V DS blizu dogovora o senatu Jutri v Trstu praznik Radia Trst A in televizije RAI V Doberdobu spomenik, kot ga še ni
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 218 (21.455) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
sobota, 19. septembra 2015 1,20 €
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
V Trstu do 20. septembra
9 771124 666007
509 19
Naj
V •
ZiVi
Slofest!
f
Dušan Udovič
Ko sta naša dva fotografa, Damjan in Henrik, včeraj v redakciji zatopljeno zrla v seznam dogodkov, napovedanih za konec tedna, sem ju mimogrede vprašal, ali delata »bojni načrt«. Res je pravi podvig prebiti se, poleg redne kronike in športa, skozi plaz dogodkov, ki jih prinaša Slofest, mala kulturna invazija mestnega središča.
Tako kot pred dvema letoma so tudi letos, že najmanj teden dni pred začetkom dogajanja, padali različni komentarji. Nekaj, v glavnem tistih bolj skeptičnih in nergaških, sem jih zbral in jih tu navajam. »Kaj pa je treba toliko energij in denarja«, pove nekdo, medtem ko drugi ugotavlja, da »smo itak vedno prisotni tudi v mestu in vsi vedo za slovensko kulturo«. Tretji govori o tem, da »se nam ni treba dokazovati«, četrti modruje, da je za tako, v bistvu »veliko šagro« škoda energij, raje bi kaj drugega (kaj seveda ne ve). Skratka, vedno se najdejo pametnjakoviči, ki imajo recept (v besedah) za vsako stvar.
Odgovor na dvome je enostaven. Dovolj je videti trumo večinoma mladih prostovoljcev, ki so se navdušeno odzvali na poziv organizatorjev. Dovolj je videti program, res za vsakogar nekaj, vse do kulturnih špic, ki se lahko uspešno predstavijo kjerkoli. Prav ničesar ni treba dokazovati. Dejstvo je, da je za vsakogar zdravo pokukati iz domačega dvorišča, prevetriti možgane, preizkušati in preverjati samega sebe, si vsake toliko postaviti višji cilj in izziv, narediti večji podvig.
Organizatorji lahko mirne duše pričakujejo velik uspeh, zanj so izpolnili vse pogoje. Naj živi Slofest!
občine
V Benečiji za združitev, na Krasu ne
TRST - Župana Repentabra in Zgonika - Marko Pisani in Monica Hrovatin - nista naklonjena združitvi občin, ki jo spodbuja deželna uprava. Kot razlog odklona navajata postopek združevanja, rojstvo medobčinske zveze in tudi zaščito slovenske manjšine.
Drugače razmišljajo v Beneški Sloveniji. Župan Sovodnje Germano Cendou predlaga združitev vseh občin Nadiških dolin (skupaj jih je sedem), njegov predlog pa je doživel različne ocene, nihče od županov pa mu načelno ne nasprotuje.
Na 5. in 7. strani
slofest - Uradna otvoritev druge izvedbe
Praznično vzdušje v večjezičnem Trstu
Priljubljena prireditev še danes in jutri
goriška
Stekle priprave na morebitni val pribežnikov
rtDBDUELDU nam se'ERnn
ta rp isuj e u sezo ni 2015/16 nos lednji obonnn oje;

gledrlišhi flaonrriH
□1_RES EnO - PLE Sn I RBDnmR
brii__iRirmi RBanmR
SRECKiN ABONMA
Winn HlflD SEEOnSHR HRRTIER
F;LT5ULH
Vpil nbDnmüjEV puKkn dn septembra 201 &. URNIK BLAGAINF:
od potiEdtljta d« pflka-Ad ID. de 12. tur od tS. d» >7. jre
mi - r: pred priirdiWämi, jö kl Ll1 rl1 i£ iiiojojo »lap-iice. V'£BL|£NI K YPI'iU
V« Informacij m tetšl. M 3M 5 731 »Silin na ^wwEitwrttkudpMsJ.
TRST - »Dobrodošli ponovno na Slofestu v središču mesta! Slofest potrjuje, da smo končno normalno mesto in normalna skupnost.« S temi besedami je tržaški župan Roberto Co-solini sinoči nagovoril poln šotor na Borznem trgu. Z njegovo dobrodošlico vsem sooblikovalcem Slofesta in ministru za Slovence v zamejstvu po svetu Gorazdu Žmavcu se je tudi uradno začel letošnji Slofest.
Že na uvodnem dnevu prireditve, ki se bo končala jutri zvečer, je bilo zelo živahno in pestro. Na raznih pobudah sta prišli do izraza večkulturnost in večjezičnost mesta, na svoj račun pa so prišli tudi otroci (foto Damj@n). Skratka lep začetek, ki obeta zanimivo izvedbo Slofesta, katerega glavni pobudnik je Zveza slovenskih kulturnih društev.
hrvaška - Begunci
Z avtobusi na Madžarsko, peš v Slovenijo
ZAGREB - Hrvaška je le dva dni po preusmeritvi begunskega vala z Madžarske na Hrvaško zaradi preobremenjenosti nehala registrirati begunce. Približno 2500 jih je prepeljala na mejo z Madžarsko, vsaj drugih tisoč pa jih je na poti proti Sloveniji, kamor jih je prišlo več sto. Madžarska migrante z avtobusi vozi v bližino Avstrije. Hrvaški premier Zoran Mi-lanovic je povedal, da Hrvaška, kamor je od srede prišlo več kot 15.400 beguncev, ne more več sprejemati ljudi. Povedal je, da migrantov ne bodo več registrirali, ampak jim bodo puščali prosto pot.
Na 3. strani
GORICA - Na Goriškem pozorno spremljajo begunsko krizo. V Novi Gorici so se včeraj sestali predstavniki občinskega štaba civilne zaščite, gasilcev in slovenskega Rdečega križa, medtem ko bo danes Gorico obiskal predsednik italijanskega Rdečega križa Francesco Roc-ca. Gabrje je že zapustilo sedem pri-bežnikov, ki so jim priznali status azilanta; namesto njih so v nekdanjo vojašnico že prišli novi begunci. Skupno jih je nastanjenih 18.
Gabrovec o tržaški mestni občini
Na 5. strani
Begunce bodo sprejeli tudi pri Lazaretu
Na 7. strani
Praprot: predsednik jusa zavrača očitke
Na 7. strani
SSk bo obračunala z Demokratsko stranko
Na 13. strani
Z denarjem pokrajine odstranjujejo azbest
Na 14. strani
GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it
2
Sobota, 19. septembra 2015
ITALIJA, SVET
/
italija - Reforme
Glede novega senata na obzorju dogovor med demokrati
Srečanje Renzi-Bersani predsinoči v Piacenzi - znak politične sprave v DS?
ansa
RIM - V Demokratski stranki se napoveduje politični dogovor o novem senatu, ki naj bi v prihodnjih dneh omogočil odobritev tozadevnega ustavnega zakona. Glavni pobudnik dogovora je bivši strankin tajnik Pier Luigi Bersani, ki se je v preteklih dneh srečal s tesnimi sodelavci Mattea Ren-zija in ministrice za reforme Marie Elene Boschi.
Da se je v največji vladni stranki nekaj premaknilo je potrdil predsednik senata Pietro Grasso. Izrazil je upanje, da bo v DS prevladala razsodnost in da bo dogovor uravnovešen in spoštljiv do parlamentarnih pravil in do senatnega poslovnika. Da je dogovor za vogalom ocenjuje tudi vodja poslanske skupine DS, Tržačan Ettore Rosato, ki izpostavlja Bersanijevo pripravljenost za dialog.
Trenutno še ni jasna vsebina dogovora v DS, ki bo nedvomno zadevala
drugi člen senatne reforme. Danes kot danes bi nove senatorje imenovali deželni sveti in predsednik republike, po novem pa bi senatorje izvolile krajevne skupščine. Gre za na videz proceduralni odtenek, ki pa ima politični pomen, vsaj takšnega, ki bi poenotil DS. Drugače bo senat izgubil glavnino svojih sedanjih zakonodajnih pristojnosti.
Demokrati očitno nočejo tvegati razkola, ki bi po tej poti privedel do razkosanja stranke in do odhoda notranje levice. DS sta zaradi notranjih razmer zapustila poslanca Giuseppe Civati in Stefano Fassina, njun odhod pa ni imel hujših posledic za stranko. Civati ne skriva ambicij za oblikovanje nove levičarske stranke skupaj s SEL, Fassina pa kaže simpatije do t.i. družbenega zavezništva sindikalnega voditelja kovinarjev FIOM Maurizia Landinija.
kuba - Vatikanska diplomacija
Papež Frančišek na obisku na Kubi in nato še v ZDA
NEW YORK - Na Kubo bo drevi prispel papež Frančišek, kar bo po Janezu Pavlu II. leta 1998 in Benediktu XVI. leta 2012 že tretji obisk poglavarja katoliške cerkve na otoku. Frančišek bo obiskal Havano, Holguin in Santiago de Cuba, odkoder bo 22. septembra odpotoval na obisk ZDA. Povezava obeh obiskov simbolično potrjuje prizadevanja papeža Frančiška za izboljšanje odnosov med ZDA in Kub. S pomočjo Vatikana in papeža sta državi konec lanskega leta izmenjali zapornike in napovedali obnovitev diplomatskih odnosov, kar se je zgodilo letos poleti.
Papež po prihodu iz Rima danes nima ničesar na programu, jutri pa se bo srečal s predsednikom Raulom Castrom in morda tudi s Fidelom Castrom, vendar pa bo to odvisno od zdravja 89-let-nega revolucionarja. Raula Castra je papež letos sprejel v Vatikanu, kjer se mu je kubanski predsednik zahvalil za posredovanje med Kubo in ZDA ter dejal, da mu je ta papež tako všeč, da bo morda postal vernik. Zagotovo pa bo obiskal vse njegove maše na Kubi.
Frančišek se bo srečal tudi z mladimi in družinami ter maševal na Trgu revolucije, v načrtu ima še obisk Nacionalne katedrale v Havani, ne bo pa se srečal z oporečnicami iz skupine Dame v belem. To so soproge in sorodnice nekdanjih političnih zapornikov. Papež Frančišek Kubo dobro pozna in med drugim je kot Jorge Mario Bergoglio napisal knjigo Dialogi med Janezom Pavlom II. in Fidelom Castrom, kjer je kritiziral sistem na Kubi, vendar se zavzema za dialog, ki lahko edini konča blokado Kube in promovira demokracijo.
Med najbolj veselimi papeških obiskov Kube so tamkajšnji zaporniki, saj jih
vlada na prostost načrtuje izpustiti okoli 3500. Obiski pomagajo tudi z verske plati, saj je na primer Fidel Castro po obisku Janeza Pavla II. leta 1998 spet dovolil praznovanje božiča. Sedanji papež pa je s svojim poudarjanjem pomoči revežem in s kritikami gonje za denarjem zelo priljubljen tudi na Kubi.
Iz Havane bo papež v ponedeljek odpotoval v mesto na vzhodu otoka Holguin, kjer bo maševal, mesto pa bo tudi blagoslovil. Enako bo storil tudi z mestom Santiago de Cuba, kjer bo v torek še ma-ševal, preden bo odpotoval proti ZDA. Tam se bo srečal s predsednikom Barac-kom Obamo, govoril v kongresu in v Združenih narodih, opravil več maš, vrhunec obiska in glavni razlog za doslej njegovo deseto potovanje na tuje pa bo v soboto, 26. septembra, svetovno srečanje družin v Philadelphii.
Po več kot pol stoletja veleposlanik Kube v ZDA
WASHINGTON - Kuba ima v ZDA po 54 letih znova svojega veleposlanika. Vodenje kubanskega veleposlaništva v ZDA je v četrtek prevzel dolgoletni diplomat Jose Cabanas. Cabanas je že od leta 2012 v Washingtonu vodil interesno skupino, ki je bila dejansko veleposlaništvo. Ko sta ZDA in Kuba julija letos formalno vzpostavili dvostranske odnose, je postal kubanski odpravnik poslov. V četrtek pa je ameriškemu predsedniku Baracku Obami predal poverilna pisma za veleposlanika. Poverilna pisma kubanskega veleposlanika v ZDA so nadaljnji korak v procesu normalizacije odnosov med državama. ZDA svojega veleposlanika na Kubi še niso imenovale.
ZDA pripravljene na omejene pogovore z Rusijo glede Sirije
WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je povedal, da so se ZDA pripravljene pogovarjati z Rusijo o njeni vlogi v Siriji, potem ko je ta tja v podporo režimu predsednika Bašarja al Asada poslala težko orožje in vojake. Pogovore med vojskama obeh držav je predlagala Rusija. Earnest je sicer dejal, da so ZDA odprte le za omejene taktične pogovore z Rusijo, če bodo ti lahko pomagali pri doseganju ciljev koalicije proti Islamski državi in zagotovili varno izvajanje operacij te koalicije.
Polemike zaradi zapore Koloseja in drugih muzejev
RIM - V Rimu so bili včeraj med 8.30 in 11.30 zaradi sindikalne skupščine osebja zaprti Kolosej in drugi spomeniki. Zadeva je povzročila politični vihar. Premier Renzi je obtožil sindikate, da sabotirajo turizem, minister za kulturo Franceschini pa je napovedal, da bodo muzeje opredelili kot nujne javne službe in s tem omejili sindikalne pravice. Sindikati zavračajo očitke: skupščina je bila napovedana že 11. septembra in jo je nadzorništvo dovolilo. Na njej so razpravljali o problemu osebja, ki že od januarja ni prejelo dodatkov za praznično in nadurno delo, kar znaša 30 odstotkov plač. Vlada naj pospeši izplačila in naj ne išče pretvez za krčenje sindikalnih pravic, trdijo.
Krvav napad skrajnežev na vojaško bazo v Pakistanu
ISLAMABAD - Pripadniki talibanov so včeraj napadli letalsko oporišče pakistanske vojske v Pešavarju ter ubili najmanj 16 vernikov, ki so molili v mošeji znotraj oporišča. Varnostnim silam je uspelo ubiti 13 napadalcev, preostale pa še lovijo. Gre za najhujši napad talibanov v Pakistanu v zadnjih mesecih. Skupina v vojaške uniforme oblečenih skrajnežev je ob zori napadla stanovanjski del oporišča Badaber. Vojaki so jih kmalu obkolili in jih najmanj 13 ubili. A še pred tem so napadalci ubili 16 ljudi.
grčija - Jutri predčasne parlamentarne volitve s skrajno negotovim izidom
Dvoboj med Sirizo in konservativci
Aleksisu Ciprasu ankete pripisujejo rahlo prednost, vprašanje pa je, s kom se bo lahko povezal v koalicijo - Ob dolgovih državo pesti problem beguncev
ATENE - Osem mesecev po prejšnjih in petič v šestih letih Grčijo jutri čakajo nove parlamentarne volitve. Donedavni premier Aleksis Ci-pras je prepričan, da bo Sirizi uspelo znova zmagati, in zavrača oblikovanje velike koalicije s konservativno Novo demokracijo. Poleg dolžniških pa Grčijo pestijo še težave z migranti.
Potem ko je bila Siriza nekaj časa trdno v vodstvu, se je Nova demokracija (ND) okrepila in ankete v zadnjem tednu napovedujejo tesen boj za zmago. Obe stranki naj bi pobrali približno enako glasov, nekje med 25 in 30 odstotki, in tako ostali brez absolutne večine. Katera od njiju bo kot zmagovalka pobrala bonus 50 poslanskih sedežev v 300-članskem parlamentu ter se prva lotila oblikovanja vladne koalicije, ni mogoče napovedati. Siriza sodeč po večini anket ostaja v tesnem vodstvu, po oceni poznavalcev naj bi tudi prejela več glasov še neodločenih volivcev, a razlike so majhne. V vsakem primeru se mora Siriza, razkol znotraj katere je poleti privedel do predčasnih volitev, pripraviti na občutno slabši rezultat od januarskega, ko je pobrala več kot 36 odstotkov glasov in sta ji za absolutno večino v parlamentu zmanjkala le dva poslanca.
Za glasove se bo borilo 19 strank in zavezništev, devet pa jih ima realne možnosti za preboj v parlament, za kar potrebujejo najmanj tri odstotke glasov. Vprašanje med drugim je, ali bo vstop uspel dosedanjim koalicijskim partnerjem Sirize Neodvisnim Grkom, ki jim ankete napovedujejo okoli tri odstotke glasov.
Za Sirizo in ND naj bi se na tretje mesto z nekje med petimi in desetimi odstotki glasov uvrstila skrajno desna Zlata zora, ki nastopa ksenofobno,
antisemitsko in proti priseljencem. Volivcev očitno ne moti, da je skorajda celotno vodstvo stranke na zatožni klopi, ker naj bi oblikovalo kriminalno združbo ter pozivalo k nasilju in celo umorom priseljencev in političnih nasprotnikov.
Četrto mesto naj bi pripadlo lani oblikovani proevropski sredinski stranki To Potami (Reka), peto pa komunistom, ki nasprotno pozivajo k izstopu iz evrskega območja in EU. Na šestem mestu naj bi pristala Demokratična usmeritev, naveza socialističnega Pasoka - ta je podobno kot ND v minulih desetletjih večkrat vladal Grčiji - in manjše stranke Dimar (Levica).
Sedmo mesto ankete obetajo Ljudski enotnosti (LAE), ki je nastala avgusta z razpadom Si-rize. Vodi jo nekdanji minister za energijo Pana-giotis Lafazanis, ki se ni mogel sprijazniti s tem, da je premier pristal na pogoje za tretji paket pomoči, in navija za vrnitev k drahmi. Z Lafazanisom je odšla slaba petina Sirizinih poslancev. Na osmem mestu sledijo Neodvisni Grki, na devetem pa Sredinska unija.
Po pisanju Deutsche Welle se že 60 let v Grčiji ni zgodilo, da bi se vstop v parlament obetal toliko strankam. Politolog in sodelavec atenskega think-tanka ELIAMEP Jorgos Tzogopolous rekordno razpršenost glasov pripisuje »razočaranju, celo obupu« številnih Grkov, ki se vse bolj obračajo stran od ustaljenih strank ter volijo nove ali pa sploh ne. Francoska tiskovna agencija AFP za "dan po volitvah" napoveduje tri možne scenarije. Po najverjetnejšem tako Siriza kot ND ostaneta brez absolutne večine, tista, ki prejme več glasov, pa se loti oblikovanja koalicije. Pri tem naj bi se verjetno
obe skušali povezati s Potamijem ali Pasokom, glede na to, da sta ti stranki avgusta podprli tretji paket pomoči. Druga možnost, a ne prav verjetna, je, da eni od strank uspe osvojiti absolutno večino, tretja pa, da Siriza in ND po volitvah združita moči in nastane vlada narodne enotnosti.
Cipras vztraja, da ta ne pride v poštev. »Država bo imela vlado. Spoštoval bom rezultate. A ne bo nenaravne vlade. Država bo imela ali progresivno ali pa konservativno vlado,« je bil jasen na ponedeljkovem televizijskem soočenju z novim vodjo ND Evangelosom Mejmarakisom.
Mejmarakis - konservativec stare šole in ostrega jezika - dopušča možnost velike koalicije, ampak je svojo kampanjo zaključil z obljubo, da bo v primeru zmage oblikoval široko "nacionalno ekipo" vseh, ki so pripravljeni sodelovati.
Ne glede na to, kakšne barve bo nova vlada, pa bo morala izpolniti pogoje, na katere je v zameno za novih 86 milijard evrov pomoči julija pristala Ci-prasova vlada, poudarjajo v Bruslju. Finančni ministri evroskupine so Atenam z zasedanja v Luk-semburgu pred slabim tednom tudi sporočili, da se o tretjem programu pomoči niso pripravljeni znova pogajati. Tako ND kot "Ciprasov del" Sirize pravita, da sta zahteve pripravljeni izpolniti, čeprav Ci-pras obenem obljublja pritisk na posojilodajalce in izboljšanje pogojev.
Karizmatični donedavni najmlajši premier Grčije v zadnjih 150 letih ND očita, da je del "Evrope gospoda Schaubleja", medtem ko je Siriza del boja za socialno pravičnost in končanje neolibe-ralnih doktrin. A za mnoge je prav Cipras izdajalec, ki jim je še lani obljubljal rešitev in novo pot,
na koncu pa je popustil varčevalnemu diktatu iz tujine. Cipras vztraja, da druge možnosti ni imel, saj bi sicer prezadolženo Grčijo doletela bankrot in katastrofa.
V svojih nastopih Cipras v tokratni kampanji ni bil tako zvezdniški kot nekoč, bil je manj samozavesten in bolj živčen. Priznava, da je delal napake in da je moral priznati premoč velikih v EU. »Vodili smo vojno, a sklenili kompromis,« se je izrazil na enem od predvolilnih soočenj. Ne glede na to med Grki še naprej uživa široko podporo.
Nova vlada ne bo imela časa za počitek. Za kritje starih dolgov bodo še letos šle nove milijarde evrov, obenem bo morala že v kratkem sprejeti nadaljnje ukrepe, ki so jih Atene obljubile tujini. Poleg dolžniških pa jo čakajo še drugi izzivi z begunsko krizo na čelu. Samo letos je v Grčijo prišlo že med 250.000 in 300.000 migrantov, kar je predvsem na grških otokih povzročilo popoln kaos. Skoraj vsi sicer slej ko prej nemoteno odidejo naprej proti bogatemu Zahodu, saj je sistem nadzora, registracije in oskrbe migrantov v državi bolj ali manj razpadel. Konkretnih odgovorov na to, kako naj se Atene spopadejo z begunsko krizo, volilna kampanja ni dala.
Kot piše britanski BBC, je so migranti vsekakor bili pomembna predvolilna tema, a za prebivalce otokov blizu Turčije, kot so Lezbos, Kos in Le-ros, so še veliko veliko več. »Trenutno je to edino, s čimer se ukvarjamo. Niti pomislili nismo, da imamo v nedeljo volitve. Vsi smo prezaposleni s tem problemom,« navaja besede namestnika župana na Lerosu Janisa Konstantinidesa.
Jasna Vrečko/STA
/
SVET
Sobota, 19. septembra 2015
3
begunska kriza - V dveh dneh 15.400 beguncev na Hrvaško, od teh naj bi tisoč že prešlo v Slovenijo
Hrvaška jih pelje na Madžarsko, številni tudi na poti v Slovenijo
ZAGREB - Hrvaška je le dva dni po preusmeritvi begunskega vala z Madžarske na Hrvaško zaradi preobremenjenosti nehala registrirati begunce. Približno 2500 jih je prepeljala na mejo z Madžarsko, številni so na poti proti Sloveniji. Madžarska migrante z avtobusi vozi v bližino Avstrije. Ravnanje Zagreba so kritizirali tako v Ljubljani in Budimpešti kot Bruslju. Hrvaški premier Zoran Milanovic je povedal, da Hrvaška, kamor je od srede prišlo več kot 15.400 beguncev, ne more več sprejemati ljudi. Povedal je, da migrantov ne bodo več registrirali, ampak jim bodo puščali prosto pot.
Z avtobusi na Madžarsko
V spremstvu hrvaške policije je nato nekaj več kot 20 avtobusov s približno 1700 migranti prispelo iz Belega Manasti-ra na mejni prehod z Madžarsko, Bere-mend. Madžarska je migrante prevzela in jih začela prevažati z avtobusi v centre za registracijo v bližini meje z Avstrijo. Madžarska, ki je v četrtek zvečer začela graditi 41-kilometrsko ograjo na meji s Hrvaško in tja napotila tudi vojsko, je ravnanje Zagreba obsodila. Po poročanju hrvaških medijev je približno 3500 migrantov do sinoči že zapustilo Hrvaško, večinoma tistih, ki so bili nameščeni v Belem Manastiru, kjer
Evrope. Za azil na Hrvaškem je namreč zaprosila samo ena ženska z otroki. Zaradi navala beguncev je Hrvaška že v četrtek zvečer zaprla sedem mejnih prehodov s Srbijo, le največjega cestnega pri Bajakovu ne. Kljub temu so begunci še naprej množično prehajali mejo mimo uradnih prehodov, tudi čez polja in travnike.
Največ migrantov je iz Srbije prišlo pri mejnem prehodu Tovarnik, od koder so v Zagreb z vlakom prepeljali 1200 mi-grantov. Popoldne so v Zagrebu pričakovali še 500 migrantov iz Osijeka. Glede na to, da se je skupina nekaj sto migrantov, ki so v četrtek prišli v Zagreb, nato odpravila proti Sloveniji, je pričakovati, da bodo tudi ostali poskusili priti v Slovenijo in naprej v svoje ciljne države.
Srbski minister za delo Aleksandar Vulin je posvaril, da bo Beograd, če bo Zagreb zaprl meje in mednarodne poti, terjal pravico na mednarodnih sodiščih. »Žal mi je, da je solidarnost Hrvaške trajala samo dva dni,« je dodal. »Če bi Srbija zaprla svoje meje, ko je v eni noči iz Makedonije in Grčije k nam prišlo več kot 9000 mi-grantov, bi bila Makedonija danes soočena s popolnim kolapsom, EU pa s humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti,« je spomnil.
Ob začetku gradnje ograje na meji s Hrvaško je madžarska vlada včeraj krizne
Madžarska policija je tokrat sprejela 1700 beguncev, ki so jih pripeljali iz Hrvaške ansa
i ■ r1
BHE
Begunci počivajo v bližni prehoda Bregana na slovensko-hrvaški meji
rtv slo
razmere razširila še na štiri okraje na meji s Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Skupno na Madžarskem sedaj krizne razmere veljajo v šestih občinah. Razglasitev kriznih razmer omogoča posebne ukrepe glede beguncev.
Nemčija bo krčila pomoč
Nemčija, ki je cilj večine migrantov, načrtuje spremembe zakonodaje o azilu, s katerimi naj bi drastično zmanjšala socialno pomoč, ki jo namenja prosilcem za azil, ter omogočila hitrejše vračanje migrantov v tiste države članice EU, v katere so najprej vstopili, države Balkana pa bodo razglašene za t.i. varne države. Nemška vlada ob tem poudarja, da gre za osnutek in da so spremembe potrebne, ker želijo pomagati tistim, ki imajo pravico do pomoči.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je sporočila, da je v Evropo letos prišlo 473.887 beguncev in migrantov, od teh 40 odstotkov sirskih državljanov. Eurostat je sporočil, da je v EU od aprila do junija prvič za azil zaprosilo 213.200 ljudi oz. 15 odstotkov več kot v prvem trimesečju. Naraslo je število prosilcev iz Sirije - teh je bilo 43.995 oz. 21 odstotkov, največ pa jih je azil iskalo v Nemčiji, na Madžarskem, v Avstriji in na Švedskem.
Solidarnost v Sloveniji
V pomoč beguncem se je v Sloveniji vključilo več humanitarnih organizacij, še posebej pa z vlado in civilno zaščito sodelujejo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenska Filantropija. Slednja pripravlja bazo podatkov o prostovoljcih, medtem ko sta Rdeči križ in Karitas že aktivirala tako prostovoljce kot sredstva za pomoč vsem, ki jo potrebujejo.
Generalna sekretarka Rdečega Križa Slovenije Renata Brunskole je na skupni novinarski konferenci predstavnikov omenjenih organizacij in vlade dejala, da so iz sklada solidarnosti že namenili prvih 20.000 evrov za nakup najnujnejših potrebščin, hrane in higienskih pripomočkov, pripravljene imajo šotore, odeje, postelje in drugo opremo. V pripravljenosti je nekaj tisoč prostovoljcev iz 56 območnih združenj ter 91 ekip prve pomoči. Nekatere ekipe so se že aktivirale, beguncem v Dobovi so tako že v četrtek zvečer razdeljevali vodo.
Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic je ob tem pozval ljudi, predvsem mlade, da prebežnikom namenijo svoj čas. Prav tako je izpostavil apel, da poskušamo predsodke premostiti, da poskušamo delovati solidarno, da prebudimo sočutje in spoštljivost do drugačnih.
unhcr - Številke
Na balkanski poti 300.000 beguncev
ŽENEVA - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da je na balkanski poti v smeri proti srednji Evropi okoli 300.000 beguncev, od tega za okoli 191.000 beguncev skrbijo lokalne organizacije Karitasa. Kot so opozorili na mednarodnem srečanju organizacij Karitasa, je v Evropi še dovolj prostora za sprejem beguncev. Meja za sprejem beguncev v Evropi tako po besedah generalnega sekretarja evropskega Karitas Jorga Nuna Mayerja še ni dosežena. Ob tem je poudaril, da je v Libanonu 1,5 milijona beguncev, v Turčiji dva milijona, v Jordaniji pa 630.000 oseb.
