa
čeprav izmišljeno nalogo: »ogenj ob
transportnem traku v osmem obzorju.
na koti minus 230, pogrešana sta dva
rudarja, pride lahko do izpada elek-
trične energije v črpališču, voda pa
lahko s pritokom 14 kubičnih metrov
na minuto zalije jamska delovišča.<'
Vaja je stekla petnajst minut do petih
zjutraj. Jamski reševalci so potrebova-
li za pot do Zagorja 38 minut, vod za
zveze je napeljal telefon med štabom
in bazo v jami v pol ure, domači reše-
valci pa so hitro našli prvega rudarja.
Drugega je iskala reševalna ekipa iz
Trbovelj, vendar so ga našli reševalci
iz Titovega Velenja. Takoj so mu nudi-
li prvo pomoč, saj je bil z njimi tudi
zdravnik.
Vaja je bila uspešno končana okoli
desete ure, po analizi reševalnih akcij
pa so se jamski reševalci pomerili še
v malem nogometu, streljanju, vleče-
nju vrvi in preizkusili svoje znanje
v nameščanju jamskih reševalnih apa-
ratov. V zadnji disciplini so bili naj-
boljši jamski reševalci iz Rudnika lig
nita Velenje.
Letošnje republiške jamske reševal-
ne vaje seje udeležilo 95 reševalcev, ki
so bili razdeljeni v 15 ekipah.
L. OJSTERŠEK
Podhod na celjski postaji
Zgradili naj bi ga do začetka prihodnjega leta
če bo vse po sreči, bo celj-
ska železniška postaja
končno le dobila prepotre-
ben podhod za potnike; gra-
diti so ga začeli pred pri-
bližno mesecem dni, odprli
pa naj bi ga v začetku pri-
hodnjega leta. Če bo dovolj
denarja, seveda.
Načrti za gradnjo podhoda
so že precej stari in tudi
gradbinci so tokrat že tretjič
v Celju; dvakrat so morali
gradnjo podhoda preložiti,
ker ni bilo dovolj denarja.
Čeprav je Železniško gospo-
darstvo Ljubljana (in s tem
tudi ŽTO Celje) spet (oziro-
ma še kar) v velikih finanč-
nih zagatah in je zaradi po-
manjkanja denarja celo
ogrožena varnost prometa
na železnici, pa celjski želez-
ničarji le upajo, da bodo to-
krat investicijo izpeljali do
konca. Celjska postaja je na-
mreč edina med večjimi že-
lezniškimi postajami v repu-
bliki, ki še ni ustrezno mo-
dernizirana. Glede na pro-
met - vsak dan izstopi ali
vstopi na vlake v Celju
12.000 potnikov, čez postaj-
ne tire pa pelje 200 vlakov,
od tega polovica potniških
- je posodobitev nujna, raz-
deljena pa je v tri faze.
Najprej naj bi zgradili pod-
hod, potem preuredili tirne
naprave in nazadnje vgradili
še sodobne signalno varnost-
ne naprave.
Podhod, ki bo stal 1,8 mili-
jarde dinarjev, bo dolg pri-
bližno 46 metrov in bo imel
tri dvojne izhode oziroma
vhode. Širok bo 6,5 in visok
približno 2,6 metra. Os pod-
hoda je postavljena tako, da
ga bo kasneje mogoče po-
daljšati pod magistralno ce-
sto v Laško do kina Union.
Načrti za takšen podaljšek
naj bi že obstajali, zgradili pa
bi ga, ko bi modernizirali
južni del celjskega cestnega
križa.
Podhod bodo gradili po-
stopoma, tako da nikoli ne
bodo zaprti več kot trije tiri.
Zaradi tega bodo pod tretjim
tirom postavili zasilen be-
tonski most, kar bo gradnjo
nekoliko podražilo. Kljub te-
mu bo v času gradnje želez-
niški promet.oviran, tako da
bodo nekateri vlaki imeli
manjše zamude.
S. ŠROT
Mira Rupnik
Prijaznost in ljubeznjiv
obraz nakloni Mira Rupnik
iz Zibike vsakomur, ki zaide
v njene hrame. To pa so šol-
ski prostori - kuhinja in je-
dilnica, kjer gospodinji že
eno leto ter nadomešča red-
no nastavljeno kuharico.
Najbrž bi v šoh kar radi vide-
li, da bi ostala, saj bodo nje-
no vednost o hrani in prehra-
njevanju težko pogrešah.
Prinesla jo je iz srednje
kmetijske šole v Šentjurju,
ki jo je zaključila še takrat,
ko še ni bilo usmerjenega iz-
obraževanja in so predavali
še takšni pedagogi, ki so ve-
deli kaj je za kmetico potreb-
no da zna, kaj mora vedeti
o domačih šegah in navadah,
kako mora negovati tradicijo
domače kuhinje in domačih
jedi.
Zato zna Mira pripraviti
domačo potico, ki se ji pravi
ognjiščna, po domače pa kar
»zafrknjača« in je potrebno
imeti zanjo domače mleto
moko, belo in črno, naseklja-
ne orehe, jabolka, ne preveč
dišav, da se ohrani pristni
okus in jo po stari tradiciji
napravi ob skoraj vsaki peki
kruha, ki ga peče doma v do-
mači peči.
Pripravi tako tudi mlin-
čevko (mlinci in nadev), zna-
na pa je tudi njena nadevana
pečenka, ki jo je njena mama
pripravljala na ničkohkerih
ohcetih v domačih krajih.
To tradicijo neguje zdaj tu-
di Mira, ki se spretno zavrti
na vseh prireditvah, katerih
v teh zibiških krajih ni malo.
»Danes znajo ženske bolje
kuhati kot včasih,« nam po-
ve v razgovoru in oči se ji
svetijo, ko odgrinja zastor
spominov na čase, ki jih je
preživela skupaj s sošolkami
v šoli v Šentjurju. Tam so jo
tudi naučili spoštovati do-
mačo pesem, domačo pokra-
jino, domače hiške, zato ža-
luje za idiliko, ki je prevlado-
vala nekoč v tem okolju. Pa
takoj doda, da je bilo resnič-
no lepo, a živeti v njej bi bilo
danes že težko, ko smo se
navadih na velike prostore,
kopalnice ter drugo udobje.
Ko Mira Rupnik iz Zibike
ne bo več kuhala v šoli, bo
spet samo kmetica. Kmetica
tiste vrste, ki vsak hipec dne-
va ne zanemari, temvče ga
umno razporedi za vsa dela,
ki se naberejo na kmetiji.
ZDENKA STOPAR
Celjska
priznanja
Civilne zaščite
Jutri ob trinajstih bo
predsednik celjske ob-
činske skupščine, Tone
Zimšek, v celjski poroč-
ni dvorani podelil letoš-
nja občinska in eno repu-
bliško priznanje Civilne
zaščite.
Občinska priznanja Ci-
vilne zaščite bodo prejeli
Dr. Igor Bizjak, Olga
Knez, Beno Matjaž, Alek-
sander Pann, Vinko Sen-
točnik, Franc Sevšek, Ir-
ma Zagozda, Anica Jošt,
Štab Civilne zaščite Kra-
jevne skupnosti Štore in
občinska Gasilska zveza
Celje, bronasti znak Civil-
ne zaščite republiškega
Štaba Civilne zaščite pa
prejme Zoran Lah.
Sicer pa seje tudi celj-
ski občinski Stab Civilne
zaščite letos odločil za de-
lovno praznovanje svoje-
ga dne, 20. julija. Na sam
praznik, v ponedeljek, so
v Železniškotransportni
organizaciji v Celju pri-
pravili vajo enot civilne
zaščite, tudi jutrišnja
slavnostna podelitev pa
bo bolj skromna.
BP
Tako so mladi iz podružnične osnovne šole Letuš risal
asfalt. Akcijo je pripravilo Društvo prijateljev mlat
Letuš, ki ga vodi Tilka Lenovšek.	'
V Letušu praznovali
V KS Letuš so v soboto
praznovali krajevni praznik.
Ze popoldne je društvo pri-
jateljev mladine z učenci po-
družnične osnovne Šole pri-
pravilo risanje s kredo na as-
falt, nato je sledilo srečanje
krajanov starih sedemdeset
in več let, zvečer pa je bila
slavnostna seja skupšine
krajevne skupnosti in druž-
benopohtičnih organizacij,
ki so seje udeležili tudi pred-
stavniki občine, občinske
konference SZDL in drugi:
Predsednik sveta KS Letuš
Janko Jager, je v govoru po-
udaril: »Uredili smo še štiri
avtobusna postajališča in ce-
sto v Slatine. Urejamo t
prostore za otroško vars
za to bomo pridobih dva
delka in sicer v podružn
osnovni šoh. Vehko skrb
namenjamo vzdrževanju
jektov in čisti okoUci....
Med pomembne nal
v letošnjem letu sodi pr
bitev novih sto telefon;
priključkov. Na seji so i
podelili priznanje kraje
skupnosti, ki ga je pi
Viktor Zoreč, priznanja
pa so prejeh Društvo upoj
jencev, Letuš, Mimi J^
Zdravko Kores, Alojz Mfl
in Anton Kodre.
T. TAVČ
Veseli srečanja
Krajevna organizacija Rde-
čega križa v Letušu je tudi le-
tos pripravila srečanje kraja-
nov starih sedemdeset in več
let. Pripravih so jim krajši kul-
turni program ter pogostitj
Pavla Graber:»Kljub si
minsedemdesetim letom i
prihajam na ta vsakoletna
čanja. Tu se zopet vidimd
pogovorimo in tudi katerd
pojemo. Prav je, da nas j
pozabili. Hvala vsem, ki soj
čanje pripravili.«	1
Marija Poznič: »Škoda je
na srečanje ne pridejo vsi-
jih povabijo. Meni se zdL
nas je letos zelo malo. Jaz
dem največ zaradi petja. I
zbor je zares dober in lepo|
je. Če bom zdrava, se
leto zopet vidimo.«
Nežka Vilfand. »Kar vej
sem bila, ko sem dobila va
naše krajevne organizacije!
za to srečanje. Menim, dafl
tako lahko srečali vsaj dvM
na leto. Tako se z nekatg
videvamo samo na pogrej
Lepo je bilo.«	J
T. TAV(j
Praznik !
v Gotovljah
v krajevni skupnosti Go^
Ije se bodo v tem tednu zvr?
razne prireditve ob letošnj'
krajevnem prazniku. Osreo'
bo jutri, v petek. Ob 18. uri
slavnostna seja skupščine »
jevne skupnosti s podelit^
priznanj zaslužnim krajan®
nato bo kulturna priredite^
srečaje starejših kr^aj',
V okviru praznika bo tud'
sta športnih prireditev.
T. TAVC'
Največ težav je s kruhom
¥ Zlbikl ne poznajo potrošniških mrzlic
Da preskrba v Zibiki ni
nikoli poseben problem
krajanov, ima največ zaslug
Cilka Planinšek, poslovod-
kinja Merxove oziroma Jel-
šine prodajalne, ki so jo
zgradili skoraj pred tridese-
timi leti. Prav toliko dolg je
tudi Cilkin trgovski »staž«
v tem kraju.
Kljub temu, daje prodajal-
na v Zibiki zelo majhna in da
so skladiščni prostori mini-
malni, je mesečni promet
okoli 30 milijonov din, nekaj
tudi na račun gradbenega
materiala, najnujnejšega, ki
je vedno na zalogi. V Zibiki
se tudi ne zgodi, da bi katere-
ga od najnujnejših vsakod-
nevnih prehrambenih oziro-
ma gospodinjskih proizvo-
dov zmanjkalo, tudi v času
pomanjkanj in nakupovalne
mrzlice ne. »Treba je biti po-
zoren in prilagodljiv razme-
ram«, pravi poslovodkinja
Cilka. Prodajalna je odprta
od osmih zjutraj do treh po-
poldne, takšen čas so si ižbr-
lai krajani, na takšnega so se
navadili. Največ kupujejo
zjutraj in opoldne, po tem ča-
su je kupcev malo. V kraju,
kjer so še pred nekaj deset-
letji še kruh pekli v domačih
krušnih pečeh, ima danes
Cilka največ težav prav
s kruhom. Zanj res nikoli ne
ve. koliko ga bo lahko proda-
la. Še vedno je na kmetih na-
vada, da gospodinja tu in
tam zamesi domač kruh in
v prodajalni se potem to poz-
na. »V mestih so dnevne ko-
ličine kruha približno enake,
razen pred prazniki, pri nas
pa se to dnevno spreminja.
Včasih prodam dvesto štruc
ali hlebčkov, drugikrat ko-
maj sedemdeset. Ostanek je
treba zamrzniti, odmrznjene-
ga pa nobena gospodinja ni
vesela,« je povedala Cilka
Planinšek, ko smo jo obiska-
li v zibiški prodajalni. Na
vprašanje, ali je zadovoljna
z nagrajevanjem po prome-
tu, ki ga dosega s svojo sode-
lavko, je imela to pripombo,
da ji to »normo« vsakič, ko
dosežejo višji promet, spet
hitro zvišajo. A ni, da bi bila
zaradi tega posebno slabe
volje. Saj bi bili zibiški kupci
preveč presenečeni, če bi jo
zalotili s kislim obrazom.
MARJELA AGREŽ
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
lan dobrega razpoloženja
^adihajmo humano, Mla-
^t in humanost, Dan
^avja in humanosti, vse
. so naslovi prireditev, ki
jjih pripravili na celjskih
ffdnjih šolah, njihova
Mpna značilnost pa je, da
^ bi prispevali k huma-
^jšim odnosom med učen-
jjn učitelji in k njihovemu
^Ij kakovostnejšim odno-
Din med učenci in učitelji
, k njihovemu bolj kako-
ostnemu življenju,
pobudnik teh akcij je ob-
eski odbor Rdečega križa
;jlje oziroma njegova stro-
jpvna sodelavka sociologi-
nja Antonija Marinček. Ena
zadnjih tovrstnih akcij v le-
tošnjem šolskem letu je bila
pred tednom dni na Srednji
šoli za gostinstvo in turizem,
pred dnevi pa še na Srednji
ekonomski šoli.
Dan dobrega razpoloženja
so poimenovali svojo prire-
ditev bodoči gostinci. Tako
učitelji kot učenci so se zav-
zeto lotili priprav in po posa-
meznih skupinah pripravlja-
li vse potrebno, da je zamisel
uspela. Dan je bil sicer obi-
čajen po urniku, vmes pa so
ga popestrili s številnimi ak-
tivnostmi. Tako so že nav-
sezgodaj pripravili pravi
kmečki zajtrk, poskrbeli za
drobne pozornosti, se odloči-
li, da bodo dan preživeh brez
cigarete in pripravili minute
za boljše zdravje. Vsako uro
so si oddahnili z vajami za
pravilno dihanje, z razgiba-
vanji proti krčnim žilam in
podobno.
Po zatijevanju profesorjev
in učencev je enodnevna ak-
cija le delček celoletnih pri-
zadevanj, da bi navezali čim
tesnejše stike in izboljšali
medsebojne odnose. Tako se
o problemih, s katerimi se
srečujejo učenci, veliko po-
govarjajo, posamezne pro-
blemske sklope pa posebej
obdelujejo v okviru naravo-
slovnih in kulturnih dni.
V začetku so bili učenci za-
držani, ko pa so ugotovili, da
jim znajo profesorji prisluh-
niti in da najdejo odgovore
na njihova vprašanja, so ved-
no raje sodelovali.
Pred dnevi so podobno ak-
cijo, vendar v precej manj-
šem obsegu, pripravili tudi
na Srednji ekonomski šoli.
Kako bo s temi aktivnostmi
jeseni, pa še ni znano. Po-
budnica Antonija Marinček
pravi, da je potrebna pred-
vserh dobra volja in zelo ma-
lo denarja, zato bi bilo prav,
da bi z njimi nadaljevali.
TC
Ca čipe in ituharje
gnimiv program Izobraževanja
pri Delavski univerzi Slo-
pske Konjice so svoj pro-
im izobraževanja razširili
slovenski prostor, gmotno
UDOČ za vlaganja v znanje
lso našli tudi v sosednji Av-
tiji.
Pred kratkim so neuporabno
dstrešje spremenili v dve
|ecializirani učilnici za pouk
levmatike in krmiljenja, en
binet urej^o tudi v Zrečah.
irpa se zdi izjemno zanimivo
je, da so začeli pripravljati
[locirani oddelek za turizem
gostinstvo. Iniciativni od-
r, ki se je sestal v torek zju-
j, je tako začel uresničevati
lepe okrogle mize o gostin-
m in turizmu, ki je bila
Zrečah.
»Slediti moramo času in na-
edku in ponuditi kakovost-
I izobraževanje in kadre, ki
IV	občini potrebujemo,« pra-
direktor Delavske univerze
ovenske Konjice Franc
iih.
V	učilnici za pouk pnevmati-
in krmiljenja je enotedenski
minar zaključilo že osem
upin iz Slovenije. Prostor za
ilnico je zagotovila Delavska
iverza, učila pa firma Festo
Avstriji, in sicer v vrednosti
I milijonov dinarjev. Tudi
!S0 izvaja firma Festo.
)ruga učilnica je namenjena
za pouk računalništva in ima
osem učnih mest za računalni-
kom PC 20Mb, ki gaje zagoto-
vilo združeno delo konjiške
občine, od koder seminaristi
prihaj^o in se, oboroženi
z znanjem tudi vrač^o.
Pri Delavski univerzi pa gre-
do še dlje: v Kovinarski šoh
v Zrečah pripravljajo kabinet
za pouk računalniško vodenih
strojev za obdelavo kovin, kar
tudi narekujejo potrebe in
stroka. Kabinet CNC kakor ga
imenujejo, pomaga financirati
zreški Unior, delno pa tudi
VIZ, posebna izobraževalna
skupnost za kovinsko indu-
strijo.
Prihodnje šolsko leto pa bo-
do pri Delavski univerzi poskr-
beli tudi za kadre v gostinstvu
in turizmu. »V preteklosti smo
v konjiški občini veliko vlagali
v objekte, zanemarili pa smo
kadre. Vrzel bj radi nadokna-
dili z oddelkom, ki bi ga usta-
novili v Zrečah in bi deloval,
kolikor bi narekovale potrebe.
Predvsem želimo turistične in
gostinske delavce naučiti go-
stinske etike in kulture, ponu-
diti jim tudi nadaljevalne pro-
grame v peti stopnji in za naš
turizem usposobiti domač, sta-
bilen kader,« se zavzema
Franc Šelih.
MATEJA PODJED
i^la matura
najmlajši iz VVZ Žalec so imeli svojo malo maturo,
^ov moto je bil tokrat »Hočeš nočeš, v šolo greš«, reših pa
, I ^ tudi perečega problema varstva, ki tare žalske starše,
; vedo, kamnaj bi dali svoje najmlajše v varstvo. Bo
ii Jl^ odklonjenih 79 otrok v Žalcu tudi takole proslavljalo
^ (j^^ od male šole? Zagotavljajo, da bodo y Žalcu že jeseni
, M z gradnjo montažnega vrtca, ki bo sedanji pereči
'^m varstva začasno omilil.	L KORBER
Uspešno usposabljanje
Pet dnevno usposabljanje so člani specializirane enote za
delo z eksplozivnimi materiali Občinskega štaba teritorialne
obrambe Slovenske Konjice zaključili na poligonu v Apa-
čah. Tu so praktično preizkusili svoje znanje vžiga eksplo-
zivnega polnjenja s počasi gorečim vžigalnikom, električni
vžig (na fotografiji) ter rušenje elementov in materiala z boj-
nimi minsko eksplozivnimi sredstvi. Pred tem so že prei-
skusili znanje v streljanju s svojo oborožitvijo na strelišču
v Celju.
Vaja je pokazala, da so pripadniki te enote dobro priprav-
ljeni, z njo pa niso bili zadovoljni le v občinskem štabu,
temveč tudi pripadniki. Dva od vodij skupin Momčilo
Karan in Jože Sevšek sta povedala, da je bilo sicer naporno,
saj so imeli delo ne le cele dneve, temveč tudi velik del noči
in da je nagajalo tudi vreme, a naredili so vse, kar so načrto-
vali in zato o teh dnevih res ni mogoče govoriti kot o izgubi
časa.
MBP
Obisk nemške delegacije
Lansko jesen so začeli čla-
ni gasilskega društva Lo-
karje iz šentjurske občine
navezovati prve stike s kra-
jem in gasilsko organizacijo
Kirschhausen pri Meinhe-
immu v Zvezni republiki
Nemčiji, prejši^i konec ted-
na pa jih je obiskala 6-član-
ska delegacija iz tega kraja.
Sodelovanje med obema
gasilskima društvima se je
začelo na pobudo zdomcev
Hermine in Franca Ranči-
gaj, ki sta sicer častna člana
gasilskega društva Lokarje.
Rančigajeva sta lokarskim
gasilcem lani kupila teren-
sko vozilo Unimog z 800-litr-
sko cisterno, ob prevzemu
vozila pa so nemški gasilci
izrazili željo, da spoznajo raz-
mere in možnosti delovanja
svojih slovenskih kolegov.
V štirih dneh, kolikor je bilo
6 gasilcev iz Kirschhausena
skupaj s Hermino in Fran-
cem Rančigaj na obisku
v Šentjurju, so sodelovali tu-
di na 11. kongresu sloven-
skih gasilcev in se podrobno
seznanili z delom in organizi-
ranostjo društva v Lokarjih.
Pri tem so bili presenečeni
nad množičnostjo gasilskih
društev pri nas, saj recimo že
društvo v Lokarjih šteje 75
aktivnih članov, organizira-
nih v pionirskih, mladin-
skih, ženskih in članskih de-
setinah.
Predstavnike gasilskega
društva Lokarje in gostje iz
Kirschhausena je sprejel tu-
di predsednik šentjurske ob-
činske konference Sociah-
stične zveze Ludvik Mast-
nak, kije poudaril, daje tak-
šen način povezovanja in so-
delovanja le odraz tudi si-
ceršnjega prizadevnega dela
članov gasilske organizacije.
Gasilci iz Lokarij vsako leto
sodelujejo na občinskih ga-
silskih tekmovanjih in med-
društvenih srečanjih, kjer
merijo svoje moči in prever-
jajo znanje, v nedeljo, 26. ju-
nija pa pripravljajo sami po-
dobno gasilsko srečanje
s tekmovanjem pred gasil-
skim domom na Selah. Po
gasilskem tekmovanju bodo
slovesno prevzeli novo te-
rensko vozilo Unimog z 800-
litrsko cisterno, za zabavo na
večerni veselici pa bo skrbel
ansambel Lojzeta Slaka.
I. FIDLER
Zanimiva
likovna
izkušnja
Letošnja osma Forma vi-
va na celodnevni osnovni
šoli Frana Roša v Celju je
tako kot v preteklih letih
k sodelovanju pritegnila
učence s skoraj vseh celj-
skih osnovnih šol. Od četrt-
ka do nedelje so ustvarjali
na ploščadi pred šolo, njiho-
vi izdelki pa bodo popestri-
li puste zidove notranjosti
šole.
Vsako leto skušajo delati
z drugačnimi materiali in po
drugačnih postopkih in letos
so se lotili slikanja na blago.
Pri tem so jim na pomoč pri-
skočili v Aeru in jim podarili
nove barve, ki so jih na ta
način preskusili. Ugotovili
so, da so večnamenske, ne le
za slikanje na blago in da so
otroci z njimi radi delali. Tu-
di izdelki, ki so nastajali pod
njihovimi spretnimi prsti, so
bili zelo zanimivi. Pri tem sta
jim, tako kot že vsa leta, po-
magala mentorja - akadem-
ski slikar Blaž DeGleria in
akademski kipar Franc
Purg. Zanju je to dodatna iz-
kušnja, za otroke pa nekaj
povsem drugačnega, kot je
po navadi likovni pouk v šo-
li. Približno teden dni so de-
lali na prostem, z drugačni-
mi formati in ob bolj zahtev-
nih temah in čeprav so neka-
teri potožili, da je kar napor-
no, jim je bilo kljub temu ze-
lo všeč. Mentorja sta ugotav-
ljala, da pride vsako leto pri-
bližno enako število otrok,
med katerimi so nekateri si-
cer potencialni likovniki,
vendar gre pri koloniji pred-
vsem za drugačno likovno
ustvarjanje, kot so ga vajeni.
Povsem prostih rok jim ne
pustita, pač pa zahtevata od
njih največ, kar zmorejo in
znajo, saj so le tako izdelki
dobri. V prihodnje bodo po-
novno razmišljali o čem no-
vem, saj organizatorjem idej
ne zmanjka.
TC
Zlata Vočkova
Pri Vočkovih v Libojah so
imeli v soboto velik praz-
nik. Oče Anton in mama
Matilda sta praznovala 50-
letnico skupnega življenja
- zlato poroko.
Ob takih priložnostih radi
obudijo spomine, tako lepe
in prijetne, kot tudi tiste, ki
so bolj boleči. Prav pa je, da
povemo tudi nekaj osebnih
podatkov o zlatoporočencih.
Anton se je rodil leta 1912
v Libojah kot sin številne ru-
darske družine. Izučil se je
za kolarja, vendar je delal
vse do leta 1944, ko je odšel
v partizane, v rudniku Libo-
je. Bil je borec 10. ljubljan-
ske brigade na Dolenjskem.
Po vojni je ostal do septem-
bra 1945 v JLA, potem pa se
je zaposlil v državni upravi,
kjer se je leta 1969 upokojil.
Vsa leta pa je prizadevno de-
loval tudi v društvu Svoboda
Liboje, kjer je igral kar nekaj
instrumentov v godbi na pi-
hala, njegova posebna ljube-
zen pa je bil tamburaški or-
kester, pri katerem je sodelo-
val kar 25 let.
