novi tednik številka 5 • leto XXXVIII • cena 17 ain Celje, 2. februar/a 1984 flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC^ Zaprisega mladih vojaicov v soboto je v vojašnici Jožeta Meniha-Rajka ob Mariborski cesti slovesno zaprisegla nova generacija mladih, ki služijo vojaški rok v Celju. Slovesnosti so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in organizacij iz celjske občine in svojci ter prijatelji vojakov, ki so zaprisegli. Foto: EDI MASNEC Tudi na Ceijsicem nismo brez greliov oaiok a zamrznitvi cen razkriva naš odnos tšo predpisov Saj nihče ne trdi, da so vsi predpisi dobri, da je takšen tudi odlok zveznega izvrš- nega sveta o zamrznitvi cen. Veliko pravic jemlje in povzroča neenakopraven položaj dela delavcev. Toda to še daleč ne opravičuje njegovega neupoštevanja. Je veljaven predpis, sprejet v soglasju s predsedniki izvršnih svetov republik in pokrajin. Odlok, ki velja za vse, ne pa odlok, ki bi spret- nim in tistim, ki jim je mar le za svoje lastne koristi ne glede na to, kako s tem.pri- zadenejo druge in vso skup- nost, omogočil zlorabo. Zlo- rabe so zahrbten udarec, udarec, ki izničuje prizade- vanja in vero v dolgoročno gospodarsko stabilizacijo, udarec, ki je močno priza- del zaupanje v zmožnosti si- stema in njegovih najnapre- dnejših sil. Obsodili smo zlorabo in neupoštevanje odloka o za- mrznitvi cen, zahtevali ra- zveljavitev neveljavno povi- šanih cen in ugotavljanje od- govornosti. Bomo vsaj sedaj dosledni, če že pravočasno nismo bili tega sposobni ali nismo hoteli? Besedica »mo- ramo« je že preveč izrabljena in zlorabljena, da bi zalegla. Saj bi morali spoštovati tudi vrsto drugih predpisov, do- govorov in sporazumov. Ne samo zveznih, tudi tistih v republikah, občinah; v de- lovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Med ljudmi. Tudi prisila nam ne more vrniti človeškega ob- čutka, da je treba besedo, ki si jo dal, držati, obljube iz- polnjevati, dogovore in odlo- ke spoštovati. Ne zaradi vsa- kega posameznika, zaradi nas vseh. Tudi na celjskem območju se lahko zamislimo. Ne, niso kršili odloka le v drugih re- publikah, na drugih območ- jih. Kdo vse si je pri nas to dovolil, še ne moremo do- končno reči, saj občinske tržne inšpekcije še nadalju- jejo svoje delo, republiška pa še tudi ni ugotovila za vse primere povišanja cen, o ka- terih so jih iz občin obvestili, če so zakonite ali ne. Res pa je, da bi bila tudi ena sama kršitev - ena kršitev preveč. Tržni inšpektor občine Mozirje, Vlado Parežnik, je opravil preglede v nekaterih organizacijah v Gornji Sa- vinjski dolini. Tudi tam so v večini delovnih organizacij dvignili cene tik pred zamrz- nitvijo. Splošna ugotovitev je, da so v teh organizacijah dvignili cene v povprečju za 20-25 odstotkov, z utemelji- tvijo, da gre za nove proiz- vode. V Gorenju promet ser- visu, poslovni enoti prodaje bele tehnike v Nazarjah so 22. 12., torej dan pred zamrz- nitvijo, povišali cene za pri- bližno 20 odstotkov. Izdelki z novimi cenami so tudi oz- načeni z novimi šiframi pro- izvodov, zanimivo pa je, da cenik v prodajalni ni overjen s strani skupnosti za cene, preprosto gre le za obvestilo uprave o višjih cenah. Na- sprotno pa imajo v Gorenju tozd Mali gospodinjski apa- rati, kjer so dvignili proiz- vodno ceno svojim gospo- dinjskim aparatom, to tudi potrjeno s strani republiške skupnosti za cene- Pri poslovnih enotah Pe- trola v Mozirju in na Ljub- nem ob Savinji so od skup- nosti za cene dobili potrdilo za nove cene petindvajsetih novih proizvodov, k temu ceniku pa so dodali prilogo 147 različnih izdelkov, kate- rim so oblikovali nove višje cene. Ta cenik ni overjen s strani skupnosti za cene, podpisal pa ga je vršilec dolžnosti vodje delovne skupnosti skupnih služb Pe- tro; Ljubljana. (Nadaljevalce na 2. strani) Eden