St. 295 FiMia g Um v itfnM (bito omoti tu brati) v Trstu« v sredo 13. decembra 1922 Posamezna številk« 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, fzvaeniii JUtškega pisma se Anton enaša -$ak dan sjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frmf^ t • arednli^f ^. . •• ' .. ' urednik u * ~ « « - i i' focuioa . .to L 60.—» ive St 11-57- ^opisl naj s ne vra la Edir EDINOST Pcsair.ezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Birokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov *»m po 40 ceirf. osmrtnice, zahvale, poslanic« ** vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po "'i-seda, najmanj pa L 2, — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo iAliiju^iD upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — mii..t dii^.« «^rave 11-57* Pred sprememb & .a telu naše škoTlle je pač naravna in razum- Že nekaj časa gre glas po deželi, da se na! stojanstvenika. cehi tržaško-koprske škofije pripravlja ljrvo, osebna tzprememba. S prvega nsmo pri-j pa je slovensko ljudstvo krivo na pisovali tem glasovom posebne verjetnosti tcm? ^VLatri so krivi naši duhovniki, ki jun Posebno zato ne, ker so se širili le tako, vejcvata ^ dolžnosti in vest, da so vera: rekli b\ pod roka Menili smo, da so se iz- g]asniki čustvovanja ljudstva, njegovih že-cimili le iz dejstva, da je tržaško ^koprski ? ^ potre^7j Mari so to «intr'ge» in «ro-skof, presvetli Bartolomasi, imenovan za v^eJ^ če to ljudstvo in ti duhovniki častnega vojaškega škofa in da so ljudje prihajajo k svojemu past'rju, damu z vsem mislili, da bo temu imenovalcu sledilo pre- spoštovanjem govorno, kar jim je meščenje- Ta domneva pa je povsem kr v a. ^ srcu?| Ne, to ni nikako «rovarjenje». Na~ Z imenovanjem za častnega vo" ~ " fa ni dobil naš tržaški službe, ampak je to le časten naslov, ki so mu ga kot dosedanjemu vojaškemu škofu naklonili povodom odprave tega vojaško. cerkvenega dostojanstva. tnega vojaškega ško- sprotno to jc nafin, ki očituje hvalevredno vladHca nobene nove ^^^ in dolžno iskrenost. Ce pa je pri tistem, ki sprejema, neugodno — pa ne morda zato, ker prihajajo prošnje m pritožbe marveč zato, ker jih on ne more ra- ---------0----------. zumeti — na tem pa, za božjo voljo, m Zato smo men'Ii, dfet so glasov* o odhodu krivda na tistih, ki prosjo in se pntozu-škofa Bartolom a^ija iz Trsta- le govorice - - , slovenska vernki, če jim ali domnev® brez podlage. Ko pa se je ta ^^^jg vladika, ki so ga poslali sem kot glas jel širiti tudi po J stih v pozitivni ob- ^T » i ---na 1 ki in ko smo čuli tudi cd oseb, ki so na- vadno dobro obveščene v takih stvareh, •da se res pripravlja izprememba na čelu tržaiko-koperske škofije, »se nam kaže se, veda stvar z druge strani. Sedaj moramo, če že ne z gotovim čžnom, računati vsaj z verjetnostjo, da se ta čin izvrši morda že v najblžjem času. Stali bi torej spričo dogodka, ki ni velike važrosti samo za cerkveno,^ marveč ____ ^ ^ ______ _______ tud' za vse duševno življenje prebivalstva Ka korViso^rovatfU ustvarili tega dejstva - škofiji. Več nego dovolj razloga tak(> ne mcrcj0 odpraviti nobene kle- I nekako eksotično rastlfcio, katera ne i more uspevat5, ker £r, dso razmere prikladne. Ni krivda pri slovenskih vernikih, če se poskus s školom Bartolomasijem rv posrečil! Ni se posrečil, ker se — ni mogel, ker resn čne razmere nčso dopuščal«! Teh razmer — to naj si dobro zapomnijo na vseh straneh! — pa niso šele umetno ustvarili kaki «agitatorji* jn «rovarf», ampak so tu od nekdaj. Naše ljudstvo je tu! Stvarnik mu je prisodil to zemljo v bvaljšče. v tej imamo torej, da obračamo vso pažnjo tej pripravljajoči se izspremembi.. So-li posebno tehtn5 razlogi dovedlf osrednjo ceikveno cblast do takega ukrepa?! Ali pa je morda sedanji škof i* istih tehtnih razlogov sam zaprosil za tako *"z-premembo? Da, so ralogi, in zalo tehtni. Saj priznavajo to — četudi nehote — italjanski listi sami. Seveda spajajo — kaicor je to že njih navada — s tem svojim priznavanjem ob- ccr v ' tožb« i podtikanja na kr:v naslov. Krivi <9o zepet — slovenski verniki in njih du~ hovnikj v tej škofiji Če bi rekl\ da je prišel povod za izpremambo iz tabora slovenskih vernikov, naj bi že bilo. Ko pa trd jo, daćo Slovenci z zlobnimi »intrigami* in «rovarjenji» grenili škofu življenje, je to ena navadnih hudobij, s kater'mi nam to časop^je greni življenje ob vsaki možni pri* ki- Da v škofiji, ki je po veliki večini slovensko-hrvatska, ne more b ti ugodno za njenega glavarja, če ne pozna ne krajev, ne razmer, ne ljudstva in njegovega jezika, da ne rrore biti ugodno višjemu pastirju, vete '-n Ščuvanja po zlchotnh listih. In to ljudstvo ima svoje? dušo, svoje čustveno življenje. Versko čustvo mu je nedotakljivo, sveto. Neomajno je udano svojemu Bogu in svoji cerkvi. Obenem pa nosi to slovenska duša v sebi ž^vo narodno zavest. Kakor je vdano Bogu, tako ljubi svojo rodna grudo in vse, kar tvori njegovo narodno cbiležje! Ljubi svoj jezik tudj — v ceTkv'!! In neomafeno ye v t^m dvojnem čustvovanju, ker ju spravlja v prelepo har-mon jo, ker ve, da ero ne nasprotuje tffu-gemu! V tej, in le v tej sloverrski duši «n pa v gori označeni nedostatnosti past'rja, je razlog, da ni bjlo in ni med tem ljudstvo?