V Srbiji naj bi bilo po besedah srbskega predstavnika Karitasa od 5000 do 10.000 beguncev, na Hrvaško je od srede prispelo 14.000 beguncev, v Slovenijo pa okoli 300. V prihodnjih dneh naj bi v Slovenijo prišlo vsak dan od 3000 do 4000 beguncev. Kot je dejala Jana Lampe iz Slovenske karitas, jih Slovenija več ni sposobna sprejeti.
Po podatkih UNHCR je od začetka leta prečkalo Sredozemlje več kot 442.440 ljudi, od tega jih je 2921 umrlo. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je v Evropo letos prišlo 473.887 beguncev in migrantov, od katerih je bilo 40 odstotkov sirskih državljanov.
Po oceni IOM se število beguncev, ki želijo prek Sredozemskega morja doseči Evropo, pozimi ne bo bistveno zmanjšalo. V Siriji in sosednji regiji so se namreč razmere še poslabšale. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da se je povečala revščina med sirskimi begunci v sosednjih državah.
naj migrantov ne bi bilo več. Okoli 2500 beguncev je prevzela Madžarska, ki jih bo prepeljala v bližino meje z Avstrijo, približno tisoč migrantom pa naj bi uspelo priti v Slovenijo, navajajo mediji.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je obtožil Hrvaško, da begunce spodbuja h kršitvi zakona, ko jih usmerja proti meji z Madžarsko. Zanikal je še obstoj dogovora s hrvaškimi oblastmi glede prevoza migrantov z madžarske meje proti meji z Avstrijo. Slovensko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo veleposlanico Hrvaške Vesno Terzic in jo opozorilo, da je treba spoštovati sporazume in pravni red EU. Kritična je bila tudi Evropska komisija, ki je poudarila, da za Hrvaško veljajo evropska azilna in schengenska pravila, po katerih je treba vsako osebo, ki vstopa v državo brez ustreznih dokumentov, registrirati, ji vzeti prstne odtise in dati priložnost, da zaprosi za azil. Sekundarna gibanja brez registracije niso v skladu s pravili, so poudarili.
Milanovic je sicer izpostavil, da Hrvaška ne bo gradila zidov na svoji meji niti hujskala psov na migrante, temveč jim bo pomagala, da se napotijo tja, kamor so se namenili, v države zahodne in severne
evropska unija - Tako predlaga nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier
Odločitev o kvotah sprejeti z večino
Tako bi presegli nasprotovanje držav, ki nočejo obveznih kvot beguncev - Komisija in luksemburško predsedstvo še iščeta soglasje
BERLIN - Pred izrednim vrhom EU o begunski krizi je Nemčija včeraj znova pritisnila na tiste članice, ki nasprotujejo obveznim kvotam za porazdelitev beguncev. Kot je dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, bi bila lahko odločitev o kvotah sprejeta tudi s kvalificirano večino glasov. »Nemčija, Avstrija, Švedska in Italija ne morejo same nositi celotnega bremena. Tako evropska solidarnost ne deluje. In če ne bo šlo drugače, bi morali resno razmisliti o instrumentu kvalificirane večine,« je opozoril vodja nemške diplomacije.
V EU se pomembne politične odločitve načeloma sprejemajo s soglasjem vseh 28 držav članic. V primeru odločanja s kvalificirano večino je obvezujoča odločitev, če jo podpre 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Obveznim kvotam nasprotujejo predvsem Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška. Predlog komisije za premestitev 120.000 beguncev se sprejema po postopku, ki terja kvalificirano večino članic in pridobitev mnenja Evropskega parlamenta, ki pa ni zavezujoče. Čeprav soglasje torej ni nujno, si v Evropski komisiji in luksemburškem predsedstvu prizadevajo, da bi dogovor dosegli s konsenzom in ne bi obšli nekaterih članic. V odzivu na Steinmeierjeve be-
sede so v komisiji poudarili, da si predsednik Jean-Claude Juncker skupaj z luksemburškim predsedstvom prizadeva za konsenz.
Kot je sicer še opozoril Steinmeier, imajo begunci pogosto povsem napačne predstave o Nemčiji. Krožijo številne napačne informacije, kot na primer, da je vsakemu Kosovcu v Nemčiji zagotovljeno delovno mesto ter da je Nemčija pripravljena sprejeti vsakega, da bi le zapolnila vrzel na trgu delovne sile.
Steinmeier se je včeraj mudil na obisku v Turčiji, ki si s Sirijo deli okoli 900 kilometrov dolgo mejo. V tej državi sta približno dva milijona sirskih beguncev. V EU se krepijo pozivi, da je za zajezitev begunskega vala nujno povečati pomoč Turčiji, da bo lahko poskrbela za številne begunce in ti ne bodo iz nje bežali proti Zahodu. Vodja nemške diplomacije je tudi obljubil nadaljnjo pomoč Turčiji za sprejem beguncev.
Podpredsednik turške vlade Numan Kurtulmus je ob tem izpostavil, da je Turčija za 2,2 milijona sirskih beguncev, odkar se je leta 2011 začela državljanska vojna v Siriji, namenila 7,6 milijard ameriških dolarjev. Od začetka leta je turška obalna straža rešila 53.228 beguncev, ki so bili prek morja na poti v Evropo.
Hollande in Renzi pozivata h konkretnim odločitvam na vrhu EU
MODENA - Francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi sta pozvala kolege iz držav članic EU, ki se bodo v sredo sestali na izrednem vrhu, da morajo sprejeti pomembne odločitve o konkretnem ukrepanju, še posebej glede Turčije, in tako preprečiti, da bi begunska kriza v Evropi »ušla izpod nadzora«. Hollande je posvaril, da so nujne konkretne odločitve, sicer bo to pomenilo konec schengenskega sporazuma. Posebej se je zavzel za okrepitev pomoči Turčiji, tako da bodo sirski begunci tam počakali na konec vojne v domovini. »Evropa je nastala, da bi zidove rušili in ne da jih postavljamo,« je poudaril Renzi. Kot je nadaljeval, so nekatere države danes del EU le zato, »ker je nekdo porušil zidove« in jim dal priložnost za svobodo in prihodnost.
Voditelja sta napovedala načrt v treh točkah: vzpostavitev t. i. hotspots v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, kjer bodo lahko migranti zaprosili za azil v katerikoli državi članici EU; pomoč Turčiji; tretja točka pa zadeva okrepljeno pomoč državam, iz katerih begunci prihajajo, še posebej afriškim.
4
Sobota, 19. septembra 2015
MNENJA, RUBRIKE
/
SLOVENIJA TA TEDEN
Obletnica,
ko vlada nima kaj pokazati
Darja Kocbek_
Ko so begunci prek Hrvaške začeli prihajati v Slovenijo, je levosredinska vlada Mira Cerarja dočakala prvo obletnico. Bolj kot delo so prvo leto njenega vladanja zaznamovali odstopi ministrov. Ministrski položaj so bili prisiljeni zapustiti kar štirje. Kot prvi se je že po nekaj tednih ministrovanja poslovil gospodarski minister, nato sta aferi odnesli kar dve ministrici za šolstvo. Vsi omenjeni ministri so bili iz vrst največje vladne stranke SMC. Četrti, ki je moral oditi, je bil minister za obrambo. Ta je bil iz vrst najmanjše koalicijske stranke socialnih demokratov.
SMC je na lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah dejansko zmagala brez programa in vsebine. Zmagala je z obljubami njenega prvaka in sedanjega predsednika vlade Mira Cerarja, da bo v politiko vrnil etiko in poštenost. Vsebinskih projektov in reform v predvolilnem programu SMC, ki je bila kot Stranka Mira Cerarja ustanovljena tik pred volitvami in se je marca letos preimenovala v Stranko modernega centra, ni bilo. Državljani, ki so glasovali zanjo, so v bistvu glasovali za njenega predsednika Mira Cerarja kot nov obraz v politiki in s tem za novo upanje oziroma novega odrešenika, ki jim bo zagotovil blaginjo. Ob takšnih predpostavkah od vlade, ki jo je sestavil, ni bilo moč pričakovati kakšnih prelomnih odločitev. In vlada ob prvi obletnici delovanja v bistvu res tudi nima kaj pokazati.
Ker Sloveniji ne grozi več trojka mednarodnih posojilodajalcev, finančni minister Dušan Mramor na finančnih trgih spet lahko po relativno ugodnih obrestnih merah dobi nove kredite za financiranje obveznosti državnega pro-
PISMA UREDNIŠTVU
O obletnicah in
Primorskega dnevnika in Radia Trst A
Dopis prijatelja in kolege Saše Rudolfa mi je osvežil spomin. Kot je objavljeno na spletnih straneh Predsednika Republike Slovenije, je Radio Trst A prejel odlikovanje ob 50-letnici delovanja leta 1995. Takrat smo bili na Primorskem dnevniku, ki ob enakem jubileju ni bil deležen visoke časti, žalostni, vendar svojega razočaranja nismo izpostavljali v pismu uredništvu ali na katerikoli drug javen način.
Bojan Brezigar
Kje je bila armada učencev in dijakov, kje učitelji in kje profesorji?
Spoštovano uredništvo, veliko sem razmišljala, kako naj bi z Vami dopolnila oz. delila moje osebne misli glede odprtja razstave v Trgovskem domu v sklopu Slofesta.
Vstopila sem v pritličje Trgovskega doma, kjer sem bila prepričana, da bom ob taki zanimivi pobudi, razstavi opazila samo mlade, radovedne, sramežljive ... obraze, ki bi jih razstava peljala, zazibala v svet knjig oz. v svet še živečih slovenskih ustvarjalcev.
Začela sem z očmi iskati mladostnike ali pa tako imenovane posrednike znanja, kulture, vzgoje (profesorji, učitelji, bodoči učitelji, bivši profesorji ...), nobenega od teh nisem našla. Pravega akterja v pritličju Trgovskega doma ni bilo.
računa (pred nekaj dnevi je z dodatno izdajo 30-letne obveznice dolg države povečal za dodatnih 300 milijonov evrov), statistični urad objavlja spodbudne podatke o gospodarski rasti, ker se na papirju zmanjšuje stopnja brezposelnosti, Miro Cerar in vlada, ki jo vodi, v prvem letu nista potrebovala posebnih naporov in spretnosti za ohranjanje relativne stabilnosti in socialnega miru v državi. Tudi iz Bruslja je Ce-rarjeva vlada v glavnem dobivala pohvale, ker je najbolj nujne nepriljubljene ukrepe izvedla njena predhodnica, le-vosredinska vlada Alenke Bratušek.
Težje delo sedanjo levosredinsko vladno koalicijo pod vodstvom Mira Ce-rarja čaka v prihodnjem letu, zlasti zaradi vse manj optimističnih napovedih o gospodarskem okrevanju v območju evra in na globalni ravni, kar bo vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo, saj je glavni vir njegove rasti izvoz. Poleg tega se letos izteka čas, ko je bilo še mogoče črpati evropska sredstva za projekte iz finančnega obdobja od leta 2007 do 2013. Projekti, za katere je denar predviden iz sedanjega finančnega obdobja EU od leta 2014 do 2020, so še na začetku ali šele v pripravi, zato bo evropski denar zanje začel pritekati šele čez tri, štiri, pet ali več let.
Do takrat bo treba preživeti, po vsej verjetnosti z manj denarja, kot ga je v javni blagajni bilo na voljo letos, ker bo gospodarska rast predvidoma začela spet upadati. Zmanjšanje gospodarske rasti oziroma rasti bruto domačega proizvoda pa takoj spet potegne za seboj rast primanjkljaja v državni blagajni, ta pa novo varčevanje. Nižji kot je bruto domači proizvod, z nižjim zne-
l/A

skom v evrih država doseže dovoljeni primanjkljaj državne blagajne, izražen v odstotkih BDP. Manj je zato na voljo za javno porabo. Da v javnem sektorju varčevalnih ukrepov konec letošnjega leta še ne more odpraviti, je vlada na začetku meseca, ko je začela pogajanja s sindikati javnega sektorja za prihodnje leto, že napovedala.
Vodje krovnih sindikalnih central so ji že dali vedeti, da v času, ko gospodarstvo raste, pričakujejo odpravo varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, ki so bili uvedeni v času, ko je gospodarstvo bilo v recesiji. Nič manjša niso pričakovanja upokojencev po povišanju pokojnin. Dvig oziroma uskladitev pokojnin bo za Cerarja in finančnega ministra še večja preizkušnja, kajti to je zahteva upokojenske stranke Desus, ki je druga največja stranka levosredinske vladne koalicije. Desus kot druga največja stranka vladne koalicije od te zahteve zagotovo ne bo odstopil. Je namreč med strankami vladne koalicije edini, ki bi s padcem vlade in posledično razpisom predčasnih volitev najmanj izgubil. Ta stranka, ki je bila v vseh levosredinskih in desnosre-dinskih vladah od leta 2004, bi po vsej verjetnosti bila tudi v novi vladi.
O novih, že tretjih predčasnih parlamentarnih volitvah zapored, zdaj ne govori nihče, kar je znak, da si jih glavne politične stranke ne želijo, ker ne vidijo možnosti, da bi z njimi kaj pridobile. Sedanja levosredinska vlada je tako dejansko koalicija iz nuje, ker država pač mora imeti vlado. Miro Cerar kljub temu v drugem letu mandata ne bo več mogel vztrajati zgolj pri obljubah, da problemi res so, zanje že iščejo rešitve, do teh pa še ni, ker je do njih treba priti z dialogom.
skgz in sso - Obletnica
Čestitke radiu in televiziji RAI
Ob številnih okroglih obletnicah, ki jih letos obeležujemo, ne gre pozabiti na sedem desetletij oddajanja Radia Trst A, nekdanjega radia »Svobodni Trst« in kasneje Radia Trst II. Veliko mlajša je slovenska televizija, katere letos praznujemo dvajsetletnico in na katero je slovenska manjšina v Italiji čakala skoraj 20 let. Tako radijske kot televizijske oddaje izražajo raznoliko pot naše skupnosti v prizadevanju, da bi posredovale čim bolj popolno podobo celotnega dogajanja v večkulturnem in večjezičnem prostoru, ki ga bogati tudi prisotnost slovenske narodne skupnosti. Prepletanje različnih kultur, prikaz celostnega umetniškega in kulturnega bogastva naše skupnosti in širšega prostora, predstavlja dodano vrednost naše medijske stvarnosti. V to smer bo treba še naprej delovati, enakovredno beležiti dogodke v vseh treh pokrajinah, kjer naša skupnost živi, in nadaljevati na poti pluralnosti javne radiotelevizijske medijske službe.
Še posebej je treba biti prisotni med Slovenci v videmski pokrajini, kjer se dejavnosti naših organizacij in društev večajo in ustvarjajo modele, ki bi lahko uspešno delovali v ostalem manjšinskem prostoru. Multimedijski center SMO dokazuje iznajdljivost in novost v promociji naše prisotnosti, ki je v teh dolinah še vedno postavljena v dvom. Tudi Radio Trst A je z vsakodnevnim oglašanjem veliko pred epohalnimi dogodki, ki jih je zabeležil naš prostor, pomagal brisati meje in ustvarjati osnovo za dialog in sodelovanje. Informiral je, a obenem ustvarjal trdno podlago za uveljavljanje našega jezika in naše prisotnosti.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza se zahvaljuje vsem novinarjem, pro-gramistom, upravnemu osebju ter vsem ostalim, ki so v sedemdesetih letih (dvajsetih za slovensko televizijo) prispevali, da se lahko danes spominjamo pomembne zgodovinske etape. Pomembno je nadaljevati na poti obmejnega in vseslovenskega sodelovanja ter iskati vse tiste možnosti, ki bodo nudile nove priložnosti za povezovanje širšega medijskega prostora in boljšega sodelovanja znotraj medijske ponudbe slovenske narodne skupnosti.
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ
Ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici slovenske televizije vam v imenu Sveta slovenskih organizacij in v svojem imenu iskreno čestitam. Vaša ustanova odigrava neprecenljivo vlogo na medijskem in kulturnem področju v korist celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. To poslanstvo mora še naprej temeljiti na osnovah pluralnega in objektivnega posredovanja informacij in kulturne ponudbe, ki so temeljne predpostavke za ohranjanje demokratične, pravične in svobodne družbe. Za slovensko narodno skupnost je vaše delo še toliko bolj pomembno, saj nam omogoča, da se tako ohranjata in krepita jezik in narodna zavest.
Zelim Vam, da bi Vaša ustanova še naprej delovala v tem smislu in tako bogatila naš kulturni prostor.
Walter Bandelj, predsednik SSO
Kaj ni bil obisk razstave namenjen mladim? Izzivu do branja? Mogoče res mladostniki niso več motivirani za branje?
Motivacija za branje je po mojem nadpomenka za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti. Pri doseganju tega cilja imajo poleg učencev in nas staršev, odlično in odločno vlogo ravno učitelji/ profesorji.
Pisal je Primorski dnevnik, da v klopeh bo letos »armada« 1.600 učencev in dijakov. Kje pa so bili vsi?
Po mojem ima šola v tem trenutku veliko vlogo. Sprašujem se, če bo v naslednjih dneh ta "armada" dijakov korakala po Korzu do Trgovskega doma in pokukala razstavo. Ugotovili in spoznali bi tudi, da so nekateri profesorji tudi pesniki, nekateri očetje pisatelji ...!
Kot pravi neki pesnik: ...Težka pot je za mano, ozrem se in vidim svoje stopinje v snegu. Ponosen sem nanje! Saj vem, da utrl sem pot ljudem, ki za mano stopajo...
Želela bi, da bi res naši slovenski avtorji pustili sled našim mladostnikom!
S spoštovanjem
Erika Nardin
TA TEDEN
Edinost svari svoje bralce pred majanjem temeljev slovenskega kulturnega razvoja »Češki listi pozivljajo narod, naj tudi v vojnem času ne pozablja na narodne potrebe. To velja tudi in še posebno za naš mali slovenski narod. Pred vsem moramo imeti pred očmi, da v sedanji veliki borbi ne gre le za to, da ohranimo to, kar imamo ampak, da si to tudi zagotovimo in utrdimo. Kdor miruje, nazaduje! To ne velja samo za one, ki se bore na fronti, ampak tudi za ljudi v zaledju. Res je, da nas sedanja vojna obremenja z nepričakovano težo, ta obrača nase vso pozornost in zahteva ujedinjevanja vseh sil. Vendar bi grešili, ako bi radi tega popolnoma zanemarjali dolžnosti našega zasebnega in narodnega življenja. Te dolžnosti, ki jih treba v interesu naše narodne bodočnosti brezpogojno izpolnjevati tudi sredi te najgrozneje vseh vojn. Najnuja sedaj pa je zagotovitev nemotjenega obstanka narodnega organizma, velikega dela, ki si ga je narod ustvaril z neumornim delom desetletij. Ne
prikrivamo si, da stojimo tu ob danih razmerah pred
PRED 100 LETI
težko nalogo, istotako pa nam ne sme jemati poguma trpkost izpoznanja, da moramo to nalogo vkljub temu izvršiti, pa če imamo zadnjo svojo silo zastaviti v to. Neizogibne narodne potrebe so jasne vsakomur. Treba le, da se to izpoznanje zgosti v voljo in dejanje, ki naj narodni organizem obvaruje pred težko škodo, s katero mu groze nepovoljne razmere.
Preprečiti treba, da se ne omajajo najgloblji temelji našega kulturelnega razvoja.
Samoobsebi umevno, mora biti to skrb onih, ki so ostali doma. Kar so ustvarili rodovi pred nami, treba vsaj ohraniti. To velja posebno za naša obrambna društva, pred vsem pa za našo družbo sv. Cirila in Metoda z nje krajnimi institucijami, kajti težko bi bilo, ako bi morali po vojni znova začeti!
Zato preč z brezbrižnostjo, ki nam žuga z uničenjem! Zavedajmo se, da istotako kakor država, tudi narod potrebuje od svojih pripadnikov ravno v vojnem času večje podpore in pomnožene požrtvovalnosti.«
TA TEDEN
Na pokopališču pri Sv. Ani so odkrili spomenik Bazoviškim junakom. »Nekaj pred deseto uro dopoldne se je na ploščadi pred glavnim pokopališčem zbralo več sto ljudi, ki so v povorki odšli na grob junakov, kjer je bil pred dnevi postavljen spomenik, ki sta ga izdelala akademski kipar Zdenko Kalin in arh. Boris kobe. Ob visokem bronastem stebru s štirimi liki v visokem reliefu je bila častna straža štirih tabornikov rodu Modrega vala. Ko se je množica zgrnila okoli groba, je zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel žalostinko Žrtvam nato je spregovoril Vekoslav Španger, ki je med drugim rekel: »V tem trenutku, ko odkrivamo dostojen spomenik štirim bazoviškim mu-čenikom, Ferdu Bidovcu, Franju Marušiču, Zvonimi-ru Milošu in Alojziju Valenčiču, se hkrati oddolžuje-mo obljubama, ki smo ju dali že pred mnogimi leti. Odbor za proslavo bazoviških žrtev, ki je bil izvoljen leta 1945, si je že tedaj zadal nalogo, da bo postavil
PRED 50 LETI
dostojen spomenik, ker je tedaj poskrbel le za začasno ureditev večnega doma štirih junakov. Dvajset let je minilo od tedaj, toda v vsej tej dobi je odbor nenehno vztrajal v svoji težnji, dokler mu ni uspelo, da je zadano si nalogo izpolnil.
Drugo obljubo smo si dali pred petintridesetimi leti, to je v onem tragičnem trenutku, ko smo se morali posloviti od štirih mučenikov. Tedaj smo jim obljubili, da jih ne bomo nikoli pozabili. Sedaj že pokojni Vladimir Štoka jim je to obljubo ponovil tik preden so se za njimi poslednjič zaprla vrata. Spomenik, ki ga danes odkrivamo priča, da jih nismo pozabili in jih ne bomo pozabili! Nepozabni Ferdo Bidovec, Franjo Ma-rušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič, vam bomo ostali hvaležni v večnost in z ljubeznijo ter zavestno bomo gojili spomin na vas. Vaša žrtev, vaše junaštvo nam blesti v vedno čistejši luči, vaši vzvišeni cilji so naša stremljenja!« Sledilo je polaganje vencev.«
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 19. septembra 2015
5
čedad - Pobuda župana iz Sovodnje Germana Cendoua
Predlog združitve občin Nadiških dolin
ČEDAD - Občina Sovodnja je uradno predlagala Deželi, da se sedem občin Nadiških dolin (poleg Sovodnje še Podbonesec, Špeter, Dreka, Srednje, Grmek, Podutana) združi v eno samo. Župan Germano Cendou je 15. septembra pisal deželnemu odborniku Paolu Panontinu v okviru letošnjega programa za združitev občin, ki ga predvideva 8. člen deželnega zakona reforme krajevnih uprav. Prav Panontin je že poleti vse župane v naši deželi pozval, naj do 15. septembra vložijo svoje predloge za morebitne združitve. Ti bi bili osnova za sestavo deželnega programa združitev, saj želi Dežela zmanjšati število občin. V vsakem primeru pa bi zadnjo besedo imeli občani, ki bi morali združitve potrditi na referendumu.
Debata o morebitni združitvi občin v Nadiških dolinah je tako v Benečiji spet postala aktualna. Med omenjenimi sedmimi občinami imata samo Špeter in Podutana več kot tisoč prebivalcev, skupno pa na tem ozemlju živi 5.900 ljudi, ki pa so zelo razpršeni po goratem območju. »Naša občina ima danes malo več kot 400 prebivalcev in
Župan Sovodnje Germano Cendou
še vedno trpi zaradi demografskega padca, vendar ima skupaj z drugimi občinami v Nadiških dolinah določene dragocene posebnosti,« je napisal Cen-dou v svojem pismu deželnemu odborniku Panontinu. »Nadiške doline so območje, ki je homogeno zaradi svojih geografskih in gospodarskih značilno-
sti, zaznamujejo pa jih tudi skupni jezik, kultura in zgodovina. S časom pa vse težje nudimo potrebne storitve našim prebivalcem, zato predlagam, da Dežela vzame v poštev možnost, da bi naše občine začele pot, ki bi privedla do njihove združitve«.
Čeprav je samo Občina Sovodnja v predvidenem roku poslala Deželi svoj predlog za združitev, se z njim strinjata tudi Občini Srednje, ki jo vodi župan Luca Postregna, in Dreka, kjer je danes župan Mario Zufferli. Obe upravi nameravata v kratkem poslati podobno pismo deželni vladi. Drugače pa trenutno razmišljajo v drugih občin, ki so proti reformi krajevnih uprav vložile priziv na deželno upravno sodišče. Razen Grmeka sicer na splošno ne nasprotujejo morebitni združitvi občin, toda kot je na primer povedal župan Podbonesca Camillo Melissa, menijo, da to ni pravi trenutek, saj čakajo - in upajo - da bo deželno upravno sodišče sprejelo njihov priziv in zaustavilo udejanjanje deželne reforme krajevnih uprav, zlasti kar zadeva ustanovitev medobčinskih teritorialnih zvez. (NM)
aktualno - Stališče deželnega svetnika Igorja Gabrovca
^m v vi	■ v« ■	• v	■
Tržaška občinska uprava je že danes v resnici »metropolitanska občina«
Prejeli smo:
V zadnjih dneh je ne ravno izvirna razprava o Trstu kot metropolitanski občini zadobila nepričakovane razsežnosti. Gotovo so k temu prispevali mediji, ki so začetnim bodicam in nato polemičnim izmenjavam mnenj med tržaškim senatorjem in deželnimi svetniki (do)dali veliko odmevnost.
Gotovo ni dvoma o tem, da uživa vsak senator vso pravico zakonodajne iniciative in torej da predlaga in zagovarja kakršenkoli popravek, naj bo dogovorjen ali ne. Veliko bolj vprašljiva pa je umestnost poteze, ki neposredno načenja suverenost deželne skupščine, da sama piše in spreminja svoj statut, torej svojo lastno ustavo, ki sloni ravno na posebnem statusu avtonomije. Pravih razlogov za tako početje ne poznam oz. o njih lahko le ugibam. Zaenkrat pa so mi zelo jasne posledice te pretirano zaostrene debate, ki je pristala na raven natolcevanja zlasti med Tržačani in Furlani.
Na dan prihajajo spet stare zgodbe o večnih zamerah, izgubljenih priložnostih, neutešenih pričakovanjih. Vse skupaj spominja na znani pregovor, ki modro opominja, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tretji bodo v tem primeru vsi tisti, ki od Severne Italije do Rima hrepenijo po tem, da bi deželam s posebnim statutom, morda naši še najbolj, odščipnili vsako obliko avtonomije. Razv-neta polemika je v tem smislu vojna med reveži, namesto katere bi bilo treba strniti vrste in skupno s tistimi, ki zasledujejo iste cilje, odločno nastopiti v bran naših pravic in deželne avtonomije.
Med zadnjim zasedanjem deželnega sveta smo ob koncu bogate razprave vzeli na znanje »vsiljeni« popravek, ki izrecno navaja možnost metropolitanskih mest, a istočasno tudi ponovno osvežili in potrdili dve zelo pomembni načeli. Prvo je to, da se v Furlaniji Julijski krajini lahko ustanovijo metropolitanska mesta vse od leta 2006, ko je bil to možnost uvedel zakon št. 1, ki je tudi predvidel celo vrsto pogojev po meri Trsta. Drugo je neizpodbitno dejstvo, da bomo o takem
Igor Gabrovec
morebitnem predlogu ureditve odločali sami, se pravi deželni svet FJK, ki ima za to vse predvidene pristojnosti. Vse to dejansko kaže, da je polemika nična in povsem odvečna, saj zadeva nekaj, metro-politansko občino, kar bi se lahko uresničilo že prej, lahko bi se udejanjilo brez vsiljenega popravka v statut in bo enako izvedljivo, nič več in nič manj, tudi po sprejetju »rimskega dopolnila«.