Matildi je komaj 68 let,
v zakon je stopila z osemnaj-
stimi. Rodila se je prav tako
v rudarski družini na Kalu,
ki sodi v občino Hrastnik.
S šestnajstimi leti je začela
delati v gostilni, pozneje, po
poroki, pa je gospodinjila na
moževem domu v Libojah.
Zlatoporočenca imata dva
sinova, v veliko veselje sta
jima tudi vnuka. Ob visokem
jubileju si želita zase in za
svoje predvsem zdravja,
medsebojnega razumevanja
in miru. Obred zlate poroke
je opravil Edmund Božiček.
T. TAVČAR
Stari mozirski običaji
Pester konec tedna so znova imeli v Mozirju, kjer so tokrat
s tradicionalno turistično prireditvijo »Mozirje nekoč« prika-
zovali stare običaje.
Prireditev sta organizirala mozirska kr^evna skupnost in kra-
jevno turistično društvo. V petek so se tekmovalci pomerili
v kvizu o poznavanju preteklosti Mozirja, pred nočjo pa so fantje
zapeli podoknice. Sobotni popoldan so začeU z obhodom trških
meja in zvečer so pohodnike sprejeh v Savinjskem gaju. Zaigrali
so prizore iz mozirske preteklosti in zaprisegli ter ustoličili
sodnika. Prireditelja sta poskrbela za zabavni program.
BJ
Želijo večjo trgovino
v Rimskih Toplicah bi radi krajani večjo trgovino.
Sedanji Merxov market je utesnjen, zaradi česar pri-
haja včasih v njem do prevelike gneče pa tudi izbor
artiklov ni tako velik kot bi lahko bil sicer, je ugoto-
vil svet potrošnikov in svoje mnenje posredoval tudi
delegaciji krajevne skupnosti.
Merxov Potrošnik sicer že dlje časa načrluje širitev
te trgovine, vendar se doslej ni še nič premaknilo.
Delegacija je zato Merxu posredovala prošnjo, da čim-
prej natančno opredelijo čas, ko se bodo lotili posodo-
bitve marketa.
Drugi problem, ki tare prebivalce te krajevne skup-
nosti pa je ta, da bi potrebovali tudi prodajalno v sta-
rem jedru Šmarjete. Zlasti prizadeti so starejši krajani,
saj morajo nekateri do najbližje prodajalne tudi do tri
kilometre daleč. Delegacija je predlagala, da bi v pri-
meru, če Merx ne bi pokazal posluha za ureditev trgo-
vine v tem naselju, poiskali kakšno drugo trgovsko
organizacijo ali pa preskrbo rešili z zasebno trgovino.
NK
8. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
Prvo srečanje
giedališlilli
skupin občine
Žalec
v nedeljo so se na Polze-
li zbrali ljubiteljski gleda-
liščniki občine Žalec na
svojem prvem delovnem
srečanju.
Najprej so si ob 9. uri
v kulturnem domu ogledali
lepljenko Mire Cestnikove:
»Veselo na kmetih«, ki jo je
avtorica tudi režijsko po-
stavila na oder z gledališko
skupino ' Svoboda« Šešče-
Matke. Pri predstavi pa je
sodelovala tudi folklorna
skupina iz Šempetra. Pri-
bližno 70 udeležencev tega
srečanja, žal ne iz vseh de-
lujočih skupin v občini, so
nato imeli delovni, strokov-
ni posvet, ki sta ga vodila
predsednik Zveze kultur-
nih organizacij Žalec Jože
Jančič ter strokovni sode-
lavec za gledališko dejav-
nost in gledališki kritik
Drago Medved.
V živahni razpravi so
udeleženci pregledali dose-
danje rezultate in trenutno
stanje amaterske gledali-
ške dejavnosti v občini ter
začrtali smeri razvoja za
vnaprej. Sprejeli so tudi
sklep, da bo takšno sreča-
nje vsako leto, ob zaključ-
ku sezone, saj so ga navdu-
šeno sprejeli tako mlajši,
kot tudi starejši člani gle-
daliških skupin žalske ob-
čine ter ga ocenili kot po-
trebnega tako zaradi pre-
gleda dela, kot tudi zaradi
vzpodbude za nadaljnje
delo.
Ž. BEŠKOVNIK
Kulturni utrinek za jubilej
Klubski center sveta knji-
ge pri Mladinski knjigi
v Celju je prvi, ki je nastal
in zaživel izven Ljubljane
zlasti po zaslugi vodje klu-
ba Irene Senčar iz Celja,
V ponedeljek dopoldne so
namreč s prisrčno sloves-
nostjo počastili 10-letnico
knjižnega kluba v Celju.
Milan Matos (na fotografi-
ji levo), vodja knjižnega klu-
ba sveta knjige v Ljubljani,
je z veseljem ugotavljal, daje
bilo minulo obdobje za celj-
ski knjižni klub izjemno
uspešno, kar pomeni, da
imajo ljudje na Celjskem ra-
di knjige. Klub ima v Slove-
niji skoraj 130 tisoč članov,
na celjskem območju pa jih
je kar 17 tisoč. Število čla-
nov, je še dejal Milan Matos,
v zadnjem času nekoliko mi-
ruje, kar je odraz splošnega
družbenega trenutka in časa,
ki ga živimo, kajti ekonom-
ska kriza močno klesti dru-
žinske izdatke za knjigo.
Kljub vsemu pa prijetno ure-
jen klubski kotiček v celjski
Mladinski knjigi postaja vse
bolj tesen. Tretnutno ponuja
klubski center v Celju 400
naslovov knjig, v četrtletju
prihaja v center 8000 obisko-
valcev, v desetih letih pa so
zabeležili preko 280 tisoč na-
kupov, ljudje pa so izbrali
400 tisoč knjig.
Slovesnosti v Mladinski
knjigi se je udeležil tudi Ja-
nez Menart, ki je vodja pro-
grama sveta knjige. Kulturni
dogodek so popestrili člani
okteta Studenček pod vod-
stvom Iva Kneza in recitator-
ji Zarje z zanimivim izborom
pesmi sodobnikov s Celjske-
ga: Vinka Moderndorferja,
Braneta Zupanca. Jane
Kvas, Sonje Trstenjak, Pavle
Rovan in gosta Janeza Me-
narta.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Predstavili so se pevci iz Sombora
Sodelovanje pobratenih mest - Celja in Sombora - je v zad-
njem letu pogosto in pristno. V zadnjem mesecu so kar tri
skupine zbora lUVENTUS CANTAT. Ti so nastopili v Celju
v soboto pred sicer napol prazno dvorano Narodnega doma.
Mešani pevski zbor, ki ga v glavnem sestavljajo dijaki in štu-
denti pedagoške usmeritve pod vodstvom Silvestra Hajnala, si
je zagotovo zaslužil večjo pozornost. V programu so se predsta-
vili s klasičnimi zborovskimi priredbami in črnskimi duhovnimi
priredbami. Nastopila pa sta tudi pianistka Terez Fituš in kita-
rist Zlatko Kamerer.	mB
Mali nočni esei o
steklenih plastika
če bi mi kdo pred kakšnimi
desetimi leti rekel da naj si
grem pogledat razstavo stekle-
nih izdelkov v umtniško gale-
rijo. bi mu prav gotovo odgo-
voril, naj popelje svoje možga-
ne na sprehod v Vojnik. Takrat
sem bil namreč še zelo trdno
naklonjen mnenju, da naj se
v prostorih, ki so namenjeni
umetnosti, razstavljajo zgolj
dela. ki upravičujejo ta namen:
za steklene oziroma kristalne
izdelke bi takrat verjetno dejal,
da so to pač izdelki dvomljivo
umetniškega in predvsem
obrtniškega značaja in da se
jih naj zato razstavlja v temu
primernih prostorih. Danes,
ko sem si ogledal razstavo pla-
stik v steklu, ki jih je v Likov-
nem salonu postavila na ogled
Dana Kočica iz Rogaške Slati-
ne. ne vidim nobenega razloga,
da takšna dela ne bi sodila
v Galerije. Še več; menim celo,
da je prav ta razstava ena iz-
med najboljših v tej iztekajoči
se kulturni in prihajajoči, nič
kaj obetavni politično-gospo-
darski sezoni. Zakaj takšen
preobrat v moji glavi? Temelj-
ni razlog je gotovo v nesporni
in celo zavidljivi kvaliteti raz-
stavljenih izdelkov, k.
analizo skozi kritiško-tci,
sistem vsaj danes ne n.t
vam priobčevati. saj je
uvoda tega zapisa razvid i
kaj prida strokovnjak za J)
pač nisem. Še najbolj vz/p
Ijivo se mi namreč zdi n <
obrtno izoblikovanem p i
do sedaj moje oči niso . |
njale prav nikakršne pon
ne pozornosti. Razen, če
za kakšen specifičen n
ko sem se bil pri m oran
v takšni vlogi. Ob primat
temeljnega razloga pa n ,
nemudoma navesti še
sledečega, kije v tem. da
močno zdi, daje likovnet
ziku slikarstva in kiparst
je, kot nam je bil predsti
v letošnji raznoliki beri
kovnem salonu, pošla saf.
postaja zaradi rutinskih
mov, katerim avtorji ne
in tudi nočejo ubežati, vsi
nezanimiv.
Nedoživetost je edini
tični izraz sodobne umel
in zato imam nadvse raje i
Obliko kot gostobesedno
bino. Umetnice in Ume
pozor: čas velike Forme f
j a in le hitro zgrabite to že
rep (kot bi temu rekel 1
the Great). Če se boste m
potrudili, boste bogato p
čani. saj vam je ukvar
s formo vendar pisano na i
Slabo jo bodo odnesli san
sti, ki jo resnično doživ
Tako je to že od vekom^
Dana Kočica je prav ga
ena izmed njih. Ne vem, I
brala in gledala Odfsejo J
A David Bowman bi ned}
no čutil in poznal fluid teh
stik. bori ž ZUPAN
Celjska rokopisna zbirka v katalogu
Gratlivo le boU pregledno in boli dostopno
Knjižnica Edvarda Kar-
delja v Celju je bogatejša za
Katalog, v katerem so stro-
kovno obdelani rokopisi,
tipkopisi in korespondenca
pomembnih ustvarjalcev
našega družbenega, pred-
vsem pa kulturnega življe-
nja. Katalog je sestavil
prof. Vlado Novak, zajema
250 enot in je razmnožen
v nakladi 150 izvodov.
Z izdajo omenjenega kata-
loga se je celjska knjižnica,
oziroma njen Oddelek za raz-
iskovalno delo postavil ob
bok tovrstnim publikacijam,
ki sta jih doslej poznala že
Narodna in univerzitetna
knjižnica v Ljubljani in Uni-
verzitetna knjižnica v Mari-
boru. Obe knjižnici imata tu-
di bogatejšo in starejšo roko-
pisno zbirko, saj je celjska
nastajala po drugi svetovni
vojni, ko je bila 1946 leta
ustanovljena Študijska
knjižnica.
Od ustanovitve dalje (Štu-
dijske knjižnice, saj je knjiž-
ničarstvo kot dejavnost v Ce-
lju mnogo starejše in z začet-
ki sega v prejšnje stoletje) je
rasel ugled ustanove in posa-
mezni ustvarjalci z različnih
področij so prinašali pod
njeno streho in v strokovne
roke profesorja Vlada Nova-
ka rokopise, pisma in drugo
dragoceno gradivo in ga tako
zaupali družbi in dah na vo-
ljo za študijsko delo. Gradi-
vo je bilo ves čas evidentira-
no in dostopno javnosti, ven-
dar ne v obliki kataloga in ni
bilo tako urejeno kot je da-
nes. Tudi ni moglo biti, sja je
bila knjižnica po vojni po-
stavljena pred izobraževalne
naloge in ni bilo časa za razi-
skovalno delo. Tega so
opravljali posamezniki
v prostem času, po službi.
Ko je prof, Novak 1976 leta
prevzel Oddelek za razisko-
valno delo, se je temeljito in
sistematično lotil dela. 1983
in 1984 pa je bil projekt
v rednem programu Razi-
skovalne skupnosti Sloveni-
je. Katalog omogoča bral-
cem in vsem, ki jih zanima
domoznansko gradivo, vpo-
gled v rokopise ali tipkopise
del, ki so bila kdaj tiskana pa
tudi takšna, ki niso bila niko-
li javno predstavljena. Zelo
obsežno gradivo je o pesniku
Antonu Aškercu, ki ga je
knjižnici darovala dr. Marja
Boršnikova, pa zapuščina pi-
satelja in prevajalca Vladi-
miija Levstika, vsi tipkopisi
Celjskih zbornikov, številna
literarna glasila mladih (na
primer Naše delo, glasilo h-
terarne družine Srečka Ko-
sovela na I. gimnaziji v Ce-
lju, urednik ni podpisan, so-
delavci pa so Drago Hnbar,
Matjaž Kmecl, Milan Štan-
cer, Jože Maček in drugi.
Edini izvod tipkopisa nosi
letnico 1949!). V gradivih sre-
čamo imena Frana Roša,
Janka Orožna, Srečka Pun
ceija (literarna zapuščina),
Janka Glazerja, Ivana Na-
potnika, Josipa Stritarja, Mi-
haela Vošnjaka, Gustava
Grobelnika, Anne Wam-
brechtsamer, Alme Karlin,
Borisa Pasternaka, Albina
Podjavorška, Milana Skrbin-
ška, dr. Marje Boršnik, Vide
Taufer in mnoga druga.
Naj bo to delo v obUki ka-
taloga spodbuda vsem, ki
doma hranijo domoznansko
gradivo, da se še bolj zavejo
njegove vrednosti in da po-
skrbijo za njegovo uporab-
nost ah pa ga prodajo ali po-
klonijo knjižnici. Na tak na-
čin bo raslo medsebojno za-
upanje med imetniki določe-
nega dela premične kulturne
dediščine in kulturno usta-
novo, ki omogoča uporab-
nost tega gradiva študen-
tom, avtorjem magisterskih
nalog in doktorskih diserta-
cij, kronistom in zgodovinar-
jem. Celjska rokopisna zbir-
ka bo zanimiva za širši kulu-
trni prostor. Oddelek za razi-
skovalno delo, ki ga vodi
prof. Božena Orožen pa bo
poskrbel, da bodo prvemu
snopiču sledili še drugi.
DRAGO MEDVED
Razstava Cetkoviča v Bonnu
Celjski akademski kipar
Vasilije Četkovič-Vasko
razstavlja v prestolnici
ZRN, v Bonnu. V galeriji
IFA, na Kaiserplatzu 17,
predstavlja zahodnonemški
kulturni javnosti 60 del. Ve-
činoma male skulpture iz
ciklov Hortikultura (les),
Atomska glava (keramika),
Kirurgija (keramika), poleg
tega pa mozaike v keramiki
in risbe na keramiki, ki so
vzbudile največjo pozor-
nost. Razstavo sta organizi-
rala Kulturni oddelek pri
uradu ministrstva za zuna-
nje zadeve ZRN in ambasa-
da SFRJ v Bonnu. S strani
jugoslovanske ambasade se
je zelo zavzeto angažiral
Branko Zupane, svetovalec
za kulturo in tisk.
Galerija IFA v Bonnu je
znana po organizaciji med-
narodnih razstav in je name-
njena izključno predstavitvi
likovne ustvarjalnosti držav
Latinske Amerike, Azije,
Afrike in deloma Evrope.
Zunanje ministrstvo njeno
delo financira zato, ker želi
spodbujati mednarodno kul-
turno sodelovanje ZRN z dr-
žavami v razvoju. Zanimivo
je, da galerija pripravi vsakič
vzoren katalog, prav tako pa
odpirajo razstave vedno di-
plomatski predstavniki. O
kiparju Vasku Četkoviču je
na otvoritvi govoril bivši za-
hodnonemški generalni kon-
zul v Zagrebu kot predstav-
nik gostitelja, z jugoslovan-
ske strani pa Branko Zu-
pane. Upravnica galerije go-
spa Schmitz-Fabri, ki je po-
klicni fotograf in že od začet-
ka vodi delo galerije, to je
osem let, je dejala, da vedno
sama opravi zadnjo selekcijo
predlaganih umetniških del.
Po njenem mnenju so za Va-
ška Četkoviča značilne zlasti
silovite slikarske poteze na
keramiki. Uvod v katalog pa
je napisal dr. Ivan Sedej, ki
meni, da »umetnik nikoli ne
skuša ugajati, dela tako, kot
mu narekujeta srce in raz-
um, brez misli na morebitni
uspeh. Navsezadnje se je
prav tako sproščeno loteval
tudi monumentalnih, spo-
meniških nalog. V natečaj-
nih osnutkih in v mnogih re-
alizacijah je ostajal zvest sa-
memu sebi...«
Razstava v Bonnu je odpr-
ta od 14. junija do 8. julija
1988.
J. V.
Ex-tempore v Rogaški Slatini
Z otvoritvijo razstave v Muzeju grafične umetnosf
s podelitvijo nagrad se je v nedeljo končal tretji mednar«
slikarski Ex-tempore Rogaška 88, ki ga je organiziralo I
kajšnje Zdravilišče, skupaj z Obalnimi galerijami iz Pira
Letos je sodelovalo 99 slikarjev iz Jugoslavije, Italije, Avs
in Iraka, ki so oddali 120 del. Mednarodna žirija v sestavi: '
Biloslav, akad. slikar iz Kopra, Janez Mesesnel, likovni krit
Ljubljane, Peter Može, likovni kritik iz Maribora, dr. Enzo !
tese, likovni kritik iz Italije in Henry Miiller, likovni kriti
Avstrije, je za razstavo izbrala 66 del. Med njimi je izbrala 12
katerih avtorji so prejeli odkupne nagrade v znesku 400 t
dinarjev, najvišje priznanje in nagrado grand prix v znesku
tisoč dinaijev pa je prejel Igor Rukavina iz Opatije.
Ex tempore v Rogaški Slatini je tudi letos v celoti uspel, 5
pa imajo, poleg Zdravilišča Rogaška Slatina in Obalnih galei
Pirana, veliko zaslug še Steklarna Boris Kidrič in Stekla
šola iz Rogaške Slatine, Ingrad iz Celja, Ljubljanska banka C
ter Zdravilišče Atomske toplice iz Podčetrtka. Dela, ustvar
v času Ex-tempora, bodo v Muzeju grafične umetnosti na o,
mesec dni.	M. AGl
Komorni moški zbor v Ljubljani
s krajšim večernim koncertom umetnih in narodnih pe
je Komorni moški zbor iz Celja 16. junija nastopil na Ljubi
skem gradu in tako zaključil svojo sezono.
Z nastopom je prispeval kulturni delež k slovesnemu :
ljučku prvega strokovnega simpozija o internacionalnen
nacionalnem projektnem vodenju v Jugoslaviji.
Komornemu moškemu zboru Celje je bila ta sezona 39
vrsti, pevci pa se že pripravljajo za slavnostni koncert za pril
nje, jubilejno leto, ki ga bo obeležil tudi Muzej revolu
s posebno razstavo o 40-letnem glasbeno kulturnem poslan.'
zbora.
Šaleški akvarelisti
člani Šaleških likovnikov ne mirujejo. Tečaj slikanja, kipa
nja in oblikovanja se vrste eden za drugim. Te dni pot
likovna kolonija, kjer likovniki ustvarjajo v akvarelni tehi
pod vodstvom akademskega slikarja Alojza Zavolovška
Mozirja, ki letos slavi svojo šestdesetletnico. Slikarska koloi
poteka vsak torek, dela, ki bodo v tem" času nastala, pa bt
razstavili v Strokovni knjižnici v Titovem Velenju. Likovr
smo ujeli pri ustvarjanju pred Družbeno prehrano na Kidrič
cesti v Titovem Velenju.	L. OJSTERŽ
Igralci in plesalci na festival
Na mednarodnem festivalu otroka, ki se je zi
v soboto v Šibeniku, se bodo 29. junija predstavili t
celjski gledališniki.
Na gostovanje, ki bo hkrati 211. predstava v tej sez(
odhajajo z Andersen-Verasovim delom Daleč od dvoj
v režiji Mirana Herzoga. Naslednji dan pa bodo na šibeni
sceni nastopili tudi plesalci Pionirskega doma Cvetke ^
nove iz Celja. V koreografiji Ane Vovk-Pezdir bodo odi
sali Šeherezado in Intermezzo za klovna.
Kakor je utemeljil selektor gledaliških predstav, zH
komediograf Ivo Brešan, bo musical Daleč od dvorca t
dvoma pritegnil veliko število gledalcev tudi zato, ker se
tem delu ni bati jezikovne pregrade, saj temelji na glasbi
ne pozna meja. Celjski ansambel bo z gostovanjem zaklj}
svojo bogato sezono in odšel do 29. avgusta na zasluž«
počitnice.	I
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
le prihodnost levo ali desno?
reditveni načrti predvidevata razvoj zdravilišča na desnem
regu Savinje
Zdravilišče Laško je
zadnjih letih od temeljev
> strehe obnovilo svoje
rostore, posodobilo opre-
0	in vpeljalo najsodobnej-
metode terapije in zdrav-
enja. Naslednji razvojni
)rak naj bi naredili z gra-
tvijo novih objektov, ki
omogočili še boljšo in
•edvsem bolj raznovrstno
)nudbo.
Zdravilišče naj bi se v pri-
)dnosti razvijalo na des-
?m bregu Savinje. Nove ho-
Iske, zdravstvene, rekre-
ivne in druge objekte naj
zgradili severno od seda-
ega zdraviliškega kom-
eksa na območju do trafo
)staje v Debru. Tako pred-
deva ureditveni načrt, ki
ga letos tudi javno razgr-
li. Toda javna obravnava
ga dokumenta je znova od-
■la nekatere stare dileme
:rog lokacije novih zdravi-
ikih objektov.
Mnenja, pobude in razpra-
1	okrog razvoja laškega
Iravilišča imajo že dolgo
odovino. Lokacija med re-
) na eni strani ter magi-
ralno cesto in železnico na
ugi, namreč ne daje veliko
ožnosti za pestrejšo po-
idbo zdravihškega turizma
morda so se v Zdravlišču
iško tudi iz tega razloga ta-
I dolgo oklepali predvsem
ravstvenih storitev. Že
preteklosti so mnogi videli
lino obetavno možnost
preselitvi na levi breg Savi-
p, pod zelenje Huma, stran
I hrupnega prometa. V ča-
. gospodarskega razcveta
1 so se pojavljale celo tako
'.kopotezne zamisli, kot je
•da bi se cesta in železnica
naknili daleč stran, v pre-
r, česar, seveda, nikoli ni
o mogoče uresničiti.
fCopja so se lomila tudi ta-
at, ko so razvoj zdravilišča
Marina Rumbak, direktori-
ca Zdravilišča Laško: »Raz-
voj zdravilišča na levem bre-
gu Savinje je bil pred leti
ocenjen kot predrag in ne-
mogoč zaradi varstva kmetij-
skih zemljišč. V sedanjih raz-
merah pa tudi razvoj na des-
nem bregu ne bi bil toliko
cenejši, da bi se zaradi tega
izplačalo zavreči dolgoročno
perspektivo razvoja zdravi-
lišča in zgraditi takšen kom-
pleks, ki že zaradi svoje utes-
njenosti in hrupne lokacije
ne bi mogel nastopati na do-
mačem in tujem tržišču ena-
kopravno z drugimi zdravi-
lišči. Menimo, da je edina
perspektivna lokacija za nas
na levem bregu in želimo
pripraviti takšen načrt, ki bi
nam zagotavljal uspešen dol-
goročni razvoj.«
opredeljevali z dolgoročnim
družbenim planom občine.
Navsezadnje so se vendarle
morali odločiti za razvoj na
desnem bregu, saj poseg na
levi breg preprečuje zakono-
daja. Gre namreč za kmetij-
sko zemljišče 1. kategorije.
Sicer je kot kmetijsko zem-
ljišče opredeljeno tudi ob-
močje na desnem bregu,
vendar so ga v preteklosti že
razdrobili in delno pozidali,
zato bi bila po mnenju kme-
tijcev gradnja na tem mestu
bistveno mapj škodljiva.
Zagovorniki »desne vari-
ante« navajajo v prid uresni-
čitvi sedanjih načrtov tudi
velike stroške, ki bi bili po-
trebni za komunalno uredi-
tev na levem bregu, proble-
matična pa naj bi bila tudi
cestna povezava. Ta bi na-
mreč zahtevala graditev no-
vega mostu čez Savinjo, saj
stisnjeno mestno jedro ne bi
preneslo povečanega pro-
meta.
V Zdravilišču Laško pa
menijo, da jim sedanji uredi-
tveni načrt ne daje nikakrš-
nih možnosti, da bi svojo de-
javnost razvijali tako kot si
želijo, in kot bi jo kot nosilec
razvoja turizma v kraju prav-
zaprav morali. V prihodnosti
naj bi namreč poleg zdrav-
stvene in terapevtske dejav-
nosti več pozornosti nameni-
li raznim rekreativnim pro-
gramom in programom ak-
tivnega oddiha. Prepričani
so, da denar, ki bi ga morda
privarčevali z razvojem na
desnem bregu, ne bi imel
pravega učinka, če bi si
s tem zapravili svojo dolgo-
ročno perspektivo.
Odgovorni v občini ne
vztrajajo pri uresničevanju
sedanjih načrtov za vsako
ceno, čeprav bi drugačna od-
ločitev zapletla postopke in
še odmaknila realizacijo.
Zahtevajo pa, da Zdravilišče
Laško pripravi takšne pro-
grame, s katerimi bo lahko
argumentirano zagovarjalo
svoje želje in potrebe po širi-
tvi na levi breg Savinje. To je
v usklajevanju tako diame-
tralno različnih mnenj tudi
edina možna razumna re-
šitev.	NADA KUMER
Pester spored Žalske noči
Pričelo se je že včeraj s koncertom Avsenikov
z včerajšnjim koncertom ansambla
Avsenik sp se začele letošnje prireditve
v okviru Žalske noči, ki je že sedma po
vrsti.