« in nj'm tistega slklmdnega razmerja, ki bi bilo koristno za ljudstvo in za pastirja! To ugotavljamo na ves glas in na vse strani v tem trenutku, ko se menda pripravlja osebna izprememba na čelu naše škofije. Nočemo se opuščati v ugibanja kdo bo naslednik- Ne oglašamo se z nika-kimi zahtevami Saj vemo, da -ne b: — kakor so razmere se^aj — nič izdalo. Iz- vi a ms " v "S . "——«- ——-------^ . » , , Ć ; ne more sam sn naravnost govorit' ljud- pregovorili smo iskreno te zato, da ne do stvj, če ne more govoriti z ctJposlanci ljuJ- pozneje — če pr'de samo izprememba ose-stva, ko pr^ajao k njemu s spojim' prcu be in ne tudi smeri -- zopet jadikovam ,5^.5^0-,; in r^U^vami in če zato ne more radi pretveznih «intrig® ;n «rovarjeni». V odločati :n ukre- j tem pogledu ima jn bo smelo naše ljudstvo snjami in zahtevami, po las'nem izpoznanju _______ ^ . „ _ pati: da je vse to neugodno za takega do- mirno vest fn čiste rokei Italija Nabori mornarjev letnika 1903. RlM, 12. Nabori mornarjev letnika 1903. ,e bodo morali pričeti 23. januarja 1923. Obisk trident nskega prefekta v Bocenu. TRIDENT, 12. Prefekt Trident nske Be-ceči-je kom. Guadagnint se je podal danes v službena! obisk v Bočen. Spremljal ga je oddelek kraljevskih orožnikov v polni pa, rad . Na meji obmestja je kesm- Guadagni-nija sprejel pod;pr efekt vi tez Oottardi in na meji mesta kr. komisar vitez Guerriero. Na trgu pred) kolodvorom so pozdravil prefekta pcslanož Nikohissi, Togenburg in Walter, civilna in vojaška ob las t v a, zastopnik krajevnih zavodov, fašistovske čete, šolaki zavodi cs% cbilo občinstva. Prefekt je obiskal municip j in trgovinsko zbornico, kjer je bil slovesno sprejet. Predsednik zbornice je imel govor, katerem je naglašal lojalno sodelovanje in m'roljubno sožitje med obema narodoma. Na pod-perfekturi je vitez Gottardi predstavil pre, fsktu vse župane iz okolice, ki so se mu pr'šli poklonit, dalje mnogo civilnih in cerkvenih ter vojaških dostojanstvenikov. Fašisti zasedli občino. NEAPOLJ, 12. Fašisti v Arzanu so vdrli v občinski dom, pregnali odbornike in urad- pedpora Hrvatskega bloka, je že v soboto popoldne vzbudila v parlamentarnih krogih globok vtis. Tekom včerajšnjega dneva se je pokazalo, da Ljuba Davtdović prav resno računa z akc'fc Hrvatskega bloka za sporazum med Hrvati in Srbi« Živahne komentarje je vzbtždCl Da vido viče v brzojavni odgovor Hrvatskemu bloku. Brzojavka se glas:: «Predsedb'ku Hrvatskega bloka Stjepanu Radiću in dr. Drinkoviču v Zagrebu. Zahvaljujem se Vam najtppleje v svojem in svojih prijateljev 'menu za akt zaupanja, kn ste mi ga izkazali Veseli me razumevanje, ki je :zražarte v Vaši brzojavki za politiko sporazuma erbsko-hrvatskega, katera ne more uspeti brez gotovosti na podporo z ene ali dri'$*e strarA Hrvatski bl^k poživljam, da v sdcc'ji, katero je započel, zavzame vlogo, k} cdfgovarja njegovi parlamentarni poziciji. V tem pravcu Hrvatski blok lahko računa ne samo na mojo in moj h prijateljev sodelovanje, temveč tudi na podporo vsega objektivnega javnega mišljenja. — Ljubom.xr Davidović.» Pašić vTDvl in zopet sprejet mandat. BELGRAD, 12. Predvčerajšnjim dopoldne je bila v kabinetu ministrskega pred-sedništva konferenca radikalnih prvakov. Prisotni so bili vs! radikalni ministri, pred- nike, se polastili obč nskega urada in pro-1 sednik poslaniškega kluba Mairko Gjuričič, glasili, da je dosedanji popolarski občinski Ljuba Jovanovič, Miša Trifunov'ć ter še svet nehal obstojat?. Zdi ee, da so fašisti nekoliko poslancev in radikalnih prvakov izrabili v ta namen nezadovoljstvo obči- iz države. Pašić je na tej konferenci ob-narjev, ki ga jc biia< povzročila neka nova širno obrazložil svoje mišljenje o sedanji občinska doklada. Spor v rimskem lašju. politični s tuaciji ter je obvestil prisotne o dosedanjih svojih pogovorih z zastopniki posameznih parlamentarci h skupin. Izjavil RIM, 12 Pretekli petek je imel rimski HSjo je da - njegovem mnenju spora- ^ zdemokrati zel^akJcer smatra, da skih fašistov, in sicer med Calzo Binijem na tu£» v slučaju vstopa demokratov v vlado eni ter poslancem BoLUi-em in poročnikom levo krjlo kluba ne bite zanesljiva c^>ora Igliori-^em na drugi strani. Seje so se udeležili vlade- Pašiću so b le po daljši razpravi dane i udi general Del Rono, posL De Vecchi in proste roke v vprašanju, kako se raz-filavni tajnik fašistovske stranke SarsanellL plete kriza. ^tet,sej- rt^^^i^ i vpsje izključita iz fašistovske stranke, ker se upi, | Paštca * podpredsednikom demokratskega