Na podlagi deželnega zakona št. 1 z leta 2006, ki je za FJK merodajen, lahko nastane metropolitansko mesto iz ene (!) ali več občin, ki doseže vsaj 200.000 prebivalcev. Trst se lahko torej spremeni v metropolitansko mesto že danes in celo sam, brez drugih občin. Navsezadnje je za naše razmere daleč največje mesto, saj je že Videm pol manjše. Dežela in država se lahko odločita, da novemu subjektu zaupata tudi nove in izredne dodatne odgovornosti, morda tudi na področju razvijanja pristaniške dejavnosti, industrijskega razvoja in čezmejnega sodelovanja. Možno, a ne samoumevno. Odvisno, kot običajno, od politične volje.
Okoliške občine so po zakonu svobodne, da ostanejo izven metropolitan-skega velemesta. Lahko se tudi odločijo, da pristopijo. Nihče ne sme in za enkrat ne more tega vsiljevati. Na Tržaškem bi lahko pet manjših tržaških občin, ki obkrožajo Trst, lahko skupno sestavljalo novo in samostojno občinsko zvezo, saj so njihova ozemlja na vsak način povezana, ali direktno ali z državno mejo. Tako zasnovana zveza, brez Trsta torej, bi lahko za določena področja sklepala konvenci-
TOMIZZEV DUH
Sobo dam.
In hrano. Beguncu.
Milan Rakovac
Primož Kališnik (Polet) je avtor kler jih ne sprejmemo (spodobno) tega naslova, ki pomeni skrajni alarm vsaj tistih 230 plus 631, bodimo kar
je z metropolitanskim mestom, ostale storitve pa bi upravljala sama po ustaljenem (dvojezičnem) teku, ki velja danes v posameznih majhnih občinah. Na ta način bi prav gotovo bolje zadostili slovenski manjšini in pravicam njenih pripadnikov, istočasno pa bi se na Tržaškem izognili gotovim težavam in že napovedanim problemom, ki jih bo imela pri vsakdanji upravi načrtovana Julijska medobčinska teritorialna zveza. Ali ni to zelo blizu predlogu, ki so ga bili svoj čas deželni vladi skupaj iznesli vsi naši župani?
Če hoče Trst prerasti v mestno občino, je torej vse to možno že od daljnega leta 2006 in torej tudi danes. Veliko lahko naredimo že z razpoložljivimi zakonskimi inštrumenti, mnogo več še z nekaterimi malenkostnimi popravki k reformi zakona 26/2014. Glavna pa je politična volja in prepričanje, da manjšine in njihove zahteve niso trn v peti, ampak dragocena priložnost, ki jo gre ovrednotiti. Le tu se, žal, večkrat zatika.
Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk
koper - Smrtna nesreča
za vse nas. Svoje humanistično prepričanje je že lani strnil takole: »Pripravimo črne obleke, veselo bo. Tudi če bodo pred tem ukinili kakšen časopis zunaj okvira Pravoverja. Ne bo se več treba zatekati v vzporedne svetove, saj se tisti pravi, ki je edini zares naš, počasi že čisti. Če se črnilo dovolj hitro suši, da postane beseda prebrana, o resnici zapisanega ne more požreti noben ogenj«.
Madžarska je samo sebe zaprla z bodečo žico. Da to ni nobena rešitev ampak grožnja je pred par dnevi izjavil hrvaški premier Milanovic. »Mi nočemo nobenih ograj in žic!«. Toda danes smo se Hrvati soočili realnostjo, pregnanci iz Sirije, Iraka, Afganistana in Pakistana se morajo podati v novo smer, v novo državo, o kateri so slišali le, da so v njej tudi minska polja. Sedaj se bomo morali izkazati. Dr. Shoukry Nizar iz Alepa, hrvaški državljan poročen s Hrvatico, umirja svoje Sirce in svoje Hrvate. Dr. Nizar, ki je po naključju zdravnik v Tovarniku, kamor so se pred meje s Srbijo v sredo zgrnili večinoma njegovi sonarodnjaki, se je takoj vključil v sprejem ljudi, kot zdravnik in prevajalec pomaga socialnim delavcem in policiji: »Gledam kako ženske in otroci hodijo lačni, žejni, kako spijo pod milim nebom, v nemogočih razmerah ...
Beguncem sem rekel, da jih bodo tu v Hrvaški pričakali kot ljudi, nenasilno, da prihajajo v čudovito deželo s čudovitimi ljudmi.«.
Še včeraj se je zdelo, da bomo lepo in dobro organizirani sprejeli prvi val beguncev, toda po prvem dnevu so stvari ušle izpod kontrole. Ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusic: »Če bodo številke presegle več tisoč, tega preprosto ne bomo mogli obvladati, nimamo kapacitet .Pogovarjamo se z nekaterimi evropskimi in neevropskimi državami, da bi nam pomagali, če se bo število enormno povečalo".
Ko bo prispelo (in že prihaja) na desetine tisočev ljudi bo Hrvaška, poleg Srbije in Italije postala zbirališče beguncev. Vemo, da si vsi želijo le na Zahod, malokdo bo tu tudi ostal. Na Zahod, torej v Slovenijo in potem naprej. Slovenija je šengenska obramba Evrope. Kaj se bo zgodilo na meji s Hrvaško?
Piše Miha Mazzini: »Če se bomo tu sprenevedali Slovenci, bomo padli še globlje v nečlovečnost: do-
lepo tiho. In vsaj še do tistih 2000, za katere nam zdaj zagotavljajo, da jim lahko tudi čez zimo zagotovimo trdno streho nad glavo, ogrevanje, zdravstveno oskrbo itd. Ko bo to po-polnjeno, lahko pa tudi mi 'zapremo mejo' - nič prej. In začnemo vračati - če bo kam... Avstrija je že doslej oskrbela s temeljno oskrbo 50.000 beguncev, od vlade posebej za to imenovani 'krizni menedžer' Christian Konrad, je včeraj izjavil, da računa letos še na 30-35.000 nadaljnjih. 'Čoln še zdaleč ni poln', je rekel«.
In spet Primož Kališnik: »Spomnim se otroštva, ko je oče vsako nedeljo domov na kosilo pripeljal neznance, južnjake, ki so v Slovenijo prišli za delom in jih je oče nebogljene našel na praznih ljubljanskih ulicah, tam nekje okoli železniške postaje. Z materjo sta jih nahranila, kdo se je še umil, dobil fičnik v žep in odšel... Morda je zdaj čas, da nehamo barantati z besedo Evropa in se spomnimo, da smo Evropejci, posamezniki. Da smo ljudje z dela sveta, ki je bil in bo pomemben gradnik civilizacije. Ne države, posamezniki - če bomo hoteli, bomo lahko kaj postorili v tragediji, ki nam zvoni na vrata ... «
Hrvaška bo/je v imenu cele Evrope spet na preizkušnji človečnosti. Spet pravim zato, ker se moramo spomniti nedavnih balkanskih vojn, ko je Hrvaška sprejela okoli pol milijona pregnanih Hrvatov iz okupiranih področij Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije in še nadaljnjih pol milijona državljanov drugih narodnosti, največ Bošnjakov. Namestila jih je po hotelih, počitniških domovih, avtokampih, ta zasilna namestitev je trajala do konca vojne 1995. Sedaj je Hrvaška članica Evropske unije, lahko bi računala na ščepec EU solidarnosti. No, v praksi je tako, da EU, razen Avstrije in Nemčije, nima nobene strategije. V najboljšem primeru lahko pričakujemo izdatnejšo denarno pomoč iz evropskih fondov, zadrževanje vseh teh ljudi v zahodnobalkanski karanteni in dolgotrajno posamično reševanje njihovih razmestitev. V vsej grozi je to le malo manj strašno, kot če bi jih začeli vračati v vstopne države ali v neobstoječe domovine, od koder jih je pognala vojna.
Medtem se učim osnovnih fraz v arabščini. Jutri mi utegnejo priti prav.
Mladenič ob življenje
V mopedista, ki je vozil brez čelade, je pred Sergaši trčil 46-letni Tržačan
KOPER - Osemnajstletni voznik kolesa s pomožnim motorjem je v četrtek ponoči v izolski bolnišnici podlegel posledicam prometne nesreče, do katere je prišlo nedaleč na cesti, ki povezuje Koper z mejnim prehodom Dragonja. V nesrečo je bil vpleten avtomobilist iz Trsta. Mladi voznik kolesa s pomožnim motorjem znamke Piaggio, tip Zip 25, doma iz Šalare, se je po navedbah koprske policijske uprave vključeval iz bencinskega servisa pred Srga-ši levo proti Dragonji. Pri tem je zapeljal na smerni otok med voziščema, ki ni namenjen vožnji, in vozil po tem otoku.
Iz nasprotne smeri (iz Dragonje proti Kopru) je pripeljal 46-letni voznik osebnega avtomobila iz Trsta, ki je nameraval zapeljati desno na bencinski servis. Pri tem je prav tako z levimi kolesi zapeljal na otok, po katerem je vozil 18-letnik. Vozili sta čelno trčili na sredinskem otoku in mladenič, ki ni imel čelade, se je pri padcu hudo poškodoval. Odpeljali so ga v izolsko bolnico, od koder so pozneje sporočili, da je ponoči žal umrl.
Arhivska slika mejnega prehoda Dragonja
/	Sobota, 19. septembra 
2015	1 1
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
»Slofest potrjuje, da smo končno normalno mesto«
»Dobrodošli ponovno na Slofestu v središču mesta! Slofest potrjuje, da smo končno normalno mesto in normalna skupnost.« S temi besedami je tržaški župan Roberto Cosolini sinoči nagovoril poln šotor na Borznem trgu. Z njegovo dobrodošlico vsem sooblikovalcem Slofesta in ministru za Slovence v zamejstvu po svetu Gorazdu Žmavcu se je tudi uradno začel letošnji Slofest.
Župan je spomnil, da je bila pot, po kateri je morala tržaška skupnost, težavna, da je na koncu le razumela, kolikšno bogastvo se skriva v njenih različnih identitetah in jezikih. »Ponosni smo, da lahko v središču mesta gostimo tovrstni praznik, za kar se zahvaljujemo Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je želela z nami deliti svoj projekt.« Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je naredil še korak dlje. »Slofest ni samo dokaz, da postajamo "normalni", temveč je zame tudi razlog za zadovoljstvo. Kajti vedno sem bil vesel dejstva, da sem zrasel v mestu, v katerem živi tudi slovenska skupnost, saj me je njena prisotnost bogatila. Vesel sem tudi, ker ta praznik v mestnem središču končno odpravlja smešno anomalijo, zaradi katere se je občina, v kateri živi največ Slovencev, delala, da jih ni ...ali da so vsi Kraševci...«
Slovensko državo je, kot omenjeno, zastopal minister Žmavc, medtem ko se je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar pisno opravičila, da se mora v teh urah boriti za proračun, s katerim bi kultura preživela naslednji dve leti. Žmavc se je zahvalil vsem, ki prispevajo k veličini dogodka, kakršen je Slofest - dogodka, ki želi mestu povedati, da so Slovenci njegov sestavni del, istočasno pa prispevati k ohranjanju slovenstva in zgodovinskega spomina.
Otvoritveno slovesnost je dvojezično povezovala Vida Valenčič, ki se je tudi zahvalila res dolgemu seznamu soorganiza-torjev, pokroviteljev in podpornikov, brez katerih bi bilo Slofest nemogoče izpeljati. Mnogi med njimi so sedeli tudi med občinstvom. Veliko je bilo tudi javnih upraviteljev in političnih zastopnikov (manjšinski predstavniki so se pred odprtjem tudi sestali z ministrom v Tržaškem knjižnem središču in ga pospremili na krajši obisk na županstvo). Večer se je nadaljeval s koncertom orkestra Glasbene matice, ki ga je vodil Igor Zobin, in krstno uprizoritvijo predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah. (pd)
^ a
Zgoraj otvoritev pod balonom na Borznem trgu in spodaj na tržaškem županstvu generalna konzulka Slovenije Ingrid Sergaš, minister Gorazd Žmavc in župan Roberto Cosolini
foto damj@n
obletnica rasnih zakonov
Tišina, spomin in dan rasistične sramote
Trst, kjer je 18. septembra 1938 italijanski fašistični diktator Benito Mussolini razglasil protijudovske rasne zakone, je doživel dvojno obeležitev tega žalostnega datuma. Obletnico so s krajšo slovesnostjo dopoldne obeležili tržaški župan Roberto Cosolini s številnimi odborniki ter rabin Eliezer Shai Di Martino in predsednik judovske skupnosti Alessandro Salonichio s člani vodstva skupnosti. Po besedah župana Cosolinija tišina in spomin, zlasti v trenutkih, ko nas preglasijo kričanje in polemike, veljata več kot številni govori in besede, medtem ko je rabin Di Martino poudaril pomen spominjanja zaveze med Bogom in človekom ter enakosti pred Bogom, da bi se taka tragedija nikoli več ne ponovila.
Popoldne pa je na istem kraju potekala svečanost, ki jo je priredil Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dol-ci (na sliki FOTODAMJ@N). Najprej je v bivši dvorani Aiat potekala predstava Savina v izvedbi Tatiane Malalan in Ne-
ve Kranjec, zatem je na Velikem trgu stekla prireditev, na kateri so ob predstavnikih občinske uprave in odbora Dol-ci spregovorili še novinar Pierluigi Sabatti, pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin in nastopajoči v okviru prve revije, posvečene pesmim o miru in bratstvu. Pri tem pobudniki predlagajo, naj se ob enojezični plošči, ki spominja na rasne zakone, postavi druga, večjezična (vsaj v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini), ki naj spominja na vse žrtve preganjanja. Prav tako naj se uvede tudi dan rasistične sramote s ciljem spoznavati bolezen rasizma in spodbujati kulturo ne-rasizma. (iž)
županstvo
Srečanje
manjšinskih
dnevnikov
V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta bo danes dopoldne mednarodno srečanje o vlogi in poslanstvu ter tudi težavah dnevnikov narodnih manjšin v Evropi. Pobuda (začetek ob 9. uri) sodi v prireditve ob 70-letnici Primorskega dnevnika. Uvodoma bodo udeležence pozdravili župan Trsta Roberto Cosolini, deželni odbornik za kulturo Gianni Tor-renti, predsednik Novinarske zbornice FJK Cristiano Degano in Edida Slezakova, predsednica združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS.
Prvi poročevalec bo Mart-xelo Otamendi, direktor časopisa Berria, edinega dnevnika v baskovskem jeziku v Španiji. Otamendi je bil med ustanovitelji prvega baskovskega dnevnika Egunkaria, ki so ga španske oblasti zaprle zaradi domnevnih povezav s separatistično organizacijo ETA. Otamendija so takrat aretirali in v zaporu tudi mučili, na kar so ga popolnoma oprostili vseh obtožb.
Toni Ebner, odgovorni urednik bocenskega dnevnika v nemškem jeziku Dolomiten, bo predstavil stvarnost južno-tirolskega časopisa, medtem ko bo Jorgen Mollekaer spregovoril o dnevniku danske jezikovne skupnosti v Nemčiji Flensborg Avis. Srečanje bosta sklenila Roberto Palisca (La Voce del Popolo z Reke) in Dušan Udovič (Primorski dnev-nik.Vstop je prost, poskrbljeno bo za simultano prevajanje v slovenščino, italijanščino in angleščino.
Združenje manjšinskih dnevnikov v Evropi je bil ustanovljeno leta 2001 na predlog urednikov manjšinskih časopisov, ki se redno srečujejo. Združenje MIDAS si med drugim prizadeva za usklajevanje njihovih strategij, sodelovanje na področju izmenjave informacij, tiska in oglaševanje ter organizacijo prodajne mreže. Med ustanovitelji združenja je tudi Primorski dnevnik.
kulturni dom - Dvojna okrogla obletnica
Praznik slovenskega radia in televizije
Na jutrišnji proslavi bodo počastili 70-letnico radia in 20-letnico televizije v sklopu deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino
Sedemdeset let slovenskega radia in dvajset let slovenske televizije na deželnem sedežu RAI FJK je dvojna, okrogla obletnica, ki jo bodo slovesno in praznično počastili jutri ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Zgodovina slovenske radijske postaje v Trstu obeleži svoj začetek 5. februarja 1944, ko so Nemci ob zasedbi teh krajev uvedli na tržaški radijski postaji oddaje v slovenskem jeziku. Drugo poglavje v zgodovini slovenskega radia pa zajema obdobje po prvem maju 1945, ko je deloval Radio svobodni Trst ali Radio Trieste libera; leta 1946 pa se je tržaška slovenska postaja osamosvojila.
Pred dvajsetimi leti je v sklopu deželnega sedeža RAI začela predvajati te-lednevnike, oddaje in dokumentarce tu-
di slovenska televizija, ki je kmalu postala priljubljen in nezamenljiv vir informacij o dogajanju v svetu, a predvsem znotraj pestre dejavnosti slovenske skupnosti v naši deželi.
Zelo tesna so na obeh področjih sodelovanja in izmenjave z RTV Slove-
nija, zato bo jutrišnja proslava ob dvojni obletnici potekala v znamenju povezovanja, z nastopom Big Banda RTV (ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, ki ravno tako praznuje letos 70-le-tnico) in izstopajočih slovenskih pevskih solistov iz dežele Furlanije Julijske kra-
jine. Koncert bo slovesno zaključil tudi drugo izvedbo Slofesta, razvejanega festivala slovenskih organizacij na italijanskem teritoriju.
Spored koncerta se bo na niti spomina navezal na prehojeno pot s pesmimi, ki so v desetletjih spremljale poslu-
šalce, jih zvabile na ples ali na sentimentalno razpoloženje. Orkester bo vodil Lojze Kranjčan, prve dame gala večera pa bodo že uveljavljene pevke in mladi upi z različnih glasbenih področij: Demetra Malalan, Anika Horvat, Ylenia Zobec, Andrejka Možina, Kristina Fran-dolič, Martina Feri, Tinkara Kovač in Marta Donnini.
V Kulturni dom so vabljeni vsi zvesti poslušalci in gledalci, ki so v zadnjem sedemdesetletju omogočili, da sta slovenski radio in televizija gradila na trdnih osnovah svojo sedanjost in bodočnost, z izpolnjevanjem poslanstva, ki povezuje veliko ekipo tržaškega sedeža z drugimi obmejnimi deželnimi sedeži iz Bocna, Aoste, Kopra in s Koroške. Vstop prost do zasedbe mest.
/
TRST
Sobota, 19. septembra 2015
7
javne uprave - Odgovor deželnemu odborniku Panontinu
Zgonik in Repentabor za sedaj odklanjata združitev
Svoje stališče utemeljujeta s postopkom spojitve, medobčinsko zvezo in slovensko manjšino
Občini Zgonik in Repentabor za sedaj ne razmišljata o združitvi oziroma spojitvi. Tako sta župana Monica Hro-vatin in Marko Pisani odgovorila deželnemu odborniku Paolu Panontinu, ki je želel njuno mnenje o morebitni združitvi. Odbornik je za mnenje o združitvah zaprosil vse župane manjših občin Fur-lanije-Julijske krajine, od katerih je do srede tega meseca dobil pozitivne in negativne odgovore.
Zupana kraških občin sta negativni odgovor deželnemu odborniku za lokalne uprave utemeljila s tremi argumenti: procedura združevanja, medobčinska zveza in zaščita Slovencev. Časovni roki, ki jih predlaga Dežela, se županoma zdijo prehitri, saj mora biti morebitna spojitev občin dobro premišljena in pretehtana, kar zahteva določen čas. Drugi problem, ki ga postavljata Pisani in Hrovati-nova, zadeva nastajajočo tržaško medobčinsko zvezo. Slednja, kot znano, odpira
Županja Monica Hrovatin
vrsto neznank, saj so v igri bodoči odnosi med občinami in hkrati odnosi manjših uprav do Trsta. Tretji pomislek zadeva zaščito slovenske manjšine. Zgonik in Repentabor sta na seznamu 32 občin zaščitnega zakona, morebitna združitev-spojitev pa bi s tega vidika morda odprla proceduralne težave pri izvajanju zaščite.
Župan Marko Pisani
V zgoniški in v repentabrski občini, ki vsekakor ne zavračata dialoga in soočenja z Deželo in odbornikom Pa-nontinom, ugotavljajo, da so med prvimi (tudi na deželni ravni) združevali občinske službe in raznorazne servise za občane. Gre za ustaljene primere dobre prakse (skupne tehnične in šolske služ-
be, zdravstvo, socialna oskrba itd.), ki so se dobro obrestovali, zato bi bilo v tem trenutku neprimerno hiteti s postopki združevanja, pravijo upravitelji Zgonika in Repentabra.
Reforma lokalnih uprav obvezuje Deželo, da vsako leto izdela načrt za združevanje občin na osnovi predlogov posameznih uprav. Do 15. septembra je Panontin dobil štiri konkretne predloge za spojitev uprav: Ligosullo in Trep-po Carnico predlagata združitev z občino Villa Santina, Lauco in Raveo z Enemonzom, Cimolais z Andreisom, Barcisom, Clautom ter Ertom in Cas-som, v Benečiji pa predlagajo združitev uprav Nadiških dolin. V Furlaniji-Julij-ski krajini je trenutno 216 občin. Kot podatek naj dodamo, da se je v pokrajini Trento pred kratkim združilo kar trideset občin, kar predstavlja rekord v državnem merilu.
S.T.
V občinskem svetu o nujnih popravilih na Škavenci
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bil govor tudi o open-skem trgu Škavenca, ki bi bil potreben popravil. Tržaški občinski svetniki Demokratske stranke Giovanni Barbo, Alessandro Carmi, Angelo Curreli, Aureo Muzzi, Mario Ravalico in Igor Svab (SSk) so predstavili dnevni red na to temo, saj so od domačinov prejeli več obvestil. Kamenčki na trgu, kjer se zadržujejo otroci, niso najbolj primerni, saj se v vetrovnih dneh dvigajo v zrak, Marijin kipec pa je bil večkrat tarča vandalov: namesto steklene šipe bi morali tja namestiti kak drug, trši material. Zidki so prav tako poškodovani, zato svetniki pozivajo pristojnega odbornika, naj poskrbi za potrebna popravila.
Russo (DS) zbira podpise za mestno občino
Senator Francesco Russo je sinoči začel zbirati podpise za ustanovitev tržaške mestne občine, potem ko je doslej podporo zanjo iskal na spletnih straneh. Predstavnik DS je v Ul. delle Torri postavil stojnico, kjer bo zbiral podpise v podporo pobudi #TriesteMetropolitana.
begunci - Srečanje na Prefekturi
Podpora sprejemnemu centru pri Lazaretu
Nekdanjo policijsko postajo pri Lazaretu (na sliki vhod-foto Damj@n) v miljski občini bodo preuredili v sprejemni center za begunce oziroma za prosilce za azil. To je povedal deželni odbornik Gianni Torrenti po včerajšnjem delovnem sestanku, ki ga je sklicala prefektinja Madia Adelaide Garufi in ki so se ga udeležili tudi župani vseh občin iz tržaške pokrajine. »Odločili smo se za razpršeno porazdelitev beguncev na ozemlju, kar se je doslej izkazalo za pravilno rešitev,« je dejal Torrenti. Povedal je tudi, da bodo v prihodnjih dneh nekaj beguncev iz tržaške pokrajine premestili na območje Pordenona. Nekdanja policijska postaja v miljski občini sicer zahteva precej obnovitvenih del, prenovljena struktura, je pojasnil še Torrenti, bo potem na voljo lokalni skupnosti.
Deželna uprava po odbornikovih besedah zelo pozorno in ažurno spremlja dogajanja z begunci na Hrvaškem in v Sloveniji. Po Torrentijevih besedah vsekakor še ni pokazateljev, da se bo begunski val iz držav nekdanje Jugoslavije premaknil v našo deželo.
dolina - OŠ Prežihovega Voranca
Zaradi prenove selitev v Domjo
Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Dolini so pravkar pričeli s poukom v okviru novega šolskega leta, a se bodo morali v bližnji prihodnosti seliti v Domjo. Razlog za selitev je dvojna: po eni strani že poteka sanacija poda, ki ga, kot v marsikateri stavbi iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja, prekrivajo ploščice iz linoleja. Te so na tla zalepili z lepilom, ki vsebuje azbestna vlakna. Ploščice so se s časom obrabile, nastale so razpoke in v zrak so začeli uhajati delci azbesta, kar je povzročilo zaskrbljenost staršev. Dolinska občinska uprava je odredila zamenjavo ploščic, ki že poteka, poleg tega se je odločila izvesti tudi druga popravila na šolski stavbi, ki so bila itak že v načrtu in posledično bo prišlo do temeljitega posega na poslopju, zaradi tega pa bo potrebno, da se šola preseli.
Do selitve naj bi prišlo v drugi polovici oktobra, šola Vo-ranc pa bo preostali del letošnjega šolskega leta preživela v poslopju, kjer domujeta slovenska Osnovna šola Mare Sam-sa in italijanska osnovna šola Anna Frank. En razred bo v pritličnih prostorih šole Samsa, ostali štirje pa v prvem nadstropju, kjer je šola Frank. V Domjo bodo preselili tudi kuhinjo, šola Voranc pa je v začetku šolskega leta ostala tudi brez jedilnice, saj so se prenovitvena dela zavlekla. Prvi teden tako ni bilo kosila, s torkom pa bodo kosilo delili v jedilnici vrtca Pika Nogavička. (iž)
ricmanje - Dela
Cesta skozi vas dalj časa zaprta
Uprava občine Dolina sporoča, da bo zaradi obnavljanja kanalizacije in vodovoda v Ricmanjih pokrajinska cesta št. 20, ki gre skozi vas, na odseku med hišnima številkama 169 in 136 zaprta za promet od ponedeljka, 21. septembra, do zaključka posega. Predvidoma bodo dela trajala 75 delovnih dni. Obenem obvešča, da bo za zagotovitev delovanja službe javnega prevoza na ploščadi pod avtocesto in pri pokopališču prepovedano parkiranje (z odstranitvijo vozila). Podjetje Trieste Tra-sporti je tudi spremenilo progo avtobusa št. 41, ki bo od ponedeljka za kakih 90 dni sledeča: proti Boljuncu: od Domja za Log, potem skozi Domjo, Krmenko, Boljunec in Boršt do Ricmanj (pokopališče). Proti tržaški železniški postaji: iz Ricmanj skozi Boršt, Bolju-nec, Krmenko, Domjo, Log in Domjo, od tam pa po običajni poti.
Nezakonit avtoklepar
Tržaška lokalna policija je v teh dneh zaključila preiskavo o nezakoniti avtokleparski delavnici na Čarboli, ki jo je brez dovoljenj upravljal 71-letni Tržačan C.M. Policisti so nezakonitemu avtokle-parju zasegli delovno orodje, med temi brusilke, kompresor, varilnik in vijake ter mu napisali izredno visoko globo zaradi neprijavljene aktivnosti in nezakonitega zasedanja javne površine.
V Ul. Venezian zaprli lokal
Karabinjerji in lokalna policija so v skupni kontroli evidentirali številne nepravilnosti v gostinskem lokalu v Ul. Venezian in odredili njegovo zaprtje, dokler ne bodo odpravljene vse nepravilnosti. Lokal ni imel izobešenih ustreznih dovoljenj, higienske razmere so bile slabe, obenem so upravitelji promovirali prodajo alkoholnih pijač po 22. uri.
