St. 24. V (ionVi, duo 23. nrnn-a 1900. Letnik II. Izhaja vsiik towk in ]M'tcli v fodmi oli II. uri (in iljiolilnc za iiii-slo ler oh ;\. mi |io|i()lilii(' /;i ili'/.clo. Sinne |h> |)o (li[(>. da ,jt' dr/.avni zbor v razmorno kralkem časn sklepal in sklenil o ninogih prodlogih krujcvtiega. ]>a tmli splošnega po- inona. kakor jt' I>i 1 o lo |io|>isaiio v naših poliličnih razgledili. Po dobreni Iritedonskem zborovanju odložon je državni /bor, da sc ponudi prilika dezein im zborom raznih dežel k iispošneiiiu dclovaiiju na polju, ki je od- loeono f(Mil Ijudskim zastopom. Posebne važ- nosli bo zborovnnjo dezolnih zborov na Češkem in Moravskem, kcr v njih se ima doseei ali vsaj znalno pripravili sprava med ceškitn in nemskim narodom onih dežel, kar bi blagodejno uplivalo na po- zneje dolovanjo državnega /bora in splob na razvoj polilienega in narodnega, kakor tudi gospodarskega in kulturnega življenja v Avsl.ri.ji IN) zagotovilih minislerskega prodsod- nika dr. Korberja namorava vlada pu.stili dežolniin zborom za njihovo dolovanje ves eas do prve polovico prihodnjega meseca inaja, nokako do 10. due istega mosoea. A pomisliti jo troba. da v lo dobo padejo ve- likonorni prazniki, ki odvzamejo nekoliko dnij deželnuzborskemii clclu. To vH.ja po- soIjiio za Galicijo in Ikikovino, kakor ludi za Dalmacijo, kjcr praznujejo le praznike po našein in p«> pravoslavnoni koledarjn, katera sla za celih Irinajsl. dnij jeden od druzega. Zalo bodo morali dezolni zbori precej pohitoli, ako bodo hololi vsaj de- loma rešili svoje naloge. Kaj bo z nasiin goriskini deželuini zborom, ki ze no kaj let lo malo ali nie iic deluje? Naši „naprednjaej-. ki so bili bolri, ko sc jo abslinciu-a uvcdla v naš dcželni /bor, ki so jo na vso prcto^c povzdigovali in branili. so /A) na cistern v lein oziru. Drugače mora bili notfo jo bilo in javno Ircba izjavili, . v občinskih oddelkih Hihemberške županije: Hirsi. Hizjaki. Vrh, llok»l, Preserje, Zajci in sv. Katarina, polem v Mal«;in Dolu pri Komnn in na Vrbii pri Kanalu (deloma) ; 1. 1881. v Cirkiicin. Zakrizu, nu Doblarju, v Slov- roneii : I. 18X2. v Kanalu, v Uivinščini (Ga- brovica); I. 1881. v Volčab, Kozarišči, Čigi- nju, Pliskovici, Brestovici-Klanen, Oseku, in v občinskih oddelkih RihemberŠke ob- <-inc : Tdbor, \^as, Miklavi, Korp, Hritof Manlelovsce; 1, 1885. v Batah ; i. J886. v Nosnem (Kožbana); 1. 1887. v Šrnarijah ; 1. 1888. na Banjsicah, v Hrestji, Figovici (Br- da); v Smastoh in v Zalolminn ; 1. 1889. pri Vižintinih in Dovotakih ^Opaljeselo); 1. 1890. na Kainncni. v Kobaridu, Grgarjn, na Ider- skem, v Koprivi, Lipi, Avcy:i (zomljišče Pu- habca), Scbniljah, v Šmihelji (Šempas) ; 1. 1891. v Škrbini, Sužidu, Šeinpolaju, v ob- činskih oddelkih Rihemberške županije Cve- trož in Lojovi in v Polnbinju; 1. 1892. v Doljah, Starem seln, l^tanjelu (deloma), So- vodnjah (doloma) Tomačovici ; 1. 1893. v Kobaridn (Brdo), J.okah, na Modrejcah, v Kobiliglavi, llrušovioi, Gabrijah (v Braniški dolini); na Idriji ob Kači, v Labnem, Ore- liovlji; I. 1891. v Kredu, v Gorenji vasi (Kanal), na Ponikvah na Peč.inah, v Selu (Voi- ce), Senikn (Mrda), v Žabičah (Tolmin), v Čepovanu ; I. 189a. v Vitovljah, Ozeljanu, Hruševlji (Brda); 1. 189;"). v Sodlu, Svinem, Berjah, Biljah, Prapetnorn na Gori, v Ra- stov.ščini (Mornik); 1897. v Tolminskem Lo- mu; 1. 1898. v Komnu-Preserjah, na Kanal- skem Vrhu (deloma), v Volejem gradu ; 1. 