rata smernicam tajništva. Glavno vodstvo klufca Kadovicem, kateremu je Pašić raz-stranke si je pridržalo pravico odločitve. (ložO polit čno situacijo v zvezi z manda-V rimskih fašistovskih krogih je ta spor po- tom, ki ga je dobil od krone. Ko je tudj vzročil precej skrbi. Sodi se, da glavno Radović pojasnil Pašiću položaj v klubu, vodstvo fašistovske stranke ne bo privolilo, da se )e razviia 0 ^tuaciji kratka loka, s katero je bila izročena Ljubi Da-vjdoviču popolna zaupnica in popolna Takoj po svojem posetu pri g. Paišču je g. Radović posetil prosvetnega ministra Pri-bičev'ća, s kater m je snel daljše posve, tovanje. Po seji radikalnega ožjega odbora je Pa« šjć odšel h kralju, kateremu je poročal o poteku dosedanjih pogajanj s posameznimi strankami ter je nato izjavil, da mu ie ne. mogoče sestaviti poslovno vlado v situaciji, ki je nastala po demokratski resoluciji in brzojavki Hrvatskega bloka na gosp. Davidoviča. Kralj je Pašiću ponovno poveril mandat, da še enkrat poskusi sestaviti koalicijski kabinet, ki bi- mogel donestj invalidski, uradniški in agrarni zakon. Pašič se je pozivu odzval, ter takoj začel ponovne razprave in pogajanja z zastopniki posameznih skupin. LJUBLJANA, 12. cJ^utru^ poročajo iz Belgradh: PoTtična situacija se je proti ve, Čeru že precej razjasnila-. Tekom jutrišnjega dne bo g- Pašić ponovno vrnil mandat kroni, nakar se pričakuje, da se bo na najvišjem mestu smatralo, da so vse možnosti za poslovno vlado izčrpane,-nakar se potem poveri Pašiću končni mandat, da poskusi rešiti najnujnejše zakone, obenem pa že dobi zagotovilo za raz^nist skupščine. Nova vlada bo sestavljena do mal h izjem enako kakor prejšnja. Na demokratski strani izpade samo g. RafajJovic, ki je prišel > osebne konflikte z ministrskim predsednikom. Kongres zadružne zveza r Split« — Izjave dr* Korošca o notranjepolitičnem položaju. Neodvisni «Expresss> želi, da bi prvi predsedn k poljske republike znal širiti na Poljskem zapadno kulturo, to je delavnost, varčnost, odločnost, podjetnost in neodvisnost' Novi predsednik poljske republike je »anje ptitom razpisa notran'e^^v .j vnanjega posojila in potom 5-letnega mor;. za svK>to sorazmerno podpisanim pcsojCom. Tekom mo> ratorija bi bila NerečLp reše^A tudi vseh drugih breme;i, katera ji nalaga versailleska po-godba. Vnan?e posojilo in polovica notranja po- preživel večji del svojega življenja v ino-[gojila bi se dala na razpolago odškodninski zemstvu, v Švici kot profesor na teimiki in:komisiji. Druga polovica notranjega posojila bi strokovnjak električnih naprav v se porabila za izboljšar.Je nemške valute in upravni strokovnjak električnih naprav CurichtL V sled svoje namestitve je bil do- [ bil tudi švicarsko državljanstvo, katero pa je vrnil pred tremi leti, tdbt more stopiti v službo svoje domovine, Pod Sk rmuntovo vlado se je udeležil kot član poljske delegacije konference v Genovi. Pozneje je deloval pod kratko vlado Pon'kowskega kot minister za javna dela, julija t. I. pa je bil v "zvenstrankarski vladi krakovskega vse-učiliščnega profesorja Novaka imenovan za ministra vrtanjih stvari. Izvoljen je bil v zbornico pri zadnjih novetmberskih volitvah kot voditelj nove stranke, ki si je nadela nalogo, da združi na narodni podlagi vse Poljake na vzhodni meji, v Vilni, v beloruski krajini in Volinrji. Volitve novega predsednika so pokazalo, !da bo delo sedanje zbornice zvezano z ve- SPLIT. 11. Včeraj se fje tukaj začel kongres J likimi težkočami. Dcćim se je pri izvo-Glavne zadružne zveze, splošne zadrugarske \ tv| sejmskega maršala brez težav dosegal ce^rale v JugoslavijL Na kongres so dospeli! azum med desnjco in cent rumom (Wi-zastopmki jz v^h delov kraljevine. Razprav- kil Kr^ mIcr^ Ijato se bo o vseh sodobnih zadružnih vpraša- njih, posebno pa o načrtu enotnega zadrui nega zakona za vso kraljevino, ki ga £e izdelal načelnik kabineta v ministrstvu za poljedelstvo odlični slovenski zadrugar Miloš Stibler. Posebna pažnja se bo posvetila ludi ož'Lra dalmatinskim gospodarskim vprašanjem, kakor so izboljšanje vinarstva, oljarstva, ribarstva itd. Na kongres je prišel tudi poslanec dr. Korošec, s katerim je imel urednik splitske cNove Dobe» pogovor o političnem položaju. Na vprašanja, ali smatra, da se bo Pašiću posrečilo sestaviti novo vlado, je odgovoril dr. Korošec: <•Prepričan »eia, da aa mu bo to posrečilo. Če se mu posreči sestaviti vlado z dose-danršmi skupinami, bo imel ludi brez Davida viče ve skupine večino 160 nasproti 100, če pa stopi v vlado ves demokratski klub, bo vlad V ravno tako močna kot sedaj. Medtem }e odvisna ohranitev ene ali druge skupine od fcega, ali prida Radič v parlament. Če Radič pride, bo vlada, osnovana na prvi kombinacifi izgubila večino, a osnovana na drugi kombinaciji z Da vido vicem, bo postala zelo labilna, ker sem gotov, da bc Davidov ič iskal priložnost, da