Jutri ob 17. uri bodo pred hotelom Ru-
bin pripravili piknik sladoleda in otroški
Tingl-tangl. V programu bodo sodelovali
Mateja Svet, ki bo delila tudi avtograme,
Kaja Štiglic, junakinja filma Poletje
v školjki, kantavtor Davor Božič in še
vrsta drugih gostov. Prireditev bo vodila
Deja Mušič.
Jutri ob 20. uri bo v dvorani kulturne-
ga doma velika modna revija, ki jo pri-
pravlja Nama. Na prireditvenem prosto-
ru pred hotelom in Namo pa bo zvčer
zabava, na kateri bo igral ansambel La-
pos iz Nove Gorice.
Največ prireditev bo seveda v soboto.
Ob deveti uri se bo pričel mednarodni
balinarski turnir, peti kolesarski kriterij
mesta Žalca pa se bo pričel ob deseti uri.
V odmoru kriterija se bodo predstavili
državni reprezentantje v cestno hitrost-
nih dirk na motorjih. Popoldanski spo-
red bodo pričeli člani mladinskega pi-
halnega orkestra, potem pa bo na vrsti
športno popoldne na stadionu. Ob 17. uri
se bodo v nogometni tekmi pomerili di-
rektorji in novinarji, tekmo pa bo ko-
mentiral Tone Fornezzi-Tof. V ekipi no-
vinaijev bodo nastopili Marjan Lah, Lu-
ka Šicoberne, Ljerka Bizilj, Janez Pirš,
Janez Čuček, Janez Sever, Rado Pante-
lič, Milena Brečko-Poklič, Srečko Šrot,
Janez Vedenik, Edi Masnec, Tone Vrabl
in še kdo. Kdo bodo častni gostje, pa
selektorji še niso sporočili.
asilsko društvo Žalec bo ob 18.30 pri-
pravilo slovesnost ob predaji in krstu
nove gasilske lestve. Vrhunec pa bo Žal-
ska noč doživela po 20. uri, ko bodo člani
Svobode iz Griž prikazali kmečko ohcet,
ob 21. uri pa se bo pred hotelom pričel
izbor Super miss, predstavil pa ,se bo
tudi Moped show. Obiskovalce Žalske
noči bodo zabavali ansambli Šok, Lapos
in celjski plesni orkester Žabe. Na prire-
ditvenem prostoru pri tržnici bodo de-
lavci Mesne industrije iz Nove Gorice
ponudili pršut, mortadelo, ki bo tehtala
500 kilogramov in še vrsto drugih do-
brot, pa tudi znana vina Goriških Brd.
Skratka, tudi program sedme Žalske
noči je pester, organizatorji pa upajo le
še na lepo vreme. JENEZ VEDENIK
iolaž na prostem je odlično teknil
Prireditve prvega dela celjskega
^ističnega tedna so prejšnji teden
livabile na ulice kar precej Celja-
)v, ki so z zanimanjem spremljali
fgajanja na odprtem odru na Tom-
cevem trgu ter obiskovali nastope
»dbenikov, pevcev in ostalih kul-
^nikov.
IVečini seje najbolj vtisnila v spomin
monstracija kuhanja golaža, ki so jo
pobudo Poslovne skupnosti za turi-
tn pred Ljudsko restavracijo pripra-
li celjski kuharji. Pa ne samo golaž,
nsečem kotlu so se kuhale tudi dru-
jedi! Mimoidočim so ponujali poleg
rih vrst golaža še gobovo juho z aj-
ivimi žganci. No, človek se preprosto
ni mogel odločiti, kaj mu bolj tekne
- po pokušinji bograča, madžarskega
in ciganskega golaža ter na koncu še
gobove juhe, v kateri so tokrat bile tri
različne vrste gob in vsa potrebna zele-
njava, mu je preostalo le še to, da ku-
harje pohvali.
Sicer pa so kakovost kuhinje na pro-
stem ocenjevali tudi poznavalci - šest
gurmanov v posebni ocenjevalni ko-
misiji, ki je nato izbrala najboljše. Me-
nili so, da je v celjski kulinariki naj-
žlahtnejša kuhinja s polnim in boga-
tim okusom v temeljni organizaciji
Majolka, sledijo pa ji kuharski mojstri
iz Na-Na, Merxa in Ojstrice. Direktor
Poslovne skupnosti za turizem Slavko
Sotlar je ob tej prireditvi dejal, da bo-
do poskušali celjske gostince prepri-
čati v potrebnost takšne ponudbe in
bodo predvidoma prikaze kuhanja na
prostem ponavljali v poletnih me-
secih.
Večina, ki je prejšnji petek in soboto
pokusila jedi, skuhane pred Ljudsko
restavracijo na Tomšičevem trgu, zdaj
drži pesti, da bi ta pobuda uspela. Ne
boste verjeli, ampak nekaj žlic golaža
- ravno prav začinjenega in pikantne-
ga - s kosom kruha pred Ljudsko re-
stavracijo bolj tekne kot če bi vam jed
servirali v najboljšem hotelu.
TVANA FTDT.F.R
I klavne sestavine so si kuharji pripravili že vnaprej,
i P^i kuhi na prostem niso prav nič goljufali. Benjamin
.iz Majolke je golaž cmaril več kot dve uri in pri tem se
I'Prav nič oziral na lačne poglede mimoidočih. Sicer pa
; se strinjali tudi radovedneži - včasih se splača poča-
Inekaj minut.
Foto: EDI MASNEC
^___
Ne samo kulinarična, tudi kulturna ponudba je popestrila letošnji prvi del celjskega
turističnega tedna. Na zaključku - gasilski noči, ki je v soboto zvečer privabila na
celjske ulice veliko ljudi - so nastopile možoretke iz Radeč, v naš fotografski objektiv pa
smo ujeli folkloriste iz Tuzle, ki so zaplesali na Tomšičevem trgu.
Bučka v novi
podobi
v ponedeljek so v Žal-
cu odprli temeljito ob-
novljen lokal Bučka na
Šlandrovem trgu, ki so ga
tudi razširili.^ Priljubljeno
shajališče Žalčanov in
okoličanov je zares lepo
urejeno in se prav gotovo
uvršča med najlepše lo-
kale v celjski regiji. Last-
nik Tanasko Tanaskovič
si za ureditev lokala za-
služi vse priznanje. Buč-
ka pa bo odprta vsak dan,
razen ob nedeljah.
J.V.
Kramarskemu sejmu na rob
Minuli teden so prizadevni
celjski turistični delavci pri-
pravili že kar tradicionalni
Turistični teden. Popestrili
so ga nastopi godbe na piha-
la, tamburaškega orkestra,
pevskih zborov... V soboto
dopoldne so se domislili celo
demonstracije kuhanja gola-
ža s pokušino kar je na Tom-
šičev trg privabilo številne
radovedneže. Zato lahko
upravičeno trdimo, da je Ce-
lje minuli teden nekoliko za-
živelo. Vrvež na ulicah je bil
večji kot navadno, k čemur
so pripomogli številni obi-
skovalci našega mesta iz do-
movine in tujine, ki so se pri
nas mudili po športni ali po
gasilski plati.
Kramarski sejem, kije mi-
nuli petek in soboto pope-
stril celjski Turistični teden,
je dal misliti. Številni sejmi,
ki zadnje čase v Celju rastejo
kot gobe po dežju in na kate-
rih je naprodaj in v ogled
vedno le eno in isto, gredo
marsikomu že pošteno na
živce. Tudi besedico sejem
bi veljalo uprabljati bolj pre-
vidno, kajti nekaj »štantov«
še ne pomeni sejma.
Minuli četrtek je bil v Ce-
lju Skokov memorial, z moč-
no mednarodno udeležbo
športnikov iz treh celin. Šte-
vilni so v Celje prispeli že
v ponedeljek in torek. Toda
celjskim turističnim delav-
cem, žal, ni prišlo na misel,
da bi sejem odprli že na pri-
mer v sredo! Krame, ki smo
je mi že vajeni in ki nas ne
zanima več, bi se morda raz-
veselili tujci.
Tudi razstava spominkov,
ki so jo organizatorji odprli
šele v petek, bi bila lahko na
ogled že dan ali dva prej. In
če bi bili razstavljeni pred-
meti tudi naprodaj ter če bi
se športni in turistični delav-
ci povezali, bi tudi po tej pla-
ti bil skromni fmančni uspeh
vsaj nekomu zagotovljen.
Zato bi bilo v bodoče vred-
no razmisliti o tem, ali se iz-
plača ob obrtnem, pomla-
danskem, novoletnem sejmu
prirejati še kramarske sej-
me? Ali ne bi bilo bolje pri-
hodnje leto pripraviti na pri-
mer bovšji sejem, na kate-
rem bi lahko ljudje prodajali
vse kar imajo na podstrešjih,
v kleteh in še kje, in kar jim
dela napoto, kdo drug pa bi
morda številne predmete, ki
se nabirajo v takšnih kotič-
kih z veseljem kupil. In-ali
ne bi bilo v bodoče potrebno
razmisliti, kako združiti več-
je športne, pa tudi druge pri-
reditve, s turističnim utri-
pom v mestu ob Savinji?
NATAŠA GERKEŠ
KOMENTIRAMO
Na Kriško goro
in Tolsti vrh
Planinsko društvo Železni-
čar iz Celja, vabi vse ljubite-
lje narave v soboto, 25. in ne-
deljo 26. junija na 1471 m viso-
ko Kriško goro in Tolsti vrh.
Zbor vseh udeležencev bo
v soboto zjutraj na železniški
postaji v Celju, od koder se bo-
do ob 6. uri in 15 minut odpe-
ljali do gorenjske nekropole
Kranj. Od tam bo sledil vzpon
na Kriško goro, kjer boste pre-
nočili, na grebenu Kokovnica.
V nedeljo bo po razglednem
grebenu sledil še vzpon na Tol-
sti vrh ter na zdraviliški Goj-
nik, od koder se boste vračali
nazaj proti domu, kamor boste
predvidoma prispeli okrog
19.30 ure zvečer.
Organizator priporoča dobro
planinsko opremo, primerno
kondicijo, pa tudi hrano spra-
vite v nahrbtnik. Spremljala
pa vas bosta planinska vodni-
ka Ivan Trobiš in Rudi Pi-
sanec. MOJCA AUŽNER
10. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
»Če voz ne potegne v breg,
ni treba pretepati konjev«
Tako pravi kmet Franc Potočnik iz Latkove vasi
Tečen dež se je ponujal,
ko sem hitela proti Prebol-
du. Kmetje so urno grabili
seno, skušajoč ukaniti nizke
oblake. Potem sva si le se-
gla v roke. Salamensko do-
bro skriva Potočnikov
France svojih sedemdeset
let. Prej velik kot majhen
možak je, droban, pa prijaz-
nega obraza. Sprva se je si-
cer izmikal, potem je bese-
da kar stekla. O kmetova-
nju pri nas in po svetu,
o kmečki zvezi, katere po-
budnik je bil, zdaj pa je član
iniciativnega odbora.
Sicer pa, hudičevo srečo
moraš imetij da ga sploh naj-
deš doma. Ce ni na tem ali
onem sestanku, ga pot kaj
rada zanese preko vaške le-
se. Pred nekaj tedni npr. na
Poljsko. Takole so se mu na-
njo utrinjali spomini:
»Šest dni smo bili na Polj-
skem preko hranilno kredit-
ne službe,« je začel. »Videl
sem poljsko kmetijstvo, nji-
hovo pospeševalno in hranil-
no kreditno službo. V stari
Poljski imajo maksimum
50 ha, v pokrajinah, ki so jih
dobili po vojni, pa je maksi-
mum 100 ha zemlje. Na 20 ha
pride en traktor, 94% zemlje
je v privatni lasti. Imajo svo-
jo kmečko stranko in v 49
vojvodstvih imajo kmečke
banke. Te banke so še do
pred kratkim dajale kredite
po 2% obrestni meri. Naj-
ugodnejši so bili krediti za
nabavo zemlje.« Malce je po-
mislil, potem pa še dodal:
»Poljakom še nimamo česa
zavidati, lahko pa se skrije-
mo pred Madžari, njihovo
obdelanostjo in pridelki, kar
smo videli na poti domov,«
je zaključil Franc.
V domači kmečki kuhinji
je tekel pogovor. Za veliko
mizo v kotu, beseda pa je ste-
kla še o drugih njegovih po-
tepanjih po svetu. »V Veliki
Britaniji sem bil, tam sem vi-
del hmeljarski Kent, pa v se-
verni Nemčiji, kjer sem kme-
toval kot vojni ujetnik,« je
začel splet spominov. »V
Franciji sem tudi bil,« je na-
daljeval, »pa na Avstrijskem
Koroškem, kjer je kmetij-
stvo pohkano do kraja,« je še
pribil.
Od kmetijstva v tujini sva
prešla na naše, domače. Ni
ga bilo treba dosti spraševa-
ti, hitro seje razgovorih »Ve-
ste, pri nas smo veliko napa-
ko naredili po letu 59, ko
smo razbili organiziranost
v zadružništvu, tako v eko-
nomskem kot političnem
smislu. Takrat so kmetu
odvzeh zemljo, ga potisnih
na rob, najboljšo zemljo pa
so si vzeli v družbenem sek-
torju. Kmet ni imel več svoje
zadruge, imel je obrat za ko-
operacijo, to pa so bili prive-
ski družbenih kombinatov.
V letih 64 do 70 se je doho-
dek iz obratov prelival
v družbeni sektor. Temu
sem bil priča in lahko doka-
žem kadarkoli,« je bil odlo-
čen. Potem je nadaljeval ta-
kole:
»Po letu 72 se je sicer
obrnilo malce na boljše v pri-
merjavi s prejšnjimi leti,
vendar kmet še vedno ni go-
spodar svojega dela, še ved-
no ne odloča o tem, kako bo
na tržišču prodan njegov pri-
delek. Če kmet poceni pro-
da, še ni rečeno, da bo pride-
lek tudi za kupca poceni.
Krompir npr. je bil lani po
trinajst, petnajst starih tiso-
čakov, zakaj mora zdaj po-
trošnik odšteti zanj sto in še
več tisočakov? Kdo krade iz
žepa proizvajalcev, pa tudi
potrošnika,« je bil hud sogo-
vornik.
Z rokami se je oprl ob rob
mize, obraz se mu je rahlo
stemnil, ko je nadaljeval:
»Marsikdo si kmeta še vedno
zamišlja kot omejenega člo-
veka. Včasih so rekli: kdor je
brihten, gre študirat, kdor je
malo manj pameten, bo pa
kmet. To danes ne drži. Ce
hoče nekdo dobro kmetova-
ti, mora znati več kot inženir.
Če kmet naredi napako, se
mu to takoj pozna. Ce pride
do napake v družbenem sek-
torju, pa družba solidarno
pokrije,« je bil kritičen. Je
imel kdaj težave zaradi svo-
jih kritičnih razmišljanj, ga
mimogrede podražim. »Mo-
goče posredno, pri kakšnih
ocenjevanjih, tudi pri kakšni
mlečni tolščobi, politično
gledano pa ne,« je menil.
»Politika je postala že toliko
pametna, da ve, da le ni vse
slabo, kar kdo pove. Čudim
pa se,« je nadaljeval, »da vsi
napadajo mlade. Tudi mi
smo bih mladi, objestni. Go-
vorili so, da iz nas ne bo nič.
Pa smo le delaU. Tudi ti mla-
di bodo, le priložnost jim je
treba dati, da popravijo naše
grehe, čeprav,niso nič krivi.
Tudi kmet ni, mi nismo do-
bili nobenih zelenih dolarjev
za razvoj,« se je razhudil. In
še dodal, da mora ekonomija
voditi politiko, ne pa
obratno.
Kramelj v Potočnikovi
kmečki kuhinji je tekel že
dobro uro, ko je beseda na-
nesla na tako imenovane
proste strelce. »Poznam ne-
kaj primerov v Vojvodini,'
kjer so si nekateri ustvarili
pravi agrobiznis. Poceni so
vzeh zemljo v najem in če-
prav je maksimum 10 ha, ob-
delujejo nekateri tudi po
40 ha zemlje. Takšnim pravi-
mo prosti strelci,« je pojas-
njevl sogovornik.
»Čarobna palica
kmečka zveza tudi
nI«
Proti koncu je beseda ste-
kla o tistem, kar je zadnje
čase pravzaprav glavna
Francetova skrb. O kmečki
zvezi. Franc Potočnik je bil
dolga leta pobudnik za njeno
ustanovitev, zdaj je v inicija-
tivnem odboru. A naj spre-
govori Franc sam: »Zadruga
je ekonomska organizacija,
kmet pa ni imel stanovske
organizacije, kot ima npr. de-
lavec sindikat. Kmet potre-
buje takšno organizacijo, da
bo lahko izražal svoje zahte-
ve, da se bo shšal njegov
glas, da bo lahko povsod po-
vedal, kakšno kmetijstvo ho-
če. Kmečka zveza sicer ne
more vplivati na proizvodne
rezultate, lahko pa vpliva na
zavest, da je kmet človek,
enak drugim. Neka čarobna
palica pa to tudi ne bo,« je bil
prepričan. Potem je nadalje-
val: »Odvisno je, kako bodo
sami kmetje pripravljeni so-
delovati, kako bodo vključe-
vali svoje predstavnike na
vse ravni; od krajevne sku-
nosti do republike. Dokler jo
bodo vodih kmetje, se ne bo
zbirokratizirala. Ce se bo, pa
kmetje v takšni zvezi ne bo-
mo,« je bil odločen. Kaj pa
kmečka zveza v jugoslovan-
skem prostoru, ga povpra-
šam. »Nižje od Zagreba bo
verjetno težko,« je razmi-
šljal. In spet začel splet spo-
minov: »V letih 76-80 sem
bil član predsedstva Zadruž-
ne zveze Jugoslavije. V obči-
ni Šabac so kmetje hoteli
imeti svojo zadrugo, 1000
kmetov je vztrajalo do ene
ure zjutraj pred prostorom,
kjer so odločali o ustanovitvi
zadruge. Vendar niso uspeli.
Zadružništvo imajo tam v ro-
kah banke in kombinati.
Marsikaj bo še treba spreme-
niti, tudi zato, da bo zaživela
kmečka zveza,« je menil
Franc Potočnik. AU kot je
dejal najavni tribuni v Ljub-
ljani: »Če kmečki voz ne po-
tegne v breg, ni treba prete-
pati konjev, temveč je treba
zamenjati voznika.«
Še je tekel pogovor v tisti
kmečki kuhinji. O Franceto-
vem nasadu jablan, o tem,
kako bodo zdaj ustanavljali
kmečko zvezo na vseh rav-
neh. Skratka, Franc Potoč-
nik je človek, ki času ne da,
da bi ga užugal. Ali kot je
sam zaključil pogovor:
»Kmet, pa vsak človek, ki
gre v pokoj, ni več človek, če
se ne giblje. Ko pa kmet ob-
čuti, da ne more več delati,
potern ve, da ni več potre-
ben. Če bi vsi v naši družbi
imeli ta občutek in bi se od-
stranih, ko ne bi več zmogli
dela - da vsaj škode ne bi
delali - potem bi bilo v naši
družbi drugače.«
IRENA JELEN-BAŠA
Po pozebi še toča
Nevihtno vreme, ki je
prejšnji konec tedna zajelo
naše območje, je naredilo
največ škode na kmetijskih
pridelkih v laški, šmarski
in šentjurski občini. Toča je
sicer v občinah padala v oz-
kih pasovih, škodo pa so na-
tančno ocenili le v laški ob-
čini.
V	občini Laško so škodo
•po toči ocenili na 40 milijo-
nov dinarjev na kmetijskih
posevkih, precej bolj pa so
bila zaradi poplave poškodo-
vana kmetijska zemljišča.
Posebna komisija, ki je oce-
njevala nastalo škodo oce-
njuje, da bo ureditev kmetij-
skih zemljišč veljala približ-
no 300 milijonov dinarjev.
V	občini Šmarje pri Jelšah
škode po zadnji toči sploh
niso ocenjevah, ker to ne bi
imelo nobenega smisla.
Aprilska pozeba je namreč
letošnjo letino vina uničila
do 90 odstotkov, toča v pre-
teklem tednu pa je zajela
ozek pas v predelu Kozj
skega. Prihžno 20 hekta
koruznih posevkov bodo
novo preorali in zas«
s primernimi kultun
ostala koruza pa se bo -
pravijo v šmarskem km«
skem inšpektoratu - obra
Tudi v šentjurski obi
škode.po toči še niso nata
no ocenili, takoj po nevj
pa je odšla na teren posel
komisija, kije ocenjevala
škodovanost kmetijskih j
delkov. Škodne prijave z
rajo tudi v posameznih k
jevnih skupnostih, veni
natančnih ocen še niso izi
lali.
Sicer pa kmetijci zatrji
jo, da je vsako nadaljnje o
njevanje poškodovane
kmetijskih pridelkov le
izredno težko, saj mor
v bistvu ocenjevati še doc
no uničenje na že oklešče
letini. Splošna ocena, ki
Ija za vsa območja, kjer
letos divjale vremenske
me, pa je veliko slabša letii
Višje odkupne cene živine
V	ponedeljek so začele ve-
ljati višje odkupne cene
mladopitanega in starejše-
ga goveda ter svinjskega
mesa, višje pa so tudi pre-
mije za pitanje telet. Nada-
lje bodo slovenski živino-
rejci od prvega julija dalje
dobivali višje premije za
oddano mleko, medtem ko
so nove odkupne cene mle-
ka še zavite v meglo.
V	Celjski mesni industriji
so povedali, da so v ponede-
ljek, 20. junija, začele veljati
nove odkupne cene živine.
Tako bodo rejci za kg mlado-
pitanega goveda ekstra kva-
litete dobih 2922,46 dinarjev.
Odkupna cena za prvo klaso
znaša po novem 2764,50 din,
za drugo 2328 dinaijev, za
meso izven klase pa bodo
dobih rejci 2037 dinarjev za
kg mladopitanega goveda.
Nova odkupna cena starej-
šega goveda znaša za pr\'o
klaso: 2132,60 dinarjev, za
drugo klaso 1727,80, tretjo
1421,74 in za kg mesa izven
klase 1135,42 dinarjev za kg
starejšega goveda. K vsem
tem osnovnim cenam bodo
v mesni industriji primaknili
še okrog 6 do 10 odstotkov za
pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Od 20. junija
dalje pa so višje tudi odkup-
ne cene prašičjega mesa in
sicer bodo rejci za kg dobili
okrog 2205 dinarjev. Višje
odkupne cene naj bi vplivale
na večji odkup živine, saj so
minuli teden na celotnem
celjskem območju odkupih
le dve govedi.
Višje odkupne cene se vsaj
na začetku tedna še niso obe-
tale pridelovalcem mleka.
S prvim julijem pa bodo viš-
je premije za oddano mleko.
Združeni kmetje z nižinskih
območij bodo za vsak liter
oddanega mleka dobili 25 di-
narjev premije, hribovski in
kraški kmetje 66 dinarjev,
gorski kmetje pa 99 dinarjev.
Družbena posestva in hlev-
ske skupnosti bodo po no-
vem dobile 66 dinarjev za li-
ter mleka, organizacije, ki
pridelujejo mleko v težjih
razmerah, pa bodo dobile za
oddano mleko po 91 dinarjev
premije za liter mleka.
IRENA JELEN-BAŠA
Seminar za
kmetijske
pospeševalke
Na enoti Srednje kmetijsko-
živilske šole Celje v Medlogu
so pripravili seminar za po-
speševalke kmetijske pridela-
ve. Na enodnevnem posveto-
vanju, ki se ga je udeležilo 13
pospeševalk kmetijske pride-
lave iz vse Slovenije, so
osrednjo pozornost namenili
urejanju okolja.
V popoldanskem času pa so
pospeševalke izdelovale šopke
in aranžmaje iz domačega
cvetja ter ob tem spoznavale,
da se lahko tudi s cvetjem, po-
branim na domačem vrtu, na-
redijo lepi šopki.
Ob tem so se seminaristke
tudi dogovorile, da se ponovno
srečajo pred 1. novembrom in
nato še pred novoletnimi praz-
niki.	I. F.
Od prvega junija dalje pa
v republiški interesni skup-
nosti za pospeševanje proiz-
vodnje hrane namenjajo
rejcem višje premije za pi-
tanje telet. Za nižinske
kmetije znašajo premije 280
dinarjev za kg, v hribovskih
kmetijah 560 dinarjev ter
v gorskih 786 dinarjev.
Hmelj škropijo
Zaradi vremenskih razmer, kakršne so, so hmelj napadle
listne uši in rdeči pajek. Zato so konec prejšnjega tedna
pričeli s škropljenjem hmelja proti tem škodljivcem. Hme-
ljišča škropijo sistematično, škropljenje opravlja strokovna
služba Kmetijske zadruge Savinjska dolina. T. TAVČAR
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
Interni kontrolor
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske al
pravne smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece.
Prijave s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpol-
njevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od
dneva objave na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur,
DSSS.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po
odločitvi samoupravnih organov.
SOZD »MERX« CELJE
Trgovsko podjetje na debelo in
drobno
»TKANINA« n.sol.o. Celje
TOZD MALOPRODAJA, n.sol.o.
Celje
Delavski svet
RAZPISUJE
dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodja službe prodajnih storitev
- namestnik direktorja tozd
Poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o de-
lovnih razmerjih, mora kandidat.izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje;
a)	VIŠ - izobrazba ekonomsko-komercialne ali or-
ganizacijske smeri ali
SŠ - izobrazba ekonomsko-komercialne smeri oz.