1900. v Gorjah, na St. ViSki gori in v Voli- kem Repnu. Kolikor nam je znano, so niso izmed nastetih do zdaj se izvh^ile razde- litve na ldriji ob Bači, v Kredu, v Sedla, v Žabičah, v Prapetnom, na St. Višlci gori, v Tolminskern Lomu, na Kanalskem Vrhu in v Gorjah. (Konec prihod.) Govor dr. Lav. Gregoreca v drž. zboru 2. marca 1900. (Konee.) Če kje,..je ravno na Koroškem in Šta- joiskom troba braniti slovensko manjšino proti nasilstvu nomških večin. \rlada je ob- Ijubila, da bode svoj čas predložila naavete glodo jezikovnega vprašanja. Ali v dež. zboru praškem ali brnskem ali v toj visoki zbor- nici, o tern se ni izrazila. Upam, da bode vlada te načrte predložila državnemu zboru. Toda kakor hitro to stori, bodo Poljaki, (Johi in morebiti tudi Hrvati naenkrat začeli dvomiti, ali inia državni zbor pravico do- ločevati jezikovne zakone za posamezne dežele. Zato je veliko vprašanje, ali bi bil v tej zbornici splošen jezikovni zakon tudi sprejet ali ne. Nasprotno pa bi se gotovo vsprejel zakon v varstvo narodnih manjäin, posebno še, če bi se določil za posamezne dežele. V ta namen je „Slovaiiska krščan- sko-narodna zveza" dne 16. grudna m. 1. predložila dotičen načrt zakona. Ta načrt je tiskan in tako splošen, da se more pri- krojiti za vsako deželo. Ako ta predlog pride v obravnavo, homo Slovene! pa- zljivi učenci Nemcev na Češkern in Mo- ravskem. Kar Nernci na Češkem in Morav- skem zahtevajo zä-se to je rnenda pravično in potrebno tudi za nas na Koroškem in Stajarskem. (Tako je!) Zahtevali bomo : 1. V siovenskih krajih na Koroškem in Stajarskem mora slovenski jezik v šoli, uradu in javnem življenju biti popolnoma ravno- praven z nemškim. ' ' 2. Pri deželnih vladah v Celovcu in Gradeu se morata ustanoviti slovenska od- dolka, ali pa v Mariboru poseben oddelek cesarskega namestništva za Spodnji Štajar. 3. Na mesto kmetijske družbe zahte- vamo deželni kulturni svet z nemškim in slovenskim oddelkom. L 1 S T K K. K a m e 1 e o n!) Hnski : A. Ccliov. Po trzni ulici stopa policijski nadzor- nik (Jcumelov v novom plašeu in sc; zvež- iijem v roki. Za njim koraka rd<;či cnvaj z resetom, napolnjonhn ilo vrlia sc> zasozenimi kosmuljanii. Okrog libola... Živc; duše ni na plošcadi (trgu)... Odprla viala (trodajalnic in ki-com glcnlajo na božji svel l.ako tuzuo, kakor gladna grla: nili bcracov ni okrog njib. — „Kaj grizla boš, li prcsncla nirlia?" *ačuje mahonia (Jcumelov. — Kantjo, držite «a! Danes ni dovoljono grizti. — Drži! A . . . u!" Zaeuje se pasje oviljonjc Očiiniclov se °zre na stran in vidi: iz di-varnico kupca ''ieugina \o. pribozal po troh nogah pos ter srsniku. Tekel jo za njim, nagnil so z go- renjim životom naprej, padel na Ha tor *) C.udfMi (zelen) knščar, ki spreininj;i harvo; zdaj j«> inii'ii. rjav, siv, crn. ztlaj vijolčast ali inoder; 111 to iz st.ra.hu ali jiv.e. vjel psa za zadnji nogi. Zopel se zasliši pasje cviljonje in krik : „No pušcaj ga!" 1/' prodajalnico so se vsuli zas])ani obrazi in kinalu so je zbrala cola Iriuna okrog dr- vainieo... kakor bi bila iz zemlje vzrasla, „Nekaka uorodnosl, vase; blagorodje !"' roco čuvaj. Očumolov krone na pol na levo in stopa k ojioinn zboru. Tn pri vralih di'var- nico zagleda si ali zgoraj oinonjen<;ga člo- voka v razpotom opisnikn. Dvignivši dosno roko je kazal l.riimi okrvavljeni pale*:. Na njegovein poln-jiijanem lieu je bilo nokako pisano: ,,te /.<; placain, spaka!" In so sam jialcc je bil videti kol zuak zmago. (Jcume- lov spozna v lem clovoku zlalarja llrjukina. V srodi tolpe pa jo sodol sam krivoc toga skandala z razlognjeniuia prvima nogama in h-osoi: so na. vsem Iruplu. To jo bil beli brt z oslrim gobeem in rmeno liso (progol na lirblu. V njcgovib solzoeih so oeeh je bila izrazena žalosl in slrah. „Kako, da si tukaj?" vpraša Očuiik;- Jov, ko se je bil vrinil med Irumo. — „Cemii si In? Zakaj imaš pal<;c tako. -- Kdo jo kričalV1' ,.Sol sem, vase blagorodje, nikogar nisem laknil..." zac.no llrjukin, tor se od- kašlja v pest — „zaradi drvij do Mitrija i Mitriča. Kar me zagrabi la spak — meni nič lobi nic — za palec . . . Vi mi hoste oproslili; jaz sem delaveu clovok, in delo je pri meni lino. Storite, da me plačajo; kajti s Lem palcem morda eel teden ne bom mogol zganiti... Toga, vase blagorodje, ni v poslavi, da bi clovek trpol zaradi kake zivali... (> bode vsak pes grizel, po- lem jo bolje;, da človok ne živi na svetu... „Mm... Dobro..." reče Očumelov slrogo, so odkaslja ter pogiblje z obrvimi. — „Prav!... Cigav je pos? Tega ne pustim kar tako! Vam že pokažom, tako piisčali l>se! Treba bo pogledati Lako gos|»ode, ki se nocojo podvreci postavam! Kadar kazen za- done tako ostudo, bode že spoznal, kaj jo lo pes in ostala latinska sodrga! Mu že pokažem prebita rnotoroga. Kldirim!" se obi-no k čuvaju, pozvedi, čigav je pes in seslavi zapisnik! Psa je treba ubiti! Nemu- doma ! Gotovo jo stekel . . . Čegav je ta pes, vprašam? „Zdi se mi, da je geuorala Zigalova"! reee nekdo iz trume. „Kaj, generala Zigalova! Mm. Vzomi mi plašč, lilldirim. — Strahota, kako gorko j(;! Monda so napravlja k dežju... Samo tega no umejem: kako te je mogel ta pes ' ugrizniti?1' se obrne Očumelov do Hrju- kina. Ali je mogel priti do palca ? Saj je tako mali, a ti pa tak hrust! Menda si ranil palec se žebljem; a potlej ti je prišla ta misel v glavo, da bi se plačal. Veš ti... to ti je posebno Ijud- stvo ! Vas že poznam, vi vragi!" „Vase blagorodje, se smodčieo ga je opekel v gobec za šalo, a pes — ne bodi len — čap! Prepirljivi človek to, vaše bla- gorodje !" „Lažeš, škilavec! Nisi me videl, zakaj torej lažež? Njih blagorodje je umen gosp., in razumeje: kdo laže, in kdo govori re- snično, po vesti — kakor pred Bogom... In če jaz lažem, tedaj naj razsodi mirovni sodnik. On ima pisano v postavah tako . . . Zdaj smo vsi enaki . . . Jaz imam sam brata orožnika... Če hočete vedeti..." „Nikar mi no jezikaj!" „Ne, to ni generalov pc\s%', opazi ču- vaj bistroumno. „General nerna takih. On ima vse bolj prepeličarje ..." „Ali veš to za gotovo?" „Gotovo, vaše blagorodje"... „Saj vein tudi sam. General ima drage pso, dobrega — plemena, a to — vrag znaj kaj je. In takoga psa da bi imel?! Kje pa imate urn ?! Naj bi priseJ tak pes v Petro- grad ali v Moskvo, to veste, kaj bi bilo? 4. Za slovenske sodne okraje na Ko- roškem in Stajarskem zahtevamo nadsodisče v Ljubljani. 5. Za Slovence na Koroškem in Šta- jarskem zahtevamo slovenske ljudske solo. V ta namen naj se razredi deželni šolski svet v dva oddelka s posameznimi deželni- mi in okrajnimi šolskimi nadzorniki. 6. Dalje želimo zakonitih določeb za sole manjšin. 7. Slovensko vseučelišče v Ljubljani, premembo deželnega reda in deželnega vo- lilnega reda ter ustanovitev narodnih skupin s pravico ugovai'janja, da se s tern zabrani lahkomiseljno zakonodajstvo v skodo narod- nih manjsin. (Posl. Resel: Da se ne vpelju splošna, neposredna in tajna volilna pravi- ca!) Malo poterpite gospod tovariš! To so, gospoda moja, naše narodne- polit. zahteve, ki borno jih mi Štajerei in Korošei stavili po vzgledu čeških Nemcev, ako se bo kdaj v tej zbornici obravnavalo o zakonu v varstvo narodnih inanjšin. Dovolite še mi sedaj eno vprašanje: Kaj pa se zgodi, ako zbornica ne sklene jezikovuega zakona za vso državo? Pone- sreoln(Mn ra/.umljivo za liberalra je pa s|X!l to, da sle se izrazili na shodu radi h'psega ad ca|)laii(lam Iipno- volentiam. da bi radi videli, da hi I>iI ludi jaz navzoc. Sapienti sat! Kom^c. G. Gabr.! Na shodu sic Vi go- vorili proti meni in novemu driislvu in o duhovščini tudi v smislu zloglasne Dr/l'av- čarjeve brosure „Izguhljeni Bog", katcia se po Vasih pristaših vže širi, v kolikor vein do zdaj, po čez