zruši ta režim in omogoči sestavo nove vlade, na katero ustanovo bi upliva! Hrvatski biok. Na vprašanje, kako stališče bo zavzel Ko-roščev klub, re odgovoril dr. Korošec, da je vll Bolgarska Bolgarska ranflfaaja. SOFIJA, 12- Bolgarski brzojavni urad zan ka vse vesti, ki se širijo v inozemstvu o nemirih na Bolgarskem, kot neresnične* Po dogodku v Cuštendihi vlada v državi mir. Povdarja se zopet potreba stalne vojske. Vprašanje belgarakega trgovskega pristanišča aa Egejskam morja. SOFIJA 12. Popularni list «Eco de Bul- -~-jlaša, da ->vr.e po- t/iuutu«; uvi«ovdarja list, da. je zelo značUno, da so zavezr.iki pri vseh svodih sklepih, ki so jih napravili L 1920, upoštevali samo grške interese. V sporazumu, ki je bil priložen k savreski mirovni pogodbi, se st poljsko-resminskega stališča se kaže tudi v tem, da je Poljska prevzela zastopstvo ■ romunskih interesov -•a konferenci za razorožitev v Moskvf, Ro-, munija pa zastopstvo poljskih interesov nx Črnem morju v Lausamr. Toda ravno konferenci v Moskvi on Lausanni bosta doprinesli k odstranitvi eventuelnih nesporazumov med drža vam« Male entente glede Rus;ie. V tem stečaju bo vnanja politika Poljske po:d! vodstvom novefa predsednika ne samo ohranila dcszdanje smernice, temveč bo prišla polit ka= tesnega sodelovanja z Malo entento v vseh vprašanjih do Še bolj jasnega uzraza. V državah Male entente bo na vsak način vest o izvolitvi prof. Narutov:cza za predsedmkaj poljske republike sprejeta z zadovoljstvom. Anglija Konferenca v Londonu ponesrečila — Francija bo zasedla Porenje? — Nova konferenca v Parizu. LONDON, 11. Kakor se moglo predvidevati, je tudi ta zadnja konferenca gledo odškodnin končala z neuspehom. Francva se je postavila odločno na staLšča, tudi zaradi tega, ker drugače ne bc mogla plačati svc ih dolgov. Ker pa Nemčiji ne verjaane, hoče imeti za vsak slučaj v rokah primeren zalog, in to jtt zasedba Porenja. Italija je odkrito povedala, da je po njenem nmertjHi vprašanje nemške odškodnine v zvezi z medzavezniškimi dolgovi. Pripravljena je na to, da se nemška cJškodnina zniža na 50 mi-Bjarđ zlatih mark, toda pod pogojem, da se to ne zgodi na njeno škodo. Zato naj Anglija briše sve^e terjatve nasproti Franct,'r in Itali'i, te dve pa bosta brisali svoje terjatve nasproti Poljski in ČehoslovaškL Nemčija pa bi morala dati zadostna jamstva, da bo to znižano svoto tudi plačala. Z Ameriko bi se morala razen tega začeti istočasno pogajanja za gospodarsko obnovitev Evrope. Angleški ministrski svet, kateremu (je Bo nar Law predložil te razne predloge, pa je bil povsem drugačnega mnenja. Glede zveze med medzaveznjškkni dolgovi in vojno odškodnino se angleška vlada strinja z italijansko, spričo nepopolnih tozadevnih načrtov pa ni smatrala za primerno, da se definitivno obveže. Tudi predvidevana jamstva za izplačilo znižane odškodnine, katera se zdi Angliji še vedno pretirana, &c niso zdela angleški vladi primerna, ker bi zaradi svoje kompliciranosti zahtevala sodelovanje vojske. Vsled tega :e mir is trak > svet izrazil mnene, da bi bilo najboljše, če se pogajanja začasno prekinejo. Edino vprašanje, v katerem so se zavezniki aa londonski konferenci zedfnili, je bilo vprašanje nove nemške spomenice, predložene . ._____« londonski konferenci, /kateri je nemška vla-1 v^da Reicha omenjeno svoto na razpolago da oredlajlala. nai se i*Si otfc&odnlnsko vpra-l konference poslanikov. za nem?'ie bilance. Ta predlog na podlagi katerega bi še zavezniki plačali s svo-nm lastnim denarjem, je bil na konfcrencl v Londonu soglasno odklonjen. Uradno poročilo o poteku seje, na kateri se }e sklenilo odložiti konferenco, pravi: ^Zavezniški ministrski predsedniki so skrbno proučili sedanje stanje vprašanja odškodnin in s tem v zvezi vprašanja medzavezniških dolgov. Tudi predlog nemškega .kanclerja za začasno rešitev vprašanja odškodnin fa bil proučen. Ta predlog se je soglasno progksil za nezadostnega. V kratkem času, ki ga iniaja zavezniški ministrski predsedniki na razpolago, ni bilo mogoče pri U do kcnČnovcljavne odločitve glede vprašanj dnevnega reda, ki so izredne važnosti. Spričo tega je bilo sklenjeno, da bodo ministrski predsedniki nadaljevali pogajanja dne 2. januarja v Parizu, da se taka omogoči plenarri konferenci, da. se takoj nato sestane, da pride do 15. januarja že do definitivne rešile vprašanj, o katerih se je razpravljalo v Londonu Izjava g. Mussolinija agenciji Ha vas o cdgo-ditvi londonskega sestanka. LONDON, 12. Italijanski ministrski predsednik je sprer-el včeraj popoldne zastopnika agencije Havas, kateremu je povedal vtis, ki ga je napravil nanj način odgcdUve sestanka medzavezniških ministrskih predsednikov v Londonu, Zadovoljni smo — je rekel g. Mussolini — da se je sestanek končal tako. Lahko bi bilo šlo še slabše, morda pa tudi bolje. Dali smo si počitnice, ki pa so po mc'em mnenju