drugemu ognla dajmo Kultura Je zrcalo slehernega naroda. V vseh dneh v letu se lahko vidimo v njem; v mesecu februarju, ko praznujemo slovenski kulturni praznik zna biti po- doba bolj popolna. Vrsta prireditev v čast velikemu poetu in umu, Francetu Prešernu, ni samo praznik kulturnih delavcev, ampak vseh nas; Onega izza plavža, šolske klopi, kmetije, pisarne... izza računal- nika. 8. februar, obletnica pesnikove smrti, je usodno povezana z novimi in novimi bitkami za naš enotni kulturni prostor. Po Prešernu je bilo še veliko bor- cev, a čas se je zdaj ustavil na nas. Kulturni boj ni končan in napak bi bilo, če bi bil. Na nas je, da gradimo in dograjujemo zgrajeno in se branimo pred navlako vsega okolja in vseh vplivov. Če bomo do- sledno ločevali zrno od plevela, se bomo, prešerno vzneseni, z veseljem pogledali v ogledalo. Ali kakor je dejal prvi slovenski preroditelj, Anton Tomaž Lin- hart: »Eden drugemu ognja dajmo!« Potem bo slo- venski kulturni praznik še bolj naš, še bolj množičen, bolj vseljudski. Naj nas greje, a ne uspava, bakla s Pamasa, gore pesnikovi MATEJA POD JED Modni salon Iz L Velenla v Ameriko? Delavke v tem kolektivu delajo noč in dan za olimpiado. Verjetno se jim bo to obrestovalo pri poslovnem pro- doru čez veliko lužo. Stran 4. Krvava neaella v LahomskI dolini Reportažna pričevanja iz časov narodnoosvobodilnega boja. Stran 12. Razrešena koruzna kriza? z uvozom rešujemo resno krizo pri oskrbi s koruzo. SIP iz Šempetra pa na isti. 10. strani, pojasnjuje^ da strojev ne prodaja za devize. Pozdrav olimpiadi Cez šest dni se bodo na sta- dionu Koševo v Sarajevu za- čele XIV. zimske olimpijske igre. Štiriletne priprave na doslej največjo športno prire- ditev pri nas so tako končane. Upajmo, da uspešno, sicer pa bomo o tem lahko govorili po končanih igrah. Vsa Jugosla- vija se je strnila okoli Saraje- va in po svojih močeh poma- gala, da bi igre še enkrat po- nesle v svet dobro ime o Jugo- slaviji. Simbol oUmpijskih iger, olimpijski ogenj, smo v Jugo- slaviji sprejeli v nedeljo zvečer na letališču v Dubrovniku. Po- tem je krenil na dve poti po Jugoslaviji. Tokrat bomo \ah- ko prvič »v živo« pozdravili olimpijski ogenj, ki so ga priž- gali na legendarnem Olimpu v Grčiji, tudi v Celju in še neka- terih mestih na celjskem ob- močju. Danes, v četrtek, bo olimpij- ski ogenj potoval ob 13,30 sko- zi Žalec ter se za krajši čas ustavil na stadionu v Šport- nem centru, kjer ga bo prevzel nekdanji odlični atlet Franc Naraks. Olimpijski ogenj bodo ob 14,30 sprejeli pri skakalni- cah v Titovem Velenju, glavna nosilka pa bo odlična atletinja Nataša Krenker. V Celju bomo olimpijski ogenj sprejeli jutri, v petek, 3. februarja ob 9,30 pri hotelu Ce- leia, saj ga bodo pripeljali z mariborske strani. Prvi nosilec bo Rok Kopitar, za njim pa Jo- že Urankar, Mariana Lubej, Miro Kocuvan, Nataša Urban- čič, Zdravko Pečar, Roman _ Lešek, Mirko Kolnik, Stanko Lorger, Amalija Belaj Arbei- ter, Simo Važič pa znova Miro Kocuvan, Rok Kopitar in Na- taša Urbančič. Olimpijski ogenj bodo v Ce- lju nosili sami nekdanji olim- pijci, in sicer po Mariborski, Levstikovi, Stanetovi, Prešer- novi cesti, Trgu V. kongresa in Trgu Svobode preko Savinje v Mestni peirk na drsališče, kjer bo ob 9,30 osrednja slovesnost (slavnostni govornik bo pred- sednik skupščine občine Celje Edi Stepišnik), nato pa po Par- tizanski in Ulici XIV. divizije do tovarne Toper, kjer bo za- ključek celjske poti. Nato bo- do olimpijski ogenj skozi Šent- jur in Šmarje odpeljali do Pod- četrtka ter ga izročili predstav- nikom Hrvaške. Pozdravimo torej ogenj miru, ki bo štiri- najst dni gorel v Sarajevu m.ed športniki vsega sveta. Goreti pa bi moral tudi po končanih XIV. zimskih olimpijskih igrah in to bi bU največji uspeh! TONE VRABL SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ V Modnem salonu v Titovem Velenju delajo v teh dneh pred olimpiado »non stop«. Večina zaposlenih je žensk in pravijo, »zdržale bomo«: p^^^^. ^.