Soči — znamenje l.o- rej, da sftglašale ž njo. Dalje: \rasa Ijub- Ijenka, „narodna-na|jredna slranka1', hči avtorja „Izg. B." Vas tudi ka/e v jako sum- ljivi lusii. Gl(»jto, na podlagi lega in vsega, kar pišeta „Soča" in „Primorec" bom jaz v novem društvu storil to, Cesar Vi nočete in ne morele storiti, pisoc o meni, da hoc em jaz slopiti delavce — natn- reč (lokazuti ludi svojo trditev! Jaz bom pa to storil, in dokazal, da Vi hocete slepiti Ijudstvo, da bo gledalo in ne Tarn bi ne gledali v zakon, nego rnahoma proč ž njim ! Ti Hrjukin imaš škodo in te reči ne piistim kar tako. Treba je izvedeti... Čas...u „Ali morda pa je vendarle generalov, mislil je čuvaj glasno. Na gobcu nema za- pisano... Te dni sem videl uprav takega v njegovem dvoru". „Gotovo, generalov je!" reče glas iz trume. „Hm;.. brate P^ldirim, obleci mi pla^č Veter je n«kam zapihal. Mrzlo je. Odpelješ ga k generalu in poizvefi tarn. l*orečeš, da sem ga jaz našel in poslal. In reci, naj ga ne puščajo na ulico... Morda je drag, in če ga bo vsaka svinja se smodčico žokala v nos, tedaj se kmalu pokvari. Psiček — nežna živalca... A ti, tepee, spusti roko! Kaj treba izpostavljati svoj neuiuiii paloc! Sam si kriv!..." „Generalov kuhav ide... njega pov- prašamo... Ej, Prohor! Pojdi sem, dragi! Poglej tega psa... AH je vaš?" „E, kvante! Takih nikdar nismo imeli pri nas!" „Nu, saj ti ni treba dolgo vprašati", reče Očumelov. „Hrjukin je kriv, ker ga je taknil a pes je klatež. Tu ni treba dolgega razgovora. . . Če sein rekel da je klaUiž, torej je res klatež ... Ubiti ga je' treba pa je kraja komur'. „Ta pes ni na^', roče Prohor. — ,.Generalovega brala je, ki je prisel te dni k nam. Naš gospod ne marajo za lovske pse. AM njih brat jim je prijatelj". „Kaj, ali njih bratec so prisli? Vladi- mir Ivanie?" v])raša Očumcilov, in na nje- govem obrazu se pokaže ginjenosl. Lejt(» si no, moj Bog! In jaz niti vedel nisem! Piišli so v goste, kaj ne ?" „V goste, da". 0 ti moj Bog! Bilo jim je dolgčas po bratcu. A jaz — lej — niti vedel nisem! Tedaj je to njih psiček? Zelo me veseli... Vzemi ga... Nič ni reči takemu psičku ... Kako je zvit... Kar — cap tega za palec ! Ua-ha-ha... Nu, kaj se tresešr Bit... Br... Srdi se, malopridnež ... ta cucek..." Prohor pokliče psa in odide ž njim od drvarnice. Truma se je krohotala llr- jukinu". „Tebe že dobim!" požuga mu Očume- lov, pa se zavije v pla.šč ter nadaljuje svojo pot po tržni ploščadi. Ciuden ku^čar! Morda si j>odobnega že srečal kdaj v življenju in se ne malo za- čudilj da je mogoča taka ßtvarV Politika! videlo, kam je hocete zapeljali da. to hocein slorili. in siccr o priliki ludi javno, ne hojcr sc morchilnega ugovarjanja Vaših oprod! Jos. Abram Lorn, dne 11. marca 1900. V dopisu iz Ročinja st. 19 cenjene „Gorice" cilam, da se je vstanovila kmetijska zadruga z mlekarnico v Ročinju in da enako snujejo tudi v Ajbi. na Srodnjrm in Kanihreškem. Veseliti mora to vsacega pravega ro- doljuba, da se Ijudstvo zadružno organizujo ter si s tern prunaga v danasnjih hojih za ol)sianek v gos|todarskem in ginotnem oziru. Nikar ne misliti. da nam bodo drugi pomagali, re si ne sami. Kaj pa 11l-i nas V (le si drugod z vspe- hom uslanavljajo mlekarnic(\ ali hi nam nc bilo potrebno in koristno? Zdraniimo sc in poskusimo ! Spomnimo sc na onega, kal(;ri si je |)red leti prizadoval osnovasi mlekarnico. Sklical jc iianircc shod lukajsiijih živino- rejeev da bi se ustanovilo društvo. Več posestnikov je bilo zato jako vne- tih ; eden celo je ponujal hiso, kjer bi hila mlekarnica brezplačno : a zalibog dohra stvar se je zasukala tako. da je vse za- spalo. Pač se je slisalo : ,.Nasi predniki so živ<;li brez mlekarnic, bodemo tudi