predolge. Jaz bi bil rajši vid^l, da bi se delo nadaljevalo. Res je sicer, da se bo sestanek obnovil z večjo verjetnostjo, da pride do sporazuma. Na vsak način pa je naša sveta dolžnost, da najdemo rešitev, kajti še pred 15. januarja prihodnjega leta moramo priti do kakega zaključka. Nato jc g. Mussolini pribil, da ne bo smela nobena prizadetih vlad nastopiti v dobi sedanjega presledka na svc'o roko. Dalje je omenil, da .je on predlagal svojim tovarišem, ki so bili zbrani v Downing Strectu, naj se sprejmejo ona jamstva, ki jih je Francija zahtevala v mesecu avgustu in v katere njegov prednik Schan-zer ni hotel privoliti, t. j. zasego zunar/ih in notranjih carinarnic v Porenjti, državrrh rudokopov in gozdov. Ker ie dopisnik agenci e Havas hotel o tem razpravljati, jc g. Mussolini naglasih «Ni vredno menjati ministrov, če se nima izpremeriti tudi politika«. Na to Fe dodal, da je ticsoglasje med Francijo in Itali;o osredotočeno v \'prašan.,'u ruhrske kotline. Ne verjamem — je rekel — da sc bo Francija prenaglila. — Kaj bo, g. predsednik — je vprašal dopisnik — ako Francija zasede ruhrsk-o kotlino brez Vaše pritrditve? —G. Mussolini se Je nasmehnil in odgovoril takoj: ^Odgovorim Vam po 15. januarja Italijanski ministrski predsednik je zaključil: c-Prosim vas, ne delajte sence Črnogledosti po svetu in ne pozabite, da pomeni Balfourjeva nota velik korak naprej!» Mussalimjev ob^sk v londonskem ia&ju. LONDON, 12. Italijanski mm strski predsednik Mussolini' je obiskal sedež italijanskega fašja v Londonu. Spremljala sta ga poslan k ir arktz Della Torctta in baron Russo. Četa črnih srajc je Mussolinija sprejela z navdušenjem. Predsedn'-k jc imel ob razvitju zastave vznesen govor, v katerem je izjavil, da je stari italijanski politični razred končnoveljavno pokopan. Iz zmago se porajajočo narodne energije ne bodo dopustile za nobeno ceno, da bi se šlo nazaj-Novo Italijo vodijo energični možje, ki se ne bodo ustavili pred nobeno težkočo. Nahajamo se v novi: debi, v kateri naj bodo Italijan1, mesto daj jih je sram, ponosni na to, spraviti v sklad s koristmi drugih italijanskih pristanišč. Dejstva pa govorijo dan za dnem drugače... Pa saj kaže le en sam pogled, da spada tr- uspeh. Igra sama na sebi je dobro nau- žaška luka v povsem, drugo gospodarno živ-' čena in osobje jako navdušeno. Ako pomislimo, feenje. Trst leži na vzhodni obali Jadrana in i da vodi režro bivši igralec našega gledališča zato fe n'egovo gospodarsko snovanje nare-! Mjlte: Goritip, bo občinstvo imelo gotovo od svoje srce in tvoje roke ter žrtvuje tudi že tako majhen dar za »Našo deco»! Ne odlašajte z naročitvijo blokov do zadnjega. dne! Naročite si takoj pri «Šol. društvu*, ul. S. Francesco 20, I. Loterija vzorčnega sejma. Ravnateljstvo vzorčnega sejma opozarja vse one, ki so prejeli srečke za loterijo po počti, da se bliža rok izžrebanja. Tiste srečke, ki ne bodo vrnjene do jutri, 14. t. m> opoldne, se bodo smatrale za prodane. Zgled požrtvovalnosti so nam dale štiri gospodične iz Kontovelja: Stoka Angela, Zlobec Ljudmila, Dancu Ana in Stare Albina. V par dneh so prodiale 2 bloka v korist «Šolskega društva a. Zavedni Kontou veljci so si tudi ustanovili preteklo nedeljo podružnico «Šolskega društva*. Zanimanje med vaščani je vel ko in s požrtvovalnostjo se bodo vsi oklenili podružnice. In vendar so v Kontovelfu ravno iste razmere kot drugod. Zakaj je to mogoče na Kontovelju. in ne tudi tpo drugih slovenskih krajih? Zganite se tudi drugod in pojdite na -delo za bodočnost naše mladine! Popravljamo, Na začetku četrtega odstavka v drugi & okras v članku: « Sistem — iz premeni seb — se je vrinila neljuba tiskovna napaka, ki pretvarja smisel. Stavek se mora glaski: «Ni res, kakor meni gospod komisar, da bi moralo l udstvo te radi njegove osebe mirno prenašati vse krivice itđ.» •Naša kri«. V nedeljo, dne 17. t, m. točno ob 5. uri popoldne priredi »Šentjakobska čitalnica« v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu to vele-zanimivo Finžgar-jevo dramo. Finžgar je v tej igri pokazal svoro mofstrsko izurjenost in se radi nje tudi proslavil izven kroga našega naroda. Igra je bila povsod z navdušencem sprejeta od občinstva in je tudi povsod žela po- zmenila, da bosta šla po noči krast. Kakor zmenjeno, tako tudi storjeno. Včeraj po noči okoli ene ure sta odprla s ponarejenimi k$uči glavna vrata hiše št 4 na Garibaldrjevem trgu. Nato sta šla v po d stopnišče ter skušala tam vdreti v neko klet. Ropot pa sta »Klala dva mimoidoča mestna stražnika. Sla sta tja t«- aretirala oba mladtr vlomilca. Nočm čiščenje: dvajset aretacij. V noči od pondelika na torek je bilo aretiranih v raznih delih mesta dva pet ljudi, ki nimajo ne stalnega dela ne stalnega bivališča; vrhu tega so pa zelo nevarni imetju bližnjega. Aretiranci bodo ekspedirani v razne province v stari Italiji. Vesti x Goriškega Velik