VK-izobrazba trgovske smeri
b)	1 leto delovnih izkušenj ali
5 let delovnih izkušenj
c)	ustvarjalnost, uveljavljanje načel samoupravlja-
nja in socialistične morale	^
d)	da izdela predlog o načinu uresničevanja razvoj-;
nega programa z opredelitvijo svoje vloge pri uresni- j
čevanju le-tega	\
Kandidat bo imenovan za opravljanje navedenih del I
oz. nalog za mandatno obdobje 4 let.
Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira-1
nost in kadre »TKANINE« Celje, Ul. XIV, divizije št. j
12, z oznako »za razpisno komisijo TOZD Malopro-;
daja« v roku 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo pisno obveščeni o imenovanju v ro-
ku 30 dni po sprejemu sklepa.
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Od lepe misli
k dobremu
dejanju
v času, ko smo v potrošnji
raznih življenjskih dobrin
vedno bolj omejeni, postaja-
mo še bolj skromni in hva-
ležni, če nam kdo kaj da za-
stonj.
V celjskih vrtcih je že
praksa, da nekatere delovne
organizacije ali starše, ki de-
lajo v njih, zaposlimo za raz-
ne odpadne materiale, ki jih
pri vzgojnih dejavnostih
z otroki s pridom uporablja-
mo. Iz ostankov blaga, ki
nam ga poklanjata DO MET-
KA in TOPER, si v vrtcih
sami izdelujemo mehke ljub-
kovalne igrače. Pri likovnem
ustva^anju je za nas nenado-
mestljiv material, ki ga dobi-
mo iz AERA in CINKARNE.
Vendar so zadnje čase po-
darjeni kupčki vedno bolj pi-
čli. Delavce v družbeni de-
javnosti, kot je vzgoja in var-
, stvo predšolskih otrok, upra-
[ vičeno skrbi, kako bomo
v tako zaostrenih gospodar-
skih pogojih nadalje zmogli
zadovoljevati potrebe naših
otrok.
I Zato pa smo bili toliko bolj
veseli, ko smo pred nekaj
dnevi v delovni organizaciji
zunaj naše občine in sicer
v Tovarni dokumentnega in
kartnega papirja RADEČE
- TOZD PAPIRNICA (ne
prvič) dobili kar zajetno ko-
ličino raznega papirja, ki ga
bomo pri likovnih dejavno-
stih hvaležno in s pridom
uporabljali.
Delavci v tovarni so nas tu-
di tokrat sprejeli prijazno in
gostoljubno, čeprav zanje ni-
smo bili komercialno zani-
mivi. Nasprotno! Od svojih
proizvodov, ki bi sicer šli
v predelavo, so nam pokloni-
li, za nas dragoceni delež.
ANA ČETKOVIČ,
Celje
Kdo bo ravnal
z Ikterometrom?
Zelo sem bil navdušen nad
akcijo, ki jo je v prejšnji šte-
vilki podprl tudi vaš časopis.
Toda moje navdušenje je
kmalu splahnelo, ko sem si
bolj podrobno ogledal foto-
grafije ob članku. Na sliki,
kjer dojenčkovi glavi grozi
injekcijska igla, je" lahko
vsak opazil poleg »lepo« na-
lakiranih nohtov tudi pravo
razstavo prstanov. Na foto-
grafiji z ikterometrom pa je
bil na roki »le« še en prstan.
Sprašujem se, kdo in kakš-
ni so ti ljudje, ki so jim v ro-
ke na milost in nemilost po-
ložene otroške glavice, pa
pred začetkom svojega dela
ne morejo urediti niti svoje
zunanjosti? Mar se niso že
v prvem letniku zdravstvene
šole učili, da je ves nakit na
rokah zdravstvenih delavcev
lahko pravo skladišče mi-
krobov? Torej so bili zaman
številni »cveki«, ki ti v zdrav-
stveni šoli grozijo, če pristo-
piš k posegu neurejen. Spra-
šujem se tudi, kdo je ljudem
na tem oddelku dovolil dela-
ti s takšnimi rokami?
Boli pa me tudi, da živim
v regiji, ki ne more zbrati de-
narja niti za pol nove »stoen-
ke«, kolikor bi stal aparat, ki
bi vsaj deloma rešil pikanja
nežne otroške glavice. Ob
tem pa samo en službeni av-
tomobil, s katerim se na pri-
mer vozijo celjski občinski
možje, stane toliko kot ducat
ikterometrov.
MIRČ PETROVEC
Zabukovica
Sto let
organiziranega
glasbenega
šolstva v Celju
Glede na to, da je bilo v NT
št. 21, med pismi bralcev, ob-
javljeno razmišljanje prof
Gustava Grobelnika, me-
nim, da sem kot avtor raz-
prave Prva glasbena šola
v Celju (CZ 1986 str. 251-254)
dolžna bralcem NT nekaj do-
datnih pojasnil.
V zgoraj omenjenem pri-
spevku sem postavila kot da-
tum ustanovitve glasbene
šole v Celju 14. januar leta
1888; na ta dan je namreč šo-
la dobila koncesijo št. 26917
de 1887 - torej je dobila pra-
vico delovanja. Na doku-
mentih - to je statističnih po-
ročilih, ki jih je bila šola po
letu 1888 dolžna pošiljati, pa
je navedeno, da ustanova ob-
staja od leta 1879. Torej, za-
kaj ta »dvojnost«, kot bi te-
mu nekateri rekli.
Začnimo kar pri letu 1879
-	tedaj je bilo v Celju usta-
novljeno glasbeno društvo,
ki je imelo v društvenih pra-
vilih zajeti dve nalogi in sicer
skrb za vzdrževanje kvalitet-
ne godbe in skrb za glasbeni
naraščaj. Iz tega sledi, da je
bila s pravili potrjena tudi
pravica, da si izobražujejo
glasbeni naraščaj - torej je
šlo za pouk, oziroma pouče-
vanje glasbe in ne za šolo kot
ustanovo. Die Schule se
v tem primeru prevede kot
pouk.
Leta 1888 pa je društvo do-
bilo pravo glasbeno šolo, ki
je "bila privatna društvena
ustanova (privatne šole v 19.
stol. niso bile redkost) in se
je vzdrževala s šolnino, ki so
jo plačevali učenci, ter z de-
narnimi podporami.
Z ureditvijo pravnega sta-
tusa glasbene šole je pove-
zano:
-	redni učiteljski kader,
-	veliko število učencev
(več kot ga je glasbeno dru-
štvo potrebovalo za svoj na-
raščaj),
-	šolnina,
-	opravljanje izpitov, ki so
bili javni in s tem povezano
izdajanje ustreznih potrdil
o znanju in
-	redna letna poročila o sta-
nju šole.
Torej še vedno trdim, da
glasbeno šolstvo v Celju
praznuje letos stoletnico.
O vprašanju glasbenega
pouka v Celju pa bi rekla sa-
mo tole - ta sega še daleč
pred leto 1879. Naj navedem
samo podatek, da je v Celju
obstajala pripravnica za uči-
telje trivialk, ki je imela na-
stavljenega učitelja glasbe in
reden glasbeni pouk.
IVANKA ZAJC-CIZELJ
Celje
Smešna nagrada
za mnogo dela
Učenci podružnične os-
novne šole v Andražu so zbi-
rah steklo; v mesecu maju je
35 učencev zbiralo odpadne
steklenice in drugo steklo po
vsej kr^evni skupnosti.
V vrečah in samokolnicah so
steklo dovažali v zbirni kon-
tejner, ki je bil postavljen pri
osnovni šoh. Pri delu so
učencem pomagali tudi star-
ši, saj so iz bolj oddaljenih
zaselkov steklo dovažali
z avtomobilskimi prikohca-
mi ali celo traktorji.
Rezultat dela naših naj-
mlajših kreganov je bil do vr-
ha napolnjen kontejner raz-
bitega stekla, ki naj bi po na-
ši oceni tehtal 3 do 4 tisoč
kilogramov. Kontejner je dal
celjski Tozd Dinosa, ki je tu-
di poskrbel za odkup.
Akcija naših učencev je bi-
la plačana s 1.620dinarji - to
je absurd, katerega so bili na
žalost deležni naši najmlžOši
člani družbene skupnosti.
Pri vsem tem se nam za-
stavlj^o vprašanja, na kate-
ra bi nekdo moral odgovo-
riti:
-	je res ekonomska cena
za kilogram razbitega stekla
le 1 (en) dinar?
-	je bilo v do vrha polnem
kontejnerju res le 1620 kilo-
gramov stekla?
-	je sploh še vredno govo-
riti o ekologiji, o varstvu
okolja, ki ga s podobnimi ak-
cijami podpiramo, opravlje-
no delo pa potem v celoti
razvrednotimo?
-	kakšno mnenje so o naši
družbi, sistemu dobih naši
najmlajši, ki smo jih za 3-te-
densko trdo delo nagradili
s 1620 dinarji? Ta primer
smo obravnavali na zboru
krajanov, kjer so ga krajani
ogorčeno obsodili in predla-
gali objavo v sredstvih ob-
veščanja.
MARTINA OGRAJENŠEK
Andraž
Emo naj se loti
perspektivnejših
programov
Eden največjih onesnaže-
valcev okolja v Celju je ned-
vomno EMO, ki spušča
v zrak zelo strupene snovi
kot so fluor, PCB, kadmij,
arzen itd. Najhujše onesna-
ženje povzroča Emo s flu-
orom, ki nastaja pri proiz-
vodnjih fritov (emajla), ti pa
so potrebni pri proizvodnji
posode. Čeprav so vodstveni
delavci Ema že sedem let za-
trjevali, da pripravljajo ozi-
roma delajo na izgradnji no-
ve čistilne naprave za frite,
se je letos izkazalo, daje Emo
(skupaj z občinskimi struk-
turami, ki so Emu dajale po-
tuho) več let zavajal celjsko
javnost in ni naredil praktič-
no nič za čistilne naprave.
Kot kaže bomo Celjani po
»zaslugi« Ema še v nasled-
njem stoletju vdihovali stru-
pen fluor.
Šele letos se je pričelo go-
voriti o čistilni napravi, ki
naj bi jo Emo uvozil iz ZRN.
Vendar pa so takoj nastale
dileme, ali bi Emo kupil uvo-
ženo ali pa doma izdelano či-
stilno napravo. Očitno pa od-
govorni (vodstvo) v Emu ne
vidijo, da perspektiva te to-
varne ni v čistilni napravi,
ampak prestrukturiranju
proizvodnje v ekonomsko
bolj zanimive proizvode, ki
pa ne bodo onesnaževali zra-
ka. Emo izdeluje »piskre« že
več kot sto let in s takšno
proizvodnjo naj bi nadalje-
vali tudi v naslednjem stolet-
ju (drugače ne bi kupovali
tako drage čistilne naprave,
ampak proizvodnjo fritov
opustili). Tako bodo očitno
lonci glavni Emov artikel
v postindustrijski družbi
- res lepa perspektiva.
Na konferenci ZK Celje
pred meseci se je govorilo
o tretji tehnološki revoluciji
(ampak res samo govorilo),
očitno pa se celjsko gospo-
darstvo, predvsem pa gospo-
darstveniki bojijo te revolu-
cije »kot hudič križa« (seve-
da, izgovor, da ni denarja je
pač vedno pri roki). Vsem
odgovornim v Celju pa bi
moralo biti jasno, da per-
spektiva Ema ni v novi čistil-
ni napravi, ampak v opusti-
tvi neperspektivne in ener-
getsko potratne, predvsem
pa okolju zelo škodljive pro-
izvodnje fritov. Perspektiva
je v ustreznem prestrukturi-
ranju sedanjih zastarelih
programov. Torej Emovci,
»piskre« vstran...
VOJTEH KOLAR
Celje
Srečanje
kulturnikov
že tradicionalno srečanje
predsednikov in tajnikov
ZKO, kije bilo 9. in 10. junija
letos v Žalcu, je bilo delovno
in prisrčno hkrati. Nimam
namena razpravljati o vsebi-
ni srečanja, ki je bilo po za-
četnih vtisih malo mlačno in
stereotipno in se je na koncu
vendarle razvilo v obilico
različnih mnenj in izmenja-
vo izkušenj, pač pa bi rada
pohvalila organizatorje, ki so
nam na preprost in prisrčen
način dali vedeti, da smo do-
brodošli v njihovi občini.
Prikazali so nam svojo de-
javnost v kulturnem domu
v Žalcu, ki so ga zgradili z ve-
liko muko, s prizadevanji ne-
katerih neomajnih entuzia-
stov, ki verjamejo, da je kul-
tura sestavni del človekove-
ga življenja. Skratka, pred-
stavih so nam tisto, na kar so
najbolj ponosni.
V knjižnici, ki je edina pro-
fesionalna kulturna institu-
cija v občini, smo ob simpa-
tičnem poročanju vodje
knjižnice spoznali, kžo po-
meni knjiga, dostop do nje in
predvsem zagnanost in pri-
jaznost tistih, ki so tam zapo-
sleni. Ob aktivnostih, ki niso
samo izposoja knjig, so uspe-
li pridobiti svoje občinstvo,
ki se odziva na njihove prire-
ditve. S svojo zagnanostjo so
dosegli, da imajo tudi občin-
ski forumi in delovne organi-
zacije razumevanje za potre-
be knjižnice.
Predstavili so nam tudi
rimsko nekropolo in delov-
no organizacijo »Liboje«,
kjer so nas pričakali s pihal-
nim orkestrom te delovne
organizacije. Vsaj zame je bi-
lo to veličastno in ganljivo
hkrati. Na koncu koncev
smo bili zbrani predstavniki
kulturnega življenja iz vse
Slovenije...
Organizirano srečanje na
pikniku v majhnem kraju
Borovnica, nekje v »višinah«
Žalca pa nas je zbližalo in
ponovno potrdilo, da mora-
mo tisti, ki se tako ali druga-
če trudimo dokazati, da je
kultura nekaj, kar narod
zbližuje, ostati skupaj.
OLGA KANGLER
Slovenske Konjice
Hvala fantoma iz
Rogaške Slatine
Ko sem se v petek, 10. juni-
ja hotela odpeljati domov,
sem ugotovila, da je zračnica
na avtomobilu prazna. Sicer
se mi je že večkrat zgodilo da
sem morala zamenjati kolo,
tokrat pa je bila težava v tem,
da se je to zgodilo na zelo
prometni Vodnikovi ulici
v Celju.
Priznam, imela sem precej
treme, ko sem se lotila dela.
Padale so tudi razne opazke
mimoidočih. Ko sem se tru-
dila z odvijanjem vijakov, pa
sta pristopila dva fanta in
vprašala, če lahko pomagata.
Razveselila sem se pomoči,
delo je bilo hitro opravljeno
- še preden sem se dobro za-
vedla, sta fanta že odhitela
naprej po pločniku. Mishm,
da sta doma iz Rogaške Sla-
tine.
S tem pismom želim opo-
zoriti, da bi bilo življenje
mnogo bolj prijetno, če bi
ljudje pomagali drug dru-
gemu.
A. S.
Celje
PRIREDITVE
V	veliki dvorani Narodnega doma v Celju bo drevi ob 19.30
uri letni koncert Revijskega tamburaškega orkestra Akord
ŽPD France Prešeren, ki ga vodi Srečko Cizelj. Gostje večera
bodo operni pevci in niuboljši jugoslovanski virtouz na cimba-
lah Adam Bicskey iz Šmarja pri Jelšah. V programu bodo
izvajali dela von Suppeja, Belinija, Brahmsa, Lasta in drugih,
koncert pa bo posvečen skladatelju Janku Gregorcu.
Jutri, prav tako ob 19.30 uri pa bo v Narodnem domu letni
koncert Akademskega pevskega zbora Boris Kidrič, ki ga vodi
Adrijana Požun.
V	klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju bo nocoj
predavanje »z vlakom na Kitajsko«. O vtisih s poti v Peking bo
spregovoril Roman Vrbančič, ki se je tega podviga lotil lani.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 19.30
uri koncert, na katerem se bodo predstavile sekcije, ki delujejo
v okviru KUD Kajuh.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo jutri ob 20.
uri Srečanje oktetov. Na tradicionalnem srečanju oktetov
v počastitev bližnjega rudarskega praznika, se bodo tokrat
predstavili okteti: Tosama iz Domžal, Ljutomerski oktet,
Zagorski oktet, Studenček iz Celja ter Šaleški in Rudarski
oktet.
V	okviru poletnih kulturnih prireditev bo jutri ob 20. uri
v dvorani Doma kulture v Titovem Velenju nastopil Akrobat-
ski umetniški ansambel Xinjian iz Kitajske.
V	Soboto, 25. junija ob 20. uri pa bo prav tako v okviru
poletnih kulturnih prireditev v dvorani Glasbene šole v Tito-
vem Velenju ob 20. uri koncert Mladinskega komornega orke-
stra iz Melbourna. Z mladimi umetniki bo kot solist nastopil
violinist Igor Ozim.
V	nedeljo, 26. junija bo v Trobnem dolu letos že petič
zapored občinski prikaz šeg in navad. Prireditev se bo pričela
ob 15. uri, predstavili pa se bodo člani številnih kulturnih
društev.
Pihalni orkester iz švedskega mesta Malmo bo na svoji
kratki turneji po krajih celjske regije danes nastopil še v Roga-
ški Slatini. Ob 10. uri dopoldan bo promenadni koncert
v parku, ob pol devetih zvečer pa se bodo na koncertu predsta-
vili v Zdraviliški dvorani.
Jutri, bo v dvorani Zdraviliškega doma jubilejni koncert
mešanega pevskega zbora Savine Sekirnik iz Stojnega sela,
v nedeljo, 26. junija pa bo koncert Komornega orkestra iz
avstralskega Melbourna in solistom Igorjem Ozimom.
Obe prireditvi v Zdraviliški dvorani se bosta pričeli ob 20.30
uri.
V	domu kulture v Slovenskih Konjicah bo jutri ob 20. uri
Celovečerni koncert plesne skupine Dioniz.
V	KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo danes
ob 19.30 uri projekcija video filma Usodna privlačnost, jutri ob
21. uri pa bo koncert za zaključek sezone. Nastopil bo ansam-
bel The young ones.
Na dvorišču steklarne Dekor v Kozjem bo v soboto, 25.
junija Steklarski ples z ansamblom Vita Muženiča in humori-
stično skupino Lari-fari-Internacional.
V	občinski matični knjižnici v Žalcu bodo jutri ob 19. uri
odprli razstavo umetniške fotografije Ljuba Korberja. V pro-
gramu ob otvoritvi bo sodelovala kitaristka Monika Krajnc.
V	Muzeju grafične umetnosti v Zdravilišču Rogaška Sla-
tina je na ogled razstava del, ki so nastale na letošnji medna-
rodni slikarski Ex Tempore.
V	Likovnem salonu v Celju bo še do sobote, 25. junija na
ogled razstava Plastike v steklu ustvarjalke Dane Kočice.
V	hotelu Evropa v Celju so na ogled likovna dela v oljni
tehniki Karla Kozoleta iz Trbovelj, člana likovne sekcije Relik.
Razstavljena dela bodo na ogled do konca junija.
Knjiga, ki jo že imajo Angleži,
Američani, Nemci in Švedi,
Slovenci pa
je v takšnem obsegu še nismo imeli:
UGANKARSKI SLOVAR
Založnik CGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje
Na 302 stroneh je zbranih preko 15.000 gesel iri pojmov, ki
se pojavljajo v križankah in drugih zvrsteh slovenske enig-
matike.
Ugankarski slovar je nepogrešljiv pripomoček reševalcev
in sestavljalcev križank in drugih ugank.
SLOVAR NE MISLI NAMESTO VAS!
Crko - iztočnico morate najti sami, torej z ugankarskim
sipvariem vaš konjiček ne izgubi na športnem duhu.
DOSLEJ ZAPLETENO	ODSLEJ ENOSTAVNO
Enciklopedije
Leksikoni	UGANKARSKI SLOVAR
Slovarji	Več knjig v eni!
Atlasi
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Grajski zidovi so žalosten dom
Prevzgojni dom Radeče nujno polreliuje nov internat, a biti(a za prostor Je Ituda
Graščina na obrobju Radeč,
katere temelji so bili menda
postavljeni nekje sredi tega ti-
sočletja, bi bila s svojim veli-
kim, obokanim dvoriščem, ši-
rokimi hodniki in prostornimi
sobanami ter razkošnim, zele-
nim parkom v okolici morda
prav imenitno bivališče kakš-
nega muzeja. Doletela pa jo je
podobna usoda kot še številne
druge graščine na Slovenskem:
njeni debeli zidovi so postali
zatočišče za ljudi z obrobja
družbe. Prevzgojni dom Ra-
deče.
Zloščena tla in sveže preple-
skane stene ne morejo pregnati
duha po stoletjih, na stežaj od-
prta okna ne morejo spustiti do-
volj svetlobe v temačne prosto-
re. V eni spalnici je dvanajst po-
stelj.
»S stališča stroke so takšni bi-
valni pogoji povsem neprimer-
ni,« razlaga upravnik Prevzgoj-
nega doma Albert Šipek.»Ena
skupina dvanajstih gojencev
naj bi imela po normativih dve
enoposteljni, dve dvoposteljni
in dve troposteljni spalnici.«
Albert Sipek, upravnik
Prevzgojnega doma Radeče:
»Sedanje življenjske in delovne
razmere so nevzdržne. Edina, za
nas sprejemljiva rešitev je nado-
mestna gradnja stanovanjskega
dela zavoda.«
Z družbenim dogovorom
o zbiranju sredstev za izboljša-
nje bivalnih pogojev srednješol-
cev in študentov, ki je bil leta
1986 podaljšan s tem, da se sred-
stva namenijo za zavode za otro-
ke z motnjami v duševnem in
telesnem razvoju, je tudi Pre-
vzgojni dom v Radečah dobil
možnost, da pride do sodobnej-
ših in bolj primernih prostorov.
Najprej so razmišljali o prenovi
graščine. Toda anahze in študije
so pokazale, da bi bila adaptaci-
ja precej dražja od novogradnje,
zato so se odločili za slednjo.
Novi internat bi stal v nepo-
sredni bližini sedanjih objektov
pa vendar tako, da bi bila grašči-
Roman Lavrince, delavec
v Prevzgojnem domu Radeče:
»Mislim, da so krajani tega kraja
premalo seznanjeni z našim de-
lom in napori. Ce bi bili, bi laže
sprejeli naše zahteve po ustrez-
nejših prostorih. Ker sem tudi
vzdrževalec, lahko povem, da so
popravila v sedanjih prostorih
zelo težka in tudi draga, pa še
pravih učinkov ni. Novi internat
bi pomenil ne samo boljše bival-
ne pogoje za gojence, ampak tu-
di lažje delo za nas. Če se goje-
nec dobro počuti, tudi bolje
sprejema tisto, kar mu želimo
nuditi.«
na, ki bi jo v tem primeru proda-
li, popolnoma samostojna in lo-
čena od Prevzgojnega doma, če-
prav bi delavnice tudi v bodoče
(vsaj še nekaj časa) ostale v nek-
danjih grajskih hlevih.
Manj gojencev kot
doslej
»Moram poudariti, da ne gre
za nikakršno širitev zavoda, kar
nam nekateri skušajo očitati,
ampak izključno za nadomest-
no gradnjo,« pojasnjuje Albert
Sipek. »Naši cilji so takšni, da
naj bi zavod štel največ 72 go-
jencev, kar je celo nekoliko
manj kot doslej.«
Še preden so načrte s predlo-
gom o spremembi srednjeroč-
nega družbenega plana posre-
dovah občinski skupščini, so
v kraju začeli razpravljati o na-
črtovani gradnji. Da bi že na za-
četku igrali z odprtimi kartami,
sta svet krajevne skupnosti Ra-
deče in krajevna organizacija
socialistične zveze povabila
vodstvo Prevzgojnega doma na
sestanek, kjer naj bi predstavili
svoje načrte. Takrat so se dogo-
vorili, da pripravijo informacijo
tudi za Tribuno občanov, ki je
bila v Radečah 21. aprila.
»Stališča s te tribune so za nas
izredno neugodna pa tudi ne-
sprejemljiva,« meni upravnik
Šipek. »Zavračajo namreč vsa-
ko novogradnjo v tem prostoru
in predlagajo bodisi adaptacijo
graščine bodisi novo lokacijo na
območju, ki ga uporablja KPD
Hotemež. Prvo rešitev smo že
sami proučih in zavrnili, druga
pa je neuresničljiva tako s stro-
kovnega vidika kot tudi zato,
ker bi to pomenilo, da moramo
zgraditi v celoti nov zavod.«
Mnenja o gradnji novih stano-
vanjskih prostorov so torej za-
enkrat na dveh, povsem na-
sprotnih polih. Slišati pa je tudi
namigovanja, da načrtom
Prevzgojnega doma v resnici
nasprotujejo zgolj nekateri po-
samezniki v Radečah. Najbrž pa
bolj kot trditve, da se Radečani
branijo tovrstne ustanove v kra-
ju in se tudi iz tega razloga upi-
rajo gradnji, drži, da gre v bistvu
za bitko za prostor. Tega Rade-
Alojz Plevel: »Nekaj sem sli-
šal o gradnji Prevzgojnega do-
ma, a premalo vem o tem, da bi
lahko karkoli rekel. Sam ne bi
nasprotoval gradnji, čeprav po
drugi strani v Radečah potrebu-
jemo tudi motel. Tako za goste
kot tudi za nas, domačine, saj
zdaj praktično nimamo primer-
nega lokala.«
čam, stisnjenim v ozko dolino
ob Savi in Sopoti, v resnici vse
bolj zmanjkuje.