mi"'. Po- mislil.i je trcha, da takraini časi so bili drugacni. Živila so bila ceneja, kave, tobaka in drugih razvad se ni poznalo. Tudi davki sc niso tako vecali. kakor sc dandanes. Pomnozili so se slroški, a zmanjsali do- hodki tako, da gremo rakovo pol. Treba jo, da si priskrbimo drugih dohodkov. In to je pri nas živinoreja in sadjereja. Poprimimo se loraj tega. Osnujmo si mlekarnico, pri- skrbimo si polrchnih cost in posnemajmo to. kar vidiino dobi'cga drugod. Poslušajmo svet onih, kaLeri nam zoic, dobro in nc lisle, katcrim jc občni blagor ljudstva dcvot.a hriga. Poinagajino si sami in Bog nam bode pomagal. Politični razgled. Ceško-ncmš!(a pogajanja. Ministerski pr(Mls(Mlnik K<)i-h(M- je due 20. I. m. nač.elniku mladocoSkciga kluha <\v. Knglu'izrocil clahoral, ki ga iincnuj«^ „vladna nač(da glodo uredhe jezikovnega vprasanja na Ce.škem". Dne 2i. dopoldnc so sc scsli ceski delegatj ludi vodili. Žaloslno, pre- žalostno ali žal. da resnicno. Mi smo sami mislili. da bode v tako velikanskem štovilu vprizorjen strajk, imol konečno vendar-le ugodnejši izid za delavce. nego ga je imol. Nckatori sicer trde, da se ne more trditi. da bi bil oslal štrajk hroz dobrih posledic za preniogarje ter mislijo j>ri tern na one sklepe pododseka državnozborskega socijalno politicncga odseka, vsled kalerih bi so imol uvosti že 1. januvarija 1902 develurni de- lavni (T;as v premogokopih. No, to je sicer nekaj. ali kdo mora Irdili z gotovosl.jo,,da hodo li sklopi postali tudi zakon in da niso bili le pesck v oci !? Vojska v južni Afri.d. Vbogi Buri! Kakor vse kaze, so hila vsa njih junastva. vse njih zrl.vo, vsa njih prclila kri zamau. \'saj toliko sc da sklcpaii iz vseh porocil, ki prihajajo izjiizno-al'riskega bojisea. Pra\ijo nam roc. v prav kratkom času slavila svojo žaloslno zmago nad postono hursko slvarjo. Kakor oroslan po krvi, tako divje hreponi anglcžko sroo po zlatih rudokopih Transwaala in Oranja. (lelemii omikancmu svetu je znano, da je hil ncopravičcn in nepošten boj, ka- t(M-oga je provocirala Anglijii v juzni Al'riki. Vse sploh je simpatiziralo z Buri, vse je bilo prepricano. da se hojujojo oni za po- cl(Mio in pravičuo slvar in vendar sc ne ganc nili jedua ohlast. da hi sc v bran ])O- stavila proli uinazanim nakanam anglozkih kramarjev. (leniu so bile torej lanskcga. Iota mirovne konrerenco \r HaaguV! Donuico in raziie vesti. Poroka (M'sarn'ino u imela srobrno-sivo toaleto crop d<; (Ihinc. bogato garnirano /. čipkanii. Novoporočcnca osla- ncta nckaj dni v Miramaru in potem odpo- lujeta ne ve sc kam. \,j. lCmincnca kardinal in uadskol illissia se je Ic dni jio končanih školovskih konleroncah povrnil v Gorico. Prolečcni pondcljck jc bil v avdijenci pri cesarju. \ailvoj\odinja Iili/abota, hči nad- vojvodinjc kronprinccsinjc Slelanije je od- potovala dne 21. I, in. iz Miramara v (Jries v sprtmislvu gro la llellegarde in grolinje (loudcnhov<». Sinrtna k(»sa. \' Zalosčih pri Dorn- bergu jc imirla. lni uradiiic(^k zlorabi uradm» spis»; dezel- lKiga odbora. da jih ponaliskuji; v strankar- sk(Mii listu in z njimi pohüiiizujo v smislu „Goricansko"' bande in v korist onih, ki so Klavzarja najeli, da pise njim v prilog. — Kaj takega je mogočc^ le pri nas na Go- riškcnr'. Tako je pohila. „Soča" pol tiskovne pole obsegajoč clanek g. Klavzarja o ceslah na Kanalskcin, ki jc skozi in skozi podprt z dojanskimi in uradnimi podatki, katerih si ne upa niti sam dr. Tuma pobiti. Gospoda okoli „Soče" z dr. Tuino vred, kaj mislite. kako naj hi s(i nazvala taka pisava, rokov- njastvo ali pa lopovščina? Glede tega. kdo da je naročil clanck, bodi zgoraj omenjeni gospodi znano, da j(» naročii clanek has oni izmed omenjeue gospode