Pijani in brez izpita
Policija je v četrtek zjutraj na postajališču pri De-vinu v smeri proti Trstu ovadila tri mlade Bolgare zaradi pijanosti, enega pa zaradi vožnje brez opravljenega vozniškega izpita. Slednji je v prvem avtomobilu vlekel pijano trojico mladeničev v drugem. Policisti so jim vozili zasegli.
praprot - Vaška polemika o oddajniku družbe Wind
Predsednik Jusa zavrača očitke: »V zvezi z anteno doslej ni bilo pripomb«
Predsednik praprovskega jusa Frančko Briš-čak ni zadovoljen s polemiko, ki je izbruhnila okrog načrtovane namestitve telefonskega oddajnika družbe Wind na jusarskem zemljišču. Zbodli so ga članki s stališči odbora proti postavitvi antene, objavljeni v našem dnevniku, na nedavnem vaškem sestanku so ga nekateri vaščani ostro napadli in menda težko ozmerjali, »da v svojem življenju nisem slišal toliko psovk na moj račun«. Briščak poudarja, da odločitev ni nikoli sprejemal sam (doslej sem vedno ravnal po pravilih, »najsi-bo v športnem društvu, kakor tudi sedaj, ko sem večletni predsednik Jusa, čeprav sem na dveh občnih zborih prosil, da bi me kdo od članov nalse-dil«). Na spomladanskem občnem zboru Jusa ni bilo slišati nobene pripombe k načrtu družbe Wind, o katerem je poročal, kakor tudi ni bilo pripomb devinsko-nabrežinske občinske uprave. S sklenitvijo pogodbe s telefonsko družbo pa se je strinjala tudi Agrarna skupnost. Zdaj pa se nekateri člani Jusa, ki se sicer ne izpostavljajo z imeni in priimki, zgražajo in kritike letijo na samega predsednika.
Pred časom ga je predsednica Vaške skupnosti Pia Cah povabila na sestanek, da bi se pomenili o projektu za spomenik Jusa v spomin na vse žrtve prve svetovne vojne. »Na sestanek sem prinesel dokumente o spomeniku, a ga vaščani niso hoteli niti videti niti o njem slišati. Začeli so me zmerjati zaradi projekta Windove antene, posebno dva vaščana sta se drla name in me nista pustila do besede.« Toliko psovk na njegov račun ni še nikoli slišal.
Glede samega načrta ga je 20. marca lani prvi poklical devinsko-nabrežinski podžupan, ker je Wind že oktobra 2013 zaprosil za postavitev antene v Praprotu, prošnjo pa je občina sprejela. Zemljišče je jusarsko, zato je predstavnik družbe obiskal jusarje in jim predstavil osnutek pogodbe za devetletno posojilo terena. Jusarji so preučili pogodbo in zahtevali nekaj popravkov, jusarski odbor pa je 14. maja lani sprejel sklep za pooblastitev predsednika, da podpiše pogodbo. Prisotnih je bilo pet odbornikov in dva nadzornika.
12. marca letos je predsednik občnega zbora Roberto Briščak 22 članom, zbranim v Trnov-
ci, prebral predsednikovo poročilo, v katerem je obnovil zgodbo in jih seznanil s podpisom pogodbe, »v nasprotnem primeru bi Občina podpisala ter tudi kasirala letno najemnino«, piše v poročilu. Pripomb ni bilo, po Briščakovih besedah sta na občnem zboru to odločitev podprla tudi predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec in koordinator Carlo Grgič.
»Nočem spodbujati polemike z nasprotniki postavitve antene. Jaz sem vedno spoštoval tudi ljudi, ki imajo drugačno mnenje,« pravi Frančko Briščak. Ne razumem pa tistih, ki najprej govorijo eno in se potem premislijo, če jih kdo napelje. »Najbolj smešna se mi zdi izjava, da bodo otroci vrtca in osnovne šole v Šempolaju ogroženi zaradi antene, ki je dva kilometra daleč. Kam pa bodo poslali otroke na nižjo, saj je stavba med dvema antenama, ki nista oddaljeni niti pol kilometra?« se ironično sprašuje Briščak.
Dela na gradbišču so začasno ustavljena, a se bodo menda kmalu nadaljevala, saj je manjkajoča dokumentacija z zapisnikom sklepa upravnega sveta Jusa že romal na Windov sedež. (af)
8
Sobota, 19. septembra 2015
TRST
Matej Susič, Lučka Susič in Marjan Jevnikar fotodamj@n
gledališki vrtiljak - Nova sezona
Sedem zabavnih
nedeljskih doživetij
Z novim šolskim letom se začenja tudi nova gledališka sezona za najmlajše, ki jo že vrsto let Radijski oder pripravlja v sodelovanju s Slovensko prosveto. V 18. sezoni, v kateri bo Gledališki vrtiljak dosegel polnoletnost, prireditelja ponujata bogat in raznolik program, ki bo namenjen otrokom med 3. in 11. letom starosti. Mlado občinstvo si bo lahko ogledalo sedem nedeljskih predstav, z natančno pripravljenim otroškim abonmajem pa se organizatorji želijo še bolj posvetiti podmladku gledališkega občinstva.
Več o letošnjem repertoarju sta na včerajšnjem srečanju z novinarji povedala Marjan Jevnikar in Lučka Susič, ki sta izpostavila tudi finančno pomoč ZKB in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sodelovanje Študijskega centra Melanie Klein, ki bo pred vsako predstavo poskrbel za animacijo. Prizorišče gledaliških predstav ostaja isto - dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ki bo letos toplejša, saj so v njej posodobili sistem gretja. Nespremenjena ostajata tudi cena abonmajev in namen Gledališkega vrtiljaka - skrb za ohranitev lepe slovenske besede.
V novo sezono bodo otroci zakorakali s Trnuljko, ki jo bodo v nedeljo, 27. septembra, uprizorili otroci, ki so ob koncu šolskega leta obiskovali malo gledališko šolo Matejke Peterlin. V lastni produkciji je nastala še ena predstava; Slovenski oder bo na dan, ko nas obišče sv. Miklavž, se pravi 6. decembra, uprizoril igro Čudežno darilo. Letos v Trstu ne bo gostovala nobena skupina s Koroške (v sklopu Koroških dnevov na Primorskem), bodo pa v Trst prišle po dve skupini iz Ljubljane in po ena iz Lendave, Maribora in Bleda. Ljubljančani bodo v Trstu gostovali 25. oktobra, ko bo gledališče Unikat uprizorilo Pravljično urico babice Pra, ki sploh ne pričakuje Tigra. Novembrski termin, in sicer 15. november, je pripadel ljubljanskemu Gledališču iz desnega žepka, ki bo uprizorilo igrico Peter Strah. Decembrsko predstavo bo kot omenjeno oblikoval Radijski oder. 10. januarja bo na tržaškem odru gostovalo Lutkovno gledališče Maribor, ki se bo predstavilo s predstavilo Petelin se sestavi. Otroški abonma bo prinesel še eno živalsko pripoved: 14. februarja bo gledališče Ku-Kuc iz Lendave uprizorilo predstavo Veliki strah malega tigra. Letošnji repertoar bo 13. marca sklenila produkcija Lutkovnega gledališča Rado Mužan z Bleda, ki nosi naslov Kača naočarka.
Pester program je v besedi in sliki predstavljen na lično opremljenih plakatih in letakih, ki jih je tudi letos pripravil Matej Susič. Njegov zabaven in pisan pogled na ži-valice iz džungle bodo otroci lahko spoznavali v vrtcih in šolah, kjer bodo starši dobili informacije o letošnjem repertoarju. Za abonma bo potrebno odšteti 35 evrov za prvo osebo, drugi otrok ali spremljevalec bo plačal le 25 evrov. Abonma za ostale člane iste družine pa bo brezplačen. Abonmaje je mogoče kupiti ali rezervirati na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti št. 3 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro (telefon 040370846) ali pa pred začetkom predstave v Marijinem domu. Tako kot veleva tradicija, bo tudi letos v okviru Gledališkega vrtiljaka potekal likovni natečaj za domišljijsko risbo z naslovom Moj najljubši gledališki junak. Ob zadnji predstavi bodo otroške risbe razstavljene, najlepše pa tudi nagrajene. (sč)
Včeraj danes
Danes, SOBOTA,
19.	septembra 2015
SUZANA
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide ob 12.32 in zatone ob 22.30.
Jutri, NEDELJA,
20.	septembra 2015
SVETLANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,4 stopinje C, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo do oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C.
0 Prireditve
SLOFEST: do nedelje, 20. septembra. RAI - Deželni sedež za FJK, vabi v nedeljo, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Trst, na jubilejni večer ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici Slovenske televizije. Nastopil bo Big band RTVSLO pod vodstvom Lojzeta Krajnčana s pevkami Marto Donnini, Martino Feri, Kristino Frando-lič, Aniko Horvat, Tinkaro Kovač, Demetro Malalan, Andrejko Možina in Ylenio Zobec. Vstop prost do zasedbe mest.
MEDNARODNO ZDRUŽENJE, delavnice molitve in življenja, vabi na srečanje v okviru delavnice »Bog nežnosti« v torek, 22. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Dunajski cesti 35 na Opčinah. Info na tel. št. 340-3864889 (Branka).
OaJUtidtoM iDa/ufi.
50 zlatih skupnih let, dva prstana bleščeča sta iskrila se, drug drugemu sta dala ljubezen . in srce.
H Čestitke
Točno 1 leto je minilo, odkar si naju s tvojim jokom razveselila. Danes prvič pihala boš svečko. Veliko sreče, koš poljubčkov, vse najboljše MIŠKA ti iz vsega srca želiva očka Peter in mama Cristina.
Draga ASIA! Že prvo svečko boš na torti ugasnila in vseh nas razveselila. Zraven še vse najboljše bomo zapeli in vso srečo ti želeli. Teta Ivana, stric Dean ter bratranca Isabel in Martin.
ASIA, danes je tvoj 1. rojstni dan, naj bo lep ta dan, naj bo s soncem posijan, naj cvetke okrog tebe v veselju in radost ti cvetijo, nono Sergio in nona Cinzia ti to želijo.
Danes ASIA svoj prvi rojstni dan ima in vse najboljše ji želi pranona Marija iz srca!
Abraham v Gropado z vrečo prisopiha, kup daril nosi, da komaj še diha; slavljenka ELENA jih namreč danes 50 proslavlja; vsa naša družba ji z najlepšimi željami prisrčno nazdravlja. Družine Geri, Giacomini, Kofol in Mahnich.
Danes praznujeta 50-letnico poroke draga nona CARMELA in nono DARIO. Še mnogo skupnih let v zdravju in ljubezni jima voščijo Manuel, Nicole in Giulia.
S Poslovni oglasi
DRUŠTVO ŽENSKA TOPONOMASTI-
KA, v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti občine Trst, I. Okrajem za Zahodni Kras in DSI vabi v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v Kulturni dom Prosek-Kontovel na prireditev in otvoritev razstave »Na poti enakopravnosti - Pogled na žensko topo-nomastiko v Sloveniji«. Razstava bo na ogled na sedežu I. Okraja za Zahodni Kras od 24. septembra do 1. oktobra 10.30-13.00 in 16.00-18.00.
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »F. Pavisi« v Ul. Mazzini 30, prireja dve srečanji na temo »Zivljenje-pis prvih treh sedemletk - Duh jaza se utelesi«. V petek, 25. septembra, ob 20.00 in v soboto, 26. septembra, ob 17.30. Predavatelj dr. Leonardo Marc-hiori bo podal poglobljen psihološki in psihiatričen pogled na človeka z an-tropozofskega stališča. Prijave na tel. 339-7809778.
SKD VESNA vabi v petek, 25. septembra, ob 20. uri v Dom A. Sirka v Križ na odprtje razstave Pavla Hrovatina med Krasom in morjem z zvoki kamna. Glasbena točka prof. Giancarla Gasserja, predstavitev Jasna Merku.
OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30).
SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Sonje in Gabrijele Ozbič v kavarni Gruden v Nabrežini v petek, 2. oktobra, ob 18. uri.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru.
PODJETJE IŠČE DELAVCA z večletno izkušnjo dela na računalniško vodenih reskalnih strojih (CNC).
Za informacije 040-228881, v jutranjih urah.
PRODAM knjige za 3.a razred liceja Prešeren, polovična cena. Tel. št.: 338-6059893.
PRODAM peč na drva unical za centralno kurjavo, malo rabljena, po ugodni ceni. Tel. št.: 349-4358614 (ob uri kosila).
PRODAM ročni mlin za grozdje, majhno stiskalnico in plastično kad. Tel. št.: 346-0800056.
PRODAM soda (kapaciteta 100 in 200 litrov). Tel. št.: 040-225320 (v večernih urah).
PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448.
V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820.
ZANESLJIV MOŠKI z vozniškim dovoljenjem (A in B), išče delo kot prevoznik ali katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
U Kino
S Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171.
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040-327251.
OPREMLJENO MALO STANOVANJE med novo univerzo in ljudskim vrtom dajem v najem: kuhinja, spalnica, kopalnica, 480,00 evrov na mesec. Tel. št.: 329-8012528.
PRODAJAM AVTO smart, letnik 2014, prevoženih 12.000 km, skupaj z zimskimi gumami. Cena 8.500 evrov. Tel. št.: 348-7373286.
PRODAM ape t.m. diesel, letnik 2008, trikolesnik, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228189.
PRODAM grozdje za vino. Tel. št. 3332534788.
PRODAM grozdje, teran, vitovska in vino. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3467237113.
PRODAM kakovostno grozdje, refošk iz Marezig. Trgatev bo po 20. septembru. Tel. št.: 349-6181288 (Mario).
PRODAM kletke za kokoši, po ugodni ceni. Tel. št.: 331-7114399.
M Izleti
AMBASCIATORI - 15.00, 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«.
ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Non es-sere cattivo«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Marguerite«; 23.15 »Banksy does New York«.
FELLINI - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »L'attesa«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 17.50, 20.00 »Sangue del mio sangue«; 21.50 »Self/Less«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Per amor vostro«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 21.00 »Hitman: Agent 47«; 14.40, 18.40, 20.30 »Julija in alfa Romeo«; 19.30 »Kar hočeš«; 15.00, 17.30, 18.30, 20.00, 22.30 »Labirint: Pogorišče«; 14.30, 16.30 »Minioni (sinhr.)«; 13.40, 15.40, 17.40 »Minioni 3D (sinhr.)«; 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 22.15 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 14.50, 16.50, 18.50, 20.50 »Nore počitnice: Nova generacija«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Obisk«.
NAZIONALE - 16.30, 18.10, 21.45 »Inside Out 3D«; 15.30, 17.00, 18.40, 20.20 »Minions«; 18.30, 22.15 »No Escape -Colpo di Stato«; 15.30, 17.10, 20.00 »I Fantastici 4«; 16.30, 20.15, 22.00 »Via dalla pazza folla«; 17.10, 18.45, 20.20, 22.00 »Tutte lo vogliono«; 15.30, 18.45, 20.20, 22.00 »We are your friends«.
SUPER - 16.30, 18.40, 20.50 »Amy«.
THE SPACE CINEMA - 14.50, 15.20, 17.30, 19.40, 20.05, 21.50 »Inside Out«; 15.40, 18.00 »Inside Out 3D«; 15.15, 16.00, 17.20, 19.25, 20.05, 21.30 »Minions«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Tutte lo vogliono«; 18.00, 22.05 »We are your friends«; 17.00, 21.50 »Via dalla pazza folla«; 19.25, 22.10 »Self/Less«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »I Fantastici 4«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.30, 20.00, 22.00 »Inside Out«; Dvorana 2: 17.45 »Minions«; 15.45, 20.00, 22.10 »I Fantastici 4«; Dvorana 3: 16.30 »Inside Out«; 18.15, 20.10, 22.10 »Dove eravamo rimasti«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Tutte lo vogliono«; Dvorana 5: 15.45, 17.40, 20.00, 22.10 »L'attesa«.
25. septembra, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Zagotovljen je avtobusni prevoz, odhod ob 15. uri iz Bazovice (pri Kalu). Prijave do ponedeljka, 21. septembra. Informacije in vpis na tel. št. 040-413025.
KRAŠKI STEG obvešča člane, starše in prijatelje, da bo letošnji izlet Stega v nedeljo, 27. septembra. Zbirališče v Nabrežini pri srednji šoli ob 8.30. Zaključek v Grljanu pri parkirišču ob 16.30. Kosilo iz torbe, primerna obutev. V primeru slabega vremena se zberemo na istem kraju in zaključimo tekom jutra. Bodite pripravljeni!
KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fernetičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bratuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481531445 ali info@centerbratuz.org.
KRU.T vabi v nedeljo, 4. oktobra, na izlet »Po poteh uporništva in boja«. Pot bo vodila po obrobju Trnovske planote: Trnovo, Kobilnik, Kopitnik, Lokve in Ravnica. Prijave in dodatne info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD VESNA prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Maribor na Festival stare trte. Odhod iz Križa ob 7.15 (zbirališče ob 7.00 pred spomenikom). Vključuje prevoz, voden ogled mesta in kosilo, pa še veliko zanimivosti in zabave na festivalu. Predviden povratek v Križ ob 20.45. Prijave na tel. št. 340-6709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja).
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. septembra.
Tel. 040-229439
BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH
v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo.
Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245
POHOD REZIJA - Trst v sklopu Slofe-sta: za vse, ki bi se udeležili zadnje trase pohoda od Mavhinj do Trsta (odhod ob 7. uri, prihod na Borzni trg ob 15. uri) bo v nedeljo, 20. septembra. Na razpolago izredna vožnja linijskega avtobusa, ki bo odpeljal ob 6.15 iz trga Oberdan in bo vozil po običajni trasi do Mavhinj. Vsi potniki naj bodo opremljeni z navadno avtobusno vozovnico ali mesečno karto.
SPDT vabi člane na otvoritev razstave Med morjem in gorami, ki bo v petek,
Hi Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50. Vabljeni. Tel. št.: 040-229224.
/
TRST
Sobota, 19. septembra 2015
9
Ii Lekarne
Od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. septembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
□ Obvestila
DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom danes, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878.
EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) danes, 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandri-ji« na Proseku (na parkirišču).
£Pjgfreßno podjetje
a
ih^Hi l^KI >i v HRP
ALABARIH
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: Happy english club - angleške urice, prvo srečanje danes, 19. septembra, od 9.30 do 10.30; OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 3407663348 (Miriam).
TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904, v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce. Vodi Jan Zobec. Prične se danes, 19. septembra, od 10. do 12. ure v zgornjem nadstropju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 19. septembra, ob 18.00 nastop na Slofestu. V torek, 22. septembra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
JAZZ BALET - SKD Igo Gruden odpira nov tečaj za mlade od 11. leta dalje v društvenih prostorih v Nabreži-ni, ob sredah in petkih, od 19. do 20. ure. Vodi Marjetka Kosovac. Info na tel. 329-4615361 (Jasna).
MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove člane, da se vpišejo v novo šolsko leto. Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it.
URADI ZSKD bodo do nedelje, 20. septembra, na Borznem trgu v Trstu.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 21. septembra, začne nova sezona. V telovadnici OŠ Bevk na Opčinah: moto-rika za otroke letniki 2010/12 (pon. in pet. 16.00-17.00); otroška skupina novi člani Pripravnice letniki 2009/03 (pon. 17.00-18.30 in sreda 17.3019.00); otroška skupina Zajčki letniki 2008/03 (pon. in pet. 17.00-19.00); mladinska skupina Strele letniki 2003/1997 (pon. 18.30-20.30 in pet. 19.00-21.00; Cheer starši petek 17.3018.30. V Repenski telovadnici: gimnastika (od 7 do 18 let po nivojih) ob sredah: 1. skupina 16.30-17.45; 2. skupina 17.30-19.00; 3. skupina 18.1519.45. Prvi teden vadbe za nove člane je brezplačen! Za info tel. št. 3479227484 (Ryan) ali info@cheerdan-cemillenium.com.
ATLETIKA BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijala ob ponedeljkih na Stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377.
KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra, v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Info na tel.: 347-9773715.
ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377.
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 22. septembra, ob 20. uri na svojem sedežu, v Doberdobski ul. 20/3 na Opčinah.
SKD PRIMOREC vabi na predstavo »Stara hiška, hruška buška in zlato pero« v izvedbi skupine Mali Telego (režija Lučka Susič) v torek, 22. septembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sledi predstavitev ur pravljic za otroke iz vrtca in gledališke delavnice za osnovnošolce, ki jih bo vodila Julija Berdon. Informacije na tel. št. 349-6467963 ali 340-7423738.
TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škam-perle, Stadjon 1. maj - Vrdelska cesta 7, bo potekal vsak torek in petek 19.00-21.30 od torka, 22. septembra, dalje z vaditeljem Stefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah).
MLPZ IGO GRUDEN sporoča, da bo prva vaja v sredo, 23. septembra, od 16.30 do 18.30 v Nabrežini. Toplo vabljeni ljubitelji dobrega petja.
SKD VIGRED obvešča, da bo v četrtek, 24. septembra, ob 18. uri sestanek za nove udeležence tečaja igranja na dia-tonično harmoniko.
SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA društev SKD Barkovlje, SKD I. Grbec in SKD Škamperle vabi na informativno srečanje v četrtek, 24. septembra, ob 15.30 na Stadjon 1. maja, Vrdelska cesta 7, z mentoricama Barbaro Gropajc in Božo Hervatič. Za informacije na tel. 334-5361491.
TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bo poskusna vaja v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo v petek, 25. septembra, na Županstvu v dvorani občinskega sveta od 8.00 do 12.30 potekala pobuda Dan srca, ki ga organizira Združenje Cuore Amico Onlus iz Milj.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu iz Borgonje. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 25. septembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. št. 333-9857776, trie-ste@onav.it, www.onavtrieste.jim-do.com.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na odprta vrata glasbenih tečajev, ki bodo v petek, 25. septembra, od 17.00 do 20.00 v Športno-kulturnem centru v Lonjerju. Informacije na po.ricma-nje@yahoo.it ali 349-9472929.
ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org.
PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini ali po tel. 3386439938.
SKD VIGRED vabi tudi nove člane v Štalco v Šempolaju na dejavnosti: ob ponedeljkih 16.00-17.00 otroški pevski zbor (vrtec in osnovna); vaje glasbene skupine za osnovnošolce 17.0018.00; ob torkih 18.00-19.30 vaje mladinske glasbene skupine Kraški fenomeni (srednji in višješolci); ob sredah vaje »Mi se gremo gledališče« 16.0017.00 (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola); ob četrtkih 16.00-17.00 plesne vaje (vrtec in osnovna) od 17.00-18.00 vaje za srednjo in višjo šolo. Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj kleklanja. Info na tel. 380-3583480, tajnistvo@skdvi-gred.org.
SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 2015/16 pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00).
SLOVENŠČINA za otroke od 3 do 6 let, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10. do 12. ure ali urad@skladmc.org.
TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio).
YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva).
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, v bazenu na Pesku. Vpisovanja od ponedeljka, 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org.
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bosta v letošnji sezoni potekali telovadba za dobro počutje in Nirvana vadba, s pri-četkom 28. septembra, pod vodstvom
prof. Mateje Šajna. Urniki: telovadba za dobro počutje (pon. in pet. ob 9.30), Nirvana vadba četrtek ob 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja).
PLAY&LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta! Urniki: sreda 17.00-17.45 (za otroke od 3. do 5. leta) ter 18.00-18.45 (za otroke od 6. do 10. leta). Začetek tečajev 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org.
SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob sredah 16.00-16.45 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanieklein.org.
YOGA po metodi Satyananda, v ŠKC v Lonjerju, že petnajsto let zapored, vsak torek, od 29. septembra dalje od 18.00 do 19.30. Na prvem srečanju možnost poskusa. Potrditve in prijave na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica).
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabrežini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko).
PLESNI TEČAJI, v priredbi društva Mosp: sodobni ples, odkrivanje gib-ne ustvarjalnosti, koreografije raznih plesnih zvrsti, vaje za hrbtenico in sprostitev ter masaža. Srečanja potekajo ob torkih in petkih 18.30-20.00 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Info na tel. št. 040-370846 ali 3458219780.
RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji na 18. Gledališki vrtiljak od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30 v Ul. Donizetti 3, III. nadstropje (pozvoniti Mladika) ali na tel. št. 040-370846.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincen-cija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pri-četek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa.
AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadba vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Pričetek vadbe bo v četrtek, 1. oktobra, v dolinski občinski telovadnici Silvano Klabjan ob 8.30. Pridite imeli se bomo lepo.
KK ADRIA obvešča, da se ponovno pričenja v telovadnici ŠKC v Lonjerju telovadba za odrasle, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje 1. oktobra. Potrditve in info na tel. 040-910339 (Pierina).
PI LATES - SKD Igo Gruden obvešča, da se bo vadba pričela v četrtek, 1. oktobra, ob 18.00 v 2. nadstropju Kulturnega doma v Nabrežini. Vadili bomo vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.15. Info in vpis na tel. 3496483822 (Mileva).
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oz. plavanje.bor@gmail.com.
TEČAJ SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden, po metodi konverzacije za
vse stopnje, 25 lekcij od oktobra do maja, 1 ura tedensko. Vpisovanje v kavarni Gruden v Nabrežini do 1. oktobra. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera).
Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 3356832730.
SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah).
TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden bo ob ponedeljkih in četrtkih zjutraj z začetkom v ponedeljek, 5. oktobra, po običajnem urniku: 9.00-10.30 in 10.30-12.00; možen tudi vpis v popoldansko skupino ob sredah ali petkih 18.00-19-30. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera).
KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Info in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377.
JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin).
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti drage žene Karle daruje mož Renato Jazbec 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina in 50,00 evrov za nabrežinski cerkveni pevski zbor.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata La-dija Colje darujejo družine Anica Colja Gregori, Cvetko Colja in Ivan Colja 90,00 evrov za SKD Rdeča zvezda.
V spomin na Meri Gruden, ob njenem rojstnem dnevu, darujeta mož Zdrav-ko in hči Valentina z družino 40,00 evrov za zgoniško cerkev.
19.9.2010
19.9.2015
Robi Ferfoglia
Sin moj,
zelo mi manjkaš... Vse o tebi pogrešam
Tvoja mama
Medja vas, 19. septembra 2015
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
10
Sobota, 19. septembra 2015
sm\st
/
Danes najdaljši dan: praznik mladih in še veliko več
Sobota bo najdaljši festivalski dan. Začel se bo dopoldne in zaključil pozno ponoči z neprekinjenim zaporedjem najrazličnejših dogodkov. Danes ob 10. uri se bodo odprle hišiče Slofest naselja, pod šotorom pa bo potekalo srečanje s priznanima filozofoma na temo Franca Basaglie in antipsihiatrije. Slovenski klub, Društvo slovenskih izobražencev in Slov.I.K so povabili k sodelovanju raziskovalko na slovenskem Inštitutu za kriminologijo Renato Salecl in italijanskega filozofa ter pisatelja Pierangela Di Vittoria. Ob 11. uri bo sledilo drugo srečanje s »hitrimi in igrivimi« tečaji slovenščine, ki jih prireja sklad Mitja Čuk (tretje bo ob 17.15). Ob 11.30 bo na vrsti aperitiv z Marijo Pirjevec, Magdo Jev-nikar in Nevo Zaghet: srečanje prireja založba Mladika, za kavo in aperitiv za obiskovalce obeh predavanj pa bosta poskrbela Qubik in Ad formandum. Po kratki pavzi, ko bodo vsekakor na ogled Sirkove marine in multimedij-ski prikaz slovenskih skladateljev, se bo ob 15. uri pričel mladinski popoldan z otroškim zborom Fran Venturini, s plesno skupino ZSKD, z ritmi-čarkami Bora, s Cheerdance Millennium in čarodejko Karly Ann. Ob isti uri bo štartal voden ogled po sledeh Mladoporočencev iz Ulice Rossetti. Pa-
trizia Vascotto bo vodila udeležence po poteh zgodovine do vile Tomažič; zainteresirani se bodo morali prijaviti na info točki na Borznem trgu. Dogodek prirejata Skupina 85 in Generalni konzulat RS. Tudi letos bodo zbori preplavili mestno središče z razpršenimi zborovskimi nastopi, ki bodo od 18. ure animirali s petjem ulico Cassa di Risparmio, Trgovinsko zbornico, Veliki trg in trg Cavana. Sodelovali bodo zbori iz naše dežele in gostujoči pevci italijanske skupnosti v Izoli.