^j/ MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 1984 Jubileja revolucionarjev Družbenopolitični delavci Celja in regije, sodelavci in prijatelji, so v ponedeljek na prisrčni slovesnosti čestitali Jožetu Maroltu in Petru Sprajcu ob njuni 60-letnici. Oba slavijenca sta znana revolucionarja, ki sta se že skoraj kot otroka vključila v narodnoosvobodilno borbo, po osvoboditvi pa sta opravljala vrsto pomembnih družbeno- političnih in samoupravnih funkcij v občini, bivšem okraju, republiki in federaciji. Oba jubilanta odlikuje zavzetost do dela, vera v človeka in osebna skromnost, zaradi česar ju ljudje spoštujejo, cenijo in imajo radi, sta v nagovoru poudarila Emil Roje in Edi Stepišnik. Slovesnosti sta se udeležila tudi član predsedstva ZKJ Mitja Ribičič in predsednik sloven- skih komunistov Andrej Marine. Čestitkam jubilantoma se pridružuje tudi naše uredništvo. B.R. Precej bo novih nosilcev deiegatsifih doižnosU VoUke razlike meti občinami celjskega območja Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupno- stih in združenem delu so se na celjskem območju že pričele, saj naj bi svoje delo opravile do 11. februarja. Predsedstva občinskih konferenc socialistične zveze so zanje pripravila sezname evidentiranih možnih kandida- tov za najbolj odgovorne nosilce delegatskih dolžnosti. Že sedaj je očitno, da so se po občiaah zelo različno opredelje- vali do dosedanjega dela nosilcev najodgovornejših dolž- nosti. Ocene o njihovem delu še sicer niso zaključene, vendar so v nekaterih občinah z njim očitno nadvse zado- voljni in ne predlagajo nikakršnih sprememb. Tako je v občini Žalec in Mozirje, malo sprememb se obeta tudi v Šmarju. Povsem drugače pa je v občini Šentjur. Morda je to odraz različne kritičnosti po občinah ali pa volitev pred dvema letoma. Svojo vlogo pri tem igra tudi težnja po kontinuiranem delu v delegatskem sistemu. Bolj kot sedaj bo to očitno v času občinskih kandidacijskih konferenc, ki bodo od 13. do 17. februarja. Celjsko predsedstvo SZDL je ugodno ocenilo de- lo sedanjih najbolj odgovor- nih nosilcev delegatskih dolžnosti, celoviteje pa bodo lahko njihovo delo ocenili po razpravah v krajevnih skup- nostih, združenem delu in samoupravnih interesnih skupnostih. Predvsem zara- di kontinuitete dela so za ob- činsko skupščino evidentira- li za novega podpredsednika Jožeta Bučarja, za namest- nika predsednika zbora Icra- jevnih skupnosti Marjana Žumra in Franca Amška, za namestnika predsednika zbora združenega dela pa Jo- žeta Goršiča in Frančiško Štiglic. Prav tako so več kandidatov evidentirali za predsednika skupščine tele- sno kulturne skupnosti, in sicer Jureta Toplaka, Mar- jana Mimika in Pavla Bu- kovaca. V skupščinah samo- upravnih interesnih skupno- sti sicer ne predvidevajo no- vih nosilcev najodgovornej- ših dolžnosti, razen še v ob- činski izobraževalni skupno- sti, kjer so za podpredsedni- ce zbora uporabnikov evi- dentirali Marijo Vrbančič. V velenjski občini je za možno kandidatko za pred- sednico zbora krajevnih skupnosti v skupščini obči- ne Velenje predlagana Boža Štajner, sicer kadrovnik v SOZD REK. Do večje spre- membe bo prišlo tudi v SIS za zaposlovanje, kjer je za predsednico skupščine predlagana Marija Žužek, ravnateljica na OS Veljka Vlahoviča. Za dolžnosti v skupščini občine Šentjur so evidenti- rali nekatere kandidate, ki so te funkcije opravljali že do zdaj. Na novo evidentirani kandidati pa so: Božo Krum- pak za predsednika zbora združenega dela, Aleksan- der Janša za podpredsedni- ka zbora krajevnih skupno- sti in Boris Križmančič za predsednika družbenopoli- tičnega zbora. Več novih imen