okoli „Soče", ki je nesrarnno trdil, vzlic našemu oporekanju in pa javnim iz- javam g. K. Klavzarja, a nikdar Irdili. (' I''111 k() J1' (ll'v:l copil so jo ;to lotni Josip I'o^ojiko. kind, iz Ki'hoinbortfa, vsokal lako budo v dosno i1OirOi da so ,ua morali proiK'sli v tukajsnjo bolnišnioo iisiniljonib bralov. Kcninii ti, da ti nc poivrc on. I'od pril)li/.no slionim naslovoin jo botola rSo- (":a" navaliti na nas krivd«, da jo izdal do- /olni šolski svol iK'ko h:ii*««IImi. s kaloro s(! svaro m'-it(dji prod vinošavanjoiri v javno poliliriK! zadovo. Mi za tako narodbo nili vmmIoü nismo. doklor nas ni o njoj obvostila „Sooa1', ki inia v dožolnom solskoin sviiln svoj(^a sLal- noo-a poi'ooovaloa. Ako Hino mi jjovorou o izvršovalnom odboru jiarodno-napi'odno slranko. ki ima jodino lo a^itaoijski nainon in so nabajala v njoin, kakor nain jo „Sooa" povodala Indi dva noilolja. ako smo mi loroj pri isli pri- liki oinonili, da vmošavatijo v javiu; poli- Uo.ih» zadovo no smo bili dovoljono lo pri- slašom dr. Tumo, ni nam bila nikakor na umu zsorej ornonjcMia narodba dozolnoga šolskoga «v«»t«i, pač pa propovod nokoya drugega šol- wk(»ga svola.. Krivdo pa. da j<" do/.(!lna sol- ska oblast izdala. slio.no narodbo. naj si za- pišo „Soča,, saina sobi na rovaš, kakor Indi donnnciranjo učit«'ljov pri solskih oblasLih. No „Soča" ima l.o sročno lastnosl. da prav lahko pozabi na vso svojo bndoliijo. Mi pa no moromo nit; zato, čo so jiain so danos dobi'O v spominii vsi lisli klioi po polioiji ki so kar mrgololi po njonib prri „Kobkir' tot' m;- kib učiloljov. njonili prislašov, ki so „od da loo inirno gUnlali." Mi mislimo, tern. Sicor je pa „Soci1' in njonomu laslniku lo do le dobi'a vsaka v.iba in naj bo la šo lako nounina. Iz Ui'd smo prijoli od nokoga rodo- l.juba porooilo o zadnjoin (iIkmioiii zhoi-ii ,.Trgovsko-ohrlno zadrugo". kaloroga pa n daljo v ghi- vo, kako jo mogoeo. da bi nadzornislvo j.Trgovsko-obrtno zadrngo'1, kaj zagr(»silo proti tomu (l(inarnonni zavodu naj ga jo pa skontriralo kadorsi bodi. Saj pravo skonlraoij«; od.irovarjajo šoh^ lakrat svojomn pravemn nanionii kodar so vi'.so nopriöakovano. C<» jo loroj pri donar- nih zavodih vodno in povsod vso v I'(mIii se paö ni troba nobonomii bati skonl.raoij. To zadovno opazkr» dr. Tumo so bilo lorcj no lo popolnoma noumostno nogo tudi pripravno za vzbujanjo raznih pomislokov in sumov o postopanju „Trgovsko-obrt.no zadrngo". hjudjo. ki so v l.aki mori vilani strasti no sodij(j nikakor v vodstvo javnih zadov. Tako misli loi-oj naš g. dopisnik, ki s<> jo osobno vdclozil zboi'ovanja tor- se jo o slvari pi-oprioa) na litai mosta in mi so mil IK; cudimo, da misli tako, öiidili hi so inn pa ako bi drugačo mislil. Sadjarsko drustv« v Totiiiimi bodo imolo v nodoljo dno 2ö. I. m. po V(!oorni- (•ah oh 2'/2 uri, moslo protoklo nodi1!)!» za- rao- sobnom započatonorn listku. (Uistna na- grada so bo izplacala takoj po razsodbi gg. o(;onjovalc(!V. 1'isatolj ima vso pravioo do rokopisa in založništva. Prodsodnistvo „Slo- vonskega uoiloljskoga drušlva za ptujski okraj". Fr. Šorn, 1.1:. prodsodnik, E. Musohka, t. č. tajnica. Za slov. solo v («orici došli so (5. izkaz) podpisanoniu odboru od H. do 1(). rnaroa 1 *.*()(> slodoči doneski : Marija Konda, gosl.ilnioarka v liači, K nabrala pri doinaöih l'anlili in svo- jih goslih......... 8-i-O Lapanjo Ivan, zoinljomoreo in dež. posh v Kobaridu, na- rač. ustan. 10'— Čiboj Kr., o. kr. notar v Gorioi . . 20'— Kon .)., sodni tajnik, za Jan. in lehr. 81— (i. Uoljovričok. trgov(!o, lotni donesok 2(Y — Gospioa Goljovščok. kor so ni rnogla. udolo/.iii dražbe dobitkov „S. d." v nodoljo \. I. m.......4"— llrasl Josip i/, Kanala.....4'l<> Koršio Ivan. ka.