V dvorani Fittke bodo ob 15.15 in 17. uri na sporedu dokumentarci RAI in Kinoatelje o izseljevanju in o vojnem času v naši deželi. Ob 19.30 bodo združene mladinske godbe predstavile slovenske skladatelje, pred njihovim koncertom pa bo obiskovalce pričakovalo prijetno presenečenje. Glasbeni večer se bo pričel ob 20.15 s predstavitvijo novega cd-ja tolkalca Andreja Pirjevca; Ivo Tull bo z nastopom v živo povezal koncert AP Groupa s sklepnim žurom v Naima Club oz. Slofest after partyjem, ki ga bodo oblikovali ben-di iz celotne dežele: The Authentics iz Trsta, Sons of a gun iz Srednjega, Ivan B iz Gorice, Pavel & The Beardy Journalist iz Trsta.
začetek druge izvedbe slofesta v znamenju medkulturnega dia
smo t
palača gopčevic - Slori, NŠK, Skupina 85
Trst - neverjetno bogata mešanica jezikov in kultur
Je Trst danes večkulturno mesto, ali postaja medkulturno? Ali danes skupnosti, ki sestavljajo to raznoliko mesto v zalivu, poznajo svojo zgodovino, svoje korenine, palače, mimo katerih se vsak dan sprehajajo, trge in stavbe, ki so stojijo tu že desetletja in stoletja, vendar jih danes večina Tržačanov ne pozna oziroma ne ve, da so v njih temelji, spomini in zgodovina njihovega mesta? Ta vprašanja si je morda postavil marsikateri poslušalec na včerajšnji okrogli mizi v palači Gopčevic, z naslovom Demiti-ziranje mita: Trst od večkulturnosti k medkulturnosti, kjer so se pogovarjali predstavniki skupnosti, ki že stoletja gradijo mesto Trst.
Patrizia Vascotto, ki je pozdravila v imenu organizatorjev Slovenskega raziskovalnega inštituta, Narodne in študijske knjižnice ter društva Gruppo/Skupina 85, je razmišljala o velikem pomenu izmenjave kulturnih trenutkov, idej in informacij med skupnostmi, ki gradijo medkulturno mesto. V imenu Občine Trst je pozdravil odbornik za kulturo Paolo Tassinari, v imenu Pokrajine pa predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat, ki je poudarila, da moramo stremeti k skupnemu medkulturnemu prostoru in se ne smemo zadovoljiti z golim sobivanjem.
V razpravi je sodelovalo osem govornikov, predstavnikov različnih lokalnih avtohtonih skupnosti (na sliki FotoDamj@n spodaj): Stefano Bertuzzi za evangeličansko cerkev, Cosmas Cosmidis za grško-pravoslavno skupnost, Poljanka Dolhar za slovensko skupnost, Christine Fettig za evangeličansko luteransko cerkev, Adriana Hovhannes-sian za armensko skupnost, Damir Murkovic za hrvaško skupnost, Dragana Antoni-jevic za srbsko-pravoslavno skupnost in Livio Vasieri v imenu judovske skupnosti.
Zanimivo je na primer, da je imel znani Ciamician, po katerem sta imenovani ulica in učilnica na tržaški univerzi, mamo Italijanko, očeta pa Armenca. Adriana Hov-hannessian je dejala, da je armenska skupnost praktično manjšina v manjšini, saj je Armencev v Trstu danes res malo. Stefano Bertuzzi, predstavnik evangeličanske skupnosti, je predstavil razvoj treh skupnosti, iz katere se je potem razvila evangeličanska cerkev; to so helvetska, valdežanska in metodistična skupnost. Dragana Antonijevic je povedala, da se je V Trstu v preteklosti mudilo tudi veliko filozofov, zdravnikov in znanstvenikov. Tako je na primer eden od zdravnikov, pripadnikov srbsko-pravosla-vne skupnosti, pripomogel k gradnji dela glavne tržaške bolnišnice. Livio Vasieri iz judovske skupnosti je povedal, da je v Trst prihajalo veliko rabinov, ker so potrebovali denar, da bi v Izraelu gradili šole. V 18. stoletju pa se je v Trst priselilo veliko pripadnikov različnih skupnosti, med njimi Hrvatje, Luteranci in mnogi drugi. Poljan-ka Dolhar, ki je govorila v imenu slovenske skupnosti, danes druge najbolj številne v Trstu, je opozorila, da je bil v začetku 20. stoletja Trst največje slovensko mesto s 60.000 slovenskimi prebivalci, orisala pa je pomen in zgodovino Narodnega doma. Predstavnik grške skupnosti Costas Cosmidis je predstavil revolucionarja Rigasa Feraiosa, ki ga je zaznamovala izkušnja v Trstu in čigar lik je pri nas malo poznan.
Velika zgodovinska skleda obrazov, čustev, spoznavanja, združevanja in včasih trenj: to je Trst, ki je nastajal skozi stoletja. Danes je ta Trst naš, pripada vsem skupnostim, ki so pripomogle, da je takšen, kakršen je. Mi, pripadniki skupnosti, ki so krojile zgodovino tega mesta, pa imamo nalogo, da mesto raziskujemo in odkrivamo. V tako veliki zgodovinski zmešnjavi jezikov in kultur, lahko najdemo samo pozitivne note in napotke za nadaljnjo gradnjo medkulturnega prostora. (bf)
Drugi praznik Slovencev v Italiji - v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev, so-organizaciji Občine Trst in ob podpori številnih javnih ter zasebnih ustanov - je po dveh letih ponovno zaživel na Borznem trgu in v okoliških ulicah.
Svoja platnena vrata je po daljšem pričakovanju, ki so ga stopnjevali predhodni dogodki v raznih tržaških mestnih četrtih, Gorici in Špetru na Borznem trgu odprl šotor, kjer tiči srce celotnega dogajanja. Pred njim je že v včerajšnjih dopoldanskih urah mrgolelo prostovoljcev. Prirediteljem je pomagalo 25 ljudi, skupno pa jih bo v teh dneh v lepo opaznih rdečih majicah dežuralo 45, k tem pa gre dodati še številne prostovoljce tabornikov Rodu modrega vala in Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so spremljali dogajanje na progi fotoorientacije za višješolce.
Nekoliko bolj zaspan je bil dopoldan v ulicah Cassa di Risparmio in Bellini, kjer je zaživelo Slofestovo naselje. Tu so stojnice, na
katerih se predstavljajo slovenske ustanove v Italiji: SSG, Glasbena matica, Inštitut za slovensko kulturo, SDGZ, Kmečka zveza, Škedenjski etnografski muzej, ZSŠDI in Primorski dnevnik. Naselje, ki bo višek obiskov doseglo danes in jutri, je poživil obisk številnih osnovnošolcev iz Trebč, Križa, Boršta, Škednja, Nabrežine ...
Osnovnošolci in nekateri dijaki t višjih srednjih šol so si ogledali tudi vo Hommage slikarju Albertu Sirku, teri so včeraj zjutraj zabeležili 255 o valcev. Svojo pot so učenci nadaljeval Trgovinski zbornici. Tam bo do nede čer razstava posvečena slovenskim sk ljem našega prostora: obiskovalci se la topijo v življenjepis Ignacija Ote, Pavle kuja, Ubalda Vrabca in drugih, s sluš pa lahko tudi prisluhnejo njihovim skl V Ulici Cassa di Risparmio vel zornost mimoidočih pritegnejo pan venskih slikarjev, ki idejno tudi pov Borzni trg z Naseljem Slofest, ki je n oddaljeno od samega osrčja dogajanj Popoldan se je nadaljeval s prvi čanji v šotoru. Pogovor med zgodo mi skupnostmi o demitiziranju m Trstu na pobudo Slorija, NŠK in Sku je sledila debata o poučevanju slove v italijanskih šolah, o kateri bomo š> čali. (mar)
šum - Dnevnik iz hišice Primorskega dnevnika
Pri naši stojnici je »figo«
Vsak obiskovalec zaupa svoj košček osebne zgodbe, po svoje povezane z našo stvarnostjo
»Če ni figo, ni pri nas!« S temi besedami bi lahko obnovili včerajšnji dan v hišici Primorskega dnevnika na vogalu ulice Cassa di Risparmio. Novosti, veselje, življenje. Primorski se letos predstavlja v različni luči. Več je »gadgetov«: peresa s »touch« konico, večbarvni svinčniki in prekrasni zvezčki za globe.
Tu se ljudje še najbolj razpištolijo s pisanjem raznoraznih duhovitih citatov na našem Šumbuku, kot na primer »Ta stend je troppa roba!« ali »Je toplooo!« in začenja se naša zabava! Tukaj prostovoljke pripravljajo nov plakat za šumbuk, mimoidoči se pozanimajo o zgodovini Trsta in Primorskega dnevnika, pogo-
varjajo se o ekonomiji v Italiji in Evropi, izjave se kopičijo (Poznate slovensko manjšino? »Son piu in osmiza che altro-ve«). Globo, ki sta jo nam napisali prostovoljki, ker »gospod od Primorskega
nadleguje gospodični - cit.: ma vi ste malo tku«, smo prilepili na naš »barakin«. Ljudi ni veliko, vendar se imamo vseeno prav lepo in se skupaj kratkočasimo. Spoznali smo veliko ljudi iz raznoraznih krajev, vsak nam zaupa košček svoje osebne življenjske zgodbe, ki je po svoje povezana tudi z našo stvarnostjo. Zanimivo je, koliko imamo v resnici skupnega z drugimi in koliko se lahko od njih naučimo. Na primer: tudi v sicilskem mestu Trapani imajo svetovno »barcolano«, ki poteka v mesecu avgustu.
V ozadju slišimo zvok harmonike, ki pravzaprav izvaja vedno isto monotono pesem.
<3
c
5? S
iS £
S
/
Sobota, 19. septembra 2015
1 1
Literarni aperitiv o slovenski literaturi in Alojzu Rebuli
/
Na današnjem poznodopoldanskem srečanju na Borznem trgu bo ob 11.30 govor o slovenski literaturi za Italijane: Marija Pirjevec, Magda Jevnikar in Neva Zaghet bodo govorile o dveh publikacijah, ki sta pravkar zagledali luč sveta pri tržaški založbi Mladika. Gre za knjigo esejev prof. Marije Pirjevec (na sliki levo) z naslovom Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena (Ta Trst ... Pahor, Rebula, Košuta in drugi eseji o slovenski literaturi) in za prevod romana Alojza Rebula (desno) Senčni ples v italijanščino z naslovom La danza delle ombre, ki je delo prevajalk Neve Zaghet in Martine Clerici. Gre za zelo pomembni publikaciji, ki bosta prav na Slofestu, v tržaškem središču, imeli svojo krstno predstavitev.
loga, šolske razposajenosti in še marsičesa
tudi mi
ržaških razsta-, na ka-obisko-li tudi v :lje zve-;ladate-hko zata Mer-šalkami adbam. iko po-oji slo-ezujejo ekoliko ja.
mi sre-vinski-mita o pine 85 inščine e poro-
Nekaj utrinkov z včerajšnjega prvega dne, ko so na prizorišče prvi prikorakali prostovoljci, v šotoru na Borznem trgu je v živo oddajal Radio Trst A (z gosti sta se pogovarjala Valentina in Marko Sancin), pred šolarji je bila na delu tudi škedenjska »krušarca«
fotodamj@n
foto-orientacija - Taborniki in skavti za dijake višjih šol
Pot pod noge: preko orientacije do integracije
Kako lahko sporočilo grajenja skupnega medkulturnega Trsta prodre bolj učinkovito, če ne preko živahnosti višješolske mladine? Taborniki Rodu modrega vala in Slovenska zamejska skavtska organizacija so v teku prvega Slofe-stovega jutra poskrbeli za posebno tekmovanje v foto-orien-taciji po slovenskem Trstu, namenjeno italijanskim in slovenskim tržaškim višjim šolam. Pot pod noge, raziskovalna žilica na plan ...in nekaj več kot 90 dijakov šol France Prešeren, Anton Martin Slomšek, Žiga Zois in Max Fabiani je nadebudno odkrivalo različne sledove slovenske prisotnosti v mestu. Porazdelili so se v tričlanske in štiričlanske ekipe. Palača Marenzi, rojstna hiša barona Zoisa, Narodni dom, ulice Cicerone, sv. Frančiška in Donizetti so torej italijanskim vrstnikom od včeraj bolj domači. Hkrati pa spodbuda k nadaljnjemu odkrivanju slovenske kulture.
S pomočjo topografske karte in fotografskega gradiva so tekmovalci obiskali številne za našo skupnost pomembne točke, urili svoje orientacijske veščine in odgovarjali na vprašanja, vezana na slovensko skupnost v Italiji. Skupinica dijakov in dijakinj se je ustavila tudi pri hiški Primorskega dnevnika. Začetni namen je sicer bil dobiti nekoga, ki bi jim razkril odgovore. Potem pa se je izkazalo, da marsikaj vedo že sami, potrebna je bila le spodbuda in želja, da se v igro vključijo brez strahu. Dobro so poznali Borisa Pahorja in njegovo Nekro-polo, tudi napis Dom pristaniških delavcev na nabrežju je že večkrat pritegnil njihovo pozornost. Drugače so imeli tekmovalci na voljo pisno gradivo s podrobnimi podatki tako o zgodovinski prisotnosti Slovencev v Trstu kot o delovanju manjšinskih organizacij, ustvarjanju naših književnikov in drugih zanimivostih.
Na cilju so se nekatere profesorice tehničnega zavoda Fabiani nekoliko pritožile nad organizacijo, češ da so bile čakalne dobe predolge in da so bile premalo seznanjene s samim postopkom tekmovanja. Zgledalo pa je, da se jim predvsem mudi domov. Njihove dijakinje in dijaki so Primorske-
medkulturne igre - Slori za šole
Med malčki zapihala burja medkulturnosti
Učenci večstopenjskih šol Vladimirja Bartola od Sv. Ivana, Josipa Pangerca iz Doline ter od Sv. Jakoba in iz Nabrežine, ki so se včeraj zjutraj zbrali na Borznem trgu, niso uspeli skrivati radoživosti: program, ki ga je zanje pripravil Slovenski raziskovalni inštitut, je bil v veliko zadovoljstvo tudi učiteljic in učiteljev. Na voljo sta bili dve igri, in sicer Igra burje (Gioco della bora) za osnovnošolske otroke in Sodelujmo! (Viciniamo!) za otroke starostne skupine nižje srednje šole. Ti sta nastali pod okriljem strokovne skupine v sklopu projekta Eduka-Vzgajati k različnosti.
Približno 90 otrok je preko metanja kocke in premikanja na igralnem polju (na sliki spodaj FOTODAMJ@N) odgovarjalo na različna vprašanja oziroma opravljalo raznolike naloge. Najmlajši so se na potepu z Burjo igrali z jezikom, raziskovali okolje, odkrivali znamenitosti, pokušali tipično hrano, prepoznavali praznike in se seznanjali z zanimivostmi iz sveta. Igra Sodelujmo je izdelana po meri nekoliko starejših otrok, ravno tako pa je namenjena promociji vrednot sožitja kot temeljev oblikovanja in razvijanja odnosov v večetnični in večjezični družbi.
Bogastvo medkulturnosti so s pomočjo predavanj raziskovalke SLORI-ja Zaire Vidau v palači Gopčevic spoznavali tudi dijaki slovenskih in italijanskih tržaških višjih šol. Raziskovali so tudi definicijo pojma manjšina, odkrivali obmejni prostor in primerjali slovensko manjšino v Italiji z drugimi bližnjimi manjšinami, kot je npr. italijanska manjšina v Sloveniji oziroma podobnimi skupnostmi. Torej pojmovni in praktični laboratorij vzgajanja k različnosti.
Program, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut izvedel v teku včerajšnjega jutra na Slofestu je z različnimi pristopi želel učencem in dijakom približati pestrost multikulturnosti ob upoštevanju bodisi tradicionalnih manjšin kot novih manjšin in skupin migrantov. (vpa)
Tekmovalci so tudi prejeli gradivo
fotodamj@n
mu dnevniku zaupali, da jim je bil orientacijski tek v zabavo in izziv. Neka dijakinja je veliko vidikov slovenskega Trsta že poznala, ker ima fanta Slovenca in sta se že kdaj pa kdaj odpravila na odkrivanje slovenskih sledov v mestu. Mnenje profesorjev slovenskih višjih šol se je tudi nagibalo v to smer, trojica izmed njih se je tako navdušila, da se je še sama podala po točkah orientacijske poti: »To je prava mešanica zabave, kulture in športa. Še sami smo se želeli preizkusiti.«
Kot spodbudo za bodočnost je jemati tudi dejstvo, da so si mnogi zaželeli še večje povezovanje med slovenskimi in italijanskimi šolami. Upajo torej, da bodo v naslednjih izvedbah foto-orientacijskega pohoda ekipe dijakov mešane: »Če v isti ekipi tekmujejo dijaki raznih šol, bo medsebojna integracija še bolj občutna.«
Zmagovalne stopničke so v celoti zasedli dijaki zavodov Zois in Fabiani: na prvo mesto se je uvrstila trojica trgovskega zavoda Žiga Zois (Gregori, Leghissa, Strain), sledila jim je Fabianijeva četverica (Baladi, Bazzaini, Boschian, Carratu), tretje mesto pa sta si delili obe šoli (Mikac, Gersincih, Purič za Zois ter Cirillo, Della Santa in Federicol za Fabiani). (vpa)
bukovje - Na poti iz Rezije v Trst
Pohodniki včeraj prispeli na Goriško
Skupinica pohodnikov, ki so svojo pot proti Trstu začeli v sredo v Solbici, je včerajšnjo tretjo etapo zaključila na sedežu društva Briški grič na Bukovju, od koder bo danes ob 7. uri startala proti Mavhinjam.
Včerjašnjo pot od Špetra do Bukovja so opravili v petih. Začetni in neutrudni skupini v zasedbi Silvan Pittoli, Bojan Makuc, Martina Humar in Vida Černic se je včeraj pridružil Bernard Florian, danes pa jim bo družbo delalo še pet goriških
in dva beneška pohodnika.
Danes se bodo ob 8. uri oglasili na goriškem sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev, kjer jih bo sprejela predsednica goriškega odbora Bruna Vizintin, pot bodo nadaljevali preko centra Gorice do mejnega prehoda Miren. Društvo Kremenjak jim bo v Jamljah častilo kosilo, prenočili bodo v Mavhi-njah. Jutri ob 7. uri se bodo v Trst spustili izpred turistične kmetije Mezzaluna. (mar)
/	Sobota, 19. septembra 2015	1 1
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Priprave na morebitni val beguncev iz Hrvaške
Šolarji postali pribežniki
Na Goriškem so stekle priprave na morebitni val beguncev, ki iz Hrvaške vstopajo v Slovenijo. Razmere, ki bodo jasnejše v prihodnjih dneh, spremljajo na goriški kvestu-ri in prefekturi. Danes bo Gorico in nato Slovenijo obiskal predsednik italijanskega Rdečega križa Francesco Rocca.
Da je vznemirjenost med ljudmi velika in da se širi (še) neupravičen alarm, potrjuje objava v eni izmed goriških skupin na socialnih omrežjih. Nekdo je opazil skupino ljudi pri Mirnu, ki je na spletu postala množica pribežnikov. V resnici je šlo za šolarje oz. študente, ki so se odpravili na sprehod-izlet in so pešačili po slovenski strani meje, kot so nam potrdili na kvesturi.
Čeprav je težko napovedati, ali se bo tok migrantov res usmeril proti našim krajem, so razne organizacije že v stanju pripravljenosti. Rdeči križ Slovenije ima štiri mobilne nastanitvene enote: v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Ljubljani. »Vsaka takšna nastanitvena enota lahko zasilno nastani približno sto ljudi. V praksi to pomeni, da imamo v skladišču šotore, če so namestitve v kakšnem objektu, pa imamo tolikšno število postelj, posteljnine, pižame,« je včeraj pojasnila Neli Skočaj, sekretarka novogoriške-ga Rdečega križa in dodala, da so v pripravljenosti tudi njihove ekipe prve pomoči. Na novogoriški mestni občini so se včeraj sestali predstavniki občinskega štaba civilne zaščite, gasilcev in Rdečega križa. »Lokacije za morebitno namestitev imamo predvidene že za primer naravnih in drugih nesreč, tam bi lah-
ko nastanili bi med 250 in 300 ljudi,« je povedal Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje na novogoriški mestni občini, lokacij pa zaenkrat ne želi izpostavljati.
Včeraj so na krajevni skupnosti Nova Gorica, ki se je pridružila akciji »Ker otroci niso nič krivi«, objavili urnik zbiranja pomoči za begunske otroke. Na sedežu kraje-
vne skupnosti na Erjavčevi 4 bodo od torka, 22. septembra, do četrtka, 24. septembra, od 17. do 20. ure zbirali plenice, sanitetne pripomočke, zobne ščetke, kengu-rujčke, nahrbtnike in rute za nošenje, spalne vreče, odeje, zimska oblačila in obutev, spodnje perilo, vodo v plastenkah, suho hrano, kašice, piškote ... (dr, km)
Policijske kontrole na državni meji pri Rdeči hiši
gabrje - Pribežniki v nekdanji kasarni
Kolesarijo
Pribežnika na kolesu pred nekdanjo gabrsko vojašnico
bumbaca
goriška - Deželni načrt za nudenje pomoči pribežnikom
Tržiču 138 beguncev
Občina opozarja, da ne razpolaga s primernimi prostori - Za sodelovanje bodo vprašali zasebnike
Na podlagi načrta za nudenje pomoči beguncem bi v Tržiču morali zagotoviti zatočišče 138 pribežnikom, trenutno jih gostijo 15. »Tako naša dežela kot cela Italija in sploh Evropa morajo začeti razmišljati povsem drugače; dovolj je reševanje kriznih stanj, potrebujemo sistemske rešitve, ki jim morajo slediti integracija novih prišlecev,« poudarja deželni odbornik Gianni Torrenti. V Tržič naj bi pripeljali pribežnike, ki prehajajo v Italijo preko Sicilije, vendar na županstvu o njihovem prihodu ne vedo prav ničesar. »Na županstvu nismo prejeli nikakršnih obvestil,« pravi trži-ška občinska odbornica Cristiana Mor-
solin in pojasnjuje, da je lani tržiška občinska uprava podpisala protokol o sodelovanju z goriško prefektura glede nu-denja pomoči pribežnikom, vendar se je obvezala le za zagotovitev svojih izkušenj pri integraciji priseljencev.
»Nedvomno smo hoteli dati svoj doprinos in zaradi tega smo podpisali dogovor o sodelovanju s prefekturo, saj lahko pomagamo pri organizaciji jezikovnih tečajev in kulturni mediaciji; po drugi strani smo že lani poudarili, da je v našem mestu že prisotna množična skupnost priseljencev in da nimamo na razpolago primernih prostorov, v katerih bi lahko gostili begunce,« po-
udarja Morsolinijeva. Občina bo sicer za sodelovanje vprašala zasebnike in združenja.
V Tržiču so se o priseljencih pogovarjali tudi med posvetom, ki sta ga priredili združenji SIMM - Societa italiana medicina delle migrazioni in GRLS FVG - Gruppo immigrazione. Na njem so poudarili, da predstavljajo priseljenci glavno delovno silo v Italiji; njihov prispevek k italijanskemu gospodarstvu je tako 12,8-odstoten, zanje pa gre le 3,36 odstotka javnih izdatkov. Na posvetu so spregovorili tudi o mladoletnih priseljencih, katerih število je v zadnjih časih strmo naraslo. 15. junija letošnjega
leta je bilo v celi Furlaniji Julijski krajini prisotnih 619 mladoletnikov, ki v Italijo večinoma prihajajo iz Afganistana, Bangladeša, Pakistana, Irana, Albanije in s Kosova. S porastom števila mladoletnih priseljencev se soočajo tudi v Tržiču; leta 2012 so nudilo zatočišče štirim tujim mladoletnikom, leta 2013 jih je bilo trinajst, lani pa kar 33. V prvih mesecih leta je morala tržiška občina poskrbeti za 16 mladoletnih priseljencev, do konca leta bodo predvidoma presegli lanski podatek. Za nudenje zatočišča mladoletnim priseljencem tržiška občina predvideva, da bo letno potrebnih okrog 200.000 evrov.
gorica - Pričevanje prosilca za azil
Silili so ga, naj se razstreli v bolnišnici
Italijanski dnevnik La Repubbli-ca je na svoji spletni strani objavil pet-minutno video reportažo o stiski pri-bežnikov, ki v Gorici spijo pod milim nebom v pričakovanju, da bo priznana njihova prošnja za pridobitev statusa azilanta. Na posnetkih je mogoče opaziti prizore iz njihovega vsakdanjika pred župniščem pri Madoni-ni in v spominskem parku. Vidimo jih, ko sedijo na klopeh v parku, ko igrajo odbojko in ko pričakujejo topel obrok, ki jim ga vsak dan ponudijo prostovoljci. Zgodbo prosilcev za azil obnavlja prostovoljka Galadriel Ravelli, novinarja Ivan Compasso in Corrado Zu-nino pa se s pomočjo kulturnega po-
srednika Hamida Ahmadzaia osredo-točata predvsem na pričevanja posameznikov. Pretresljiva je zgodba fanta iz pakistanske province Pandžab, ki ostaja neimenovan in ima prikrit obraz.
»Iz Pandžaba sem zbežal zaradi Talibanov, ki so mi grozili s smrtjo. Januarja so mi naročili, naj grem v bolnišnico in naj se v njej razstrelim, naj pobijem vse ljudi. Jaz tega nisem storil,« pripoveduje Pakistanec. »Izbrali so me, ker sem vsak dan obiskoval mo-šejo. Rekli so mi, da sem dober fant. Po dveh ali treh mesecih so me ugrabili, potem ko sem spil zadrogirani sadni sok. Znašel sem se v neki sobi. Študi-
V videu dnevnika La Repubblica ni videti obraza prosilca za azil
ral sem in molil, po dveh tednih so mi izročili jopo; v njej so bile bombe in da-ljinec. Naročili so mi, naj izvedem teroristični atentat. Šel sem v bolnišnico. Bal sem se. Sem univerzitetni študent; ko sem tam videl ljudi, otroke, starejše osebe, morda kakega prijatelja, sem zbežal. Jopo sem odvrgel v re-
ko, poslovil sem se od družine in se odpravil v Evropo. Rekli so mi, da bi si smrtjo zaslužil nebesa, da sem dober musliman in da enostavno to moram storiti. Ne vem točno, kdo so Taliba-ni. Zveri so. Slabši so od zveri, saj so živali dobre,« je svojo žalostno pripoved zaključil mladi prosilci za azil. (av)
Sedem pribežnikov je že zapustilo nekdanjo gabrsko karabinjersko vojašnico in odšlo drugam, namesto njih so prišli novi, tako da jih je nastanjenih še vedno osemnajst.
»V Gabrjah poteka vse v najboljšem redu; v prejšnjih dneh je sedem pribež-nikov pridobilo dokumente o statusu azi-lanta, tako da so že zapustili vojašnico in odšli drugam. Namesto njih so prišli novi, ki so se dobro vživeli v skupino,« pravi Gianfranco Schiavone, predsednik tržaškega konzorcija ICS (Consorzio Italiano di Solidarieta). Da bi pribežnikom olajšali premike, so jim prejšnji teden izročili kolesa.
»Vsak begunec je dobil svoje kolo, tako da so sedaj avtonomni. Lahko se odpravijo k svojim prijateljem ali znancem v center CARA v Gradišču, kjer so bili nastanjeni pred prihodom v Gabrje, ali pa v Gorico, kjer je ravno tako veliko njihovih sodržavljanov,« pravi Gianni Barbera, ki je odgovoren za bivanje pribežnikov v nekdanji karabinjerski vojašnici v Gabrjah.
Da pribežniki že nekaj dni pridno kolesarijo, so seveda opazili tudi domačini. Po njihovih besedah so prišleki prijazni, ob srečanju domačine pozdravijo, nekateri so med vožnjo s kolesom nekoliko nerodni. Ravno zaradi tega bodo v prihodnjih dneh zanje priredili tečaj prometne vzgoje - mednje so že razdelili tudi oranžne odsevne jopiče, tako da so vidnejši; v kratkem bo startalo tudi učenje italijanskega jezika. »Gabrski« pri-bežniki v glavnem prihajajo iz Afganistana, saj je med njimi le en Pakistanec. Vsi po vrsti so zelo mirni, nikogar ne nadlegujejo; radi bi kaj delali, tako da se z operaterji dogovarjajo za pripravo vrta, ki bi ga posadili z zimskimi povrtninami. Želijo si tudi športnih aktivnosti. »Po prvih dneh urejanja logistike smo ta teden odobrili konvencijo, ki bo omogočila začetek tečajev in raznih dejavnosti za pri-bežnike,« pristavlja sovodenjska županja Alenka Florenin.