»Prevzgojni dom kot institu-
cija ni problem,« potrjuje takš-
ne hipoteze predsednik sveta
krajevne skupnosti Radeče, To-
ne Brilej. »Problem pa je pro-
stor. Z gradnjo hidroelektrarne
Vrhovo se prostorsko načrtova-
nje v Radečah še zaostruje. Na-
črtovati moramo kar najbolj
smotrno, paziti na vsak košček
zemlje, pametno odločati, kaj je
za razvoj kraja pomembno in
kaj ne.«
Nekateri pravijo, da so načrti
Prevzgojnega doma napoti že-
ljam po izgradnji novega motela
in bencinske črpalke.
»Oba objekta v Radečah ned-
vomno potrebujemo. Najbrž te-
ga ne bomo realizirali že jutri,
a ohraniti moramo prostor tudi
za te investicije, za takrat, ko
bodo prišle na vrsto, čeprav ta
hip natančnih prostorskih opre-
delitev glede tega še ni,« pravi
Tone Brilej, upravnik Albert
Šipek pa:
Leonida Martinšek: »Mnogi
prebivalci Radeč gledajo na go-
jence Prevzgojnega doma v Ra-
dečah negativno, a mislim, da
nasprotovanja gradnji novega
doma niso velika. Sama sem
prepričana, da tem mladim lju-
dem moramo pomagati, krajani
bi lahko celo bolje sodelovali
z njimi. Recimo: v obliki kakš-
nih krožkov, športnih in kultur-
nih srečanj.«
»Slišali smo za težnje po iz-
gradnji motela in bencinske čr-
palke ob magistralni cesti, ven-
dar krajevna skupnost doslej ni
prišla k nam s predlogi o pose-
gih v naše področje. Zemljišče,
kjer načrtujemo gradnjo, je na-
mreč dano v uporabo nam.
Zemlja ob cesti pa je - kolikor
vem - kmetijsko zemljišče, zato
dvomim, da bi tam lahko karko-
h gradih. Vsekakor pa z naše
strani ne vidim nobene ovire, da
bi imeli v neposredni soseščini
motel.«
Čas priganja
»Razprave, kot se sedaj vodi-
jo, imajo značaj uvodnih infor-
macij in ne javnih razprav, kot
Vlasta Golobič: »Iz lastnih iz-
kušenj - sem učiteljica - lahko
potrdim, da je delo v novih pro-
storih bistveno drugačno. Razu-
mem pa tudi krajane, ki so proti
gradnji doma. Veste, Radeče so
že tako prizadete zaradi gradnje
hidroelektrarne Vrhovo, vsak
poseg v prostor je v našem kraju
zelo občutljivo vprašanje. So pa
tudi takšni, seveda, ki bi raje
videli, da v Radečah sploh ne bi
imeh prevzgojnega doma.«
se zahtevajo za sprejem posa-
meznih razvojnih in ureditvenih
načrtov,« piše med drugim
v stahščih z že omenjene Tribu-
ne občanov. Nihče pravzaprav
ne zanika potreb po posodobitvi
prostorov Prevzgojnega doma
in ne odreka zavodu pravice po
izboljšanju življenjskih in de-
lovnih pogojev. Mnenja, na kak-
šen način to narediti, pa so zelo
različna in razprave se utegnejo
zavleči.
Osemdeset delavcev Pre-
vzgojnega doma Radeče se naj-
bolj boji, da bi ob nadaljnjih za-
pletih zamudili zadnjo prilož-
nost za pridobitev boljših pro-
storov v teh, za investicije nepri-
jaznih časih. S koncem srednje-
ročnega obdobja se namreč izte-
če sistem zbiranja sredstev po
družbenem dogovoru in nihče
ne more zagotoviti, da ga bodo
podaljšah.
NADA KUMER
Kamniti svet znotraj debelih zidov...
In tako so Francozi spoznali kako se ribtei
Festlvaisk
celjski m f
Vrniti so se z uspešnega gosto
Tudi na zaključni priredi-
tvi so plesalke, plesalci in
godbeniki Celjske folklorne
skupine ŽPD »France Preše-
ren« dokazali, da so bili naj-
boljši na mednarodnem fol-
klornem festivalu v Re-
imsu.
Po dvanajstih dneh poto-
vanja in nastopov so se člani
Celjske folklorne skupine
prejšnji torek vrnili v Celje
in tako zaključih izredno
uspešno turnejo po Franciji.
Na pot so se odpravili 3. juni-
ja in po 23-urni vožnji prispe-
h v Gannat, kjer so opravih
prvi del svojega kulturnega
poslanstva. Gannat je majh-
no mestece v osrednji Fran-
ciji, slabih 20 km oddaljeno
od zdraviliškega in zgodo-
vinskega Vichyja. Mestece
daje videz povsem običajne-
ga francoskega mesteca,
vendar temu ni tako. Gannat
je folklorno srce Francije,
v katerem prebivalci živijo
s folkloro in zanjo. Tu so celj-
ski folkloristi nastopili tri-
krat, in sicer 5. junija za orga-
nizatorje folklornega festiva-
la ter njihove sodelavce in
prijatelje (okoh 400 jih je bi-
lo), 6. in 7. junija pa so gosto-
vah v okoliških zdravihščih.
8. junija pa se je pričel drugi,
glavni del gostovanja. Preko
Pariza, ki so si ga zelo na
kratko ogledali, so folkloristi
prispeli v Reims, središče
pokrajine Champagne, kjer
so se udeležili mednarodne-
ga folklornega festivala »Les
Sacres du Foklore«. Že samo
seznam držav, ki so v Reims
poslale svoje skupine, je
obetal visoko
ven festivala,
pile skupine i
gije. Kitajske
nije, Portugi
Turčije, Frani
vije.
V času festi
od 9. do 13. ju
opravili 8 nas
ke, dve glas
(eno za kaseti
prvi dan Festi
je bil nepos
prenos, ko
z glasbo pozd
no Jean d' A
povorko po E
zijsko snemal
volitev žal odj
ritveni svečan
folkloristi fra
predstavili ple
jine. Drugi d
nastopajoče
Reimsa, ki mu
šek, vodja Ce
skupine, v sp
in v zahvalo z!
podaril mono|
»Ne vem, 1
navdušenje, t
malo fantastii
černem nastoj
Andrč Malrau
Celjani predsti
sanskim kolo
Glomoča, plesi
in Povardaija.
Luc RIAZUE
nik Festivala. ^
nastopajoči v I
Ijami odšli na t
vito katedral«
v srednjem
francoske kral
kratkem nas
v noč plesali z I
dan festivala sd
Tudi sredi mesta so znali Celjani lepo zapl^
izjema.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Celje v znamenju športa
»Očitek« organizatorjem: »Niste zagotovili lepega vremena«
Minuli teden je v Celju
minil v znamenju športa.
Najprej so Celje preplavili
atleti iz treh celin, ki so se
udeležili 32. Skokovega me-
moriala, nato so v petek
dvorano Golovec napolnili
košarkarji jugoslovnske dr-
žavne reprezentance in se-
lekcije ameriških univerz
Big East, za športni zaklju-
ček tedna pa so poskrbeli še
pri Kolesarskem klubu
Merx, kjer so pripravili tra-
dicionalni celjski kolesar-
ski maraton.
Vse tri prireditve so priva-
bile številne Celjane in okoh-
čane, da so si jih ogledali,
oziroma se jih udeležili, or-
ganizatorji so svoje delo
opravili zadovoljivo, velja pa
jim »očitati«, predvsem at-
letskim delavcem, da niso
zagotovili lepega vremena.
rona
oristom
Franciji
du kar trije nastopi in povor-
ka. Po dopoldanskem nasto-
pu pred veleblagovnico
Euromarche, popoldanski
povorki in nastopu v Val-de-
Murigny, so se Celjani na ve-
černem nastopu na Plače
Royale (Kraljevi trg) večti-
sočglavi množici gledalcev
predstavili s plesi iz Šumadi-
je, Kozjanskega in Povardar-
ja ter navdušili s profesional-
no izvedbo, brezhibnimi no-
šami in predvsem s svojo
prešernostjo in sprošče-
nostjo.
Četrtega dne festivala je
bil po dveh povorkah, ki ju
je spremljalo okrog dvesto
tisoč gledalcev, ponovno na-
stop na Kraljevem trgu, to-
krat v popoldanskih urah,
Celjani pa so odplesali plese
iz Baranje in starobosansko
kolo iz okolice Glamoča, ter
poželi aplavz ne samo pubh-
ke, temveč tudi folklornih
strokovnjakov.
Zadnji dan festivala so Ce-
ljani na zaključni prireditvi
brezhibno odplesali še Go-
renjske plese in s tem doka-
zali, da je bila kopija krone
zadnjega kralja, ki je bil kro-
nan v Reimsu, in so jo Celja-
ni prejeli za ohranjanje čiste
tradicije, kvalitetno petje in
čudovite noše, predana
v prave roke.
Takoj po svečani podelitvi
pa so člani Celjske folklorne
skupine pospravili noše,
sedli v avtobus in predvsem
po zaslugi Vojka Gornjaka,
voznika Izletnikovega avto-
busa, srečno in točno prispe-
li domov v Celje.
OMI
^^do Gaberšek - ni bil nobena
REKLI SO:
Calvin Smith, ZDA: »Tek-
ma je bila dobra, škoda je le,
da je bilo slabo vreme. Kljub
vsemu sem vesel, da sem na-
stopil v Celju in s tem tudi
prvič v Jugoslaviji. To, da so-
dim med najboljše atlete na
svetu mi je uspelo s trdim
delom, voljo in talentom in
seveda tudi zato, ker je atleti-
ka zame pravzaprav način
življenja. No, z mislimi sem
seveda že pri olimpijskih
igrah v Seulu, kakšnih napo-
vedi o tem, ali mi bo uspelo
premagati Bena Johnsona,
ki me je lani prehitel v teku
na 100 m na SP v Rimu, pa
raje še ne bi dajal. Bo pa go-
tovo zanimiv in trd boj.
V	Celje pa bi v bodoče, če bi
me povabili, še rad prišel.«
Rok Kopitar, AD Kovino-
tehna Kladivar: »Z uvrsti-
tvijo in rezultatom moram
biti zadovoljen, saj je to šele
moj drugi nastop letos.
V	primerjavi z lani pa sem
sedaj v boljši formi, čeprav
še to ni olimpijska forma, ni-
ti ni ta rezultat, ki sem ga
dosegel danes, še olimpijski.
Vendar ga pričakujem pri-
hodnji mesec.«
Slobodan Popovič, CZ Be-
ograd: »Zadovljen sem
s svojim nastopom, pred-
vsem zato, ker sem v Celje
prispel šele danes zgodaj zju-
traj. Zadovoljen sem, ker iz
tekme v tekmo tečem bolje.
Sedaj se odpravljam tudi na
turnejo po Skandinaviji, kjer
bom nastopil na petih tek-
movanjih in upam, da bom
svoje dosedanje delo poka-
zal z dobrim rezultatom, ki
naj bi ga tam dosegel. Do
Olimpiade pa je še dolgo.
Predvsem je treba tja oditi
z dobro formo, o uvrstitvi pa
bom razmišljal šele v Seulu.«
Slobodanka Čolovič, Sla-
vonija: »Zase moram reči,
da še nisem v formi, tako da
je bil ta tek danes moj najhi-
trejši letos. Moja tekmica
Quirotova, pa je prav tako
odlična tekmovalka in je tre-
nutno v dobri formi, toda
verjetno ne bo nastopila na
olimpijskih igrah, ker se jih
Kubanci ne bodo udeležili.
Zato se Quirotova pripavlja
raje za grand prix mitinge.
Jaz pa se pripravljam za
olimpijske igre in menim, da
bom v formo prišla šele av-
gusta.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Calvin Smith je tudi v Celje prišel, videl, zmagal in prejel iz rok Milke Skok
nagrado za svoje prvo mesto.
Takšen fant pa mora kroglo vreči ta-
ko daleč, da pristane na prvem me-
stu, ali ne? Zlatan Saračevič, iz AD
Slavonija je prepričljivo zmagal.
Tole je štart v teku na 100m. Trije temnopolti tekmovalci, z leve četrti Calvin Smith,
peti Mitchell Dennis in šesti Cbidi Imoh, so se že na štartu »postavili* skupaj, da ne bi
imeli preveč dela pri razvrščanju na cilju. Kar prav so se razvrstili, saj so v enakem
vrstnem redu tudi pritekli na cilj.
Okoli 400 kolesarjev in kolesark je v nedeljo sedlo na kolesa in se zapodilo na 90 oziroma 33km dolgo progo. Čeprav so
ob devetih zjutraj nekateri zaskrbljeno pogledovali v oblačno nebo, so se oblaki že kmalu po startu razmaknili in ko so
prispeli v cilj, jih je že pozdravilo sonce.
»Poslušaj ,mali', ne oviraj me v napadu,* sije verjetno mislil 213cm visoki Vlado Divac, ko se mu je »prilepil* 201 cm visoki Rodney Taylor. »Čeprav
si večjima še ne pomeni^da si tudi boljši,* sije mislil Rodney in pomaga! Divcu da je »okusil* tla celjske dvorane Golovec. »Daj, daj. Vlade, vstani,
saj Rodney ni mislil resno,* se je vmešal še sodnik in fantoma vzel žogo.
14. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
Osemnajsti maj 1988
6.00 - Joj, spet mi brni ta groz-
na, nova ura. Danes zelo zgodaj,
ker gremo na izlet. Brž!
7.00 - Se že peljemo. Peljemo
se proti Radovljici. Sedim zraven
Tine. Iz torbe je na dan privlekla
karte.
Približno 8.30 - Zdaj smo v Ra-
dovljici. Najprej si bomo ogledali
Linhartovo sobo, potem pa se
bomo verjetno s klapo slikali. Ti-
na ima nov fotoaparat. Super!
10.05 - Spet se peljemo. Sed^
proti Vrbi. Fotoaparat se je po-
kvaril. Držim pesti, da se bo do
Vrbe zgodil čudež.
10.10 - Zgodil se je čudež. Tina
je popravila fotoaparat.
10.15- Zdaj smo v Vrbi. Verjet-
no si bomo ogledali Prešernovo
hišo. Res bi jo rada videla.
10.45 - Peljemo se proti Do-
slovčam. Tam seje rodil Fran Ša-
leški Finžgar. Fantje se že prito-
žujejo, da je izlet zanič. Oh!
Približno 12.00 - Ogledali smo
si zanimivo Finžgarjevo hišo.
Zdaj se približujemo Bohinjski
Bistrici. Tina je porabila že sko-
raj ves film. Pokrajina ji je stra-
šansko všeč.
- Ne vem več, koliko je ura.
Ustavila se mi je. Vem samo, da
se pravkar vozimo mimo Bohinj-
skega jezera, in da je začel padati
dež. Groza! Sonja že tečnari za
dežnik.
Prispeli smo do slapa Savice.
Nekateri so mokri kot miši. Tudi
mene je malo oškropilo, vertdar
ne prehudo. Vsi že komaj čaka-
mo, da pridemo do Mladinskega
doma. Lačni smo kakor volkovi.
Še posebej Sonja.
13.50 - Prispeli smo do doma.
Do štirih smo prosti. Smo blizu
Bohinjskega jezera. Super!
16.15- Spet se vozimo. Ob jeze-
ru je bilo zares super. Peljemo se
proti Bledu. Bled je čudovit kraj.
16.30 - Smo že na Bledu. Eno
uro smo prosti. Verjetno bomo
šh na sladoled. Škoda, da se izlet
končuje.
17.30 - Zdaj se peljemo proti
domu. Aleš nas je pogostil s Co-
cacolo. Pomislite - Aleš!
18.00 - Fantje so tečni kot mu-
he. Morala sem se presesti. Tina
prav tako. Za mano sta sedaj
Aleš in Andrej. Boli me glava,
Aleš pa navija glasbo. Groza! No,
pa saj je bil prvi del izleta super!
DANILA HRIBERŠE, 7.b
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Oblačel(
Oblaček Pohajaček, kam se ti
mudi?
Grem k teti Luni, ki na vas
preži.
Kaj boš pa tam delal?
Luni kr^šal čas. Saj veste, da
je stari Luni dolgčas.
URŠKA URANJEK, 2. a
OŠ PETROVČE
Pomoč
Bil je lep, sončen dan. Prišla
sem iz šole in šla k stari mami.
Stara mama meje prosila, če bi
hotela iti v klet po drva in krom-
pir, ker ona težko hodi. Bila sem
za to. Vzela sem vedro, košaro in
šla. Najprej sem nabrala drva, na-
to pa še krompir. Pri tem mi je
pomagal moj brat Jernej. On je
nesel drva, jaz pa krompir.
Prinesla sva v kuhinjo in stara
mama je bila zelo vesela. Lepo se
nama je zahvalila in nama dala
čokolado. Bila sva zelo vesela in
srečna.
IRENA ČETINA, 3.a
OP Bratov Juhart
ŠEMPETER
Našj mali šolarji
v naš razred so prišli na obisk
mali šolarji s tovarišico. Razred
smo lepo okrasili. Otroci'so nam
zapeli pesmico. Mi smo jim poka-
zali, k^ nosimo v torbi. Tudi mo-
dri zajček jih je pozdravil. Bili so
zelo radovedni. Potem so se po-
slovili, mi pa smo nadaljevali
z učenjem.
VESNA ERNECL, l.c
OŠ Anton Aškerc
TITOVO VELENJE
Nesreča
Bil sem bolan. Nisem še prebo-
lel nobene otroške bolezni. Vse-
eno vem, kako hudo je biti bolan.
Nekoč sva z mamo padla s kole-
som. Poškodoval sem si nogo.
Z rešilnim avtom so me odpeljali
v bolnišnico. Dobil sem mavec.
Moral sem počivati in zelo me je
bolelo.
LENART KODRE, l.c
OŠ Franja Vrunča
CELJE - HUDINJA
izlet na Bled
Na Bledu sem bila prvikrat.
Sredi njega je otok, na katerem
stoji cerkev. Otok je poln pisane-
ga cvetja. Voda je sivo modra, po
njej pa plavajo čolni. Jezero kra-
sijo labodi. Izlet je bil lep, čeprav
nam vreme ni bilo najbolj naklo-
njeno.
ŠTEFKA ŠTARKL, 2.r
OŠ KOMPOLE
Atkina zanka
No, tudi zadnjikrat v tem šolskem letu je
Atki ponagajal tiskarski škrat in zbrisal neka-
tere črke iz teksta. Toda ti jih boš znal hitro
nadomestiti, kajne?
Iz pobeglih črk pa boš tudi sestavil Atkin vzklik.
Trga napiši na dopisnico in jo pošlji do troka, 28. junija
1988 na NOVI TEDNIK Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE. AERO ima v letošnjem letu pripravljeno še
eno nagrado za naše mlade reševalce.
V prejšnji številki pa si moral ugotoviti, da Atka
sprašuje po priljubljeni pisateljici Branki Jurca. Žreb
je nagrado namenil: KMET Dorianu, Log 28 a, 61430
HRASTNIK.
Delovna organizacija za izvajanje
gradbenih in zaključnih del,
vabi k sodelovanju
deiavca(ko) z zaključeno izobrazbo
VI. ali V. stopnje zahtevnosti
(ekonomist, ekonomski tehnik oz.
druga ustrezna smer).
Od kandidatov pričakujemo, da imajo ustrezne de-
lovne izkušnje iz področja izdelave periodičnega in
zal<ljučnega računa.
Vse kandidate vabimo, da se oglasijo v kadrovskem
sektorju oz. pokličejo po telefonu (063) 31-231, kjer
boste dobili podrobnejše informacije o naših željah
in možnih načinih sodelovanja.
MIK modna konfekcija
Prebold p. o.
PREBOLD
VABI K SODELOVANJU
več novih delavk za opravljanje prostih del in
nalog:
Konfekcionar I in II - šivilj
Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnje-
vati še naslednje posebne pogoje:
-	da imajo III. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe za
konfekcionarje oz. poklicno šolo za šivilje ali kroja-
čice
-	da imajo najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj pri
konfekcioniranju.
NAGRAJEVAJE PO UČINKU. Z MOŽNOSTJO DO-
BREGA ZASLUŽKA.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, polni
delovni čas. Poseben pogoj je poskusno delo, ki bo
trajalo tri mesece.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je
treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: MIK,
modna konfekcija, splošno - kadrovska služba,
63312 PREBOLD.
Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
izbiri.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
organizira v času počitnic
INTENZIVNE TEČAJE ZA
OSNOVNOŠOLCE:
RAČUNALNIŠTVA (julij, avgust) enotedenski tečaj
s pričetkom ob ponedeljkih
TUJI JEZIKI
ANGLEŠKI JEZIK (julij od 5. do 21.) 40 ur (avgust od
1. do 13.)
NEMŠKI JEZIK (avgust od 15. do 30.)
ZA SREDNJEŠOLCE
smo pripravili OSNOVE LIKOVNE UMETNOSTI 30 ur
Od 8. do 31. avgusta
TEČAJ ŠIVANJA
od 1. do 31. avgusta (40 ur)
Informacije Delavska univerza Celje, 25-620
DIPLOMIRANI GRADBENI
INŽENIRJI!
Za izvajanje izolacij imamo že zelo dobre
reference.
Zavedamo pa se tudi, da nobena stvar ni tako
dobra, da ne bi mogla biti še boljša.
in ravno to je naš cilj
Strokovno, marketinško in operativno želimo
postati še boljši.
Zato vabimo
diplomirane inženirje gradbeništva
z najmanj 5 leti izkušenj
(po možnosti z opravljenim
strokovnim izpitom)
k oblikovanju organizacije izvajanja
termoizolacij (hladilnice, fasade) hidroizolacij
ter nato prevzemu vodenja tako oblikovane organi-
zacije.
V kolikor vas naša ponudba vsaj malo zanima, nas
pokličite po telefonu (063) 735-160, ali pa nas obišči-
te osebno na sedežu TOZD Montaža izolacij v Rim-
skih Toplicah, Šmarjeta 17.
Pričakujemo vas!
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Zdravstveni dom LAŠKO
Razpisna komisija temeljne organizacije na podlagi
123. člena statuta
razpisuje in objavlja
dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta, in sicer
Direktorja TOZD
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje.
-	da ima visokošolsko izobrazbo, medicinskozdrav-
stvene smeri
-	da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki
Od kandidata za razpisano delo oz. nalogo poleg
navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da s svojim dosedanjim delom dokaže, da ima
ustrezne organizacijske sposobnosti
-	da aktivno sodeluje pri skupnih družbenih na-
logah
-	da deluje v smeri razvoja samoupravne socialistič-
ne morale
-	da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v TOZD.
Skladno s 131. členom statuta TOZD, direktor TOZD
Zdravstveni dom Laško opravlja 3 ure delovnega
časa zadeve iz svojega področja, 4 ure pa opravlja
strokovno delo delavca, za katerega je usposobljen.
Kandidati naj pošljejo ponudbo z zahtevanimi doka-
zili ter razvojnim programom v TOZD v zaprti ovojni-
ci v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni
center Celje, kadrovska služba, za TOZD Zdravstveni
dom Laško, Gregorčičeva 7, Celje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
prejemu sklepa o izbiri.
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE,
CVETKE
P V ponedeljek je Zdravko
g iz Vojnika že dopoldne
precej židane volje
J celjski Akvarij. Zdravku
.(, bili najbolj v napoto ko-
l^rci in pepelniki. Ker je
jjzbijanje motilo goste, so
^ Akvarija poklicali milič-
^ke, ki so brž umirili »raz-
josajenega« Zdravka.
I Vlado D. je bil pred ča-
lom že obsojen zaradi na-
jlništva; prisodili so mu
jrimerno zaporno kazen,
ja bi lahko v miru razmi-
sli, kam vodi nasilniško
jbnašanje. Vse kažse, da pa
iiado ni razmišljal v pravo
i0ier. V ponedeljek se je
jamreč vrnil iz zapora, ta-
toj poiskal svojo bivšo že-
jo in jo najprej prebunkal
ja Dečkovi cesti, potem pa
jena Kersnikovi ulici. Spet
10 morali posredovati mi-
[čniki, Vlado pa bo moral
[istveno spremeniti svoje
jbnašanje, če bo hotel dol-
[0 uživati na svobodi.
( Friderik L. iz Smrekaije-
le ulice je pogosto »razpo-
ajen«, prostori za trezne-
ije na celjski postaji milice
)a so mu že kar precej do-
nači. Prejšnjo nedeljo po-
poldne si je lahko tam spet
lekoliko odpočil. Friderik
leje namreč ta dan že pre-
[ej okrogel nesramno ob-
ešal do gostov in strežne-
[a osebja v celjski Majolki.
;	S.Š.
Sodni epilog streljanja v Šentjurju
Viš/e sodišče ie zvišaio liazen obdoiženemu IVlusi Gutaju
Streljanje, do katerega je
prišlo 7. oktobra lani ob pri-
bližno 15.30. uri pred gostil-
no Hvaleč v Šentjurju je te
dni dobilo epilog tudi na
celjskem Višjem sodišču.
Senat tega sodišča je 50-let-
nemu Musi Gutaju, ki je
streljal v Branka S., za po-
skus umora zvišal kazen
z dveh let in treh mesecev
zapora na 5 let zapora. Gu-
taj je bil obsojen še na 5 me-
secev zapora zaradi ogroža-
nja varnosti, zato so mu iz-
rekli enotno kazen 5 let in
mesec dni zapora.
Musa Gutaj je Albanec, ki
stalno stanuje v Prizrenu,
vendar že več kot 17 let živi
in dela v Sloveniji (je obrtnik
zidarske stroke). Mnogi so
zato menili, da je šlo pri tem
streljanju za nacionalistični
izpad, vendar je prvosto-
penjsko sodišče nedvomno
ugotovilo, da to ni bil vzrok
streljanja pred gostilno Hva-
leč. Pravega vzroka pa na so-
dišču nista navedla niti Gu-
taj, niti oškodovanec Branko
S.