koncert v Gorici. V soboto, dne 16. t. m. ob 8H se vrsi- v Trgovskem domu koncert, ki ga priredi društvo kulturnih delavcev. Artistično vodstvo tega večera r'e v rokah pianista Srečka Kumarja. Sodelujejo prianistki Marjetica Borfcolotti in Kannela Kosovel, so-pranistinna Anica Čok« ženski in mešan zbor Goriškega Glasbenega društva pod vodstvom skladatelja Emila Komela, recitator Albert Širok in skladatelj Mari; Kogoj, ki bo pri recitacijah improviziral pri klavirju. Slovensko kmetijsko društvo, vpisana zadruga s omejenim poroštvom m Sedežem ▼ Gorici, vabi sroje društvenike k izrednemu občnemu 'zboru« ki se bo vršil v četrtek, dne 14. t m. ob 1034 predpotdne v prostorih restavracije a Al Gervo d'orox> v Gorici. Na dnevnem redu K« volitev izstopivšfh odnosno izžrebanih V nt-v načelstva in nadzorstva. Glede sklepčnosti velja člen 30. društvenih pravil zadruge. te prireditve obilo zabave in užitka. Prilika je redka zatorej izkoristite jo. Otrokom je vstop dovoljen le v spremstvu odraslih. Žensk« podružnica Šolskega društva. Seja se vrši v petek 15. t. iti. ob 18Vi točno. Naprošajo se vse pove rje niče, da prinesejo pole in nabrane svete. — Ta'nica. Iz tržaškega življenja jtano na povsem druge pogoje. Ravnokar pa 6e ie dogodil slučaj, ki kaže, kako prazna je beseda o »bratstvu* med Benečani in nami v Juliski Krajini. V Benetkah je zasidrana nektarja avstrijska vojna ladja -Tegetlhoffa, ki pa se ima po določbi mirovne pogodbe razorožiti. Razorožitev se je imela izvršiti v Puli. In glejte: temu so se vprli *bivri bojevniki* v Benetkah, češ da se mora to delo izvršiti tamkaj, da se s tem ublaži brezposelnost. Z drutfo suho besede-: Benečani nočejo dovoliti našim § tiri dese tiisoč lir v nevarnosti pred vlomilci, kra em niti tega zcsluika in se nič ne menijo Pred sinoči* im. okoli 9. ure so neznani vlomilci za tukašnjo strašno gospodarsko krizo, za bedo odprli s ponarejenimi ključi urade nekega teh-t:sočev in tisečev l/ud t, ki stradajo tu brez ničnega oddelka v prvem nadstropju hiše št. dela in zaslužka. ♦Bojevniki^ so kar zasedli 5. v ulici Economo. Hoteli so tudi odpreti ladjo, da bi preprečili njen odhod v Pulo. Mi- upravo, v kateri se je nahajala velika železna nistrstve za v«ro mornarico jih je krma? "O- blagajna. V njej je ležala lepa svota 40.000 lir. tolažilo z zatrdilom, da arsenal v Benetkah Vrata uprave so pa bile tzko napravljene, da nima potrebnih priprav za razorožitev tako čim jih je kdo odprl, je pozvonilo v zgoraj le-velike ladje. Tako je lad\a mogla vendar od- žečem stanovanju zassbnice Marije Bradignac. pluti iz Benetk proti Puli. Pa glejte spaka: In tako že pozvonilo tudi tedaj, ko so vlomilci komaj je prevozila kakih 5 kilometrov, se ie skušali priti v upravo. Vlomilci so pa slišali — ustavila radi — kakor pišejo, včerajšnji li- izdajalsko zvonenfe ter zbežali, dokler je bilo sti — nepoznanih vzrokov! ««Piccolcr> ugibl'e, še čas. Na licu mesta so pustili zalogo viomil-da se je to morda zgodilo radi peska, ki se je nega orodja. Brezdvonmo so imeli namen, pre-prijel lad:e. Morje da je globoko kakih 8 me- vrtati veliko železno blagajno, trov, fcTegel'*- ~ff» pa se poglablja 7.80. Zato Šla sta na «de!o». Včeraj po noči sta bila da je tisti nabrani pesek zadoščal, da ladja ni aretirana v ulici Roma dva že večkrat kaz-mogfa dal'e pluti. Pa pustimo to! V porairje- novana moža: Rafael Dolaio, star 32 let, in nje je moralo ministrstvo obljubiti, da se druga Andrej Pastore, star 50 let, oba brez stalnega; nekdatra avstriff&a lad*a, križarka ^S. Giusto , bivališča. Pri obeh so našli mnogo vlomilnega razoroži v Benetkah. Tako izgleda bratstvo^ orod?a. Na podlagi te okolščine se da sklepati, Benetk z našimi kraji, kadar gre za ke.ko korist!! Varali so se! Prijatelj z dežele nam pripoveduje, kako je t?eki uradnik radS pritožb, s1 tirai katerimi so prišli k njemu, vzkliknil nevoljno: fred Livotti, star 30 let, brez stalnega bivali-Nismo mislili, da bomo imeli tu opraviti s ta- šča. Mož ima na vesti, da je ukradel nekemu ki m i ljudmi! Verujemo, da niso *mislili». Saj Ivanu Solaziju suknjo v vrednosti nad 500 to je ravno, kar mi vedno očitamo sedanjim upraviteljem naše dežele, da se niso prav čisto nič pripravili za to svojo nalogo, da so priš'i semkaj brez vsakega poznanja krajev in Vudi ter da se ludi pcxs.e:e niso prav nič potrudili, da bi prav in pravilno proučili razmere. Od lodi jim prihajajo seveda razne sitnosti. Zato so oz:ovc!jeri Nič niso vedeli, da bodo imeli posla tu z zavednim, naobražen;m in politično zrelim ljudstvom. Varali so se! Pa se varajo tudi še danes, ko menr~i, da bodo mogli, svo'o upravno politiko voditi preko ljudstva m le s pomrčf-3 pesamezoftov — n e zavedne-zev. Tak sistem sloni na najnesrečneiših ore-misah. Mcrefo pač delali sitnosti, pc-stav'iati vse mo*ne ovire, ustvarjati najrazličnejše vi- LISTNICA UREDNIŠTVA. L S. T. Javite ee v uredništvu v popoldanskih urah. A. M. Gotovo bi s« dalo predelati. — Glede vetra se motite. V Trstu piha še vedno zdrava kraška burja, G. Anton Mlakar, Št. Peter. Potrjiremo Vam. da naš odgovor v listnici uredrištva nedeljske številke ni bil na Vas naslovljen. Borzna oorečlfa, T«Sa valuta aa tržaški cfts^C krone •••>«*•••* avstrijske kron* . .