V Gorici je sicer še vedno okrog 180 pribežnikov brez strehe nad glavo, zaradi česar si urejajo zasilna zavetišča. Večinoma gre za afganistanske državljane, med njimi se najde tudi kak Pakistanec.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 19. septembra 2015 1 5

gorica - Slovenska skupnost bo obračunala z Demokratsko stranko
Kaplja šla čez rob
Marilka Koršič
Da so odnosi med stranko Slovenske skupnosti (SSk) in Demokratsko stranko (DS) tudi v Gorici napeti, je znano. Zadnje dogajanje okrog naziva in statuta medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje pa je bilo kaplja, ki je šla čez rob. Če bo pokrajinsko tajništvo SSk potrdilo odločitev goriškega vodstva stranke, bodo trije občinski svetniki SSk - Marilka Koršič, Walter Bandelj in Božidar Tabaj -, ki so bili izvoljeni na listi DS, izstopili iz svetniške skupine DS in ustanovili samostojno svetniško skupino z lipovo vejico.
»Goriško tajništvo je soglasno že sprejelo ta sklep. Ker pa ne bo brez posledic tudi na višjih ravneh, ga mora potrditi še pokrajinsko vodstvo naše stranke. Zasedanje smo sklicali v prihodnjem tednu, izstop iz svetniške skupine pa je prva in glavna točka na dnevnem redu,« je včeraj povedal Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, ki se je udeležil sredine seje občinskega sveta, na kateri so slovenski svetniki -poleg Koršičeve, Bandlja in Tabaja še David Peterin - glasovali proti statutu unije, preostali trije svetniki DS pa za in s tem prispevali k odobritvi. »Niso se zmenili za dejstvo, da po njihovi zaslugi bodo Sovodnje in Števerjan edini občini, ki bosta dobili komisarja. Zanje je goriška občina z desnosredinsko upravo očitno pomembnejša od slovenskih občin,« je jasen Čavdek. »Hudo je tudi to, da nihče od treh se ni v sredo približal našim svetnikom in jim povedal, kaj nameravajo. Videli smo le pokrajinskega tajnika DS Marca Rossija, na- GORICA čelnika DS Giuseppeja Cingolanija in Peterina, kako so se menili na robu sejne dvorane. Razlogov, da gremo narazen, pa je na pretek, začenši z našo zahtevo, naj se oživijo rajonski sveti, ki je svetniki DS niso podprli. Tako pomagajo ukinjati vse javne uprave, v katerih ima slovenska manjšina izvoljene predstavnike. Upravna avtonomija pa je eden izmed ključnih elementov naše zaščite. Prezrli niso samo nas - trdi Čavdek -, temveč tudi svojo slovensko komponento, ko so pustili samo sovodenjsko županjo Alenko Florenin.«
Walter Bandelj
Božidar Tabaj
doberdob - Bunker 2015-2018
Spomenik, kot ga še ni
Posvečen padlim slovenskim vojakom - Nosilec projekta goriški Kulturni dom, številni dogodki v režiji številnih partnerjev
Zadetek v črno. To je projekt Bunker 2015-2018, katerega glavni nosilec je goriški Kulturni dom. Sprejetju predloga v vrednosti 50.000 evrov - tem je potrebno dodati lastna sredstva predlagatelja - je botrovalo nekaj sreče, mnogo več pa stoji za uspehom napora, usklajevanja, povezovanja in znanja. Najpomembnejša pridobitev, ki jo bo projekt prinesel, bo spomenik, posvečen padlim slovenskim vojakom, ki so se borili na tem odseku Soške fronte. Goriška takšnega obeležja še nima, veljal bo za celotno tukajšnje ozemlje, zato bo postal močan simbol in privlačna postavka za obiskovalce, popotnike, pohodnike in turiste. Namestili ga bodo na starem, odsluženem pokopališču v Doberdobu.
Že naslov projekta Bunker 20152018 nakazuje, da gre za vsebine, ki se navezujejo na okroglo obletnico prve svetovne vojne z neodtujljivim poudarkom na miru in opozarjanju na trpljenje vojakov ter civilistom. Partnerjev je kar enajst, in sicer: občina Doberdob, Zveza Slovencev na Madžarskem, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Društvo Soška fronta v Novi Gorici, goriški kulturni Forum, kulturna društva Sovodnje, Jezero, Skala in Briški grič ter Mednarodna operna akademija Križ. Tudi sodelavcev je dolga vrsta, to so Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD), Kulturni dom Nova Gorica, občina Lendava, Dom Lipa v Monoštru, Mostar, pihalni orkester Kras, Zadruga Maja in Vinska klet Rubijski grad. Pokrovitelji so občina Sovodnje ob Soči, Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in pokrajina Gorica.
V sejni dvorani doberdobskega županstva so včeraj predstavniki projekt leaderja našteli vse pobude, ki so si jih za-
Prva svetovna vojna na Krasu
mislili in so porazdeljene na koncerte, gledališke nastope, razstave, strokovna srečanja in okrogle mize izmenično v slovenščini in italijanščini v raznih krajih goriške pokrajine, mirovna srečanja na relaciji Sarajevo-Gorica, pohodi miru mimo kavern in strelskih jarkov ter ogledi teritorija. Tri bodo predstavitve knjig z zbirko pesmi, katalogom o zdravstvu v vojni in opisom taboriščnega življenja v Brucku.
Igor Komel za Kulturni dom, Vili Prinčič v vlogi člana programskega odbora, Andrea Bellavite kot predstavnik enega od partnerjev in doberdobski župan Fabio Vizintin so izrazili zadovoljstvo
nad začetkom projekta, ki se mora zaključiti avgusta prihodnje leto. Osnovni informaciji so dodali nekaj drugih pobud, kot je namestitev spominskih plošč pri Kidričevem in v Lendavi, kjer je veliko goriških Slovencev živelo dolgo časa v taborišču, njihovi potomci pa tam še prebivajo in uporabljajo kraško narečje.
Doberdobski spomenik padlim slovenskim vojakom bodo namestili po zamisli Vasje Klavore, izdelal ga bo goriški likovni ustvarjalec Silvan Bevčar. Postavljen bo do prihodnje pomladi. Izvajanju in uresničevanju tega projekta bomo seveda radovedno sledili v naslednjih mesecih. (ar)
Shod proti CasaPound brez strank
Današnji shod proti odprtju sedeža gibanja CasaPound v Ulici Maz-zini 3 v Gorici, ki ga prireja deželni protifašistični observatorij, se bo zelo razlikoval od majske protifašistične manifestacije. Andrea Bellavite iz Foruma pravi: »Na shodu me ne bo, ker bom druge in se ne strinjam z razlogi zanj. Nasprotujem neofašističnim načelom, če pa država gibanju CasaPound dovoljuje odprtje sedežev, je razlogov za manifestacijo bolj malo. Boriti se moramo za ideale, ne pa proti odpiranju sedežev.«
Udeleženci shoda se bodo ob 16. uri zbrali pred železniško posta-
jo, nato se bodo odpravili proti mestnemu središču do trga pred županstvom. Marsikateri levičar je že napovedal svojo odsotnost, shoda se ne bodo udeležile niti politične stranke. »Stranke SEL na sprevodu ne bo, tako kot tudi mene ne. Seveda sem protifašistka, vendar hkrati tudi demokratka in pacifistka. Nimam pa zagotovila, da to velja tudi za ostale udeležence shoda. Poleg tega je nekdo izpostavil možnost, da bi se sprevod ustavil v Spominskem parku, kar se mi ne zdi primerno. Vsekakor odločno nasprotujem odprtju sedeža desničarskega gibanja CasaPound. To bi morala prepovedovati že sama ustava,« pravi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. Od 15. ure dalje bo območje Ulice Mazzini pod nadzorom varnostnih sil, policisti bodo prišli tudi iz Padove. (av)
nova gorica
Približno desetina članov je zamejcev
Novogoriško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje (Unitri) svojim članom tudi letošnje šolsko leto pripravlja bogato bero izobraževanj, zato ni nič čudnega, če med 450 člani približno desetino pritegnejo tudi iz Goriškega prostora čez mejo. »Slovenci, ki živijo v Italiji, k nam brez dvoma prihajajo zaradi zelo ugodnih cen in pestre palete izobraževalnih programov, ki jih ponujamo. Lansko šolsko leto sta jih obiskovala tudi dva Italijana, ki ne znata slovensko. Obiskovala sta likovni krožek oziroma igranje kitare,« pravi Ivanka Drnovšček, predsednica novogoriške Unitri.
Tudi letos bodo svojim članom pripravili več kot 70 vsebin iz različnih tematskih sklopov, med glavne spadajo tuji jeziki, telesne aktivnosti, umetnost, ohranjanje kulturne dediščine, ter številne druge dejavnosti, prostovoljstvo, razstave, izleti in prireditve. Programom, ki se že vrsto let vrstijo kot stalnica, letos dodajajo nekatere novosti, kot so plavalni tečaj, likovni krožek s spoznavanjem tehnik akrila in kolaža, oblikovanje unikatne keramike, pevski ansambel, zgodovina, kreativno pisanje in osnove dela s kamero. Letos tudi nadgrajujejo mednarodno sodelovanje s sorodnim društvom Unitre iz Krmina. Z jesenjo bodo skupaj z njimi začeli projekt izdelave skupne čipke, ki bo nastala izpod rok krminskih in novogoriških članic.
Novogoriško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje ali Unitri je bilo ustanovljeno leta 1996, z delovanjem pa je začelo že pet let prej. Osnovna naloga - ohranjanje socialnih stikov in druženje - je že pred leti prerasla v pester nabor izobraževalnih programov. medse sprejmejo vsakogar po dopolnjenem 45 letu. »Vendar pa želimo biti odprti in sprejmemo vsakogar,« zagotavlja Drnovščkova. Ob vpisu člani poravnajo 30 evrov članarine, cene posamezne dejavnosti se gibljejo okoli 50 evrov, nekatere dejavnosti so tudi brezplačne.
»Največja ovira za naše delovanje so neustrezni prostori. Vse dejavnosti se odvijajo na različnih mestih, kot so šole, telovadnice, ki jih praviloma najemamo, nekatera društva pa nam jih v uporabo nudijo tudi brezplačno,« zaključuje Drnovščkova. (km)
Ivanka Drnovšček
tržič - Velikanke na morju
Danes ljudje križarijo, nekoč so se odseljevali
Vulcania je bila največja ploveča vojaška bolnišnica
V Galeriji sodobne umetnosti v Tržiču je na ogled zanimiva razstava s posnetki (okrog 180 na dvajsetih tablah), zgibankami, jedilniki, prazničnimi vabili, načrti in plakati o prekooceanskih velikankah iz prve polovice prejšnjega stoletja.
Znano je, da v tržiških ladjedelnicah gradijo tudi sedaj ladje velikanke, namenjene turističnemu križarjenju. Za tehnološke razmere pred skoraj sto leti je prav tako Tržič bil na vrhu lestvice ladjedelništva. Saturnia in Vulcania sta imeni, ki 70-letnikom in starejšim nekaj pomenijo, ker se ju spominjajo, ko sta pristajali tudi v letih po drugi svetovni vojni v Trstu ali se zasidrali za popravila v Tržiču. Razstava je posvečena v prvi vrsti njima dvema, je pa
Vitrina na tržiški razstavi (levo) in model prekooceanske ladje Vulcania (zgoraj)
opaziti posnetke tudi nekaterih drugih velikank, ki so med vojno služile za prevoz ranjencev. Gledalec se nujno zdrzne na primer ob gledanju množičnega odhoda z Vulcanio več kot tisoč Tržačanov in okoličanov v Eritrejo, kamor so šli kot koloni, ker doma ni bilo zaposlitve. Ljudje se stalno nekam odseljujemo ... Vulcania je
pod zastavo ZDA bila leta 1945 največja ploveča vojaška bolnišnica na svetu. So pa prav te ladje prevažale tudi vojake na os-vajalne afriške pohode.
Iz drobnega tiskanega gradiva (okrog 100 primerkov), razstavljenega v vitrinah, je razbrati prostočasovne navade, vrste priljubljene hrane, raznolikost jezikov, raz-
foto a.r.
slojevanje potnikov v različne potovalne razrede. Impozantne so fotografije ladijskih motorjev, za tri odrasle osebe visokih motornih batov, jedilnih salonov, pokritih palub, kuhinje. Poučen je pogled na opremljenost kabin in ožino ležišč. Najlepša je gotovo vitrina z dva metra dolgim modelom Vulcanie. Vabljeni na ogled. (ar)
1 4 Sobota, 19. septembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Sanacija azbesta
Pol milijona v sedmih letih
Rok za vložitev prošenj bo zapadel konec oktobra
Pokrajinska uprava je v sedmih letih v sanacijo azbesta vložila 500.000 evrov. Doslej so pripravili štiri razpise za odstranitev azbestnih strešnih kritin, cevi in oblog. Zadnji razpis so objavili ravno včeraj, vreden je 88.000 evrov. »Pokrajina je že leta izredno aktivna, kar zadeva azbest. Kot oškodovana stranka smo se vključili v proces zaradi smrti delavcev v tržiški ladjedelnici, že leta vodimo projekte za sanacijo azbesta,« pravi pokrajinska podpredsednica Mara Černic.
V zadnjih letih so namenili 100.000 evrov za sanacijo azbestne strehe vojašnice v Krminu, približno 24.000 evrov je šlo občini Turjak, 30.000 evrov pa občini Gradišče. »Okrog 350.000 evrov pa smo namenili zasebnikom, da odstranijo azbestne strehe, nadstreške in cevi s svojih domov. Zadnji razpis, ki ga je pokrajinski odbor odobril v sredo, je vreden 60.000 evrov, ki jim je treba dodati še nekaj denarja iz prejšnjih let, tako da imamo skupno na voljo 88.000 evrov,« pravi Černičeva in napoveduje, da bo pokrajina v okviru novega razpisa krila do 50 odstotkov stroškov za odstranitev azbesta, sicer bo prispevek največ vreden 1500 evrov. »Prispevek lahko koristijo zasebniki in tudi prebivalci stanovanjskih blokov; prošnje morajo vložiti do 30. oktobra, račune za opravljeno delo morajo zatem predložiti našim uradom do 30. novembra,« pravi Mara Černic.
Od leta 2008 dalje je pokrajina razdelila prispevke med 373 prosilci. V Doberdobu so prispevek prejeli 4 občani, v So-vodnjah je bilo odobrenih prošenj 10, v Šte-verjanu pa ena. V Gorici je prispevek prejelo 66 prosilcev, v Tržiču 69, Ronkah 45, Šta-rancanu 31 in Krminu 16; v ostalih občinah je bilo sanacijskih posegov manj. Skupno so sanirali 14.020 kv. metrov azbestnih kritin, kar znaša 240.947 kilogramov. V Doberdobu so odstranili 121 kv. metrov azbestnih kritin (2430 kilogramov), v Sovodnjah 518 kv. metrov (8018 kilogramov), Števerjanu 7 kv. metrov (115 kilogramov), Gorici 2281 kv. metrov (38.576 kilogramov), Tržiču 1803 kv. metre (34.613 kilogramov), Ronkah433 kv. metrov (8384 kilogramov), v Štarancanu 1230 kv. metrov (19.891 kilogramov) in v Krminu 821 kv. metrov (12.867 kilogramov).
Koliko pa je sploh azbesta v goriški po-
krajini? »Na to vprašanje na žalost ni mogoče odgovoriti, saj nekega splošnega popisa ni. Po naših ocenah ga je kar nekaj, predvsem v starejših poslopjih, saj so njegovo uporabo prepovedali leta 1992. Kakorkoli, na pokrajini si prizadevamo, da bi čim več azbesta odstranili, zato nadaljujemo s pripravo razpisov za njegovo sanacijo. Tokrat imajo prosilci na voljo zelo malo časa za vložitev prošenj in za izpeljavo posegov, kar je odvisno od kratkega obdobja, ki ga imamo na razpolago za uporabo namenskih finančnih sredstev. Kljub temu predvidevamo, da bo zanimanje za prispevke precejšnje, saj so ljudje vse bolj dovzetni na nevarnost, ki jo predstavlja azbest,« poudarja pokrajinski funkcionar Flavio Gabrielcig.
Za odstranitev azbestnih kritin morajo poskrbeti delavci specializiranih podjetij
foto pdk
Gorica prvič pod Italijo
V državnem arhivu v Ulici Ospitale v Gorici bo danes ob 9.30 odprtje razstave o petnajstih mesecih italijanske okupacije mesta od avgusta 1916 do oktobra 1917. Na ogled bodo postavili fotografski album »1914-1918 Flieger-Kompanie 50 "KISA" Kmdo. d. Isonzofront 12. Isonzoschlacht 1917«, ki ga je leta 1976 celovški župan Leopold Guggenberger poslal goriškemu županu Pasqualeju De Simoneju. V albumu so fotografije, ki so jih med prvo svetovno vojno posneli v Gorici, Pal-manovi, Vidmu in Campoformidu ter ob rekah Tagliamento, Meduna, Li-venza in Piave po italijanskem polomu pri Kobaridu.
Odkrivanje vojnih sledi
Pokrajina in Pro Loco iz Foljana prirejata niz avtobusnih izletov v odkrivanju sledov prve svetovne vojne. Jutri ob 9. uri bo start iz Foljana-Redipulje (izpred železniške postaje), od koder se bodo odpravili v Vileš, Rudo, Oglej, Červinjan, Saciletto in Visco. Izlet bodo vodili Fer-ruccio Tassin, Moreno Weffort in Adriana Miceu; informacije in prijave na tel. 0481-91697 in 0481-489139. (av)
vipava - Podpis najemne pogodbe za dvorec Lanthieri
Univerza in občina sta se »poročili« za 85 let Lokacija za kampus ostaja odprto vprašanje
Rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik in župan Vipave Ivan Princes sta včeraj podpisala aneks k dolgoročni najemni pogodbi obnovljenega drugega in tretjega dela dvorca Lanthieri v Vipavi. Osrednji del ima univerza v najemu od leta 2013. Včerajšnji podpis najemne pogodbe se je odvijal v poročni dvorani dvorca, kar je dogodku dalo posebno simboliko in pečat. »Z rektorjem sva se pravkar poročila za 85 let,« se je po podpisu pošalil Princes, vidno sproščen in zadovoljen nad ugodnim razpletom mučne situacije, ki mu je povzročala sive lase.
V drugem in tretjem delu dvorca bo univerza najprej umestila fakulteto o znanosti o okolju z vsemi laboratoriji in biotehnično fakulteto, v bodoče pa morda še kakšen dodaten program. »Selili se bomo postopoma, predvidoma do konca letošnjega leta,« je napovedal rektor Zavrtanik. Z dodatnimi prostori se je univerza rešila prostorske stiske, pridobila je namreč še dodatnih 2.200 kvadratnih metrov površin, uporabili jih bodo za predavalnice, raziskovalne laboratorije, namestitve za gostujoče profesorje, tam bo našel prostor tudi muzej vinogradništva in vinarstva, ki ga bo univerza uredila do leta 2018.
Kot je znano, je, poleg Nove Gorice, Vipava v igri tudi kot ena od možnih lokacij univerzitetnega kampusa. Je na podlagi dodatnih selitev v vipavski dvorec moč napovedati, da bo v Vipavi tudi kampus? »V zvezi s tem še nimam kaj novega povedati. Tista zgodba še vedno teče. V igri so lokacije v Novi Gorici in Vipavi. To še ostaja odprto. Trenutno se ukvarjamo z drugimi stvarmi, vendar ideja o kampusu ni
Obnovljena drugi in tretji del dvorca
še zamrla ...,«je včeraj pojasnil Zavrtanik in spomnil, da je odločitev o tem pravzaprav na strani upravnega odbora univerze. Obenem pa je dodal, da razmišljajo še o nakupu dveh starejših objektov v občini.
»Veliko sredstev za pridobivanje ustrezne dokumentacije smo že potrošili,« je o postopkih za urejanje zagate okrog poplavnega območja, katero predstavlja glavno oviro za prihod univerzitetnega kampusa v Vipavo, povedal župan in znova spom-
foto km.
nil, da ponuja univerzi šest hektarjev zemljišča, česar druge lokacije po njegovih besedah ne omogočajo. »Vse bomo uredili,« zagotavlja Princes.
Obnova vseh treh delov dvorca je veljala 8 milijonov evrov, občina je v ta namen pridobila tudi evropska sredstva: za prvi del, ki je veljal 4 milijone evrov, jih je pridobila 84 odstotkov, za drugi in tretji del - obnova je v tem primeru stala 3,6 milijone evrov -, pa 77 odstotkov. (km)
gorica - Slovo od Maria Mernija
Trijezični spomenik taboriščnikom so postavili tudi po njegovi zaslugi
Rojen je bil v Pulju - Dolgo let je vodil borčevsko združenje AVL
V cerkvi na goriški Placuti bo danes ob 11.30 poslednje slovo od Maria Mernija, dolgoletnega predsednika krajevnega odbora zveze AVL (As-sociazione Volontari per la Liberta), ki je bil med najbolj eminentnimi figurami goriškega odpor-ništva skupaj s pokojnima Silvinom Polettom (VZPI-ANPl) in Milovanom Bressanom (ANED).
Merni je imel 94 let. Rodil se je v Pulju in se že leta 1943 pridružil partizanom. Leta 1947 je zapustil Pulj in se preselil v Gorico. Tu se je zaposlil v občinskem uradu za urbanistiko, saj je bil po poklicu geometer. Na rojstni kraj je bil navezan, zato je redno vzdrževal stike z borčevskimi organizacijami iz Pulja. Glede vprašanja ezulov je poudarjal, da so bili med njimi tudi socialisti in t.i. »azionisti«, ki so se zavzemali za sodelovanje s Slovenci in Hrvati. Merni je sicer redno sodeloval tako z VZPI-ANPI kot tudi s slovenskimi organizacijami, redno je obiskoval Kulturni dom.
S Polettom in Bressanom je imel veliko zaslug za postavitev spomenika deportirancem na trgu pred goriško železniško postajo. Leta 1990 so skupaj zahtevali, da je treba spomenik opremiti z italijanskim, slovenskim in hebrejskim na-
Mario Merni
pisom. Na dan njegovega odkritja so Merni, Po-letto in Bressan simbolično izrekli trijezični »ne« nestrpnosti, sovraštvu in rasizmu. »Kdor zanika zgodovinsko resnico o taboriščih in krema-torijih, je pripravljen ta grozodejstva ponoviti,« je na odkritju poudaril Merni.
Za pokojnikom žalujejo sin Franco ter hčere Marina, Laura in Silvia, poleg njih pa še vsi tisti, ki so ga cenili za njegov doprinos k ohranjanju vrednot odporništva.
mariano - Včeraj odprtje
Obnovili šolo
V poslopje vložili 557.500 evrov državnega denarja
V Marianu so včeraj slovesno odprli prenovljeno osnovno šolo Alessandro Manzoni. Ob prisotnosti županje Cristine Visintin je udeležence svečanosti nagovorila deželna odbornica za javna dela Mariagrazia Santoro. »Sodelovanje med javnimi ustanovami in zasebniki, med občinsko upravo, deželo in državno vlado je predpogoj za uspeh kateregakoli projekta,« je poudarila deželna odbornica. Za obnovo in širitev osnovne šole v Marianu je bilo potrebnih 557.500 evrov, ki so jih prejeli na podlagi vladnega odloka t.i. »Fare«. Santorova je tudi opozorila, da je deželna vlada Furlanije Julijske krajine ustanovila sklad za izredne posege, ki omogoča, da se gradbena dela izvedejo v zelo hitrem času, kar se je zgodilo tudi v primeru šole v Marianu. Na svečanem odprtju prenovljene šole je bila v imenu pokrajinske uprave prisotna pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, navzoča sta bila tudi deželna svetnika Diego Moretti in Rodolfo Ziberna.
Rezanje traku
gradez
Zahtevajo ohranitev rešilnega vozila
S pokrajine so poslali pismo deželni odbornici Sandri Telesca, v katerem pozivajo deželno vlado, naj ohrani dežurno rešilno vozilo v Gra-dežu. Pismo sta napisala pokrajinska svetnika Elisabetta Medeot in Giorgio Clama, podpisal ga je tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. V pismu sta opozorila, da so gradeški zdravstveni okoliš ustanovili leta 2000 na podlagi dogovora med gradeško občino, deželno upravo in tedanjim goriškim zdravstvenim podjetjem, ki je predvidel prisotnost rešilnega vozila čez celo leto. Pokrajinska svetnika tudi opozarjata, da so leta 2014 z rešil-cem v Gradežu opravili 1500 posegov, kar je veliko več kot v Lignanu. »Odprava dežurstva rešilnega vozila nedvomno ne bi bila v skladu z napovedmi o ponovnem odprtju ho-spica Ospizio marino in s še večjo naložbo dežele v gradeške terme,« še poudarjata pokrajinska svetnika.
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 19. septembra 2015 1 5
gorica - V torek koncert
Kogojevi dnevi v centru Bratuž
Prosvetno društvo Soča Kanal je septembra vstopilo v 36. Mednarodni festival za sodobno glasbo Kogojevi dnevi. Dolgoletno sodelovanje s Kulturnim centrom Lojze Bratuž bo tudi v tej ediciji ponudilo en koncert. Na koncertu, ki bo v torek, 22. septembra, ob 20.30 v centru Bratuž, bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Solistki bosta mez-zosopranistka Barbara Jernejčič Fürst in violinistka Veronika Brecelj iz Šempetra pri Gorici.
Godalni ansambel, s člani Orkestra Slovenske filharmonije, bo izvedel delo Per archi priznanega skladatelja Lojzeta Le-biča, staroste slovenskega skladateljskega snovanja. Akademik, ki je v minulem letu praznoval osemdeseti jubilej, je skladbo za godalni orkester napisal leta 2009. Godalni orkester Slovenske filharmonije, ki je v dvajsetih letih odigral nekje 450 koncertov doma in v tujini ter je prejemnik več nacionalnih kulturnih nagrad, posebno pozornost namenja tudi mlajšim uveljavljajočim slovenskim glasbenikom. Perspektivna Veronika Brecelj violino študira na Universität der Künste v Berlinu, v tem študijskem letu je na izmenjavi na Kunstuniversität v Gradcu. Izvedla bo zahtevni Koncert za violino v A-duru, k. 219, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki sodi v železni repertoar. Mezzosopra-nistka, profesorica solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo, Barbara Jernejčič Fürst, je magistra umetnosti graške Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost. Gostuje v opernih hišah v Gradcu in na Dunaju (Komorna opera, Theater an der
Barbara Jernejčič Fürst (zgoraj) in Veronika Brecelj
Wien), v Belgiji v Gentu in Antwerpnu, Ljubljani in Mariboru ter na vidnih slovenskih in tujih festivalih. V njeni izvedbi bo rezijanska pesem, ki jo je v notni zapis ujel akademik Uroš Krek, Canticum resianum za mezzosopran in komorni orkester iz leta 1987. Informacije o koncertu so na voljo v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). (MeS)
kromberk - Glasbeniki iz treh držav
Grajska koncerta stare glasbe iz Italije in Istre
Danes bo nastopila skupina Exaquier, jutri pa Marušič, Kranjac in Radojevič
Dnevi stare glasbe, ki jih no-vogoriški Kulturni dom prireja že peto sezono zapored, se bodo tokrat odvijali strnjeni v en sam konec tedna. S kraških prizorišč se tokrat selijo v okolico Nove Gorice, kjer bodo gostili glasbenike iz Slovenije, Italije in Hrvaške.
Že v četrtek so v komorni dvorani novogoriške Glasbene šole predstavili stara brenkala, danes ob 20. uri pa bo na gradu Kromber nastopil Exaquier Ensemble iz Italije. Inštrumentalna glasba se v glasbeni literaturi pojavi ob koncu 13. stoletja. V italijanskem rokopisu Add. 29987, ki je nastal sto let kasneje in se danes hrani v Londonu, je moč najti veliko število istampit, presenetljivih virtuoznih enoglasnih skladb, ki izhajajo iz plesne glasbe. Italijanska skupina Exaquier bo predstavila izbor teh istampit, pomešan z inštrumentalnimi skladbami 15. stoletja in izvedbami mono-
dičnih balad iz trecenta, ki nedvomno predstavljajo enega najbolj enigmatičnih in zanimivih italijanskih repertoarjev.