je med kandidati, ki so jih evidenti- rali za predsednike in pod- predsednike skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosti. Evidentirali so: Staneta Zatlerja za pred- sednika kulturne skupnosti, Edija Kukoviča za predsed- nika telesno kulturne skup- nosti, Jožeta Zupanca za predsednika skupnosti so- cialnega skrbstva. Jožeta Mlakarja za predsednika kmetijsko zemljiške skupno- sti in Janka Cerkovnika za predsednika požarno var- stvene skupnosti. Evidenti- rali so tudi večino novih podpredsednikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in predsednike posameznih zborov. Kaže, da so v občini Šmar- je na najodgovornejših me- stih pravi ljudje. Edina spre- memba je na vidiku v zboru krajevnih skupnosti občin- ske skupščine. Gre za mesto predsednika in podpredse- dnika zbora, ki pa ne odhaja- ta zaradi nezaupnice obča- nov. Za novega predsednika tega zbora je evidentinan Pa- vel Strajniz Rogatca, za pod- predsednika pa Anton Polak iz Kozjega. V občinski skupščini Laško v prihodnjem mandatnem obdobju ne bo sprememb. Do sprememb bo na željo dosedanjih predsednikov in podpredsednikov prišlo le v skupščini občinske kulturne skupnosti, kjer je evidenti- ran kandidat za predsednika zbora izvajalcev Branko Si- pek iz Rimskih Toplic, za na- mestnika pa Karlo Kržan iz Vrhovega. V skupnosti so- cialnega varstva pa je za predsenika skupščine evi- dentiran Andrej Mažgon iz TIM Laško, za podpredsed- nika pa Ivan Hiršelj iz Ra- deč. V Slovenskih Konjicah predlagajo, da bi vse odgo- vorne dolžnosti še naprej opravljah isti ljudje, kot jih sedaj, razen v skupščini izo- braževalne skupnosti, kjer so za predsednico zbora izva- jalcev evidentirali Tončko Jelenko iz osnovne šole 3. bataljona VDV Vitanje. Tulti na Celjsicem nismo brez grehov oaiok o zamrznlt¥l cen razkriva naš ofJnos do nreaplso¥ (Nadaljevanje s 1. strani) Plinarna Ljubljana je po novem letu uvedla kartonsko evidenco svojih na- ročnikov in vsakemu novemu članu za stroške interne evidence zaračunava 30 dinarjev. Dokumenta, s katerim bi tržnemu inšpektorju dokazali, da je to povišanje potrdila skupnost za cene, nimajo. Tudi v Planinskem domu Izletnika v Logarski dolini so sicer do- bili odobritev skupnosti za cene, a so cenik obesUi na zid mesec pred ro- kom. V vseh ostalih organizacijah, ki jih je do sedaj obiskal inšpektor, niso dvig- nili cen, kljub temu, da so ponekod, n. pr. v Kovinarstvu Ljubno, imeli mož- nost povišanja. Informacije o vseh Zbor republik in pokrajin skupšči- ne SFRJ je 21. januarja sklenil, da je treba vse cene, povečane med 19. in 23. decembrom najkasneje v sedmih dneh vrniti na prejšnjo raven. ugotovitvah je mozirski tržni inšpek- tor poslal republiškemu pristojnemu organu. Kljub temu, da nekateri for- malno pravno niso kršitelji, pa je ja- sno, da so kršili dogovor naše stabili- zacijsko in protiinflacijsko usmerjene politike. Šentjurska tržna inšpekcija je na zahtevo republiške inšpekcije pregle- dala cene posameznih proizvajalcev v občini. Vsi so cene svojih proizvodov povišali mnogo prej, kot je bila spreje- ta zamrznitev. Nihče, razen delovne organizacije LI Bohor, pa ni uveljavil novih cen na tržišču. Ce bodo hoteli cene naknadno uveljaviti, bodo po predpisih, ki so trenutno v veljavi, kr- šitelji. Ker so zaradi neuveljavljenih cen v neenakopravnem položaju z dru- gimi proizvajalci, tržna inšpekcija pri- čakuje, da bo prišlo do kršitev. Obstaja še možnost, da jih republiška inšpek- cija ne bo imela za kršitelje, ker so nekateri zvišali cene že v avgustu, vsi pa trideset dni prej, kot je bila sprejeta zamrznitev cen. Izreden porast cen so v Šentjurju zabeležili v maloprodaji. V glavnem gre za cene repromateriala, rezervnih delov in prehrambenih izdelkov. Višje maloprodajne cene so posledica višjih proizvajalnih cen, ki