*»••, češkoslovaške Brone dinarji • . le j I • •••••••••••• marke dolartl •••••••••••• francoski franki Švicarski franki «.•••••• angleški funti papirnati« • • • • tr|n — 89.— —.60 —.0275 62.-.- «2.So 24,40.— 24.3 11.5».— 12.50 — 24.— — i£$ 19.85.— 20.— 141.50 375.-.— K80.— 9 .50.— 92. Maii ©glasi se računajo po 2C stef. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2,-—, Debele črke 40 stol. beseda. — Najmaajša pristojbina L 4.—. Kdor išče ihžbo, plača polovično ceno. ABSOLVENT dvovazredne trgovsice šde, zmožen sloven»činet italijanščine, nemščine, srbohrvaščine, strojepisja, išče primerno mesto. Ponudbe pod «Absoivento na upravništvo. 2219 da sta hotela iti moža na ^delo^ v kako skladišče. Ukradena suknja. Včeraj zjutraj je bil are- KOŽUH (ruska mačka) paletot, v najboljšem starju, za moškega se ugodno proda. Ros-setti 24/1 desno. 2220 MAJHEN acetilen^ki jjazometer za svetilko, nesmradten, se proda. Via Cancellieri 113/IV, Mišov 2218 lir. Radi proti postavne nošnje orožja je bil včeraj po noči aretiran neki Kari Ferluga, stanujoč na Škodklji št.. 321. Tatovi v stanovanju. Zasebnica Marija Be-vihiqua je naznanila včeraj zjutraj na policiji, da so vdrli neznani tatovi v njeno stanovanje v ulici Riborgo št. 23 ter odtoesli nekoliko perila m dve stari obleki v vrednosti 600 lir. Nesreča t Klancu v Istri. - Otrok bi bol kmalu našel smrt v ognju. Včeraj zjutraj se je odigrala v Klancu v Istri, in sicer v hiši it 38, težka nesreča. Trimesečna Marija Čergolj se je igrala na ognjišču. Pri igri se i'e pa približala ognju, in tako se ji je vnela oblekca* K sreči so pa to deve. Šle^rč pa bodo imeli -ie**dar-!e posla s zapazili domači ter rešili otrofea gotove smrti »•'ikimi ljudmi--! Da, da, gc?.pcd'e: taki smo! j med plamenom. Vendar pa ni ostala stvar brez In ne doimšVajte si, da nas morejo izoreme-j posledic: otrok ;e dobil opekline po zgornjem niti kaki še tako ogorčeni vskliki! Dolje bo životu. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno tudi za vas in: za stvar, ki ti menile služiti, če bolnišnico. POSESTNIK, 30 leten, išče znanfa v svrho že-nitve * žensko staro od 20—25 let, z 20.000 gotovine. Ponudbe pod -Mladost* na upravništvo. 2217 HIŠA z velikim vrtom jc v sled izselitve na prodaj v Rocoiu blizo gostilne «Nichetto->. Poizvedbe Via Imbriani (poprej Via S. Gio-vanna) Št. 6/1 desno 2216 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenfu, influenci. Lekarna v IL Bistrici. - 78/1 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani 83/1 ZA GARJE, fsrbečico) se dobi učinkovito mazilo v lekarni v Sežani 83/2 pride slednjič do iznoznanja, da ste se varali! In č*m prej, tem «Za našo «?eoo.» Ne zsir "e. da je dan 28. decembra, god nedolžnih otrok posvečen vz£oir naše mladine z rab'rantem narov z2- «Šolsko društvc»- Vsak, ki čuti lr*bezen do naše mladine in mu je njena bodočnost pri ercu, naj naročit vsaj en> blok za pobiranje darov 28- decembra. Pokažite vsi svojo narodno zrelost cd učenega ;n boga. Jetfa gospoiia do priprostega in ubo^e^a Celovca. Vsak Slovan naj ta dan odpre Zgodaj sta začela! Dva mlada, pokvarjena dečka, Bruno Scheffer, star 17 let, in njegov prijatelj Amleto Fabris, star 17 let, sta se bila POZOR I Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 82 EGIPTOVSKI profesor gratologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 Krone in goldinarje plačujem po cenah, ki ISh drugi ne morejo trst. Uio Ponđares 6,1, nndstr. desno PODLISTEK Igralec, ki dobiva. — Spisa! Maviicij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 63 .. — Miliora je poskusila vražo večkrat, s brez uspeha — vinar se r.i zmenil za n^o. — To jo je nekoliko osramotilo — da njena zapoved tako malo zaleže. Pogledala je skoz tisto razpoko v zidu, ki je odpirala prost izgled Ca morje, da bi videla, ali tam še traja vihar, ali so še visoki valovi. — Bilo je kakor poprej — torej ie vse tisto v moči čar ode jk pravljica. — Pa ka£ se je zgodilo z onim čolnom in s človekom, sedečim v ne m? — Prišel je zopet na površje, namreč čoln — v njem ni sedel nihče več! — Postala je zelo slabe vol'e> — Zdaj ji je šlo po glavi samo še to, kako bi obranila oljkovo drevo. — Da bi mogla odsekati ono debelo rezgo, je bilo treba splezati gori do ven molečih kamenih do mesta, k^er \e s handžarjem lahko dosegla ono vejo, ki se je bila močno zajtoreninila med zidov Jem. — Ko je že zlezla visoko in pogledala v globino, se ji je zavrtelo v glavi. Videla |e tistega moža z rdečo čepico, ki je bil Se tnalo prej v čolnu, plezati navzgor po onem trtovem pletivu. Gotovo je bil priplaval na obrežje in ho&e adai priti tu gori. — A za- kaj semkaj? In zakai po tej poti? Kakor tat, kakor vlamijalec (vlommk), izpostavljajoč se venaroosti, da si zlomi vrat. — Ce zdaj Miliora odreže s handžarjem triovo pletivo tam gori, l«er se >e zaraslo v zid, se bo vse zvrnilo v globino s p le zaročim človekom vred. — Mcčni veter zgane zdaj pa zdalj vse pletivo in tedaj visi moški na njem kakor pajek na pajčevini. — Nenadjoma dvigne mož obraz proti nebu — komaf en sežeoj od razpoke, — Miliora ga takoj spozna: «Lepi Marko!