Musa Gutaj je bil ta dan
nekoliko vinjen, ko je izvle-
kel pištolo in ustrelil proti
približno 8 metrov oddalje-
nemu Branku S., ki je stal
pri vratih svojega avtomobi-
la. Branko, ki ga je prva kro-
gla zadela v nogo, je padel na
tla, potem pa se zvlekel na
drugo stran avtomobila. Gu-
taj je stopil za njim in iz ne-
posredne bližine še dvakrat
ustrelil v prsni koš Branka
S., nato pa sedel v svoj avto-
mobil in se odpeljal v Celje.
Zaradi pravočasne in
ustrezne intervencije zdrav-
nikov je Branko S. ostal živ,
Muso Gutaja pa so še isti dan
priprli.
Musa Gutaj je bil obsojen
tudi zaradi ogrožanja varno-
sti, ker je med obračunava-
njem z Brankom S. pomeril
s pištolo proti Marjanu K. in
Vladimiiju P., ki sta stala
v bližini. Oba sta se ustrašila,
da bo streljal še proti njima,
zato sta zbežala.
Na sojenju na prvostopenj-
skem sodišču je Musa Gutaj
hotel prikazati streljanje kot
silobran, ker mu naj bi v go-
stilni in pred njo grozili, ven-
dar pa je sodišče po izpoved-
bah prič ugotovilo, da gro-
ženj ni bilo oziroma, da ni šlo
za silobran, ampak za po-
skus umora.
Šentjursko sodišče je Mu-
so Gutaja obsodilo na 2 leti
in 3 mesece zapora za poskus
umora in na 5 mesecev zapo-
ra za ogrožanje varnosti, po-
tem pa mu izreklo enotno
kazen 2 leti in 6 mesecev za-
pora. V kazen so mu všteli
tudi čas prebit v priporu (od
7. oktobra lani dalje). Pri raz-
sodbi je sodišče kot oteževal-
no okoliščino upoštavalo, da
je Gutaj kar trikrat streljal
v Branka S., kot olajševalno
pa, da Gutaj skrbi za druži-
no, da še ni bil kaznovan in
da je pripravljen plačati od-
škodnino Branku S. oziroma
mu je milijon dinaijev že iz-
plačal. Ker je ostalo pri po-
skusu umora, je sodišče upo-
rabilo zakonske možnosti za
omilitev kazni in mu za kaz-
nivo dejanje, za katerega je
sicer zagrožena kazen 5 do 15
let zapora, izreklo kazen 2 le-
ti in 3 mesece zapora.
Na prvostopenjsko sodbo
so se pritožili obdolženec in
njegov zagovornik, javni to-
žilec in Gutajeva žena, ven-
dar je bila njena pritožba
prepozno poslana, zato je so-
dišče ni obravnavalo.
Višje sodišče je pritožbi
obdolženca in njegovega za-
govornika zavrnilo kot ne-
utemeljeni, ker je menilo, da
je bilo na prvostopenjski
obravnavi pravilno ugotov-
ljeno dejansko stanje in pra-
vilno uporabljen kazenski
zakon. Pač pa je sodišče pri-
tegnilo mnenju javnega to-
žilca, da so bile olajševalne
okoliščine prevrednotene,
saj je Gutaj pokazal precejš-
njo vztrajnost in kar trikrat
streljal v Branka S., ki je
pravzaprav le po naključju
ostal živ. Za poskus umora
so zato Musi Gutaju zvišali
kazen na 5 let zapora (kar je
zakonski minimum za to
kaznivo dejanje).
S. ŠROT
Nesreča pri
skoblanju
V nedeljo popoldne je
v celjski bolnišnici umrl 76-
letni Franc Krbavac iz Ce-
lja. Krbavac se je ranil 6. ju-
nija popoldne doma v delav-
nici, kjer je na skobelnem
stroju skoblal letve. Krbavac
si je nad rezilo stroja monti-
ral vodilo, ko pa je stroj pog-
nal v tek, je vodilo odletelo
in ga zadelo v trebuh. Krbav-
ca so odpeljali v celjsko bol-
nišnico, kjer je trinajst dni
kasneje umrl.
Prijeli vlomilca
Prejšnji torek so velenj-
ski miličniki prijeli 30-let-
nega Vlada Š., ki začasno ži-
Yi v Titovem Velenju. Vlado
Š., star znanec mihčnikov, je
skušal vlomiti v stanovanje
Serafedina P. v Titovem Ve-
lenju. Lastnik je bil doma in
je shšal ropot; odprl je vrata,
a je vlomilec takoj pobegnil.
Ker je občan hitro reagiral in
takoj pokhcal miličnike in,
ker so tudi mihčniki hitro
posredovali, so vlomilca
kmalu prijeli.
PROMETNE
NESREČE
Neprevidno
obračanje
V	petek zvečer se je pripe-
tila huda prometna nesreča
na lokalni cesti v Jakobu
v šentjurski občini. Po tej
cesti je vozil s kolesom za
traktorsko prikolico 10-letni
D. V. iz Vodruža. Po nekaj
metrih vožnje pa se je deček
odločil, da bo obrnil kolo.
Pri tem je zapeljal na na-
sprotno polovico ceste, po
kateri je takrat pripeljal
z osebnim avtomobilom 28-
letni Franc Jed iz Breze.
Jed je sicer zaviral, vendar
je pripeljal s preveliko hi-
trostjo, tako da nesreče ni
mogel preprečiti. Kolesarja
je vrglo na pokrov motorja,
po 32 metrih pa je padel na
travnik ob cesti, kjer je oble-
žal mrtev.
Voznik umrl
v bolnišnici
V	soboto popoldne se je
pripetila huda prometna
nesreča v Hajnskem na ce-
sti Mestii^e-Podčetrtek, ko
je 44-letni voznik osebnega
avtomobila Karel Kregar iz
Prneka pri Rogaški Slatini
prehiteval drugi osebni av-
tomobil. Kregaijevo vozilo
je pri tem zaneslo v levo, ta-
ko da ga je vrglo čez manjši
potok in obrnilo za 180 sto-
pinj. Potem je z zadnjim de-
lom zadelo še v manjše dre-
vo in obležalo na desnem bo-
ku v potoku. Kregar se je
v nesreči tako hudo ranil, da
je štiri ure kasneje umrl
v celjski bolnišnici.
Izsiljeval prednost
V soboto popoldne ob
17.15 uri se je 9-letni kolesar
M. D. z Vinskega vrha pri
Šmarju pri Jelšah peljal po
kolovozni poti proti domu.
Ko je prečkal prednostno ce-
sto, se ni prepričal, če je pro-
sta. Po tej cesti pa je ravno
takrat pripeljala z osebnim
avtomobilom 32-letna Cvet-
ka Grajžl iz Celja, ki kolesar-
ja ni opazila zaradi visoke
trave. V nesreči se je kolesar
huje ranil in so ga prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Mopedist umrl
Prejšnjo sredo dopoldne se
je 18-letni dijak ŠKIMC Što-
re Zdravko Zekar iz Dobrine
peljal s kolesom z motorjem
v šolo. V Prožinski vasi je
trčil v zadnji del tovornjaka,
ki ga je ob skrajnem desnem
robu ceste parkiral 32-letni
Stanko Gaj šek, da so nanj
nalagali drva. Žekar je po tr-
čenju padel in obležal hudo
ranjen, tako da je umrl že
med prevozom v celjsko bol-
nišnico.
Vagoni na napačnem
Uru
Na železniški tovorni po-
staji v Čretu je prejšnji te-
den prišlo do delovne nesre-
če, v kateri se je huje ranil
54-letni premikač Stojan
Lazič iz Celja. Kot kaže, je
nesrečo zakrivil kretnik-pre-
mikač, F. H., ki ni premaknil
kretnice, zato so vagoni pri
premikanju zapeljah na dru-
gi tir, kjer je Lazič spenjal
vagone. Laziča so vagoni
stisnili, tako da so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico hu-
je ranjenega.
Iztiril vagon
Na ranžirni postaji želez-
niške tovorne postaja v Čre-
tu je v soboto, nekaj po
poldnevu iztiril tovorni va-
gon in pri tem oplazil še
enajst drugih. Za nesrečo je
kriv premikač, ki ni podsta-
vii zavorne cokle, tako da je
pri razvrščanju vagonov
eden »ušel« po progi. V ne-
sreči je nastalo za sedem mi-
lijonov dinarjev škode.
mi ne Titovo Velenje?
f vasi Gorenje, kjer je bila spočeta današnja tovarna
Srenje, pedenj od znanega obrtnika Polaka, so ob križišču
!d dnevi postavih nove table, ki označujejo, koliko je do
osnega kraja, mesta, in v katero smer se pač kam pride,
f lepo in prav. Turistična sezona je že tu in v »Sloveniji,
|ji deželi« to že mora biti urejeno kot se spodobi,
iprašujemo pa se, zakaj napis Velenje? Po Titovi smrti
o v vsaki republiki izbrali po eno mesto, ki se je poimeno-
0 po Titu. V Sloveniji smo tako Velenje preimenovali
itovo Velenje. Tega pa očitno še niso izvedeli v celjskem
stnem podjetju.	L. OJSTERŠEK
Samovžig sena
V nedeljo proti večeru je
zagorelo gospodarsko po-
slopje Antona Moličnika iz
Potoka v mozirski občini.
Lesena stavba, velika 6 krat
10 metrov je pogorela do tal,
ogenj pa je uničil tudi precej
orodja in strojev, tako da je
škode za približno 40 milijo-
nov dinarj&v. Kot kaže, je
prišlo do samovžiga sena, ki
so ga spravili pod streho, če-
prav ni bilo dovolj suho.
INTEGRAL
DO Prevožništvo Donat
Rogaška Slatina
Komisija za delovna razmerja
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
vodenje skladišča
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, kandi-
dati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje
pogoje:
-	končana trgovska šola
-	dve leti delovnih izkušenj na enakih delih
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju
objavljenih pogojev pošljejo v 8. dneh od objave na
naslov INTEGRAL, DO PREVOZNIŠTVO DONAT, RO-
GAŠKA SLATINA, Kidričeva ulica 30. O izbiri bodo
kandidati obveščeni v 15. dneh.
DELAVSKA UNIVERZA - SCI
ŽALEC
če imate umetniško žilico in želite delati
v ustvarjalnem poklicu, vas vabimo, da se vključite
v program srednjega izobraževanja V. stopnje OB
DELU, za poklic OBLIKOVALCA v smereh:
modni kreator
industrijski oblikovalec
Vabljeni so kandidati s končano 3- ali 4-letno srednjo
šolo, ki bodo predhodno opravljali preizkus likovne
nadarjenosti
Informacije na Delavski univerzi Žalec do 1. 7. 1988.,
tel. (063) 711-417.
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba družboslovne smeri
-	5 let delovnih izkušenj pri odgovornih nalogah
-	vodstvene in organizacijske sposobnosti
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in
z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj naj kandi-
dati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za
kulturne prireditve 63000 CELJE, Gregorčičeva 6.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
odločitvi komisije.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
Se obetajo atletiki v Celju lepši časi?
četrtek ob 18.30. Vrata 32. Skokovega
memoriala so se zaprla. Atleti iz treh ce-
lin so bili z mislimi že pri tekmovanjih, ki
jih čakajo v prihodnjih tednih. Dvatisoč-
glava množica je zapuščala atletski stadi-
on Borisa Kidriča. Zadovoljna, ker je vi-
dela številne znane atlete? Nekoliko raz-
očarana, ker rezultati niso sodili v svetov-
ni vrh? Verjetno so jih prevevali mešani
občutki. Organizatorji? Bili so zadovolj-
ni, kljub nekoliko podpovprečnim rezul-
tatom. Atletski strokovnjaki? Zadovoljni
z nastopom »naših«.
Slobodan Popovič je bil prvi v teku na
800 m in je progo prvič letos pretekel
v času pod 1:47. Na isti progi je atlet IBL
Olimpije, Beno Piškur, dosegel nov slo-
venski rekord v tej discipini (1:48:48).
Slobodanka Čolovič je v teku na 800 m
morala priznati premoč Kubanke Fidelie
Quirot, za katero je zaostala skoraj celo
sekundo, kljub vsemu, pa je dosegla svoj
najboljši letošnji rezultat. Tudi z nasto-
pom Roka Kopitarja smo bili zadovoljni.
V teku na 400m z ovirami je zasedel 3.
mesto, za Beograjčanom Karauličem, ki
je dosegel tudi najboljši letošnji jugoslo-
vanski rezultat. Celjani smo bih veseli
uspeha mlade Celjanke, Maje Radmano-
vič. V skoku v daljavo je s 588 cm zasedla
3. mesto in obenem dosegla nov sloven-
ski rekord za mlajše mladinke. V memo-
rialni disciplini se je vse odvijalo po pri-
čakovanjih. Zmagal je Calvin Šmith iz
ZDA, dvakratni svetovni prvak v teku na
200m. V četrtek bi mu zmago skoraj od-
vzel njegov rojak Dennis Mitchell, ki je
za Smithom zaostal le za 3 stotinke.
Celjski atletski delavci so se že od no-
vembra trudili, da bi v mestu ob Savinji
končno odstranili patino iz krone kraljice
športov. Toda ali je zgolj organizacija
takšne prireditve, s kvalitetno medna-
rgdno udeležbo dovolj za to? Skokov me-
morial je tudi priložnost, da se zberejo
»stari« atleti in ugotavljajo, kako današ-
nji jugoslovanski tekmovalci marsikaj
dosegajo celo slabše rezultate kot so jih
oni pred desetimi, dvajsetimi leti.
Toda v dvatisočglavi množici je bilo
v četrtek tudi precej nadobudnežev, ki so
s svinčniki in beležkami tekali za atleti in
želeli njihove podpise. Jih lahko ogled
takšnega mitinga vzpodbudi, da bi se tu-
di sami poizkusili v tej športni panogi?
Bo morda kdo izmed njih čez nekaj let
povrnil ugled celjski atletiki. Nekaj mla-
dih, perspektivnih atletov trenutno v Ce-
lju imamo. Toda paziti bo treba, da nji-
hov talent ne bo ostal ujet le v steze celj-
skega atletskega štadiona. Lepo bi bilo
namreč že čez nekaj let privabiti gledalce
na Skokov memorial ne le zaradi Smitha,
Nuneve, Quirotove, Hernandeza in dru-
gih, ampak tudi zaradi Perčeve, Radma-
novičeve, Nonerja, Kukoviča...
NATAŠA GERKEŠ
Štefan Jug že
potnik za Seul
Celjani že imamo potnika
za Olimpijske igre v Seulu. To
je znani celjski mednarodni
rokometni sodnik, športni de-
lavec in organizator Štefan
Jug.
Na zadnji veliki trofeji Jugo-
slavije v Makedoniji so vsi naj-
boljši rokometni pari sveta
morali opraviti v Skopju in Ti-
tovem Velesu testiranja. Med
20 pari pa so potem strokov-
njaki mednarodne rokometne
sodniške organizacije pri Med-
narodni rokometni zvezi izbra-
li 12 parov, ki bodo vodili vse
tekme na olimpijskih igrah.
Med izbranci je en par iz Ar-
gentine in Koreje, ter deset pa-
rov iz Evrope. Tu pa sta kot
tretja najuspešnejšča Štefan
Jug in Herbert Jeglič.
Štefan Jug nam je te dni
dejal:
Zadovoljen sem, da sva do-
bro opravila vse teste in odso-
dila več srečanj z visoko oce-
no. S tem sva se utrdila na le-
stvici najboljših sodniških
dvojic na svetu. Izbrani smo že
dobili pozivnico Oi in se bomo
zbrali meseca septembra v Pa-
rizu, od kodar skupaj z vso teh-
nično rokometno komisijo od-
potujemo v Seul. Vse je odhč-
no organizirano in res lepo je
sodelovati v tako dobro orga-
nizirani federaciji.«
J. KUZMA
Košarkarski praznik
v petek so se napovedi za
košarkarski praznik uresniči-
le: dvorana Golovec je bila pol-
na kot že dolgo ne, vzdušje je
bilo enkratno, tekma pa izred-
no atraktivna. Prizadevni orga-
nizatoiji, KK Merx, so nam
omogočili ogled enkratne pri-
reditve. Čeprav je bil zmagova-
lec znan že po prvem polčasu,
pa so lepe podaje, hitri prodori
ter številne blokade in zabija-
nja pa tudi zgolj sama prisot-
nost v glavnem vseh naših ko-
šarkarskih zvezd na igrišču na-
domestili rezultatsko negoto-
vost. Naša izbrana vrsta je nad-
igrala borbene goste s 129:98.
Ameriški študentje, ki igrajo
v ekipi Big East, prihajajo iz
devetih univerz, košarkarsko
najbolj znane pa so George-
town, Syracuse, Providence in
Villanova. Letos so čez lužo
preleteli v nekoliko nižji posta-
vi, kar je na razmerje moči
vplivalo, na hitrost posamez-
nih akcij pa najbrž ne.
Dušan Ivkovič, zvezni se-
lektor: Dobri pogoji so nam
omogočili, da smo med biva-
njem v Celju uspešno odigrali
tri tekme z Big Eastom in se
dobro pripravili. Še vedno ima
Jure Zdovc vse možnosti, da
zaigra v reprezentanci, resnici
na ljubo bolj na ohmpijskih
igrah samih kot na kvalifika-
cijskem turnirju.
Janez Drvarič, pomočnik: Iz
Celja odhajamo z dobrimi vti-
si. Big East so bili v dvorani
Golovec močnejši sparing
partner kot v Tivoliju, zato
smo z visoko zmago zelo zado-
voljni. Sem član komisije za
moško košarko in opredelitev
Strokovnega sveta KZJ je, da
sem prisoten pri vseh repre-
zentančnih selekcijah. Nazad-
nje sem delal s kadeti na željo
Dušana Ivkoviča, da bi delala
skupaj pri članih, pa sem se
takoj odzval.
Žarko Varajič, predsednik
Strokovnega sveta KZJ: Celje
se je kol že tolikokrat doslej
dokazalo kot izreden gostitelj.
saj je košarkarsko mesto. Ve-
seli me, da je bilo v dvorani
prisotnih veliko mladih nade-
budnežev, ki naj bi jutri že zai-
grali pod koši. Upam, da bo
Celje v kratkem dobilo 1. A h-
gaša in da bo tu zavladal še
večji interes za košarko. Tre-
nutno ima Jugoslavija takšen
košarkarski potencial, da se bo
uvrstila med potnice za Seul,
kjer pa uspeh pomeni osvoji-
tev ene od medalj. Dobro se
spominjam Celja leta 1977, ko
sem odigral tekmo med Zaho-
dom in Vzhodom. V Strokov-
nem svetu intenzivno razmi-
šljamo o obnovitvi takšnih sre-
čanj, saj se tako zbere na enem
mestu vse, kar nekaj pomeni
v naši košarki.
Zoran Čutura: Razpoloženje
v ekipi je izredno dobro. Zave-
damo se, da imamo odlično re-
prezentanco in žal bi mi bilo,
če letos ne bomo uspeli v Se-
ulu, kamor mislim, da nam bo
uspelo priti. Spomini na Celje
1980 so črno beU; po eni strani
je takrat vladalo veliko prija-
teljstvo v moštvu, lepo smo bi-
li sprejeti, po drugi strani pa
nam ni uspelo osvojiti naslova
mladinskih evropskih prva-
kov, čeprav smo bih najboljši.
Stojko Vrankovič: Želel
sem si k Ciboni, vendar me je
zadržal novi pravilnik. Z Za-
drom sem podpisal dveletno
pogodbo s klavzulo, da lahko
po enem letu odidem v tujino.
Zelja vsakega košarkarja je,
posebej iz Evrope, da zaigra
med profesionalci. Vse je od-
visno od olimpijskih iger - če
bom tam dobro igral in če bo
razpoloženje pravo, se bom
z Boston Celtics resneje dogo-
voril.	DEAN ŠUSTER
Žaičani drugi
Končalo se je tekmovanje
v območnih ligah. V zadnjem
kolu je Partizan Žalec remizi-
ral z Ojstrico 1:1, zadetek je dal
Druškovič. Dravinja je prema-
gala Proletarca 2:0 z zadetko-
ma Zorca in Krajnca, Era
Šrnartno pa je izgubila 4:2
z Železničarjem. Partizan Ža-
lec je osvojil drugo mesto, Era
Šmartno je šesta, Dravinja pa
deveta.
V mednarodni tekmi so se
v telovadnici TŠC košarkarji
Merxa pomerili s poljskim
drugoligašem, ekipo AZS To-
run. Celjani so srečanje dobili
s 102:85 (55:35), največ košev
za Merx pa so dosegli Gole 26,
Markovič 14, Pipan 13 in Med-
ved 12. Tekmo sta sodila
Tanjšek in Kralj.
Kegljavke Ema uspešne
Osem jugoslovanskih ženskih kegljaških ekip je
v soboto in nedeljo nastopilo v dveh polHnalnih tekmah
za pokal Jugoslavije.
V	Celju so imele največ uspeha kegljavke zagrebškega
Tekstilca, ki so v soboto premagale SCT Ljubljano za 99 in
v nedeljo še splitskega Poštarja za 41 kegljev.
Na četrtfinalnem turnirju za kegljavke, kije bil v soboto
v Slavonskem Brodu, pa so se celjske kegljavke Ema
uvrstile v finale. Najprej so brez borbe dobile srečanje
s Spartakom (kegljavke te ekipe zaradi okvare kombija
niso prispele na tekmovanje), v finalu pa so premagale še
ekipo Reke za 29 podrtih kegljev. Za Emo so nastopile:
Razlag 380, Petak 412, Mikac 407, Gobec 321, Šeško 438 in
Kardinar 414 podrtih kegljev.
V	finalu se bodo kegljavke Ema pomerile proti Tekstilcu
v dveh srečanjih na nevtralnem kegljišču. Celjanke bodo
nastopile tudi še v tekmovanju za evropski pokal. Teksti-
lec pa v tekmovanju pokalnih prvakov.	J. KUZMA
NA KRATKO
Od 1. julija dalje
plavalni tečaji
v celjskem plavalnem klubu
Klima Neptun so se tudi letos
odločili organizirati plavalne
tečaje za otroke in odrasle. Pri-
pravili naj bi jih od 1.julija dalje,
vendar le v primeru, če bo prijav-
ljenih vsaj deset kandidatov. Te-
čaji bodo trajali deset dni po dve
uri dnevno. Otrokom naj bi bil
bazen na voljo od 9. do 11. ure,
odraslim pa od 18. do 20. ure.
Začetni tečaj za otroke stane 45,
za odrasle 60, nadaljevalni pa 35
tisoč dinarjev za otroke in 50 ti-
soč dinarjev za odrasle.
N.G.
Novice iz ŠRC
Golovec
Zaradi letneg:a remonta in do-
pustov bodo od jutri dalje zapr-
ti bazen in kegljišče v ŠRC Go-
lovec, dvorano A pa bodo zaprli
30. junija. Bazen m savna bosta
odprta ponovno šele oktobra,
kegljišče in dvorana A pa že av-
gusta. Kljub temu pa bodo odprti
ostali zunanji objekti, ki so odpr-
ti vsak dan od 8. do 21. ure.
Edi Kolar 2. v Trstu
Minuli vikend je bilo v Trstu
tekmovanje v hitri hoji in teku
na 10 km. Udeležil se ga je tudi
član celjskega atletskega društva
Kovinotehna Kladivar, Edi Ko-
lar, in zasedel 2. mesto. Teka na
10 km pa se je udeležil tudi Stane
Rozman, bivši celjski atlet, ki se-
daj nastopa za ekipo Kopra.
Uspešen gotoveijski
Iconjenilci
v nedeljo je bilo v Krumperku
tekmovanje za prvenstvo Slove-
nije. Po 1. delu je v vodstvu Aleš
Pevec s konjem Dragoneijem iz
KK Gotovlje. V tekmovanju za
pokal Slovenije, ki je bilo prav
tako v nedeljo v Krumperku, je
po 2. delu vodstvo prevzel isti
tekmovalec. V Krumperku so se
pomerili v preskakovanju ovir
tudi mladi jahači in mladi konji.
Med 30 tekmovalci je Maja No-
vak iz Gotovelj zasedla 2. mesto.
N.G.
Športnilcl iz Arilja na
Šmarskem
v okviru delavskih športnih
iger in tradicionalnih srečanj je
pretekli petek obiskalo občino
Šmarje pri Jelšah 52 delavcev-
športnikov iz pobratene srbske
občine Arilje. Gostje so se v tek-
movanjih v malem nogometu
s šmarskimi ekipami v vseh več-
uh delavskih krajih občine kot so
Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje,
Podčetrtek in Mestinje. Igre in
srečanje je organiziral Občinski
svet ZSS Šmarje pri Jelšah.
M.A.
Grafične igre
v Mariboru
v soboto se je v Mariboru, na
29. letnih g^rafičnih igrah sreča-
lo več kot 800 delavcev-športni-
kov iz 16 slovenskih grafičnih
delovnih organizacij. Pomerili
so se v nogometu, rokometu, na-
miznem tenisu, odbojki, keglja-
nju, streljanju, riboovu, kolesar-
jenju in šahu. Po zanimivih in
borbenih srečanjih, so ekipno pr-
vo mesto zasedli grafiki Aera,
drugi so bili Večerovci, 3. pa Cin-
karna Celje. Jubilejne, 30. grafič-
ne igre, bodo prihodnje leto
v Celju.
T. ŠKERBEC
Novice iz basebali
kluba
v soboto so se celjski basebal-
listi pomerili z ekipo Zajčkov in
srečanje izgubili s 5:20. Zajčki
so s to zmago osvojili prvo mesto
v slovenski republiški ligi. Prav
tako so Celjani srečanje izgubili
v nedeljo, ko so v Planici gosto-
vali pri Medvedih. Tako so Celja-
ni zaključili letošnje prvenstvo in
pristali na četrtem mestu. Bolj
uspešna pa je bila mladinska vr-
sta celjskih baseballistov. Mladi
Celjani so v soboto doma prema-
gali ekipo Mihola z 10:5.