so jih proizvajalci povišali po novem letu. Ker so pro- izvajalci izven občine, Šentjurčani ne morejo vedeti ali so višje cene upravi- čene Edi ne. Kljub temu so tržni inš- pektorji prepričani, da so proizvajalci prijavili vrsto na videz nov^ izdelkov. V tej situaciji se skušajo znajti tudi prodajalci, ki ceni posameznih izdel- kov pripisujejo stroške, ki jih nimajo. Na ta način dražijo stare proizvode, katerih zaradi zamrznjene marže ne bi smeli. Zaenkrat so Šentjurčani zbrali vse potrebne podatke in jih poslah re- publiški inšpekciji. Od njih je odvisno, kako dolgo bodo morali potrošniki za posamezne izdelke plačevati več, kot so vTedni. V celjski skupnosti za cene so dosledno spoštovali 30-dnevni rok. Ta- ko je bilo novembra 124 zahtev po viš- jih cenah, večina, med njimi tudi go- stinske, so uveljavljene, decembra pa je bilo 213 zahtev. 7. decembra na zad- nji seji so odobrili 64 zahtev (samo av- toprevoznikom), 24 pa jih je postalo veljavnih, ker je že minilo 30 dni pred zamrznitvijo cen. Vse ostale so obve- stili, da predlagani višji ceniki niso ve- ljavni zaradi zamrznitve cen. Tudi tržna inšpekcija v občini še ni ugotovila kršitev. Resda so se doslej posvetili predvsem proizvodnji in bo- do cene v obrti in gostinstvu šele sedaj podrobneje pregledali, vendar ugotav- ljajo, da kršitev v občini ni. Pri cenah proizvajalcev od drugod so ugotavljali razne dodatke - stabilizacijske, za po- kritje izgub, ekološke, olimpijske... Po zamrznitvi cen in podražitvah pred njo je v gostinstvu našega ob- močja kaj čudna situacija. Gostinci s starimi cenami niso dohajali rasti stroškov, zato so bile podražitve nuj- ne. A kot kaže, se vsi niso pravočasno znašli, zato so cene po posameznih območjih različne. Tako je n. pr. kava pri gostincih v družbenem sektorju v Celju med 42 in 45 dinarji, v Žalcu med 30 in 35, v hotelu Turist v Mozir- ju pa še vedno 27 dinarjev. Podobne razlike so tudi pri alkoholnih in bre- zalkoholnih pijačah, najbolj očitna med njimi je razlika v ceni čaja z limono. Medtem ko je ta v Celju med 41 in 45, v Žalcu okoli 20, je v Mozirju še vedno 18 dinarjev. Očitno je torej mogoče cene kljub za- mrznitvi zviševati že z malo domišljije. Celjske delovne organizacije pa spo- štujejo veljavno potrjene cene, opozar- jajo pa, da bodo morale opustiti proiz- vodnjo nekaterih izdelkov, ker se cene repromaterialov zvišujejo, cene konč- nih izdelkov pa ne pokrivajo stroškov. Sicer pa celjska tržna inšpekcija tudi v trgovini ni odkrila kršitev, kljub temu pa dvomijo, da v občini kršitev sploh ne bi bilo. Vendar bo to mogoče potr- diti šele takrat, ko bodo kršitve tudi ugotovljene. Marija Saje, tajnik skupnosti za ce- ne občine Velenje: »Pri nas ni kršite- ljev! Zadnjo sejo smo imeli oktobra in potrjevali vse tisto, kar so zahtevali za povišanje po avgustu. Sicer pa je v občinski pristojnosti zelo malo možno- sti za kakršnokoli ukrepanje. Kar pri- de od zunaj, pač pride. Pri nas v ve- lenjski občini ni bilo zahtevkov reci- mo za povišanje stanarin, medtem ko nismo odobrili vižjih cen kruhu. Mest- nega prometa, kjer so nastale zahteve po povišanju, pa nimamo. Drago Grilc kot tržni inšpektor s sodelavci v teh dneh »obdeluje« teren, vendar do vče- raj (torek - op. p.) niso našli prav nobe- nih kršiteljev.