Grad Kromberk bo gostil tudi jutrišnji koncert ob 20. uri. Dario Marušič, Marino Kranjac in Gorast Radojevič prihajajo iz Slovenije in Hrvaške, predstavili pa bodo staro ljudsko glasbo iz Istre. V istrski glasbeni tradiciji se najdejo sledi srednjega veka, renesanse in zgodnjega baroka: glasba, ki je ohranila modalni pristop z značilno istrsko lestvico, se še danes izvaja s starimi pevskimi tehnikami in na arhaičnih inštrumentih. Čeprav se je istrska glasba vedno razvijala in »aktualizirala«, sta se Marino Kranjac in Dario Marušič lotila svojevrstne ar-heomuzikologije in posebej za to priložnost izbrala starejši ljudski repertoar, ki ga bodo v triu z Gorastom Radojevičem izvajali na tradicionalen način. (km)
Opazovanje Lune
Iz astronomskega observatorija v Fari bo nocoj od 20.30 dalje mogoče opazovati Luno. Na voljo bo več teleskopov za opazovanje Luninih kraterjev. Izvedenci bodo tudi predstavili popolni lunin mrk, ki ga bo mogoče opazovati v noči med 27. in 28. septembrom od 4.07 zjutraj dalje. (av)
Abonmaji za Verdi
Danes se začenja nova faza abonmajske kampanje goriškega gledališča Verdi. V prejšnjih dveh tednih so lahko lanski abo-nenti potrdili nakup abonmajev, od danes dalje pa bodo vpisovali nove abonmaje. Do 26. oktobra bo mogoče podpisati »mini-abonmaje« za »velike dogodke«, do 10. novembra za prozno sezono, do 21. novembra pa za glasbo in balet. Od sobote, 26.
septembra, bo mogoče kupiti abonma za program »Eventi musical«, za »Eventi smi-le«, za »3 Stelle contemporaneo« in za »3 Stelle classico« ter za posebni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom. Od sobote, 10. oktobra, bodo na voljo tudi vstopnice za posamezne predstave. Karte je mogoče kupiti v gledališču od ponedeljka do sobote med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro (tel. 0481-383601). (av)
Evropski dnevi
V državni knjižnici v Gorici potekajo »Evropski dnevi kulturne dediščine« na temo sociologije in prehranjevanja. O vlogi gest v religijah bo govor danes ob 11. uri, ob 16. uri pa o veganski prehrani in zdravju; o veganstvu bo jutri ob 16. uri govoril tudi predsednik združenja VegAnima Federico Maria Pellegatti. (av)
di Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
~M Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 19. septembra, ob 10.30 bo gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije po tel. 003865-3352247 ali na bla-gajna@sng-ng.si.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.10 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.30 »Fantastic 4 - I fan-tastici quattro«; 20.00 - 22.10 »Via dalla pazza folla«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »San-gue del mio sangue«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.45 »Minions«; 15.45 -20.00 - 22.10 »Fantastic 4 - I fantastici quattro«.
Dvorana 3: 16.30 »Inside out«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Dove eravamo rima-sti«.
Dvorana 4: 16.00- 18.00 - 20.10 - 22.10 »Tutte lo vogliono«. Dvorana 5: 15.45 - 17.40 - 20.00 -22.10 »L'attesa«.
Razstave
V	NOVI GORICI: v Pokrajinskem arhivu na Trgu Edvarda Kardelja 3 bo v ponedeljek, 21. septembra, ob 17. uri odprtje razstave z naslovom »V zaledju Soške fronte«. Razstavo so podprli Zgodovinski arhiv Ljubljana; Gor-njesavski muzej Jesenice, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Pokrajinski arhiv Koper, Tolminski muzej.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI: v torek, 22. septembra, ob 17. uri
bo javno vodstvo po prenovljeni stalni zbirki Vena Pilona na umetnikov 119. rojstni dan. Ogled galerije ter vodstvo sta na dan obletnice brezplačna, cene galerijskih publikacij bodo znižane za 50 odstotkov.
V	GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.00-17.00; informacije po tel. 0481547541 ali musei@provincia.gorizia.it.
»SLOVENSKI OLIMPIJSKI MEDALI-STI« je naslov razstave v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije, ZSŠDI-ja in Kulturnega doma Gorica, ki jo bodo odprli v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na razstavi osvojenih olimpijskih medalj in zbirke znamk s tematiko olimpijskih iger bodo sodelovali Miro Cerar, olimpionik, predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador RS za šport, strpnost in fair play, Tomaž Pavlin s fakultete za šport, član direktorija SOA, in Ivan Pe-terlin, predsednik ZSŠDI.
V	GORICI: v galeriji Mario di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli bo v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri odprtje retrospektivne razstave Maria Luisa z naslovom »Anamorfosi«.
S Izleti
AVTOBUS ZA UDELEŽENCE KONCERTA Rdeče armade, ki bo v Ljubljani 25. septembra, bo odpotoval ob 16.45 s parkirišča pri vagi pri pevskem mostu s postanki pri telovadnici v Podgori ter pri lekarni in pred domom Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 0481-390688 (S. Rožič).
SKRD DOB iz Doberdoba v sodelovanju s kolesarskim društvom Bisiachi in bici ter zadrugo Rogos prireja amaterski kolesarski izlet v nedeljo, 27. septembra, z zbirališčem ob 8.30 v centru Gradina v Doberdobu in startom ob 9. uri. Izlet bo zaobjemal Doberdob, Martinščino, Vrh (s postankom na sedežu jamarskega kluba Kraških krtov), Devetake, Vižintine (s postankom pri Madžarski kapelici), Palkišče, Mikoli, Brni, Boneti, Jamlje (s postankom pri vrtnarstvu Tamara) z vrnitvijo na Gradino. Vpisnina znaša 7 evrov, v katerih je všteto zavarovanje in pogostitev s paštašuto ob zaključku kroga.
SPDG prireja v nedeljo, 20. septembra, izlet na Veliko Babo (2016 m). Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši v Gorici. Potrebna je predhodna najava po tel. 349-3887180 (Gabrijel).
4 Koncerti
V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 19. septembra, ob 21. uri koncert skupine I Salici; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
□ Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ prireja za člane in prijatelje sprehode po Marini Juliji s tehniko nordijske hoje; informacije po tel. 347-2471222.
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda).
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole otroški laboratorij; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda).
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda).
LETNIKI 1972 iz Goriške se bodo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turriju v Štandrežu. Družabni večer z začetkom ob 19.45 bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa. Prijave z akontacijo 10 evrov sprejemajo v gostilni do srede, 23. septembra, obvezna je tudi potrditev po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 3294010830 (Cristina Marussi) ali 3489237807 (Ilaria Tomasin).
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE
prireja partizanski piknik v nedeljo, 4. oktobra, od 17. ure dalje na turistični kmetiji Dolince v Doberdobu. Vpisovanje do 27. septembra ali do zasedbe mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. Organizatorji vabijo tudi mlajše generacije.
AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle z vaditeljico Greto Lefons. Prva poskusna in brezplačna lekcija bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 20. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta).
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih med 21. uro in 22.30 in ob petkih med 19.30 in 21. uro; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481882195 ali 333-2677398 (Miriam).
0 Prireditve
»MESTO MLADIH« V NOVI GORICI na
travniku pred občino in v prostorih Marco Polo: danes, 19. septembra, 10.00-18.00 knjižnica pod krošnjami;
10.00-18.00 predstavitev društev, klubov in organizacij na Goriškem »Made in Go«; 10.00-18.00 predstavitev letalske tehnike in modelarski krožek »Od Edvarda Rusjana do Pipistrela«; 16.0018.00 brezplačno svetovanje mladih arhitektov »Arhitekturna spovednica« v sejni sobi KGŠ (Trg Edvarda Kardelja 1); 18.00-20.00 tekmovanje za dijake »Diverzija«. Koncerti: 21.00 MI2; 23.00 Zaklonišče prepeva; 01.00 nastop zmagovalcev »Bitke talentov«, Učiteljice in DJ Berny. V nedeljo, 20. septembra, 10.00 vadba zumbe; 10.00-14.00 trim steza Panovec »Urban Challange« (prijave na info točki KGŠ); 14.00 koncert DJ zmagovalec Bitke talentov; 15.00-17-00 Paintball (prijave na info točki KGŠ); 17.00 vadba Bodycombat; 17.00-19.00 Flagfootball; 18.00 vadba Vit. Prireja Klub goriških študentov do 20. septembra, več na www.kgs.si.
OBČINA SOVODNJE vabi na predavanje prof. Mirka Butkoviča z naslovom »Vpliv Jakila na prihod goriških Slovencev v Karlovac« v torek, 22. septembra, ob 17.30 v občinski knjižnici v Sovodnjah. Ob avtorju bo prisoten zgodovinar Branko Marušič.
V	GORICI: v bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg bo ob razstavi »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coronini e la bella scrittura« danes, 19. septembra, ob 16. uri delavnica za otroke med 6. in 10. letom starosti; informacije in obvezna prijava po tel. 0481-533485, in-fo@coronini.it.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž bo v sklopu »Srečanj pod lipami« v četrtek, 24. septembra, ob 20. uri, gost večera slovenski komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih OFM, ki že več kot 25 let vodi romanja po bibličnih krajih
v Izraelu in Jordaniji in pred leti tudi služboval na Sveti Gori. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. septembra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado« z nabirko prispevkov za vzdrževanje hospica »Via di Natale« pri Onkološkem centru CRO v Avianu. Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Sledila bo družabnost.
V PODGORI: SKRD Paglavec, podgorska sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s PD Podgora vabita na slovesnost ob 40-letnici spomenika padlim v NOB in ustanovitve društva Paglavec v nedeljo, 27. septembra, ob 10.30 pred spomenikom.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.50, Maria Klanjs-cek vd. Marchesan z glavnega pokopališča v cerkev Pija 10. in na pokopališče v Ločniku;11.00, Angela Stoc-co vd. Burba blagoslov v kapeli bolnišnice Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.30, Mario Merni iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
DANES V ZDRAVŠČINAH: 9.30, Bruno Buiatti (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.00) v cerkvi in na pokopališču.
Ob smrti Tanje Mermolja izreka sinu in svojcem iskreno sožalje
Društvo goriških upokojencev
1 4 Nedelja, 20. septembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Potrjena kazen
RIM - Prizivno sodišče nogometne zveze Uefa je zavrnilo pri-ziv Hrvaške zoper odvzem točke v kvalifikacijah za EP 2016. Kot znano so Hrvaški točko odvzeli zaradi nacističnega napisa, ki se je pojavil na zelenici splitskega stadiona med tekmo proti Italiji. Hrvaška ima tako zdaj na lestvici dokončno točka manj, se pravi 14 točk. Če bo Italija 10. oktobra v Bakuju premagala Azerbajdžan, se bo tako že krog pred koncem kvalifikacij uvrstila najmanj na 2. mesto, torej na sklepno fazo EP.
1000 dni do SP
MOSKVA - Na Rdečem trgu v Moskvi so z desetminutno tekmo obeležili 1000 dni do nogometnega SP, ki ga bo leta 2018 gostila Rusija. Na dogodku so zaigrali nekdanji nogometni zvezdniki Nemec Lothar Matthäus, Španec Fernando Hierro, Rus Alek-sej Smertin in ter še vedno aktiven ruski napadalec Aleksander Keržakov. Tisoč dni do SP je obeležilo 33 mest po celotni Rusiji. V centru Moskve so odkrili veliko uro, ki odšteva dneve in ure do SP, ki se bo začelo 14. junija 2018 na stadionu Lužniki.
košarka - S presenečenjem postregel tudi drugi polfinale EP
Litva onesposobila Srbe
halo, ep
Dordevic za zdaj ne bo kot Giannakis
Ob odmevnih športnih rezultatih, ki so določili udeležence predolim-pijskega turnirja ter finalista letošnjega evropskega prvenstva v košarki, so zadnji tekmovalni dnevi pred velikim finalom v Lillu poskrbeli še s kopico zanimivih podatkov. Med temi je sprememba v sistemu Fibinih tekmovanj, ki jo je mednarodna košarkarska zveza napovedala za prihodnost. Evropsko prvenstvo leta 2017 bo še zadnje po starem sistemu, medtem ko bodo nato EP prirejali vsaka štiri leta. Večjo težo bodo imela torej svetovna prvenstva, saj se bo leta 2019 prvih šestnajst uvrščenih ekip svetovnega prvenstva na Kitajskem avtomatično udeležilo Olimpijskih iger v Tokiu, za nastop na SP pa bodo morale ekipe skozi kvalifikacije, podobno kot pri nogometu, ko tekme reprezentance potekajo tudi med sezono, košarkarske selekcije pa v tem obdobju zagotovo ne bodo mogle računati na igralce iz lige NBA.
Včeraj popoldne so v Lillu odigrali tudi »tekmo zvezd« z najboljšimi evropskimi igralci Under 18. Naj dodamo, da je ekipo »rdečih« vodila slovensko-italijanska trenerska naveza perspektivne dvojice trenerjev Tomaž Fartek-Gianluca Quarta, v moštvu pa sta bila tudi nadarjena Blaž Mesiček in Leonardo Tote (oba letnik 1997). Mladi upi so tekmo odigrali v isti športni palači, v kateri poteka prvenstvo. Gre za nogometni stadion Pierre Mauroy, ki so ga preuredili v košarkarsko dvorano in v kateri si je v četrtek 26.922 gledalcev ogledalo polfinalno srečanje med Francijo in Španijo. Gre za nov rekord v zgodovini evropske košarke, saj si je tekmo četrtfinala med Francijo in Turčijo ogledalo 26.135 navijačev, pred tem pa so rekord postavili v beograjski areni, ko je 26. marca lani 24.232 gledalcev spremljalo tekmo med Crveno Zvezdo in Budivelnikom iz Kijeva.
Za zaključek pa še en zanimiv podatek. Ko bi se Srbija uvrstila v veliki finale in bi premagala Španijo, bi Alek-sandar Dordevic postal šele drugi v zgodovini, ki bi osvojil evropsko prvenstvo tako v vlogi igralca kot trenerja, potem ko je to uspelo le Grku Panagiotisu Giannakisu. Dordevic je v svoji igralski karieri sicer osvojil kar tri zlate kolajne na EP (1991, 1995, 1997), njegov doprinos pa je bil ključen predvsem v velikem finalu na grškem EP iz leta 1995. Takrat je Jugoslavija nastopila proti Litvi, tekmo pa je zmagala s končnim izidom 96:90 za Divaca in soigralce. Na tistem srečanju je Dordevic dosegel 41 točk v 40 minutah (9:12 v metu za tri točke). Ravno Litva pa se je tokrat maščevala in (zaenkrat) Dordevicu preprečila izvrsten dosežek. (av)
11
na tolikih uradnih mednarodnih tekmovanjih je nastopil grški reprezentant Vassilis Spanoulis, po mnenju mnogih strokovnjakov eden izmed najboljših igralcev zadnjega desetletja. Spanoulis je bil v reprezentanci vseskozi prisoten od olimpijskih iger leta 2004, izpustil pa je le EP leta 2011 v Litvi zaradi poškodbe in lansko SP v Španiji. 33-letni košarkar je po zmagi nad Latvijo v četrtek napovedal slovo od reprezentance, kar je razžalo-stilo številne košarkarske navdušence. (av)
košarka
Jadran prvi na turnirju K2 sport
Košarkarji Jadrana so zmagovalci turnirja K2sport v organizaciji ŠZ Dom. Za najboljšega igralca turnirja je bil imenovan Borut Ban. Finale
Jadran - Ardita 73:56 (17:15, 32:25, 52:38)
Jadran: M. Batich 9, Kojanec 6, Ban 23 (3), Ridolfi, Cettolo 4, De Petris 20, Malalan 5, Scocco, Daneu, D. Batich 10.
Za 3. mesto Romans - Breg 69:63 (16:14, 32:23, 50:47)
Breg: Slavec, Mattiassich 3 (1), Zobec 2, Pigato 8, Carra 15 (19; Sterle 7, Vecchiet 2, Semec 2, Spigaglia 3, Ci-gliani 18 (1), Crismain 3.
Litva bo sedmič v svoji zgodovini igrala v finalu EP. Prva je bila doslej trikrat
Litva - Srbija 67:64 (22:17, 35:34, 48:43)
Litva: Kalnietis 12, Gailus, Mačiulis 9, Seibutis 13, Sabonis nv, Ka-valiauskas nv, Jankunas 2, Javtokas, Valančiunas 15, Kuzmiskas 13, Milaknis 3, Lekavičius.
Srbija: Tedosič 16, Simonovič, Kuzmič, Bogdanovič 9, Bjelica 10, Markovič 7, Kalinič 2, Nedovič 6, Milosavljevič, Raduljica 10, Erceg 4, Milutinov.
LILLE - Tudi drugi polfinale je postregel s presenečenjem. Potem ko je v četrtek pod udarci Španija padel gostitelj Francija, je Litva sinoči odpravila doslej na prvenstvu dominantno Srbijo. In to zasluženo, saj je bila večji del tekme v vodstvu (7:14 v 13. min.), igrala je izjemno borbeno, bolj preudarno, potrdila, da je bila zmaga proti Italiji vse prej kot naključna. Za Litovce je košarka daleč najbolj popularen šport, vsa država diha za oranžno žogo in to je še kako prišlo do izraza. Kljub temu, da so izgubili kar 20 žog so košarkarji Litve z odlično obrambo strelsklo onesposobili Srbe (32 odsto v meti iz igre), ki nikoli niso popustili
(13 sekund pred koncem 64:65), a nikoli tudi niso imeli vajeti igre v svojih rokah.
Jutrišnji spored
Za 3. mesto: Francija - Srbija (14.00)
Finale: Litva - Španija (19.00)
Češka na kvalifikacije za OI
Češka je v tekmi za končno sedmo mesto premagala Latvijo s 97:70 (57:36) in si izborila nastop v kvalifikacijah za nastop na poletnih olimpijskih igrah v brazilskem Rio de Janeiru. Češki košarkarji so po izenačeni uvodni četrtini v nadaljevanju prevzeli vajeti igre v svoje roke in si že na polčasu priigrali 21 točk prednosti, v nadaljevanju pa razliko v točkah še povišali. Pri Čehih sta bila strelsko najbolj učinkovita Jan Vesely s 24 točkami in šestimi skoki ter Tomaš Satoransky s 16 točkami. Pri Latvijcih je Janis Timma dosegel enajst, Martins Meiers pa deset točk.
visješolci
pofo^-aa
prijave na raipis ipfe;ennanno
do 21.9.2015
podrobnejše informacije na: www.zssdl.lt

primorski_sport
facebook 4
V četrtek smo bili priče sila zanimivi tekmi, govorim seveda o polfi-nalu med Španijo in Francijo. Kot je to odlika najboljših povesti ali romanov se da to tekmo proučiti in analizirati na več plasteh. Najosnovnejša je seveda ta, ki jo je videl vsak gledalec. Tekmo je v bistvu zmagal sam Pau Gasol. Spominjam se, ko sem prvič videl tega neskončno dolgega mladeniča, suhega in na prvi videz nebogljenega, ko je vstopil kot 19-letnik na igrišče nekaj minut v tekmi, ki sta jo odigrali Olimpija in Barcelona leta '99 v Ljubljani in ki je veljala za uvrstitev na Final Four Pokala prvakov (Evroliga je nastala dve leti kasneje). Mislim, da je v eni od prvih akciji, ki jih je odigral, brez problema zabrisal trojko in ob tem pokazal že tedaj perfektno tehniko meta, nekaj časa zatem pa se je izkazal še pod košem s svojo izredno gibljivostjo, predvsem pa z izvrstnim dojemanjem položaja, v katerem se je nahajal, kar je znak, da človek razume košarko in da je torej »pravi« igralec. Bil je seveda še slaboten in neizkušen, ali da je fant iz pravega testa ni bilo mogoče dvomiti. Njegovo nadaljnjo kariero poznamo vsi in rekel bi sedaj nekaj, kar si ne bi nikoli mislil, da bo šlo iz mojih ust, v tem slučaju tipkovnice. Mislim, da je v tem trenutku popol-
noma odprta bitka, kdo je bil najboljše visoko krilo (»štirica«) v zgodovini evropske košarke, če on ali Krešo Čo-sic. Seveda, predvsem kar se človeških lastnosti in inteligence tiče, je Čosic nepremagljiv, ali razumem tudi tiste, ki postavljajo Gasola pred njim. Kar me je včeraj še posebej fasciniralo je bila raznovrstnost njegovih napadalnih rešitev, s katerimi je spravil naravnost v jok Francoze, ki niso imeli pojma, kako bi se ga lotili. Ko sem še videl prodor iz dvokoraka po sredini, ko je v perfektnem, rekel bi celo starinskem, stilu zadel met izza glave (»horog«) moram priznati, da sem planil iz fotelja in mu zaploskal. Na drugi strani pa so med Francozi zatajili prav igralci, od katerih so si najbolj obetali, mislim na Parkerja, Diawja in Batuma, kar je bil nedvomno odločilni jeziček na tehtnici.
Če gremo na naslednji plan, še vedno »zemeljskem«, da se tako izrazim predem gremo v filozofijo, je bilo zelo zanimivo skušati analizirati, kaj se je dogajalo na igrišču v smislu skupinske igre, oziroma priprave na tekmo in torej strateških smernic, po katerih sta se ravnala oba trenerja. Francoski trener Collet je bil, tudi upravičeno, prepričan v premoč v igri ena proti ena njegovih igralcev, zato je tek-
mo (hudobni bi rekli s klasično francosko ošabnostjo) odigral v stilu: »mi igramo tako igro in naj se nasprotniki nanjo odzovejo kot najbolje vedo«. Kar po svoje ni bila slaba zamisel, a kaj, ko prav človek, ki so ga vsi čakali, da odloči tekmo, Tony Parker, ni bil praktično celo tekmo zmožen niti enkrat samkrat premagati svojega branilca in je bil, hočeš nočeš, bolj v napoto kot v korist. Ali vseeno so Francozi, ki, ponavljam, na papirju so bili gotovo boljši, odigrali popolnoma enakovredno tekmo, v kateri se je sredi zadnje četrtine že zdelo, da jo imajo trdno v rokah, tekmo, ki se je potem končala s podaljškom. Tak način igre pa je imel veliko slabost: prvič, čez celo tekmo niso Francozi niti enkrat menjali ritem, igrali so vedno enako, čemur so se Španci, ki jim izkušenj iz velikih tekmovanj gotovo ne manjka, prav kmalu prilagodili in sčasoma našli popolnoma logično in koristno proti-igro. Drugič, in veliko bolj pogubno: na koncu se je taka igra, s poudarkom na spretnosti posameznikov, v trenutkih ko se, kot pravi Ta-njevic, »spodnje hlače spojijo z zadnjico«, prelevila v nesmiselno letenje po igrišču kot kokoši brez glave, v katerem ni bilo zaznati niti najmanjše logike in je vsakdo počenjal, kar mu je prišlo najprej na pamet. Podaljšek je bil
pise
Sergio
Tavčar
v tem pogledu grozen: neorganizirani kaos.
In potem bi bile tu še druge plasti, ki nimajo več opravka z materialnimi dejstvi. Španci so prvič v zadnjih letih stopili na igrišče kot ne favorit in to se je poznalo v njihovem pristopu. Igrali so mirno, na koncu, ko so zaostajali, se niso predali in so z navdu-šujočem koncem tekme spremenili potek tekme. In potem.lahko bi jemali v poštev značaj igralcev, eni Španci, zviti Mediteranci, ki pa imajo v genih stoletja velikega cesarstva, ki je prvo odkrilo in koloniziralo Ameriko, ki torej spoštujejo vsakogar, ali se ne bojijo nikogar, in ki predvsem nimajo nobenega strahu do Francozov (kar jih je v obliki podcenjevanja stalo zmage pred dvema letoma) kot so to na primer dokazali še za časa Napoleona itd., na drugi strani so bili Francozi, ki po svoje...prostora ni več. Kdaj drugič.
/
ŠPORT
Sobota, 19. septembra 2015
17
nogomet - Kras Repen in Vesna jutri v elitni ligi prvič na domačih tleh
Polagala bosta popravni izpit
Križani brez Venturinija, Kras pa Grujica in Tomizze - Juventina v Moraru zaradi slabega stanja igrišča - Primorec v Trstu
Vesna bo jutri ob 15. uri odigrala prvo domače srečanje pred domačo publiko. Sandrinovi nogometaši bodo gostili Manzanese. To je dokaj nevaren nasprotnik, ki jim je v lanski sezoni kar dvakrat prekrižal račune.
Obe moštvi sta v prvem krogu utrpeli poraz. Nogometaši iz t.i. »industrijske pokrajine stola« so klonili doma proti Chionsu, tako da bo srečanje v Križu prava priložnost tudi za goste, da popravijo zgrešeni start.
Poraz je sicer močno razjezil trenerja Manzaneseja Tortola, ki si je po protestih in posledični izključitvi nakopal še dva kroga diskvalifikacije. Pri Vesni kazen prestaja Nicola Venturini, ki je v Cordenonsu staknil rdeči karton prav tako zaradi ugovarjanja sodniku.
Septembrski popravni izpit bodo v Repnu polagali tudi nogometaši Krasa in to ravno proti Cordenonsu, proti kateremu je Kras že odigral dve pokalni srečanji. Izkupiček v pokalu je bil polovični, gotovo pa so Spetič in tovariši že dobro preizkusili sposobnosti jutrišnjega nasprotnika.
V prejšnjem krogu jih je po dobrem prvem delu srečanja presenetila Sanvitese z 1:0. Tokrat se bodo morali Žlogarjevi varovanci, predvsem branilci, spet spopadati z dokaj solidnim napadom furlanske ekipe, kjer sta najbolj nevarna Scian in Ahmetaj, ki sta že zatresla mrežo Vesne. Diskvalificiranih v Repnu ne beležijo. Trenirali so redno. Grujič in Tomizza sta še ne razpoložljiva, čeprav slednji je že opravil lažji trening. Verjetno bo
Štandrežu ni še nared. Deževje prejšnjih tednov ni omogočilo pravilne rasti trave, tako da je vsa igralna površina še v slabem stanju. Jutrišnji tržaški nasprotnik je v prvem krogu zmagal z 1:0 proti Ol3, Juventina pa beleži še prazen izkupiček. Za nameček se v taboru Juven-tine soočajo s številnimi poškodbami. Nastopi Racche, Popoviča, Manfrede in Morusta so pod vprašajem, Man-freda je diskvalificiran.
Pred derbijem pa bo Primorec, ki se bo v Trstu pomeril s San Luigijem. V prvem krogu je moštvo iz Trebč doživelo proti Ronchiju pravo hladno prho (0:3), jutrišnji nasprotnik pa sodi med favorite za napredovanje.
Sovodnje že danes,
jutri derbi v Bazovici
Saša Božičič (Vesna)
fotodamj@n
nared za derbi proti Križanom v naslednjem krogu. Dokumente za registracijo je dokončno uredil Marouane Tawgui, ki se bo potegoval za mesto na desnem boku.
V promocijski ligi bo Juventina igralala proti Co-stalungi. Srečanje bo na igrišču v Moraru, ker igrišče v
Sovodenjski nogometaši so se svojim navijačem predstavili sinoči v Rubijskem gradu, že danes pa jih čaka krstni domači nastop. Turriaco je že po tradiciji neugoden nasprotnik, ki se odlikuje po svoji borbenosti, tekma pa je pomembna, saj oboji zasledujejo isti cilj, to je obstanek.