|ilan vojno mornarioo na saldo uslanovnino.....HO- Meseonino za I'obruar so plaeali gos- podjo: llonrik Potornol 4 K; prof. I. Kran jot; 2 K (za Jan.); M. Ga- brijolčič 2 K; M. Promrov 2 K; G. Likar 2 K; Marička Kopač l K; G. Novak 2 K; 1. Pirjevec 2 K; Hud. Konjodic 2 K; dr. Papež 2 K: Ant. .lakončio 2 K; Ant. Koron 2 K; Viktor Hožok 2 K: I. Kavčic (notar) 2 K; Kr. lilažon 2 K . . HI. - lzkazano v .,(Jorioi" št. 20 13. t. m. • 17-20 „ 22 Ki. 30.- Skupaj : 2H2-7O Opomba. X \. izkazu j(k bila ko- nočno vsola pravilno izkazana, toda stavoo jo izpuslil t.ri postavko in sicor: 1. V goslilni pri „I'osti" nabrali pod- brški liboraloi in klerikalci . . . l;V — 2. Dr. M. Kerševani, zdravnik v Gorici 20- :5. Dr. I'r. Kos, c kr. prof, za fobr. in maroo..........20" — Skupaj: 53"— Da jo bila to lo liskarska pomota, raz- vidi so iz toga, da dobimo tarn (v 4. izkazu) izkazani znosok 342f)8 kron le todaj, ako do.štojemo goronji znosok 53 kron znesku v 4. izkazu navedenih postavk. V Go rioi, 16. marca 1900. Odbor društva ,,Solski dom". Slovonska sola v ülariboru. Vsi ro- doljubi so prosijo, da pripomorojo z donar- nimi darovi, da so oiin pi'oj urosniči mari- borskiin Slovcuicorn zolja, dobili Jasl.no slo- v(Misko solo. Volika novarnost ponomoova- nja bo s torn odpravJjona. Jubilarna slavii(»st. Dno 19. I. m. so v Moslaru slavili dvajsollolnico mostar- sko - duvanjskoga škofa pročostiloga 0. Paškala \i u o o nj i t';a. — Preeestiti 0. Pa.škij^ Huoonjiö je rodom bošnjak; kot mo- starsko-diivanjski škof jo t)il imonovan 19. inaroa I. I8S0. Pi' vadnega, da pa je osel lovca ustrelil, to'mi pa ne bode vsak rad verjel. Pa jo yendar- l(j res : lilizu Havone v llaliji, je šel neki ¦Mioooli, en dan preleklega tedna na lov. Iz lova domu se je vračal s koleseljnom, v . katoroga je bil vprežon osel. Mahoma se pa osol ustavi sredi ceste. Lovec. da bi osla prisilil nadaljevati pot, ga je začel pretepati, ali osol inu je vrnil hudo za hudo, in pa so v kaksnoj meri. Loveo je namroč držal iiabito pusko mod nogaini; osel po udaroih razdražon je pa zaeel brcati in brcnil je tako nesrečno, da j Ogerska zlata renta 4% .... 9705 Ogerska kronska renta 4°/0 . . . 9350 Avstro-ogerske bančne delnice . . 127'80 Kreditne delnice.......235*40 London vista........24295 Nernski drž. bankovci za 100 mark 1 18(55 20 mark..........23 70 20 frankov.........19*29 Italijanske lire.......9016 C. kr. cekini........11 37 Yfißlkö ii.-I obeixi zboF „ fcojaske zadruge v (5>oriciu vj)is;inc /atlruyc '/. oniejeno zavczo, k;ilcri ho v iM>n. zadružnih jiravil. 4. Volitev : ) podpredsednika in treh udov načelrišlva; c) nadzornistva (predsednika. podpred- sednika in treh udov); r) blagajnika. Letni racun in bilanca za lelo 1899, poročilo načelništva in nadzornišlva so p. n. udom na razpreghul v zadružni proda- jalnici v gosposki ulici st. 7. T (lurici, due 20. via mi IDOO. Načelnistvo. Josip Gorjanc | gostilničar l v Attemsovi palači na Kornu [ v Gorici, [ ima tudi hieve za konije in r vozove. J Hazun dobrega črnega in belega f vina ter piva, priporoca vedno f izvrstna jedila, goi'ka ali mrzla. i Ima cena prenočišča. i na Kornu si. 10, priporoča slaviicmu občinstvu v mestii in na dc/eli svojo trgovino kolonijalneg.a blaga, kakor p(»trolej. kavo vseh vrst. ri/, olje, sladkor ild. Xa razpolago ima tudi (hi- mačo slanino : speh, salatnc in Id na drobno in na debelo. Cena zmerna, postrežba točna. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir srece" (neohoüno potrebna knjijja za vsakeg.i človeka, kateri se hočc sam lahko in hitro navaditi vsega potrchnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter s<> dobi /.a prcilplacilo I gld. 50 kr., po pošh 10 kr. vcf, ali prf>ti poštiiciiui pov/i-l.ju |>ri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. /aložnik, o/.ir. prodajali'C ji> voljcii vrniti tlt'iiar, ako bi urn kupec pl>i'l. za«lr.;c Usojam si cenj. p. n. obcinstvu v niestu in na de/eli uljudno naznanili, da sem odprl v lastni hiši (po starem imenovano) ^ostilno „Pri Grgarki", ulica sv. Antona St. 3. Točim izvrstna briska in druga do- mača vina, imam domačo kuhinjo, držim postelje za prenočisča po jako nizki ceni. S prosnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočam za obilen obisk uduni Ivan Mizerit (sin ranjke tirgarke.) „Narodni Koledar4' za navadno leto 1900. dobiva se v „N ti r o , po 40 vin., s pošto 10 vin. več. As o i) i nanvnihi „ (3 o r i c e" tlohe \\a ln*e/|ilujiio. Anton Kuštrin v G-osposki ulici hiš. štev. 23, (x liiši g. dr. Lisjaka) priporoča casliti duhovsčini in slavnemu ohcinstvu v mestii in na de/.eli svojo Irgo- vino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos. Sandoiuingo, .lava. Gejlon. Porlorico i. dr. Olje : Lucca, St. Ang(»lo. Korlu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v /aboju. Sladkor razne vi'sle. Moko si. O. 1.2. 3, 4, T). Yvv vrst riza. Miljsvece pi've in druge vrslc. nainrec po '/„ kila in od 1 liuita. Hazpošilja blago na vse kraje. Cena [»riiiKMiia. postrežba dobra. Anton Pečenko Vnna ulica. 8 — (iiOllICA — Via Giardino h ju'ipnroca pristna bela in črna vina iz vi- pavskih, furlan- ¦kih, b r i s k i h, dalmatinskih in isterskih vino gradov. Dnstavljii na iloin in razj»"šiIja po žcloznici na vse kraje avsiro - offerske nioiiiiihije v sodih o I siH liin.v naprej. Na znhtevo pošilja tmli lizorce. Cene zmernc. Postrežba poštena. G. Likar, Gorica, Someniška ulica h. St. 10. Tnjovina pisarniških in šol. potrebščin. llaznovrslno papirnalo blago. Knjige: molilvene. solskc in vpisne. Tiskovine iz ,.Narodne liskarne"' po ejiaki ceni. Preski-hiijc lisk vizilnic. raruiiov. kiivci'le / napisi. Sprcjcnia \r vezanjc knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Prva kranjska tovarna testenin ŽuideFšie & Yaleneie v Ilirski Bistrici priporot-u svojo izborne testenine kot makarone, sideline, vrvice in lazlične vlog(^ za na juho velespoštovaiHMnu obcinslvu. Prvi sijajni vsptjh najinih izdelkov j(» ta, da sc ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v tern času kar jih izdelujeva. — Velespošt.ovana gospodinja! Sezite po tej jedi, katcro pri nas s slastjo šc oni zavživajo, ki dosedaj o tesleninali še slisali niso hotoli. Najine testenine vdobe se v vseh boljših prodajalnicah jestvin ; povscm zanesljivo iiajinc pa so le on(>, ki se prodajajo v zavojih po '/2 kg. z najino lirmo Trss<>ji111i<(i) edini zalagatelj c. kr. a/sirijske državno-uradniške zveze za Goriško. Spnyoiiiii, vsa v foto^mlsko stroko spjnhijor;! (h hi. Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem inodernim zahtevam v tej stroki. l\ n. u,n'. (li'/avni uradniki in njihovi dru- žinski čliini (lobe pri ohslojcrih ciMiali 15 od- "slolkov popuslit. Novoponwenci po/or! Stcjein si v cast naznanjali slavnemu olx'-inslvu, da sem razširil trgo- vino pohištva v idi(^i Velurini, glavni vhod v Gosposki uli('i. Anton Bresoak v Gorici, Gosposka ulica St. 14, (Mizo lckanu^ ciioncoli). X zalogi ima vsakovrslno jiohislvo za vsaki slau. Pohišlvo je po najiuodernejših slogih, posebno spalne,j(Mlilne in posehie sobe so po iKMviskem slogu odlikovanih (1rni^<>- jevili «h'lavnic v ulici Pouter nuovo in via Leoni, katci-e so lepse in ukusn«\je izth^lanc in ceii(\je od dunajskih in budap(^štanskih lovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizar- skill mojstrov. — Sj)rejema vsa narocila in i/,d