« Kot nam je povedal predsednik izvrš- nega sveta žalske občinske skupščine Ervin Janežič, inšpekcijske službe v občini niso ugotovile nobenega kršite- lja pri cenah. To velja tako za OZD gospodarske dejavnosti kot tudi za tr- govinske delovne organizacije. Kjer so ugotovili nove cene, pa so te bile potr- jene na zakonit način. čeprav še ni potekel 30-dnevni zako- niti rok, je konjiška skupnost za cene potrdila v decembru štiri cenike, in sicer za Petrolovo restavracijo v Tepa- nju cenik jedi, cenik napitkov in cenik brezalkoholnih pijač ter za Konusovo temeljno organizacijo Koko cenik strojne ure šivanja za individualna na- ročila. Kot je povedala tajnica skupno- sti Boža Cernec, so cenike odobrili, preden so vedeli za zamrznitev cen, sedaj pa jih bodo obvestili, da morajo uporabljati spet stare cenike. Tri za- hteve po povišanju cen so zavTnili, ker je pričel veljati odlok o zamrznitvi cen. Z občinskega inšpektorata v La- škem so doslej poslali* na republiške inšpekcijske službe dve poročili, v ka- terih ugotavljajo, da bistvenih kršilcev pri oblikovanju cen v občini doslej ni- so odkrili. Tržni inšpektor je doslej pregledal cene v večini trgovskih delovnih orga- nizacij na laškem in radeškem območ- ju. Predvsem tiste, kjer sami oblikuje- jo cene. Le pri kmetijski zadrugi La- ško so ugotovili, da posamezne poslo- valnice zar ičunavajo relativno, ne pa predpisano absolutno maržo. V dveh mencovih trgovinah so ugotovili, da so kavo prodajali za 4.40 dinarjev dražje, kot je dogovorjena cena. Opravili so nadzor nad cenami tudi v nekaterih delovnih organizacijah (Pi- vovarna, Kora in Sopota). Med pregle- dom so ugotovili, da Sopota Radeče do 24. decembra ni uveljavila vseh po- dražitev, čeprav je imela že pred tem rokom veljavno formirane višje cene za nekatere otroške posteljice. Ta po- meni, da se bodo ti izdelki na trgu podražili. Trenutno spremljajo cene v gostin- stvu, kjer do sedaj niso zabeležili ne- pravilnosti. Pričakujejo pa nekaj te- žav, tako pri zasebnih gostincih kot tudi drugih obrtnih dejavnostih. Tre- nutno imajo 14 zahtevkov za spre- membo cen, med njimi tudi za usluge Elektrokovinarja irj prevzgojnega do- ma Radeče. Računajo, da bodo imeli probleme pri ceni vode. Le-to lani niso podražih, letos pa jo bodo verjetno lahko podra- žih šele po odmrznitvi cen. To pa nika- kor ne bo v prid vodooskrbi v Laškem, s katero imajo zadnje čase veliko pro- blemov. S složnim delom rešiti probleme MltJa Ribičič v Slovenskih Konjicah In Celju »Res smo v težki gospo- darski situaciji, z odprtimi socialnimi problemi, vendar smo probleme sposobni pre- magati,« je dejal Mitja Ribi- čič, član Predsedstva CK ZKJ, na ponedeljkovem se- minarju za člane regijskih vodstev družbenopohtičnih organizacij in skupnosti v Celju. To misel je krepil tudi dopoldanski obisk v konji- škem Konusu, organizaciji združenega dela, ki je pravo- časno razumela potrebe po drugačni organizaciji dela, po naslonitvi na lastne sile in druge spremembe, ki jih je vtkala v svoje delo in življe- nje. Uspehi so več kot očitni in dajajo vzpodbudo za na- pore tudi drugim. ^ V osmih občinah celjskega območja je 15 500 članov Zveze komunistov, samo la- ni so jih sprejeli 350. Velika sila je to lahko, če dela naslo- njena na delavski razred, če med njimi ni neenotnosti, če se zna vključevati v frontno Socialistično zvezo. Veliko dela še čaka komuniste pri skupnih naporih za reševa- nje ekonomskih problemov, zato tudi ni čas za črnogle- dnost in malodušje. Ne le be- sede Mitje Ribičiča, tudi pri- meri iz posameznih delovnih organizacij in občin na colj- skem območju to potrjujejo. Seveda pa ne smemo zapira- ti oči pred nepravilnostmi, tako kot jih niso udeleženci seminarja in ne predstavniki Uniorja, katerega športno re- kreacijski center na Rogli je Mitja Ribičič obiskal po obi- sku v Konusu. MBP 2^^BWMABlSa4 mm TEEJttK - 3. Se so možnosti za globlje sodelovanje Vsakoletno srečanje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter skupnosti in pred- stavnikov verskih skupnosti občine Celje, je tudi tokrat potrdilo, da je sodelovanje dobro,» da pa so še možnosti za njegovo poglobitev. Srečanja, ki je bilo prejšnji teden, so se udeležili predstavniki rimsko-katoliške, evangelistične, baptistične in muslimanske verske skupno- sti. Pozdravil jih je predsednik skupščino občine Edvard Stepi.