Kar zadeva jutrišnji spored v nižjih ligah bo v ospredju derbi 1. amaterske lige v Bazovici med Zarjo in Mladostjo, ki sta bili v 1. krogu med redkimi zmagovitimi ekipami naših društev.
rokomet - Pallamano TS začenja svojo pot v A-ligi
Bolj ambiciozni
Znova v boj. Morda ne (še) za 18. naslov v zgodovini kluba, a gotovo z jasnim ciljem izboljšati lansko peto mesto. Danes se bo z domačo tekmo proti Cassanu Magnagu za Principe Pallamano Trieste začela nova sezona v elitni rokometni A-ligi.
SISTEM IGRANJA - Sistem igranja ostaja nespremenjen. Sedemindvajset ekip so razdelili v tri (geografske) skupine po devet ekip vsaka. Principe Trieste bo nastopil v severni A-skupini. Po dvokrožnem sistemu se bodo najboljše štiri ekipe uvrstile v skupino za naslov, pet slabših pa v skupino za obstanek. V skupini za naslov bo sledil nov dvokrožni sistem (za skupno šest tekem). Zmagovalec skupine za naslov se bo neposredno uvrstil v polfinale končnice za naslov, kjer bodo nastopile tri zmagovalke treh skupin ter najboljša drugouvrščena, ki pa si bo morala nastop zagotoviti po igranju miniturnirja med tremi dru-gouvrščenimi.
FAVORITI - Kot vsako leto bo tudi tokrat daleč najbolj kakovostna ravno severna skupina, v kateri igrajo tudi Tržačani. Ob Principeju nastopajo v tej skupini še Bocen, Cassano Ma-gnago, Malo, Meran, Eppan, Brixen, Pressano in Mezzocorona. Trener tržaških rokometašev Giorgio Oveglia napoveduje najbolj zanimive dvoboje v severni skupini: »Najbrž je zdaj razlika med A-skupino in ostalima dvema še večja kot v preteklosti. Raven ekip se je na severu dvignila, tako da bomo letos videli še lepše dvoboje. Prav v tej skupin treba iskati favorite za končno zmago. Pressano, Cassano Magnago in tudi Brixen so se ojačili, čeprav naj bi bil na papirju Bocen težko premagljiv.«
V ostalih dveh skupinah naj bi bili favoriti Carpi v skupini B, ki zaobjema srednji del italijanskega škornja, medtem ko je favorit južne skupine Or-tigia iz Siracuse.
CILJI - Trener Oveglia pred začetkom prvenstva ne skriva optimizma: »Na prvenstvo smo se pripravili zelo dobro. Treningi so bili na zelo visoki ravni in izključno Jan Radojkovič je imel nekaj težav s poškodbami, medtem ko so ostali redno trenirali. Obenem smo končno prejeli vsa dovoljenja za nastop našega bosanskega
aduta Črnogače, tako da bomo prvenstvo začeli v popolni postavi. Tudi vratar Postogna nima več težav s poškodbami in verjetno bo ravno on naša največja okrepitev.
Mi seveda moramo najprej ciljati na uvrstitev v skupino za naslov, nato pa si želeti izboljšati lansko peto mesto, kar bo za nas velik izziv. Paziti se bomo morali zlasti Bocna in Preessa-na, ki sta tudi najbolj izkušeni ekipi. Obratno smo mi v povprečju zelo mlada ekipa, kar ima tako pozitivne kot negativne plati. Gotovo bo naše glavne orožje hitrost. Po dolgem času imamo letos pravega tujca, ki bi nam moral pomagati s streli z razdalje, kar je bila naša hiba v prejšnjih sezonah. Res je, gre za mladega igralca, a prepričan sem, da nam bo še kako koristil. Vsekakor bomo morali biti nepremagljivi pred domačim občinstvom. Za igralce bo morala biti motivacija več , da igrajo z napisom Principe na dresu. Sam sem namreč med leti 1993 in 1997 osvojil pet zaporednih naslovov s tem sponzorjem.«
PRVI KROG - Pari 1. kroga (danes ob 18.30): Principe Trst - Cassa-no Magnago, Bocen - Malo, Meran -Eppan, Brixen - Pressano, Mezzoco-rona prosta.
Trener Giorgio Oveglia (v sredini) s svojimi varovanci
fotodamj@n
Postava
Principe Pallamano Trieste
VRATARJI: Matej Zaro (1989), Thomas Postogna (1993), Kevin Božič (1997), Antonio Campagnolo (1990); KRILNI IGRALCI: Marco Visintin (1982), Gianluca Dapiran (1994), Luca Bellomo (1994), Lorenzo Dovgan (1995), Matteo Leone (1988); ZUNANJI IGRALCI: Kevin Anici (1993), Neven Črnoga-ča (1996), Jan Radojkovič (1989), Michele Oveglia (1993), Erik Udovičic (1995), Andrea Carpanese (1982); KROŽNI NAPADALCI: Alex Pernic (1992), Massi-miliano Di Nardo (1992), Auro Zidaric (1996). TRENER: Giorgio Oveglia. (I.F.)
nogomet
Danes Udinese z Empolijem
RIM - Vrača se A-liga, uvod v 4. krog pa bo danes tekma med Udinesejem in Empolijem ob 18. uri. Videmčanom se po dveh zaporednih porazov ne piše najbolje, pestijo pa ga tudi hude poškodbe. Napadalec Guilherme mora mirovati dva meseca, pridružil pa se mu je še vezist Merkel, ki si je pretrgal križno vez desnega kolena.
Ob 20.45 bosta med sabo igrala Milan in Palermo.
Jutri: ob12.30 Chievo - Inter, ob 15.00 Atalanta - Verona, Bologna - Frosinone, Genoa - Juventus, Roma - Sassuolo, Torino
-	Sampdoria, ob 18.00 Carpi - Fio-rentina ob 20.45 Napoli - Lazio
SLOVENIJA - 1. liga: Celje -Krško 0:0. Rokomet: Gorenje -Istrabenz Plina Izola 34:18 (16:6).
IBRA - Zvezdnik francoskega nogometnega velikana PSG Zlatan Ibrahimovic je razkril, da je v Malmoju rezerviral glavni trg, kjer si bodo navijači lahko ogledali lige prvakov tekmo med zdajšnjim in prvim klubom švedskega napadalca. Tekma bo 25. novembra.
INTER - Zdajšnja uprava In-terja, ki ga vodita azijska poslovneža Thohir in Bolingbroke, je odslovila generalnega direktorja Marca Fassoneja.
RUGBY - Svetovno prvenstvo, danes ob 20.50 Italija - Francija (SKy sport 2). Sinoči: Anglija
-	Fidži 33:11.
Domači šport Danes
Sobota, 19. septembra 2015 NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah:
Sovodnje - Fogliano Turriaco
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Kras
Jutri
Nedelja, 20. septembra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Cordenons; 15.00 v Križu: Vesna - Manzanese
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Moraru: Juventina
-	Costalunga; 15.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi
-	Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Mladost; 15.00 v Krminu: Cormonese - Breg
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Rouni na Proseku: Campanelle - Gaja; 15.00 v Miljah: Muglia -Primorje
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Tržiču: Ufm -Kras
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v San Vitu al
Tagliamentu: Sanvitese - Kras
NAJMLAJŠI LETNIKI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras
-	Montebello Don Bosco
□ Obvestila
Davis cup: povsod neodločeno
LJUBLJANA - Konec tega tedna Bruselj in Glasgow gostita polfinalna teniška obračuna svetovne skupine v Davisovem pokalu, po prvem dnevu pa je na belgijsko-argen-tinskem ter britansko-avstralskem dvoboju izid v zmagah izenačen 1:1. Danes bo na sporedu igra dvojic, jutri pa še štirje posamični dvoboji. Belgijcem je prvo točko priigral David Goffin po zmagi nad Federicom Delbonisom s 7:5, 7:6 (3) in 6:3, v drugem obračunu v Forest National Areni pa je Južnoameričan Leonardo Mayer po treh urah in 52 minutah ugnal Steva Darcisa s 7:6 (5), 7:6 (1), 4:6 in 6:3. Britanci so prepričljivo odprli dvoboj na Škotskem. Njihov prvi mož Andy Murray je po uri in 47 minutah odpihnil Thanasija Kokkinakisa in slavil s 6:3, 6:0 in 6:3, izid pa je poravnal Bernard To-mic. Po slabih treh urah je na kolena položil Daniela Evansa s 6:3, 7:6 (2), 6:7 (4) in 6:4.
Neodločen 1:1 je tudi na dvoboju za obstanek v svetovni skupini med Italijo in Rusijo v Irkutsku. Fabio Fognini je s 7:6 (8), 6:2, 6:2 premagal Andreja Rubleva, Simone Bolelli pa je 7:6 (2), 6.1, 6:3 klonil pred Tejmurazu Gabašviliju
ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 21. septembra, začne nova sezona s sledečimi urniki: v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah: motorika za otroke letnik 2010/12 (pon. in petek 16.00-17.00); otroška skupina novi člani Pripravnice letnik 2009/03 (pon. 17.00-18.30 in sreda 17.30-19.00); otroška skupina Zajčki letniki 2008/03 (pon. in petek 17.00-19.00); mladinska skupina Strele letniki 2003/1997 (pon. 18.30-20.30 in petek 19.00-21.00; Cheer starši petek 17.30-18.30. V Repenski telovadnici: gimnastika (od 7 do 18 let po nivojih) ob sredah: 1. skupina 16.30-17.45; 2. skupina 17.30-19.00; 3. skupina 18.15-19.45. Prvi teden vadbe za nove člane je brezplačen! Za info tel. št. 347-9227484 (Ryan) ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD SOKOL prireja tečaj minivolleyja za dekleta letnikov 2007/08/09 in tečaj odbojke Under 12 za dekleta rojena v letu 2004. Treningi bodo v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00 in ob sredah od 17.15 do18.30. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra 2015. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00)	oziroma	po	e-pošti
plavanje.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obvešča, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta začela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377.
ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377.
ATLETIKA BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR
obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijalo v ponedeljkih na stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ŠZ BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad Stadiona 1. maja tel.: 04051377; urad.bor@gmail.com.
ŠD KONTOVEL, odbojkarska sekcija obvešča, da so se začeli treningi minivolleyja za deklice letnikov 2008, 07, 06 in 05 s sledečim urnikom: ob sredah od 16.15 do 17.45 v telovadnici srednje šole na Proseku in ob petkih od 16.15 do 17.45 v telovadnici na Kontovelu. Za info in prijave: 3288299227 (Tania). ŠD KONTOVEL, otroška telovadba obvešča, da bomo tudi letos organizirali otroško telovadbo namenjeno malčkom letnikov 2012, 13 in 14. Prvo srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 10.00 v telovadnici na Kontovelu. Info in prijave: 3288299227 (Tania).
AŠK KRAS sporoča, da se otroška telovadba za otroke vrtcev in osnovne šole začne v sredo, 23. septembra, od 16.30 do 17.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Vpis in ostale informacije na prvem srečanju. Rekreacija za starejše pa bo ob torkih in četrtkih, od 8.30 do 9.30. Prva vadba v torek, 7. oktobra. Obenem sporoča, da so v teku treningi za začetnike namiznega tenisa. Prijavite se lahko od ponedeljka do petka, ob 17.00 v telovadnici. Info na tel. 3397563191 (Sonja Milič). SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli v torek, 29. septembra, od 17.00 dalje v zgoniški telovadnici. Info: 338 7281332 ali 347 3955129
18 Nedelja, 20. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
Danes bo oblačno do spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo v gorah, kjer bodo možne tudi padavine. Manj bo vlažnega zraka.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo večinoma suho, proti poldnevu se bodo začele pojavljati krajevne padavine, deloma plohe, najverjetnejše bodo v severni in osrednji Sloveniji. Kakšna nevihta bo možna bolj na zahodu. Zapihal bo severovzhodnik.
Vreme bo spremenljivo z več oblačnosti ob morju in na vzhodu dežele. Ob morju bo pihala zmerna burja.
Pretežno oblačno bo. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo sprva občasno še deževalo, a se bo dež že dopoldne umikal proti jugovzhodu. Še nekoliko hladneje bo. Ponekod bo
pihal severni zhodni veter.
do severov-
TOLMEC
O 9/17

CELOVEC
013/20
TRBIŽ O
8/16
VIDEMO
14/27
ČEDADo
15/26
KRANJSKA G.
011/18
O TRŽIČ
14/22
KRANJ O ,
S. GRADEC
f^V, 014/22
CELJE
14/19 O
LJUBLJANA
014/21

N. GORICA GORICA o 16/25
16/27 O v
\J PORTOROŽ O
^	16/25	/
¿9
POSTOJNA
O 13/19
N. MESTO
12/17 O
KOČEVJE \ O .
ČRNOMELJ O
< čunan na morski nivo, dosegel kar 1037 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti 1036 hPa.
Danes: ob 0.23 najvišje 14 cm, ob 6.17 najnižje -19 g cm, ob 12.34 najvišje 31 cm, ob 19.24 najnižje o -22 cm.
Jutri: ob 1.11 najvišje 6 cm, ob 6.45 najnižje -9 cm, ob 13.15 najvišje 24 cm, ob 20.34 najnižje -19 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C.
500 m............18
1000 m ..........15
1500 m...........11
2000 m............9
2500 m............7
2864 m ......... 4
UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah seže do 6, v gorah do 6 in pol.
V Mehiki prijeli osumljenca za smrt 43 študentov
CIUDAD DE MEXICO - Mehiška policija je sporočila, da so prijeli glavnega osumljenca za lanskoletno smrt 43 študentov. V kraju Taxco v zvezni državi Guerrero je policija v sredo prijela Gildarda Lopeza Astudilla, znanega kot El Gil. Med aretacijo po navedbah pristojnih organov ni padel noben strel. El Gil naj bi bil vodja kriminalne združbe Guerreros Unidos in je v zadnjem času velikokrat menjal prebivališče. Potem, ko sta ga policija in mehiška tajna služba dlje časa opazovali, so ga v sredo aretirali zaradi organiziranega kriminala in ugrabitve. Krajevna policija je 26. septembra lani v Iguali prijela skupino študentov, ki so ukradli avtobus, da bi lahko nadaljevali svojo politično dejavnost. Po prijetju je policija študente predala kriminalni združbi Guerreos Unidos, ki jih je ubila in sežgala na smetišču.
Požari v Kaliforniji uničili 800 zgradb in zahtevali pet življenj
južni sudan - Cisterna nafte
Eksplozija zahtevala najmanj 150 mrtvih
Izgorela cisterna na prizorišču katastrofalne eksplozije
JUBA - Kot smo na kratko poročali že včeraj, je v Južnem Sudanu v sredo zvečer eksplodiral tovornjak cisterna, ki je prevažal nafto. Krvavi obračun dogodka pa je veliko hujši, kot je kazalo v prvem trenutku, ko so poročali o vsaj sto smrtnih žrtvah. Glede na zadnje uradne podatke je v eksploziji umrlo najmanj 150 ljudi, britanski BBC pa piše celo o najmanj 182 smrtnih žrtvah.
Množica se je pri tovornjaku zbrala, ko se je ta prevrnil in je iz njega začela iztekati nafta. Ljudje so jo poskušali čim več pobrati. Cisterna pa je nato eksplodirala.
Predstavnik južnosudanskih oblasti je včeraj za radio potrdil, da se je število žrtev povzpelo na 150, saj so številni umrli zaradi hudih opeklin,
prav tako so nova trupla našli v bližini ostankov cisterne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nesreča tovornjaka in eksplozija sta se zgodili na cesti, ki vodi iz prestolnice Juba v manjše mesto Maridi, približno 250 kilometrov proti zahodu. V Afriki nesreče cistern z nafto pogosto pritegnejo velike množice ljudi, ki poskušajo pobrati čim več goriva, kar se je že večkrat končalo tragično.
Južni Sudan je poleg tega v primežu hude gospodarske krize, ki jo je povzročila 21-mesečna državljanska vojna. V državi vlada nebrzdana inflacija, cene osnovnih življenjskih potrebščin, vključno s hrano in gorivom, so izjemno visoke, še piše AFP. (STA)
Unicef: Na begu pred Boko Haram je več kot 1,4 milijona otrok
NEW YORK - V Afriki je na begu pred nasiljem teroristične skupine Boko Haram po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) več kot 1,4 milijona otrok. Samo v petih mesecih se je zaradi napadov Boko Harama v Nigeriji, Kamerunu, Čadu in Nigru na beg podalo pol milijona otrok.
Kot so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnili predstavniki Unicefa, je samo na severovzhodu Nigerije na begu pred Boko Haramom kar 1,2 milijona
SAN FRANCISCO - Kalifornijske oblasti so potrdile, da sta dva velika požara v naravi zahtevala življenja petih ljudi. Kalifornijo in druge zahodne države ZDA je letos prizadela huda suša, zaradi katere je požarov v naravi več kot običajno. V sredo in četrtek so odkrili štiri trupla ljudi, ki so umrli v dveh požarih. Požar Valley severno od San Francisca je že v soboto zahteval življenje 72-letne invalidke, ki ni uspela uiti ognju, gasilci pa so odkrili še dve trupli. Dve osebi je ubil požar Butte jugovzhodno od Sacramenta. Oba požara sta doslej v tednu dni uničila 582 kvadratnih kilometrov površin ter uničila 800 zgradb.
otrok, v sosednjih državah Kamerun, Čad in Niger pa še 265.000.
»Vsak od teh otrok beži, da bi si rešil življenje. Otroci so prikrajšani za svoje otroštvo. Resnično alarmantno je, da smo še naprej priča, kako otroke in ženske morijo, obglavljajo in jih zlorabljajo za samomorilske napadalce z bombami,« je opozoril regionalni direktor Unicefa za zahodno in osrednjo Afriko Manuel Fontaine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Teroristično islamistično gibanje Boko Haram želi na severovzhodu Nigerije vzpostaviti strogo islamsko državo in je priseglo zvestobo džihadistom Islamske države. V napadih Boko Harama je od leta 2009 na severovzhodu Nigerije in v sosednjih državah umrlo najmanj 15.000 ljudi. (STA)
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
PD na sejmu v Gornji Radgoni 2015
anna zivec
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 20. septembra 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
RAI3
RAI4
13.55 Film: The One (akc., '01, i. J. Li) 15.25 Continuum 16.15 Atlantis 17.50 Novice 17.55 Once Upon a Time in Wonderland 19.25 Rai Player 19.30 Secrets and Lies
RAI PREMIUM
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Setteregioni 8.2517.45 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Top - Tutto quanto fa tendenza 9.55 Fuori luo-go 11.00 Line Verde Orizzonti Estate 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ti lascio una canzone
12.50 Nad.: Giorni da leone 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Stasera tutto e possibile 17.20 Novice 17.25 Nad.: Grand Hotel 19.25 Rai Player 19.30 Nad.: Lui & lei 21.20 Nad.: Altri tempi 23.15 Nad.: Terra ribelle
RETE4
6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The McCarthys 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Once Upon a Time 8.25 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamento Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in fami-glia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja, kvalifikacije 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.40 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Rai Player 23.00 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
7.15 Media Shopping 8.05 Nad.: Casa Via-nello 8.35 Film: Amore vuol dire gelosia (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e og-gi in Tv 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Po-irot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Today You Die (akc., '05, i. S. Seagal) 23.35 Film: L'uomo nel mirino (det., '77, r. in i. C. Eastwood)
CANALES
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Dok.: Aftermath 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Inga Lindstrom - Arrivederci a Eriksberg (dram.) 16.15 Film: Nassiryia -Per non dimenticare (zgod.) 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint Estate 21.10 Tu si que vales
ITALIA1
7.00 Viaggio nell'Italia che cambia 8.00 La Mostra del Cinema di Venezia 1968 - 1979 9.00 Film: Campane a martello (dram.) 10.25 Film: Catene (rom.) 12.0014.00, 18.55, 23.10 Dnevnik, vreme in šport 12.30 14.45 Rubrike 15.15 Presa diretta 17.55 Rai Player 18.00 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 20.00 Blob 20.15 Superstoria 21.00 I dieci comandamenti 23.30 Stelle nere
6.55 Nan.: Mike in Molly 7.1519.00 Risanke in otroške oddaje 8.45 Film: Scooby-Doo e il fantasma della strega (anim.) 10.25 Film: American Girl - Il mondo a colori di Sai-ge (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Red Bull Fantasy 14.15 Red Bull X-Alps: La sfida di Aaron Duro-gati 14.45 Motociklizem: SP Superbike 2015 15.55 Film: Tutto l'amore del mondo (kom.) 17.55 Nan.: Camera Café 19.25 Film: Le avventure di Sammy (anim.)
21.10 Film: Non dirlo a nessuno (dram.)
23.35 Film: The Woman in Black (horor)
_RAI5_
14.25 La Terra vista dal cielo 15.15 India selvaggia 16.15 17.55 Cinque buoni motivi 16.20 Gledališče: Les Fourberies de Sca-pin 18.05 Novice 18.10 20.35 Vi racconto un romanzo 18.35 Munch - L'urlo arriva-to fino a noi 19.35 The Art of Gothic 20.25 Rai Player 21.15 Gledališče: Il malato im-maginario 23.15 RomaEuropaFestival -Addictive TV 23.45 Ghiaccio bollente
RAI MOVIE
12.15 Film: 14 anni vergine (kom.) 13.50 17.40 Rai Player 13.55 Film: Get Shorty (kom., '95, i. G. Hackman) 15.45 Film: Iron Will - Volonta di vincere (pust.) 17.35 Novice 17.45 Film: L'ultimo Crodino (kom.) 19.30 Film: The Clan (kom.)
Food per tutti 22.00 Simon Reeve: La via del caffe 23.00 Nad.: Xanadu - Una famiglia a luci rosse
_CIELO_
11.00 Fratelli in affari 13.30 MasterChef Italia 15.30 16.30 Cucine da incubo 17.30 Alessandro Borghese - 4 ristoranti 19.15 Affari al buio 20.15 Affar di famiglia 21.10 Film: Kleinhoff Hotel (dram.)
_DMAX_
12.30 I maghi delle auto 13.20 Come an-dra a finire? 15.55 Wild Frank: Asia 16.50 22.55 Airport Security Nuova Zelanda 18.35 Affare fatto! 19.30 Unti e bisunti 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ingegneria im-possibile 22.00 Sollevamento case 23.45 La citta senza legge
SLOVENIJA1
6.15 Odmevi 7.0018.35 Risanke in otroške serije 9.20 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Junak? 10.15 Infodrom 10.25 Dok. serija: Kdo si pa ti? 11.00 Dok. portret: Mira Marko 11.55 Tednik 13.0017.00, 18.55, 23.50 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Dok. odd.: Moj vrt ima načrt 14.55 Dok. serija: Visoka umetnost severnih nižin 15.50 Dok. odd.: Himalajska zgodba 17.20 Posebna ponudba 18.10 Z vrta na mizo 18.25 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Koncert Rdečega križa Slovenije: Lepo je deliti
21.15 Film: 1855 - La prima grande rapiña al treno (pust., '79, i. S. Connery)
23.15 Film: La vendetta dell'uomo chiama-to Cavallo (vestern)
21.10 Film: Madagascar 3 - Ricercati in Europa (anim.) 22.55 Film: Animals United (anim.)
_IRIS_
14.10 Film: Tutti gli uomini del presidente (dram., '76, i. R. Redford) 16.45 Adesso cinema 17.05 Film: Confidence - La truffa perfetta (krim.) 19.05 Film: Rimini Rimini - Un anno dopo (kom., It., '88) 21.00 Film: Cornetti alla crema (kom., It., '81, i. L. Ban-fi) 23.00 Film: La soldatessa alla grandi ma-novre (kom.)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il Pollice verde sono io 14.00 Kronika 14.40 23.00 Miss Italije 2015 (v. S. Ventura) 15.40 Serija: Jack Frost 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C.
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.15 17.00 I menù di Benedetta 13.0019.00 Chef per un giorno 15.00 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Prima pagina (kom.) 23.10 Film: Fiore di cactus (kom.)
TELEQUATTRO
6.3013.00 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.20 Chef Sara in Asia 12.15 Jamie: Menù in 30 minuti 13.15 18.35 Il re dello street-food 14.10 Posso dormire da voi? 16.10 Film: Il vento che accarezza l'erba (dram.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Davide Oldani: Pop
21.45 Film: Izvir (kom.) 0.25 Nad.: Krivda
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.10 Polnočni klub 11.25 Na lepše 11.55 10 domačih 12.35 Dok. feljton: Dobri stari časi 13.30 Kajak kanu: SP, pon. 14.0016.25 Kajak kanu: SP, finale, prenos 14.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja, kvalifikacije, prenos 18.20 23.30 Košarka: EP, polfinalna tekma, Francija - Španija 20.00 Film: Vohunska zanka (krim.) 21.35 Zvez-dana 22.20 Aritmični koncert
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Dok.: Sula losa de Buie 14.50 Ulično petje 15.10 Dok.: Zgodovina ZDA 15.40 19.55 Potopisi 16.10 Dok.: Možje in gore 17.05 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Tg dogodki 20.25 Artevisione 21.00 Boben 22.20 Arhivski posnetki
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.30 12.35 Tv prodaja 10.45 Film: Pop zvezdnik (kom.) 12.50 Film: Velika pričakovanja (dram.) 15.00 Film: Učitelj z napako (dram.) 17.05 Nad.: Toskana, ljubezen moja 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa
22.00 Film: Otroci so super (dram., '10, i. J. Moore)
_KANAL A_
7.00 Risanke 7.30 Serija: Naša mala klinika 8.20 Serija: Goldbergovi 8.45 17.00 Serija: Dva moža in pol 9.15 Serija: Odbita rodbina 10.20 Top Gear 11.30 Film: Spider-
VREDNO OGLEDA
.. Sobota, 19. septembra La7d, ob 21.10
Prima pagina
ZDA 1974 Režija: Billy Wilder Igrajo: Jack Lemmon, Walter Matthau, Susan Sarandon in Vincent Gardenia
Na sodišču v Chicagu, leta 1929, skupina novinarjev čaka na usmrtitev anarko-marksista Earla Williamsa, ki so ga obsodili po krivem zaradi umora. Kronist Hildy Johnson je primeru nesrečnega William-sa sledil že od vsega začetka, a zdaj se je odločil, da se bo poročil, zapustil novinarski poklic in se raje zaposlil v oglaševalni agenciji. A obsojenec zbeži iz zapora in se zateče prav v naročje bivšega poročevalca Johnsona.
V znamenitem Wilderjevem celovečercu, je leta 1974 v vlogi protagonistov nastopila legendarna dvojica Jack Lemmon-Walter Matthau.
Man 3 (fant.) 14.15 Serija: Nezmotljivi čut 15.05 Film: Jedrska katastrofa (dram.) 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Gorica - Olimpija Ljubljana 20.00 Film: To je vojna! (kom., '12, i. R. Wither-spoon, C. Pine) 21.50 Film: Postali bomo prvaki sveta (biogr., '15, r. D. Bajic)
PLANETTV
10.00 Ameriški Top Model 10.55 Nan.: Sedma nebesa 11.55 Nan.: Vojaške žene 12.50 Serija: Hiša vaših sanj 13.55 Kuharski mojster 14.45 Nan.: Srečno ločena 15.15 Nan.: Bratovščina rdečih zapestnic 16.10 20.00, 21.45 Kmetija: Nov začetek 17.55 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 21.55 Film: 10 razlogov, zakaj te sovražim (kom., '99, i. H. Ledger) 23.40 Film: Zvezdniki (kom., '98, r. W. Allen)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 40 let slovenskih oddaj v Trstu, sledi Music box; 10.15 Prva izmena - Goriški ogledi; 11.00 Studio D - Operetne promenade; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Mizica, pogrni se!, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki, sledi Music box; 18.00 Mala scena: Prežihov Voranc - Doberdob - radijska nadaljevanka, režija J. Babič - 13. del; 18.55 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.15 Napovednik; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 15.05, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01, 13.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tra resti e orme; 14.00 Slot Parade/Playlist; 14.35 Play Music Like; 15.00 Souvenir d'Italy/Pesem tedna; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Pairappapa; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 ,03
ll


\
GORICA
Ulica Trieste 225/1 Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
I
I

i
ZA NOVE KOLEKCIJE POMLAD-POLETJE 2015
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
Ponudba velja do 31. oktobra 2015
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 11 Tel. +39 0432 660524
400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!
i Ji
/
\6
POSTANITE FAN NASE STRANI!
FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
www.spacciocchialivision.it