J.R.
Aleš Pipan - najboljši strelec
v petek je bila pred zanimivim košarkarskim sreča
med jugoslovansko državo reprezentanco in ameriško
dentsko selekcijo Big East v dvorani Golovec v Celju še i
slovesnost. Na njej je prejel posebno priznanje košarkar
skega Merxa, Aleš Pipan, ki je v lanski sezoni dosegel r,
zadetkov v prvenstvu v I.B. ZKL - zahod. Priznanje n
podelil Žarko Varajič, predsednik strokovnega sveta pri \
karski zvezi Jugoslavije. Na naši sliki vidimo Aleša Pipai
mu je čestital tudi Jože Geršak, predsednik KK Merx Celi
N.G., Foto: E.MAS
Strelske novice
Laški sindikalisti
v streljanju
V	petek popoldne je bilo
v Rečici pri Laškem občinsko
sindikalno prvenstvo v stre-
ljanju z malokalibrsko puško.
Udeležilo se gaje 12 moških in
6 ženskih ekip. Rezultati: m.o-
ški (ekipno): 1. Rudnik Laško
(629 krogov), 2. Upravni organi
občine Laško (612 krogov), 3.
strelci Postaje milice Laško
(591 krogov), ženske (ekipno):
Zdravilišče Laško (361 kro-
gov), 2. Prevzgojni dom Rade-
če, 2. ekipa, (200 krogov), 3.
Upravni organi Laško 162 kro-
gov. Med posamezniki je bil
najuspešnejši Vinko Lavrinc,
Rudnik Laško, pri posamezni-
cah pa Zora Lavrinc iz Bora
Laško.
Dobri rezultati
V	Hrastniku je bilo v poča-
stitev tamkajšnega občinske-
ga praznika tekmovanje z ma-
lokalibrsko puško v trostavu
od 300 možnih krogov. Tek-
movanje je hkrati veljalo kot 2.
kolo 1. repubhške lige. Zmaga-
la je ekipa Slovenj Gradca. Ce-
ljani so bili četrti (Tone Jager
238, Jože Jeram 243^ in Ervin
Seršen 257 krogov), Žaičani so
bili peti, obenem so postavili
nov občinski rekord, (Lojze
Klovar 226, Justin Smrkolj 251
in Mladen Melanšek 253), štor-
ski Kovinar pa je bil šesti (Vili
Dečman 230, Franc Hočevar
243 in Branko Malec 251 kro-
gov). Tretje kolo republiške li-
ge bo 9. julija v Rečici pri La-
škem.
Odličen štart
strelcev Šempetra
V	Predvoru pri Kranju
lo prvo kolo v streljanjui
lokalibrsko puško v 2. i
bliski ligi. Velik uspeh s
segli strelci strelske, dn
Slavko Šlander iz Šem
v Savinjski dolini, ki so zn
li. Za ekipo Šempetra so e
pih: Štefan Ošep 218,
Tkavc 237 in Alojz Zagor
246 krogov.
Marko Seršen po
očetovih stopinjah
V	Ljubljani je bilo repi
ško prvenstvo v streljanj
pionirje z malokalibrsko
ško. Ekipa pioniijev Celj
zasedla 7. mesto, sestavlja
so jo: Marko Dobovičnik
Iztok Grčar 177, Matej D
vičnik 203 in Marko Seršei
krogov v trostavu od 3001
nih. Med posamezniki je
uspeh dosegel Marko Sei
ki je bil drugi in osvojil s!
no medaljo ter hkrati izp
normo za nastop na držav
prvenstvu, ki bo 3. julija v
Ijevu.
Strelsko republiški
prvenstvo
Jutri in v soboto bo repi
ško prvenstvo v strelji
z malokalibrskim orož;
mednarodni program.
movanja, ki bo v Ljubljan.
bodo udeležili tudi strele
našega območja.
T.J.,?
Šaliovska nagradna igra
Tokrat je na našo nagradno igro prispelo 57 dopisnic
pravilnih: Reykjavik). Nagrade je prispeval Toper - TC
Elegant Šentjur, nagrajence pa sta izžrebala Zvone Les)
šek, direktor TOZD, in skrivni gost, Peter Svet.
3. nagrada - Vanda Planine, Kocbekova 5, 63000 Celj
2. nagrada - Franjo Stanič, Pot na Lavo 9/a, 63000 Ce
1. nagrada - Mladen Mirkovič, Kajuhova 9, 63000 Cel
Skrivnega sogovornika, Petra Sveta, je odkrila Bart*
Strlič, Dobojska 3, Celje. Vse nagrade čakajo nagraje
v našem oglasno-naročniškem oddelku, nagrajenci pa
lahko dvignejo osebno v 30. dneh.
Šahovska nagradna igra 102
Največji slovenski šahist dr. Milan Vidmar sani
ni uspel osvojiti šahovske krone, vendar je kot
vrhovni sodnik turnirja kandidatov leta 194Ž
v Moskvi okronal novega šampiona, ki je bil
enako kot on, doktor elektrotehnike.
Kdo je bil!
Vasilij SMISLOV
Boris SPASKI
Mihael Botvinik
Nagrajuje TOPER CELJE.
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
pevci so dragi
jvlajda Pevec, lastnica di-
loteke CIBI: »Kljub temu, da
^a diskoteka deluje šele od
^skega decembra, pa se je
ipe disokteke že razširilo po
jej Sloveniji. Tako namreč
jjlepamo po obisku, saj se ob
igtkih in sobotah pri nas zbere
50 in več mladih. Seveda je
fi tem zelo pomembna dobra
lasba, ime pa potrjujemo z or-
pnizacijo prireditev. Še n^-
ft neprespanih noči nam je
jela zadnja v Golovcu, ko
jio pripravili polfmalno tek-
(ovanje za izbor Miss Sloveni-
ja K sodelovanju smo namreč
povabili naše znane glasbeni-
ke, katerih honoraiji so od 700
tisoč do 1,5 milijona din. Tudi
dvorana je precejšni strošek,
saj smo Golovcu odšteli 4 mili-
jone din. Oddahnila pa sva se
z možem, ko sva videla preko
tisoč razpoloženih poslušal-
cev, kljub temu, da je bilo za-
bavnih prireditev na našem
območju v tem času veliko.
Poskrbeli smo namreč, da so
prišli na svoj račun tako mladi
s svojo glasbo, kot tisti, ki ima-
jo radi evergrine in narodno
zabavno glasbo. Če bo finančni
izračun zadovoljiv, bomo z po-
dobnimi prireditvami nadalje-
vali, saj si predvsem mladi želi-
jo zabave.
Oplotniška noč
Zadnjo soboto v juniju
ne bo veselo samo v Žal-
cu, saj pripravljajo po-
dobno veliko zabavno
prireditev tudi v Oplot-
nici.
Na račun bodo prišli
predvsem ljubitelji do-
mače narodno zabavne
glasbe, saj bosta na oplot-
niški noči nastopila an-
sambla bratov Avsenik in
Štirje kovači. Za mlajše
bo zanimiva skupina Al-
kotest iz Celja, nastopile
pa bodo še plesalke ples-
ne skupine Stil.
[lata harmonilia
I Laškem
Konec preteklega tedna je
jdravilišče Laško organizi-
iio izbirno tekmovanje za
Jato harmoniko Ljubečne
I.
Udeležilo se ga je 30 tek-
[ovalcev, med katerimi so
f v nadaljnje tekmovanje
^•rstili: Miran Lipičnik
I Bovše, Marjan Lipovšek
Vojnik, Zoran Zorko - La-
to, Robert Kamplet - Gro-
glno, Matej Vrečko - Po-
ikva. Tone Čuček - Mari-
pr, Zvone Leskovšek
Dobje pri Planini, Milan
korjanc - Laško, Zvone Li-
pvšek 7 Vojnik, Stanko Mi-
)la - Škofja vas, Jože Bo-
)rč - Šentjur, Slavko Jan-
jt- Laško, Leopold Močnik
Slov. Konjice, Janko Rotar
Ljubljana.
Najstarejši udeleženec te-
I tekmovanja je bil 85-letni
amil Zelič iz Celja, najmlaj-
pa 10 letni Robert Kam-
let iz Grobelnega.
BETKA ŠUHEL
Pop design v slogu svojega imena
Čas za sladoled je bila prva uspešnica ljubljanske skupine Pop design, ki je z njo štartala
na Pop delavnici pred dvema letoma. V slogu imena je tudi glasba te skupine, ki jo
sestavljajo bobnar Damjan Tomažin, Kitarist Jani Marinšek, klaviaturist Marko Derlink in
basist Tone Košmrl^
Po enoletnem zatišju in menjavi nekaterih članov, je skupina tudi letos uspela na Pop
delavnici, saj se je s skladbo Pobegniva proč uvrstila tudi v zaključni del te prireditve.
Fantje nimajo ambicij, da bi bila njihova glasba posebno zahtevna, ampak želijo predvsem
zabavati ljudi. To jim tudi v veliki meri uspeva, saj jih vedno ponovno vabijo v kraje kjer so
že nastopih.
Rogaški instrumentalni
kvintet je v studiu radia Ma-
ribor posnel material za svo-
jo prvo kaseto. Sedaj iščejo
založnika • Celjski instru-
mentalni kvintet se priprav-
lja za nastop na Melodijah
Bernardina. Besedilo za
skladbo »Mi savinjčani« je
napisal Vinko Šimek in sojo
že posneli za produkcijo
RTV Ljubljana. Izšla bo na
dan festivala 2. julija • Veh-
ko težav so imeli organiza-
torji koncerta bratov Avse-
nik v Žalcu, saj so vse karte
razprodali že v predprodaji.
Koncert v telovadnici osnov-
nošolskega centra včeraj naj
bi spremljalo 2500 poslušal-
cev narodno zabavne glasbe
•	Omenili smo že, da se je
Laški instrumentalni kvintet
prepolovil. Z dopolnitvijo
članov del ansambla nastopa
pod imenom Lipov cvet in
deluje v Celju, drugi del an-
sambla pa deluje v Laškem
in se imenuje Zlatorog. Obo-
ji se pripraYljajo za zamejski
festival v Števerjanu, Zlato-
rog pa tudi že za prihodnji
Ptujski festival • Golovec le-
tos poleti ne bo sameval, saj
pripravljajo več zabavnih
prireditev na prostem. Poleg
znanih ansamblov iz našega
območja bodo nastopili ne-
kateri priljubljeni solisti in
skupine. Pravkar so sklenili
pogodbo s 7 mladih, ki naj bi
igrali pri Golovcu 30. julija
•	Poletne noči so se pričele
tudi ob Velenjskem jezeru.
V soboto nastopajo tam Novi
fosili • Največ poslušalcev
bodo v soboto imeli ansam-
bli, ki jim je uspelo priti na
največjo veselico - Žalsko
noč. Nastopih bodo:,Šok iz
Ljubljane, orkester Žabe iz
Celja, Lapos iz Nove Gorice,
Tropikano iz Polzele in še
kdo •
V TOZD Tovarna lesnih in
gradbenih izdelkov v Gračnici -
Rimske Toplice
objavljamo prosta dela in naloge
vodja embalirnice skladišča
Zahtevani pogoji za opravljanje teh del so:
končana osnovna šola, 2 leti delovnih izkušenj in
opravljen tečaj za skladiščnika
Kandidati bodo morali opraviti preizkus predznanja
za urejanje in izpolnjevanje skladiščno odpremne
dokumentacije za izvoz.
Prijavite se lahko v 8. dneh od dneva objave.
O izbiri boste obveščeni najkasneje v naslednjih 30.
dneh.
Prijave pošljite na naslov:
TIM LAŠKO, Kadrovska služba, Sp. Rečica 95, 63270
LAŠKO_
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
• TOZD Center operativni oddelki
z anestezijo
objavlja
po 125. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83.
čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
eno specializacijo iz anesteziologije
in reanimacije
eno specializacijo iz splošne
kirurgije
Pogoji:
-	končana meciicinska fakulteta - splošna smer
-	opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
določitvi delavskega sveta.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	VVISHING WELL-TERENCE TREND D ARBY	(6)
2.	HEART - PET SHOP BOYS	(6)
3.	MANGUP-SREBRNA KRILA	(8)
4.	GET OUTTA MY HEART, GET INTO MY CAR -
BILLY OCEAN	(10)
5.	MOJ ROMEO-ROMEO	(3)
6.	ONE MORE TRY - GEORGE MICHAEL	(2)
7.	DOK SVIRA RADIO - BORIS	(8)
8.	DOBRO IN ZLO - ŠANK ROČK	(4)
9.	NEW BACCARA - FANTASY BOY	(3)
10. DON TTURN AROUND-ASVVAD	(9)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	TAM JE MOJ DOM - SLAK	(6)
2.	ZAKAJ PA NE - PETRIČ	(5)
3.	LJUBILA BI RADA - KLAVŽAR	(8)
4.	MATI DOLENJSKA-HENČEK	(5)
5.	ŽE SE PREBUJA DAN - ZEME	(6)
6.	SOLČAVSKE PLANINE - MIRO KLINC	(2)
7.	NE POZABI DOMOVINE - FANTJE Z VSEH VETROV	(2)
8.	SEJEM NA JESENICAH - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(8)
9.	VRNILA SE BOM - MARELA	(9)
10. MICKA VSATI - DOBRI ZNANCI	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij______________________________________
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek_
Nagrajenca: Mladen Miklovič, Kajuhova 9 Celje
Ivan Hrastnik, Zadobrova 4, Škofja vas
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg I/, kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada -velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
FRAN SALEŠn-FINŽGAR
II. del
Pod svobodnim soncem
Vse se je zgodilo v trenutku, obe vojski sta kakor za
hip odreveneli, ko sta zagledali dvoboj vojvod. Ko pa se
je Azbad zakotalil v jarek, so zagnali Slovani bojni rig in
se vrgli nad Bizantince. V gozdovih so zabučali rogovi,
v boke sovražniku so udarili kiji, kopja in sekire. Tro-
bente so zatrobile na beg, vrla tzurulska konjenica seje
okrenila, ozlovoljena že prej, zbegana zaradi napada, in
si sekala pot skozi tolpe Slovanov in Antov. Za krhat ji
je pritisnila Iztokova konjenica in jih gnala do Hebra,
preko katerega so sa otali zdasetinjani ostanki vrla voj-
ska, ki jo je vodil kovarnik in ničamurnik Azbad v po-
gubo.
Vojsko Slovanov ja obsedla po taj zmagi basnost.
Nekateri so tulili:» Naprej! Nad Bizanc!« Drugi so kakor
omotični poklekali pred Iztokom in ga zvali sina Paru-
novaga. Kjer so ša dobili ranjena bizantinska vojaka, so
jih ša pobijali s kiji kakor živino in matali utripajoča
talasa na grmada. Med ranjenci so dobili ša živega
Azbada. Privlekli so ga pred Iztoka.
»Usmiljenje!« j a zajačal Azbad, ko j a dvignil s krvjo
zalita oči in zagledal pred seboj tistega, katerega je
privezal k jaslim na povalja nje, kija sedaj njega pognala
v smrt.
Zaklopil ja oči, zaškrtal z zobmi in šapetaja izustil:
»Prekleta - Teodora!«
Iztoka je stresla mrzlica. Obrnil seja od krvavega lica
in rekal tolpi:
»Vaš je - vaša ja maščevanja za moje trpljenje!«
Divji mladci so ga zgrabili, strgali z njega obleko in
zavihteli umirajoča telo -
Visoko so planili zublji, zapršala iskra in grmada Slo-
vanov ja použila bizantinskega vojskovodjo.
Petindvajseto poglavje
Drugo jutro je Iztok želel, da se vrne z vso vojsko takoj
pred Toper. Pozval ja starešine na posvet. Toda prej se
ja ša zgrnila krog njega vsa podivjana tolpa in zahtevala
pohoda proti Bizancu. Iztok ja takoj spoznal, da ne
ukroti množice. Z veliko zgovornostjo je komaj dosegal,
da so sa tolpa umirile in zadovoljile z njegovim pove-
ljem:
»Konjenica sa vrne! Po šumah in bregovih, koder so
skriti Bizantinci, se ne mora kratati. Zato naj gre pehota
na plan sama, naj nalovi krščenikov, naropa govedi in
drobnice, potem n^ sa vrne za Topar, da sa napotimo
domov! Zima prizanaša, pot prek Hema še ne bo zasne-
žena. Ko bi prazimovali tod, bi utegnil Upravda zbrati
vojsko, katara sa sicer na bojimo, toda s tolikim planom
obteženi, bi bili ovirani in lahko zgubimo vse, kar smo si
nabrali.«
Vojska ja bila s tam zadovoljna. Pehota saje ločila od
koi\janice in se razlila po gozdih in šalih. Iztok pa ja
odjezdil pred Topar čakat Irene in Ljubimca. Za voj-
vodo pehoti je določil Anta Viljanca in Slovana Jarožira.
Strogo jima ja naročil, naj sa na razlata posamič. Dasi ni
najmanjšega suma, da bi Bizantinci zbrali novo vojsko,
vendar zahteva, da sa mu javljajo dogodki slednji dan in
sa za štirinajst dni že vrnejo s pohoda pred Toper.
Ko je Iztok odjahal na čelu jezdecev, pozdravljen in
slavljen od vseh bojevnikov, ga ja obšla tesna skrb.
Pognal je v skok in se ločil od vojske. Celo Rada v tam
trenutku ni trpel ob sebi.
Ko ja daleč za njim zaostal topot konj, ja izpustil
brzdo, odpahnil šlem z glave in se zamislil.
»Preveč veselja ste mi natočili, bogovi, preveč! Priza-
nesite!«
Zgrozil se je ob misli, da gre sedaj tja, kjer seže po
n^slc^jši čaši, po Ireni.
»Prizanesite! Samo še to mi naklonita, ša njo, potem ja
mera zvrhana. Potem jemljite, pripravljen sem!«
Ali že je dvignila glavo grozna kača v njegovem srcu
in zasikala z jezikom.
»Čemu bojazen? Kaj so res zmagovali bogovi? Kaj je
Parun ? K^ je Svatovit? Tvoja roka je zmagovala - tvoja
modrost je vodila vojsko! Kdo je otamal Ireno? Perun,
Svetovit, sojenice? Ona se jim roga in jim na žga obetov!
Kdo jo je otemal? Krist? Njen Bog? Zato, dajo dobiš ti
- barbar? O, nikoli!«
»In vendar ona včruja Kristu in blagnvesti in moli
Krista zase in ga moli zame, zame, ki sam poklal toliko
krščenikov. In če sa Krist razsrdi nama in mi Ireno
otma, ko že iztegam roko, da ji jo položim krog
vratu... ?«
Junaka ja obšel strah, srce, ki v največjem boju ni
poznalo bojazni, seja krčilo in trepetalo.
»O bogovi, o Kriste, prizanesite, usmilite se!«
Zatisnilje oči, da bi ne videl pretečih senc, ko so plula
izpod neba kakor poslanke Peruna in poslanke Krista.
Ali tedaj seje med temi sencami pojavila Irena, v očeh
polna vere, z veselim upanjem na licu, z blagovastjo
ljubezni na srcu, njene ustnice so se smehljala njegovii
dvomom. Na njegove prsi je potrkal vabeči glas kaki
nekdaj:
»Veruj, Iztoča, varuj resnici in Kristova ljubeze
napolni tvoje srce.«
Kakor iz sanj gaja prebudil peket konj. Konjenica,
dohitela zamišljenega vojvodo.
»Na razmišlja, Iztoča! V nekaj dneh svatujeva! In i
ju ne bo, greva v Solun! Na bogove!«
Od veselja ožaijeno lice Radovo saje ozrlo v Iztoka.
Svarunič je potegnil s krepko roko za brzde, si nad(
šlem, kakor da bi si hotel zaščititi glavo pred skrl
polnimi mislimi, in začel pogovor z Radom o pin
o svatbi.
Ko je Iztok s četami dospel zopet pred Topar, s
privrela iz gozdov in špilj deklica, pastiiji in mladci, i
so čuvali plan in ujetnika. Prvi dan Svarunič ni žugn
na z očesom ne z besedo. Dovolil je polno svobod
divjemu ljudstvu, da je vesaljačilo brez maja, da so s
naplasali in napojili, najedli in napeli do onemogle^
truda. Drugi dan pa ja zadonala njegova rasna besedi
V tesno drago j a sagnal tolpa ter ji določil stroga oprl
vila. Tesači so sekali las in narajali narodne lesene tele^
za prevoz žita. Drugi so rezljali jarme za voli, nekat&
klali vitre in pleli koše, da bi jih oprtali volom in konjei
ter vanje napolnili plen, ki ga prinese s seboj vojski
rop^oča po Traciji. Pastirje je pognal v loze s srpi, da &
želi usahlo travo in jo vezali s trtami v trda bremeni
Zakaj vedel je, da utegne na povratku živina trpeti gl»
po opustošenih in požganih pokrajinah.
Vojakom ja velel, da so popravljali opremo, snažU
oro^e, brusili meče, koničili kopja. V Rustikovi kovat
niči so našli zalogo podkev. Kovači so podkšvali koiV^
ki niso bili vajeni trdih potov z boso nogo.
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p.o.
63305 VRANSKO
Proizvodni program:
1.	Kotli na tekoča goriva in
plin moči od 0,15 do
7 MW
2.	Kotlarne na lesne
odpadke in žagovino
(suho-mokro) od
0,15-7MW (od
pnevmatskega transporta
-	silosa doziranja
-	zgorevanja do dimnika)
3.	Trajnožarni kotli za
centralno ogrevanje moči
od 7-10 KW
4.	Naprave za uporabo
odpadne toplote in sežig
ekološko nevarnih
odpadkov
5.	Trajnožarni štedilniki za
centralno ogrevanje od
7-100KW
6.	Sobne peči - kamini, moi'
od 3-75KW
7.	Ekonom kotli
(brzoparilniki) velikosti do
220 litrov
8.	Kotli za žganjekuho
9.	Odsesovalne in
odpraševalne naprave
10.	Kovinske konstrukcije in
procesna oprema
11.	Hidrofori in škripci za
ladje
If3. JUNIJ 1988
pi
NOVI TEDNIK-STRAN 19
20. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
ZDRAVILNE RASTLINE
Sporiš
Sporiš (Verbena officinalis L.) spada v družino spo-
rišnic, ki obsega 100 rodov z 2600 vrstami. Družina je
razširjena v tropskih in subtropskih območjih, pa
tudi v zmerno toplih pokrajinah južne poloble. Na
severni polobli je le malo njenih predstavnikov.
Poleg dreves in grmov, ki so deloma liane, spadajo
v družino tudi zelišča. Za rod sporišnic so značilni
cvetovi s cevasto čašo in štirimi prašniki ter suhi
plodovi, ki v zrelem stanju razpadejo v štiri enose-
menske delne plodiče. Rod obsega kakih 200 vrst in
skoraj vse rastejo divje v tropski in subtropski Ame-
riki.
Navadni sporiš je edina vrsta rodu, ki raste divje
v srednji Evropi in pri nas. Sporiš je močna, pokončna
in kak meter visoka rastlina in ima nasprotno stoječe
liste z nazobčanimi listnimi krpami. Steblo se razrašča,
številni stranski poganjki se končajo z ozkimi klasi
vijoličastih drobnih cvetov, ki so medsebojno precej
razmaknjeni. Sporiš je sicer plevel, ki ga najdemo po
vsem svetu in pri nas raste ob poteh in zidovih, po
pašnikih, grobljah in na podobnih mestih. Sporiš cveti
od junija do avgusta, ko rastlino tudi nabiramo in jo
posušimo v senci na prepihu.
Vsebuje heterozid verbenozid, grenčine, čreslovino,
sluzi, eterično olje, alkaloid verbenoid, eterično olje,
rudninske soli itd. Glikozid verbenozid povečuje mleč-
nost in vpliva tudi na maternico. S tem lahko razlo-
žimo spoznanje ljudskega zdravilstva, ki priporoča
svež izvleček pri menstruacijskih motnjah in
pomanjkljivi mlečnosti. Ta izvleček poveča prekrvavi-
tev v spodnjem delu trebuha, zato so tudi ledvice bolje
prekrvavljene in s tem se poveča tudi mokrenje. Ljud-
sko zdravilstvo uporablja rajši svežo rastlino kot pa
posušeno, ker ima posušena rastlina slabše delovanje.
Sporiš uporabljamo kot domače zdravilo za jačanje
živcev, blaži nervozo, neurastenijo, nespečnost. V ta
namen vzamemo žličko svežih cvetov in listov, pa jih
poparimo s skodelico vrele vode, pustimo, da se ohladi
in pijemo večkrat po požirkih čez cel dan. Ljudsko
zdravilstvo kuha sporiš na vinu in šilce takšnega aro-
matičnega vina pred jedjo čisti jetra, vranico, zmanj-
šuje temperaturo ter ima kininu podobno delovanje
ter so to uporabljali proti mrzlici.
S čajem, v katerem smo kuhali celo rastlino, lahko
grgramo pri vnetem grlu in vnetjih ustne votline, mrzli
obkladki na sence in na čelo pa zmanjšajo glavobol in
nevrastenijo. Če se namažemo s svežim sporiševim
sokom po koži, le ta pordeči. V Egiptu pravijo spori'šu
tudi Izidine solze in ga uporabljajo za različne namene
in z njim lajšajo tegobe pri božjasti.
BORIS JAGODIC
Z moške
strani (3)
Ugotovili smo, da
iz moške mode vse
bolj izginjajo strogi
diktati, kot so ve-
ljali nekoč, ko je bi-
la do milimetra toč-
no določena dolžina
kravate ali širina
srajčnega ovratni-
ka. Sodoben moški
je spontano osvojil
nov, bolj individu-
alen in funkciona-
len način oblače-
nja, z njim pa tudi
nagnjenje k ekspe-
rimentiranju.