^nik, podrobneje pa je o sodelovanju spregovoril predsednik komisije /.a sodelovanje /. verskimi skupnostmi pri SZDL Fric Dosedla. MJ3P - Fcrto: Edi Masnec Kalcšen ho razvoj do leta 2000 o tem so pripravili razpravo šonVurskl mlailinci v prejšnji številki smo že poročali o predavanju in raz- pravi na temo: Razvoj Slovenije do leta 2000, s poudarkom na dolgoročnem razvoju občine Šentjur. Razpravo so pri- pravili mladinci, predaval pa je direktor projekta Slove- nije 2000, Emil-Milan Pintar. Ker je bilo predavanje med Sentjurčani izredno odmevno, smo se odločili, da nekate- rim razmišljanjem namenimo več prostora. Emil-Milan Pintar je s svo- jim predavanjem zainteresi- ral vse navzoče, z nekaterimi izsledki raziskave, pa jih je naravnost osupnil. Zato omenimo nekatere med nji- mi, kljub temu, da nimajo neposredne zveze z razvojem Šentjurja. V letih 1990-2000 bo iskalo delo 800 milijonov ljudi, 400 milijonov bo brez dela, milijarda ljudi bo potis- njena na sam rob življenja in okoli 250 milijonov otrok ne bo dočakalo trinajstega leta starosti, ker ne bodo imeli česa jesti. Raziskave so tudi pokaza- le, da smo zavozili naše go- spodarstvo v letih 1970-1980, ker smo se takrat največ za- dolžili in ker smo z licencami povečevali našo odvisnost od tujine. Še bolj osupljiv je podatek, da imamo v Jugo- slaviji še danes stroje, kate- rih vrednost je 6,5 milijarde dolarjev, ki stojijo iz različ- nih razlogov, tudi zaradi zgrešenih investicij. In kaj je Emil-Milan Pintar svetoval Sentjurčanom.? Ve- liko besed je bilo izrečenih o zaposlov^anju, ker je to pro- blem, ki je najbolj zanimal mladince. Iz izsledkov razi- skave je razvidno, da bo mo- ralo vsaj 30 odstotkov mla- dih v svojem življenju dva- krat do trikrat zamenjati po- klic. Ker je zadnji čas, da spremenimo politiko načrto- vanja gospodarstva, se bo pojavil tudi problemi brezpo- selnosti, kajti visoko raz\ata tehnologija ne potrebuje ve- likega števila zaposlenih. Re- šitev je v skrajšanem delov- nem času in drugačnem vre- dnotenju izobraževanja. Ker visoko razvita tehnologija zahteva tudi visoko izobraz- bo, se bomo morali vsi nene- hno izobraževati. Zato bodo morale iz izobraževanja izha- jati enake pravice kot iz dela. Brezposelnost bo kljub temu prisotna, zato bomo morali vključevati nezaposlene v posebne delovne brigade. Nadalje je svetoval, naj na vsak način vztrajajo na pri- dobivanju sredstev po domi- cilnem principu, ker je ne- sprejemljivo z razvojnega vi- dika, da bi nerazvite občine v nekaterih stvareh zaostaja- le za razvitimi tudi za celih 25 let. Poleg tega je povedal, da so smiselne le tiste nalož- be, ki zahtevajo malo energi- je in razložil je kako vse je mogoče energijo privarče- vati. Za mnenje smo po preda- vanju povprašali še nekaj odgovornih tovarišev: Peter Knez, predsednik skupščine občine Šentjur: »Mladina nas je prehitela, če- prav smo osnove dolgoroč- nega razvoja občine že zasta- vili. Podatek, da je meja za- poslovanja 40 odstotkov za- poslenosti tako v Jugoslaviji kot Sloveniji, nam daje veli- ko misUti. Izračunali smo, da smo v naši občini že dosegli 35-odstotno zaposlenost, kar pomeni, da imamo le še malo možnosti za dodatno zapo- slovanje. Rast zaposlovanja lahko povečamo le še za ne- kaj odstotkov. Pobude o vključevanju nezaposlenih v delovne brigade ne bomo za- nemarili, kljub temu, da se bolj ogrevamo za drugo su- gestijo, ki se nanaša na pri- dobivanje sredstev pp domi- cilnem principu. Odločili smo se, da bomo pri pridobi- vanju teh sredstev sodelova- li tudi z drugimi manj razvi- timi občinami. Za zmanjša- nje administracije smo se dogovorili na vseh ravneh. Tudi v naši občini smo ugo- tovili, da imamo preveč biro- kracije. V občinski upravi smo že zmanjšali administra- cijo, ekonomska nuja pa bo prisilila tudi delovne organi- zacije, da uberejo isto pot.