^ vzklikne. — Mož pogleda sopiliajoč brez besede navzgor nanjo. — «Ti si, kraljevič?» vpraša Miliora razvneta in cči se ji iskrijo v divjem ognju. In oči povedo to, česar ustnice ne povedo: «Ti si prišel, da bi mene s silo ugrabil ter odpeljal kot ženo v svoj grad, — da bi mi vzel poljub kakor razbojnik?» Gorje mu, kdor ne razume govora teh oči — en udarec s handžarjem na trtovo vefo — pa drzni ogledovalec deklet obleži z zdrobfcentmi udi v skalnati globini. — *Ne,» sope oni zdola j. «Jaz sem Uskok, ki se je rešil. Preganjanec, begun.« — Ta beseda *preganjanec» je dekle ukrotila. Vrgla ie hard-žar doli in pripogbajoč se daleč doK skoz razpoko podala roko preganjancu ter mu pomagala, da je splezal na zid. — Tam je videla pred seboj tistega moža, o katerem se ie bala sanjati: ideal m'ene duše, v premočenih cunjah, bosega, brez orožja, trepetajočega od mraza, krvavečega. — Tak mož je bil, kakrkni jemljejo dekletom srca. PRILIKA za BOZIC Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene in da si ogledate naša okna in naše napise XX. Kaf pride m--- Toda po zadnjih besedah je začel pregan:a-nec onraiiovati in gotovo bi si bil razbil čeb, da ga ni Miliora prijela. V »krajni borbi se je upehal t«- je aztfubii zavesi — zgrudil se je. — Dekle, objemajoč ga, ga je držalo z obema rokama; saj m mogla dopustiti, da hi pat na mrzlo, z ledom pokrito zemtfo. — V njenem naročju je bil ideal njenih sanf, brez življenja, žrtev srđa tjudfr in živcev: usta so bila modra, od bolečin odprta, oči ipod vejicami napol za<-prte. — Miliora ga je vzela v naročje; sama nd vedela, da je tako močna; potem ga je odvlekla skoz stranske duri na grajski hodnik. — Pogledala je okrog sebe; kam ga naj skrije7 — V svojo sobo ga ne more vzeti, ker bi ga tam uzrla Aksamita, ki je sovražnica Uskočkom, cesarski vojak« in bi ga utegnila izdati. — Kar zapazi kletne duri. Nekaj ji je prišlo na um. Tam se lehko napravi ogen?, ker ga tam ne more burja upilmiti. Odvlekla je nezavestnega Uskoka tja ter odprla težke železna duri. — Spomnila se je, da stoji v izdolbini za durmi sveča in primitivno kresilo, s katerim jo je mogoče prižgati. To je bila zvedela tistikrat, ko je šla v klet po krompir, ki je bil shran en za zimo, da bi ga dala rovinskim revežem. Klet je bila shramba za živež: na velikih, trdrnh strebrih uloneči oboki, pod katerimi so nekdaj imeli FrankopanS živež in smodnik za vso posadko. Tudi zdaj so bili tu nakopičeni oni darovi. ki ih ie bil dal Lepi Marko Aksamrti — TRST, CORSO VITT. EM. 88L 16 — TVRDKA Trst - Via Mazzini št 36 - Trst (vogal Via S. Caterina) prodaja samo nekoliko dni počenši z danas« nji in dnem vse blago, kig'aimii v svoji zalogi V SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in 3 popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — lepe poročne sobe od L 2000 naprej, obedne sobe z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klube, sobane, oprema za pisarne, posamezni kosi; velika izbera stolic in naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in gostilničarje posebni- popusti. Za tranzit in izvoz embalaža po posebnih cenah 2117 VABILO na redni občni zbor katun ta pouilin 1 Si. Križu pil Trsu r. z. 2 n. z. ki se bo vršil dne 26. decembra t.,1. ob 11. uri dop. v prostorih posojilnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadiorništva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1921. 4. Slučajnosti. Sv. Kri pri Trstu, 11. 12. 1922. (7*9) NAČELN1ŠTVO. Ako W so ob določeni uri ne zbra'o po pravilih določeno število frlanoT. skliče pol nre pozneie drog občni »bor, ki bo sklepal ob T^akem Številu navzočih £ anov. Uvozna in izvozna tvrdka biosio & Domeniš Skladišča : Trst, via Coronco 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodoSle velike partije stekle-n ne, porce'ane, emajlirane ki hinjske posode najrazličnejših Sip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnlž|ih konkurenčnih cenah. . Vse biago Je {eikega izvora - NalviSJe cene pSaaiiem sa v o kun, zlatic, lisic, dihurjev« vider, Jazbeeev, mafk, veveric, krtov, dlvllh in dovnaffh zajcev. D. WINDSPACH Trs«, Via Cesare Battisti it. tO II. nadst., vrata 16 88 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.