Ker je poletje in s tem čas
dopustov že skoraj tu, bi ome-
nila še dve letošnji modni zna-
čilnosti, kijih bomo v poletnih
mesecih lahko opazili na mest-
nih ulicah, še bolj gotovo pa
kje ob morski obali.
Prva, zelo elegantna in lepa
novost, je dolg in širok plašč,
ki sega skoraj do členkov, torej
malo manj kot maksi dolžine.
Sešit je iz belega, peščenega ali
^afari zelenega platna, kroj pa
je še najbolj podoben klasične-
mu trenčkotu. le daje brez vsa-
kršne podloge. Nosi se preko
tankih bombažnih majic, kra-
sita ga le dva velika našita
žepa.
Drugi, lahko bi rekli kar hit
poletja, pa so seveda stare, do-
bro in nikdar čisto pozabljene
bermuda hlače. Letos so neko-
liko širše, v pasu dvignjene in
položene v dve do tri gube,
končujejo pa se pri kolenu
z nekaj centimetrov širokim
zavihkom. Sešite so iz lanene-
ga platna ali bombaža. Tiste
počitniške bermuda so lahko
tudi eksotično vzorčaste, v pa-
su pa so srednjeveško zaveza-
ne s tanko, vendar kompaktno
vrvico.
Torej, letos bo tudi močnejši
spol enakopravno nežnejše-
mu, smelo razkazoval noge.
Seveda pa tudi njim čisto na
uho - prd takšno odločitvijo ne
bo odveč kakšen kritičen po-
gled v ogledalo!
RADIO CELJE
Četrtek, 22. 6.: 8.00 Poroči-
la, obvestila, 8.15 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15
Za boljše zdravje. Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi,
16.40 Kronika, 18.00 Zaključek
sporeda.
Petek, 23. 6.: 88.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 10.10 Žveplo-
meter; Pooldanski spored:
14.00 Napoved, informacije,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabav-
nih melodij, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 24. 6.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Dopoldne z va-
mi, ,9.20 Kuharski kotiček,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar
prireditev, 10.30 Filmski spre-
hodi; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabav-
nih melodij, 18.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 25. 6.: 9.00 Napo-
ved, informacije, 9^.10 Poročila,
obvestila 11,00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.30
Iz domačih logov, 13.00 Poro-
čila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 26. 6.: 8.00 Po-
ročila, obvestila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila; Po-
poldanski spored: 14 00 Na-
poved, informacije, 15.00 Po-
ročila, 15.30 Dogodki in odme-
vi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika,
16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
domačih viž, 18.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 27. 6.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdra-
vi, 17.00 Kronika, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sreda, 28. 6.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Dopoldne z va-
mi, 10.00 Poročila, 10.15 Kole-
dar prireditev; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 17,00 Kronika, 17.30 Za
mlade, 18.00 Zaključek spo-
reda.
EMO CELJE
emajlirnica, metalna industrija, orodjarna
Mariborska 86 Celje, tel. 32112 ali 31169
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
v šolskem letu 1988 89 želimo podeliti več kadrovskih štipendij za naslednje stopnje
zahtevnosti in smeri izobraževanja:
Vil. stopnja zahtevnosti:	VI. stopnja zahtevnosti:
-	dipl. ing. strojništva 8 štipendij	- ing. strojništva	15 štipendij
-	dipl. ing. elektrotehnike 2 štipendiji	- ing. elektrotehnike 3 štipendije
-	dipl. ing. računalništva 2 štipendiji	- ing. računalništva	3 štipendije
-	dipl. ing. kem. tehnolog. 2 štipendiji	- ing. kem. tehnologije 3 štipendije
-	dipl, ing. org. dela 2 štipendiji	- ing. metalurgije	3 štipendije
V. stopnja zahtevnosti:	IV. stopnja zahtevnosti:
-	NM - tehnologija	3 štipendije	- oblikovalec kovin	10 štipendij
-	strojni tehnik	7 štipendij	- preoblikovalec kovin 5 štipendij
-	elektronik	1 štipendija	- energetik	2 štipendiji
-	energetik	1 štipendija	- elektronik	2 štipendiji
-	računalniški tehnik 1 štipendija	- kemijski procesničar 2 štipendiji
-	programerski tehnik 1 štipendija
-	metalurški tehnik	2 štipendiji
-	kemijski tehnik	4 štipendije
VLOGE za štipendije sprejemamo do 1. 7. 1988 na naslov; EMO Celje, Služba planiranja in
izobraževanje kadrov. Mariborska 86.
< vlogi (obrazec SPN-1, DZS - 8,40) predložite: potrdilo o vpisu v šolo, fotokopijo zadnjega
aolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o dohodkih staršev in
potrdilo o premoženjskem stanju družine.
NEDELJA, 26. 6. 1988
8.45-13,15 in 15,30-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 VIDEO STr,
9.10 ŽIV ŽAV; 10.05 GRIZLI ADAMS. 21. del ameriške nanizanke; 10 30 a
mas: GOSPA MONSOROJSKA, 3. del francoske nadaljevanke, 11,25 Ali
VEČER: BLED 88, 1, del; 12,00 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRAD ,
VIDEO STRANI (dO 13.15); 14.05 VIDEO STRANI; 14 20 SINOVI IN H(;
STEKLARJA JAKOBA, 12, del češke nadaljevanke; 15,20 PRISLUHNIMO Tj
16,00 Orehova vas: SP V MOTOCROSU, prenos; 17.25 APLAVZI, APh
sovjetski film, 18.40 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19,00 VREME; 19o
MERNIK; 19,16 TV OKNO; 19,18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA i
TV DNEVNIK; 19.55 VREME, 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA, 20,05
V	SREBRNEM SUKNJIČU, 2, del nadaljevanke TV Novi Sad; 21,00 PRr
GANDNA ODDAJA; 21.05 ZDRAVO, 22.35 VIDEO STRANI (do 22.45)
Oddajniki II. TV mreže:
8,55 POROČILA; 9.00 DANES ZA JUTRI in IGRANI FILM; 12.00 ANGLUNj
oddaja v romščini (do 12.15); 14.00 ŠPORTNO ZABAVNO POPOLDNE; i,
Split: FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA V PLAVANJU; 19.30 TV Dh
NIK; 20,00 POUUDNOZNANSTVENI FILM; 20.45 VČERAJ, DANES, JUi
21.00	MALI KONCERT; 21.20 ŠPORTNI PREGLED (do 22.20)
PONEDELJEK, 27. 6.
8.45-12.00 in 17,00-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 POLETNA Nj
ponovitev (do 12.00); 17.15 VIDEO STRANI; 17.30 NAŠ UTRIP: 17,45 ZRCi
TEDNA; 18,00 RADOVEDNI TAČEK, 13, oddaja; 18,15 MALA NADA, 3
otroške serije TV Beograd; 18.45 RISANKA: 18,55 VIDEO STRANI, ij
VREME; 19,01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PRO
GANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK: 19,55 VREME; 19.59 PROPAGANt
ODDAJA; 20.05 MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE - DO OKTOBRA; 2()
DINAR; 21.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.25 TV DNEVNIK; 21.40 POLEl
NOČ, SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 9. del nemške nadaljevanke, ALO, Al
4. del humorlstične serije; 00,40 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19,30 TV DNEVNIK; 20.00 PANORAl
zunanjepolitična oddaja; 20.45 POROČILA; 20.55 NARASLE VODE, nizoa
ska nadaljevanka; 21.55 REVOLUCIJA, KI TRAJA, dokumentarna oddaja; 22
POEZIJA; 22.55 MALI KONCERT: Klemen Ramovš-TRIO BLOK FLAVT (tud
JRT2) (do 23.10)
TOREK, 28. 6.
8.45-12.00 in 17.55-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 9,00 POLETNA N(
ponovitev (do 12.00); 18.10 VIDEO STRANI; 18.25 PAMET JE BOLJŠA*
ZAMET: Podpis brez črk; 18.30 NA POČITNICE, oddaja za otroke; Ij
RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK, IJ
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,05 MEDNARODNO DELAVS
GIBANJE - RAZPOTJA; 20.40 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 21.20 PRO
GANDNA ODDAJA; 21,25 TV DNEVNIK; 21.40 POLETNA NOČ, SCHVVAI
VVALDSKA KLINIKA, 10. del nemške nadaljevanke, GARFIELD V PREOBLEKI
del nadaljevanke; 00.40 VIDEO STRANI (do 00.50)
SREDA, 29. 6.
8.45-12.00 in 17.55-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 POLETNA N(
ponovitev (do 12.00); 18,10 VIDEO STRANI; 18,25 TRI PREDICE, oddaja
otroke; 18.35 J. Ribičič: MIŠKOLIN-MIŠKOLIN V KREMPUIH; 18.45 RISANI
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19
ZRNO; 19,22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREI
19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 MEDNARODNO DELAVSKO GIBAf
-	GRENKI MIR, dokumentarna serija; 20.45 MEDNARODNA OBZORJA: 21
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.30 TV DNEVNIK; 21.45 POLETNA N
-	SCHWARZWALDSKA KLINIKA. 11. del nemške nadaljevanke; 00.45 VID
STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19,30 TV DNEVNIK; 20.00 FILM TEDI
CIKLUS FILMOV W. WYLERJA: VIHARNI VRH; 21.40 UMETNIŠKI VEČER
23.05); OPOMBA: FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA V ATLETIKI - B
grad
ČETRTEK, 30. 6.
8.45-12.00 in 17.50-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 POLETNA N(
ponovitev (do 12.00); 18.05 VIDEO STRANI; 18.20 INDIJANSKE LEGENDE,!
del kanadske nanizanke; 18.45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19.00 VREM
19.01	OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19,22 PROPAGANDI
ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19,59 PROPAGANDNA ODDAJ
20.05 TEDNIK; 21.05 IZGUBE. 5. del angleške nadaljevanke; 22.00 PROP
GANDNA ODDAJA; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 POLETNA NOČ - SCHVVAR
VVALDSKA KLINIKA, 12. del nemške nadaljevanke; 01.20 VIDEO STRANI (I
01.30)
Oddajniki li. TV mreže:
18,30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TELEKINO; 22
POROČILA. 22,35 LEKTIRA KNJIGA (tudi za JRT2) (do 23.05); OPOMB
Wimbledon: POLFINALE TENIS (Ž); FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKAl
V	ATLETIKI - Beograd
PETEK, 1. 7.
8.45-12.00 in 1810-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 POLETNA NO
fjonovitev (do 12.00); 18.25 VIDEO STRANI; 18.40 GRIZLI ADAMS, 22. H
ameriške nanizanke; 19,05 RISANKA; 19.18 VREME; 19,19 VIDEO STRAI
19.24 TV OKNO; 19.29 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19'
VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 PROPAGANDNA ODDA.IA; 20.20 CH
NEY IN LACEV, 2. del ameriške nanizanke; 21.05 DOKUMENTARNA 0DDW
21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK; 22.05 POLETNA NO
-	SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 13, del nemške nadaljevanke INFORMATIVN
ODDAJA ZA TUJCE, 00,00 IGRANI FILM; 01.40 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
18.55 ALPSKI VEČER 88, ponovitev 1. oddaje (samo za U2), 19.30 TV DNP"
NIK; 20,00 NARODNA GLASBA; 20.45 POROČILA; 20.50 DOKUMENTAR^
SERUA; 21.40 IGRANI FILM; OPOMBA: 14.55-20.30 VVimbledon: TENIS, poj
nale (M); 21,00 KOŠARKA KVALIFIKACIJE 01 - YU : IZRAEL; Osijek: MEDN*
RODNO GP V STREUANJU
SOBOTA, 2. 7.
8,45-11.00 in 15,40-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA, 9.00 POLETNA NO'
ponovitev (do 11.00); 15.55 VIDEO STRANI, 16.10 RADOVEDNI TAČEK, ponoj
tev 13, oddaje; 16.25 PAMET JE BOUSA KOT ŽAMET, 16 30 J. Ribi«^
MIŠKOLIN-MIŠKOLIN V KREMPUIH. 3. del; 16,40 MALA NADA, ponovitev;
dela otroške serije TV Beograd; 17.10 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE'
15. oddaja; 17.40 NEVIDNI BATAUON. slovenski mladinski film (ČB);
RISANKA; 19.06 VREME; 19.07 KNJIGA; 19,19 VIDEO STRANI; 19.24 TV OKN^
19.29 PROPAGANDNA ODDAJA; 19,30 TV DNEVNIK; 19,55 VREME; 19,59 N^
UTRIP; 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20,30 IGR^
FILM; 22.00 TV DNEVNIK. 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 POLET^
NOČ - SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 14, del nemške nadaljevanke, NERO"'
4. del; 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE; 01.20 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 KAKO BITI SKUPAJ; 15,05 MALA ROMANCA, ameriški film. 16,35':
JULIJ, ponovitev TV nadaljevanke; 17,35 OTROŠKA PREDSTAVA; 18,40
LAS. ameriška nadaljevanka; 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 GLASBENI VECt'
21 30 POROČILA; 21.35 ODDAJA IZ KULTURE. 22 05 ŠPORTNA SOBOTA ("
23.05); OPOMBA: 14.55-20,30 VVimbledon: TENIS; 21.00 Nizozetfl^
KOŠARKA - KVALIF. 01 - YU : GRČIJA; Beograd: FINALE JUGOSLOV'"
SKEGA ATLETSKEGA POKALA
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN-NOVI TEDNIK
23. JUNIJ 1988
23. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
V tem živalskem vrtu le tišina
Martin Lakner Je prepariral okoli 2000 živali
Da se po lovsko trkne ved-
no z levico, me najprej po-
uči, tisti, ki se pregreši, pa
mora dati za liter. Popravni
izpit v redu opravim, pogo-
vor o lovstvu pa steče dalje.
Martin Lakner iz vasi Bo-
drež v šmarksem Grobel-
nem, je namreč vnet lovec,
deset let je že član lovske
družine Log-Šentvid.
Družina s 23 člani gospo-
dari z okoli 2.300 hektari goz-
dov. Martin goji tudi lovske
pse, glavni razlog, zakaj smo
ga obiskali, pa je njegov po-
sebni konjiček, ki njegovi
družini, poleg kmetije, pri-
naša tudi del zaslužka. Mar-
tin Lakner je po poklicu
kmet in preparator živali.
Za lov in preparatorstvo ga
je navdušil prekaljeni lovec,
zdaj že pokojni Franc Esih,
ki ga je seznanil z mojstrom-
preparatoijem Antonom
Mlakaijem iz Rogaške Slati-
ne. Pri njem se je Martin učil
pet let, potem pa sije šel svo-
je znanje izpopolnit še v Za-
hodno Nemčijo. Najprej seje
loteval manj pomembnih
lovskih trofej, kot sta šoja in
sraka, danes pa je zlahka kos
ruševcu, eni najdražjih lov-
skih trofej. Sam je do sedaj
uplenil blizu dvesto srnjadi,
okoli 80 lisic in 25 kraguljev,
koliko živali je prepariral pa
niti sam ne ve, številka se
bržčas vrti okoli dva tisoč.
Povabi me v kletne prosto-
re, kjer je njegova delavnica,
ki je obenem čudovita raz-
stava živali vseh vrst, ki zrejo
vate, kot da bi živele. Pisana
raca je še v delu. Do potan-
kosti razloži ves postopek
prepariranja: od čiščenja ži-
vali, ko je treba odstraniti
vse mastne dele, vso tkivo,
vse organske snovi, tako da
ostane samo koža. Kožo je
nato potrebno pristrupiti in
jo ostrojiti. Naslednja faza je,
ko v notranjost živali napelje
žico, žival zapolni s lesno
volno in jo pravilno zmodeli-
ra, potem pa so na vrsti še
noge, krila, uhlji in podobno.
Pravi, da je najbolj pomemb-
no dobro poznati anatomijo
živali. Zadnja, najbolj za-
mudna in zahtevna faza je
pravzaprav neke vrste umet-
niško delo, ko je živali treba
»vstaviti« življenje. Tu so po-
membne barve, dobre barve
pa lahko dobi samo na tujem
tržišču.
Žal poklic preparatorja ži-
vali pri nas izumira. Takš-
nih mojstrov je v Sloveniji
šest, morda sedem. Ti bodo
svoje znanje odnesli s sabo
v grob, kajti med mladimi
za to delo ni nobenega zani-
manja.
Martin nima vajenca. »To
delo je za mlade preveč za-
mudno, za povrhu pa je tak,
hobl zelo drag, in človek mo-
ra imeti presneto dober želo-
dec. Skoraj vse živali sem že
prepariral, tudi domače race,
mucka in laške petelinčke.
Najbolj sem ponosen na ru-
ševca in na jereba, ki sem ga
od lovskih prijateljev dobil
za 30. rojstni dan,« pripove-
duje Martin Lakner med
ogledom nagačenih lovskih
trofej, katerih lastniki so od
vsepovsod. Glas o njegovem
konjičku in znanju je pač se-
gel že v deveto vas. Pri izho-
du iz delavnice me pozdravi
orjaški merjasec, zunaj pa
prestraši pasji lajež. »Ne, psa
pa ne bi mogel nikoli prepa-
rirati,« še pove, preden se
posloviva.
MARJELA AGREŽ
Celjska vročica
Kljub temu, daje bilo ob koncu tedna na našem območju zelo veliko zabavnih prireditev, pa
organizatorjem zabavne prireditve, na kateri naj bi izbrali tudi nekaj finalistk za izbor Mi
Slovenije, uspelo napolniti dvorano Golovec.,Obiskovalci so bili predvsem zadovoljni z nasto|
jočimi, med katerimi so seveda iztopali Vlado Kalember, Pohoije express, Čudežna polja in dru
manj pa s kandidatkami, ki so bile izbrane za polfinalno tekmovanje. Glede na odličen obisk
v Golovcu tudi dogovarjajo, da bi pripravili še finale, med katerimi bo tudi nekaj lepotic
celjskega območja, ki so se odlično odrezale na prvi tovrstni prireditvi v Titovem Velenju.
EDI MASNI
Šranga za nevesti
Šranganje je star ljudski običco, ki še vedno živi v Andražu. V soboto sta stopili v zakon sesi
Jerica in Cvetka Kranjc, fantje pa so za ženina Bogdana Dobnika in Antona Rupnika priprav
šrango in se z njima in svati pogajali za odkupnino. Seveda so za to priložnost veliko pripravili
na koncu za čedni mladi dekleti, ki sta se poslovili od »ledik stanu,« iztržili 78 starih miljonc
Šrango so pripravili mladinci, odločili pa so se, da bodo izkupiček porabili za eno večerjo, vei
del bo prav prišel mladinski organizaciji, nevestama pa so tudi kupili lepi darili. t. TAVČA
Na sončni strani Bohorla
v pomladnem dopoldne-
vu. Na sončni, savski strani.
Sredi bizeljskega gričevja,
med trtami in zvitimi kolo-
vozi, mladjč seje solzilo, sem
za hramom srečal očanca
temnih, zamolklih oči, sivih
brk, štrlečih las, ki so mu
uh^ali izpod od galice uma-
zane klafete.
Počival je in zraven je po-
čivrla majolka. Razkošje tr-
te, razkošje rasti! Pomladna
vročina je trepetala v zraku.
»Prisedi in spy,« je dejal,
ko sem zavil okoli ogla. Po-
božno je dvignil majolko in
natočil. Videl me je že, ko
sem koračil med trsi, tam da-
leč, spodaj. In sem sedel, spil
in obmolknil. Ni šla beseda
iz ust. Tisto pač, »bogdaj do-
ber dan!«
»Si požrl jezik?«, je butnil
vame.
Marsikatero sva rekla, ob
majolki, nisem požrl jezika.
O vojni in miru, o ljudeh in
zemlji. O trti in pozebi. O hla-
čanju po zemlji. Tudi ob fi-
gah, ki rodijo tuk£y. V tem
zakotju na sončni strani Bo-
hoija.
»Ni lahko, a se bo dalo pre-
živeti,« so mu zatrepetali br-
ki. Hvalabogu, sonca imamo
tod dovolj. Na sončni strani
Bohoija smo.«
Daleč spodaj je Blato, mo-
žakar kaže s prstom, nek^
malega vidim, nekakšne pi-
čice, ki n£y bi bile hiše, ko-
zolci, nikoli nisem bil v tej
vasici, razvlečeni pod Bohor-
jem, eni izmed mnogih.
Tam je živela v času vojne^
vihre Deržičeva Ivanka
S svojimi starši, brati in se-
strami, pregnanka med preg-
nanci.
Spust po kolovozih.
Ko sva se srečala v zaselku
Bukošek pri Brežicah, kjer
živi, sem se spomnil na po-
govor z očancem ob majolki,
na besede o vojni in zemlji,
o miru in ljudeh.
Je dejal: »Da bi jih vrag,
nasilneže!«
In je v tej njegovi zamoklo-
sti tudi tičalo vse to, kar je
izhrustal med trsi. Bodi, tr-
pel si, veš, k^ govoriš...
Na ravnini. Streljaje od
Bohoija. Srnjad si že ne upa
blizu. Hišica med sadnim
drevjem.
»Povejte jim, ljudem od
ŠtirineOste, da so mi zelo pri
srcu in da se vedno spomi-
njam nanje, še najbolj pa
v februeirskih dneh,« je napi-
sala Ivanka Deržič, poročena
Ogorevc.
Kako živiš, Ivanka?
Skromna hišica v Buko-
šku pri Brežicah. StreljcO od
tod gozd. In kraj, kjer so
Nemci 30. julija 1941 ustrelili
deset talcev, med njimi Ivan-
ko Urar^ekovo.
V	hiši vse na svojem me-
stu. Red, čistoča in vseobse-
gajoči mir. Kratko pristriže-
na travica in rože. Vehko rož.
Ivanka se smehlja na pragu,
vabi.
»Ne morem veijeti, da ste
prišli,« reče in se v presene-
čenju po kmečko potegne
vase.
V	stisnjenosti skromne ku-
hinje naenkrat ne veva, kaj
bi si rekla. Zunaj toplo piha
tja proti vrhovom Bohoija.
»Kar smo imeli, smo dali,
pomagali in ničesar zahteva-
li. Nihče takrat ni premišlje-
val o kakšnih ,priznavalni-
nah'. To seje izcimilo pozne-
je, se je skrotovičilo...
Pozabili so nas, ne brežiški
borci, hvala jim, drugi, dru-
gi ...,« je potožila.
Spomnil sem jo na pismo.
»Toliko smo doživeli in
nihče še ni tega popisal,« je
potožila.
Bila je, Ivanka, s kmetijice,
ki ni premogla bogsigavedi
česa. Bukoški ljudje niso bili
premožni, razen redkih. Ko
so Nemci preseljevali slo-
venski živelj, so se Deržičevi
umaknili - in se rešili r^ha.
Pri Pišecah je imel Deržičev
stric k^žo, tjakaj so se nase-
lili, in ko so v letu 1942 prišli
prvi partizani, ni stari Deržič
ničesar skrival pred otroki.
Pozneje še manj. Pozno v je-
seni istega leta je prišel Ivan
Agrež-Brko in spravil očeta,
starega Deržiča, v OF. In so
prih^ali. Dan za dnem, noč
za nočjo. Kozjanski, posav-
ski partizani. Stari Deržič je
stražil, da so lahko fantje
v miru božjem pojedli, se na-
spali, odpočili, kakšno rekli
z domačimi in se oddahnili
pred večnim preganjanjem.
Tistikrat je na prve ko5yan-
ske partizane prežala nem-
ška soldateska z vseh strani.
Mati je pekla kruh. Gostači
niso kaj prida premišljali:
človek je človek, pomagati
mu je treba, tako se je zakre-
slepičilo v poštenosti.
Stari Deržič je v svojo veli-
ko igro, prvo in zadnjo v živ-
ljenju, vpletel tudi svoje
drobljance.
Prih^ali so, odhajali.
S sporočih, prej žalostnimi
kot veselimi. S tovorom kru-
ha, jabolčnika, kar je premo-
gel gostač Deržič. Vsa leta
težav in muk.
»Ko je prišla Štirinajsta na
Št^ersko in so se začeli prvi
boji, so po kmetijah raznesli
ranjence, nam je pisala Ivan-
ka. Marsikaterega je bilo
strah sprejeti ranjenega čl
veka, partizana. Bali so se.
Prinesli so ga, hudo rani
nega. Veliko krvi je izgut
negovati smo ga morali i
otroka. Moja brata sta v
čas oprezovala, da se ne
kdo približal hiši. Partizan
bil nek^ mesecev pri nas, z
čel je hoditi, s palicami si
pomagal, za boj pa ni bil vi
sposoben!«
Spomin kot trn v mo
ganih.
»Naposled je fant preiH
gal rane, poslovili smo se«
njega, zahvalil se nam je, tj
di meni, ki sem mu prinaša
zdravila iz Brežic... Mlad''
letni brat Tonče ga je z
zom zapeljal na brežiško ^
lezniško postajo, mimo ne?
ške postojanke v Globoke?
Ustavli soju, izmazala sta s'
Z vlakom se je odpelf
v Kranj, k ženi. Pozneje J*
pisal, bila je še vojna. Od ^
krat ne vemo, kaj je z nji"^
s Francem Krajncem..
Če si živ, France, piši, P^
si Ivanka.	.
Zaradi njega bo ostala S®
rinajsta divizija Ivanki vse'j
v spominu. Zaradi vsega,
so prestali ona in njeni. '
Se nekoliko nazaj se?
njen spomin. Toliko vsef,
je, poti spomina so prepih'
ne in leta meš^o štrene.
(nadaljevanje prihodnjU^
_^
Ivanka Deržič, poročena
Ogorevc: »Toliko smo doži-
veli in nihče še ni tega po-
pisal!«