« Drago Mackošek, pred- sednik Komiteja za družbe- no planiranje in razvoj ob- čine Šentjur: »Še naprej bo- mo razvijali kmetijsko-pre- delovalno industrijo in živi- norejo. Pri tem si prizadeva- mo zagotoviti lastne izvore krmil. Kmetijski kombinat bo letos posejal s silažno ko- ruzo kar 400 hektarov, s ko- ruzo za zrnje pa 900 hekta- rov. Pridobivamo tudi nova obdelovalna zemljišča. Tre- nutno intenzivno delamo na melioraciji in komasaciji ce- lotne drameljske doline, do aprila pa bo pripravljen tudi program ureditve Voglanj- ske doline. Glede varčevarga z energijo, nameravamo zgraditi skupno kotlovnico na trdo gorivo in iščemo lo- kacije za male elektrarne. Na trdo gorivo se preusmerjajo tudi nekatere delovne orga- nizacije. Elektro Celje pa je že dobilo dovoljenje za grad- njo male elektrarne na pre- gradi jezera Tratno. Proiz- vodnjo, ki jo imamo v občini bomo obdržali, s tem pa bo potrebna določena mera pre- struktuiranja. Zavedamo se, da je bodočnost v visoko izo- braženih kadrih, toda kaj več lahko naredimo le za višjo izobrazbo kmetijskih kadrov in na tem že delamo.« Jože Artnak, predsednik Zveze mladine iz Šentjurja: »S predavanjem in razpravo smo uspeh zainteresirati na- še mladince za dolgoročni razvoj občine. Šentjurski mladinci vsega ne morejo re- šiti sami, lahko pa sprožijo procese.« VILI EINSPIELER MozIrskI Izvršni svet nI sprejel predloga za povečanje stanarin za 65 odstotkov Na zadnji seji izvršnega sveta Mozirje so sprejeli oceno možnosti gospodarje- nja v zoženih materialnih okvirih ter ob tem pouda- rili, da tudi letos rast indu- strijske proizvodnje ne bo nižja od predvidevanj v re- soluciji. Na isti seji pa so zavrnili predlog samo- upravne stanovanjske skupnosti o 65-odstotnem povišanju stanarin. Stabilizacijski program, ki ga je sprejela skupščina juli- ja lani, so v občini uspešno uresničevali. Kljub manjšim naložbam so v industriji iz- koristili notranje rezerve, ki jih je tudi v letošnjem letu še dosti. V občini namreč ni ne- zaposlenih, saj industrija išče še nove kadre. Z zmanj- šanjem skupne porabe so znižali tudi obremenitve do- hodka, vendar pa so se hkra- ti povečale druge obveznosti iz dohodka. Veliko večje so predvsem obresti za najeti kapital, saj bodo za lansko leto plačali več obresti, kot bo znašala celotna poraba družbenih dejavnosti. V pre- teklem letu so tudi uspeli izenačiti obremenitev do- hodka v družbenem in za- sebnem sektorju, vendar jih v zasebnem sektorju še čaka- jo nove naloge. Poiskati bo- do namreč morali tiste obrt- nike, ki se neupravičeno bo- gatijo in ne prijavljajo ustreznega dohodka. Kljub težjim pogojem gospodarje- nja so v Mozirju ocenili, da bodo letos kos situaciji in kakšne posebne zaskrblje- nosti glede gospodarjenja ni. Na seji so tudi obravnavali in zavrnili predlog samo- upravne stanovanjske skup- nosti, da bi v skladu s preho- dom na ekonomske stanari- ne, le-te povišali za 65 odstot- kov, člani izvršnega sveta so ocenili, da današnje stanje in življenjski pogoji ne dovolju- jejo takšnega povečanja. Sta- novanjski skupnosti so pri- poročili, da upošteva občin- ska resolucijska izhodišča, po katerih naj bi se stanarine letos povišale največ za 25 odstotkov. R. PANTELIC Za celovit, usklajen razvoj Celja Brez dvoma v celjski obči- ni ne bo preprosto doseči ci- ljev, ki so si jih zastavili v letošnji resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana. Delegati zborov ob- činske skupščine so sogla- sno podprli zahtevo, da bi povečali družbeni proizvod v občini najmanj za 1,5 od- stotka, industrijsko proiz- vodnjo za 2 odstotka in kme- tijske proizvodnje za 5 od- stotkov. To bo mogoče dose- či le z večjo produktivnostjo dela, saj bi se naj število za- poslenih povečalo le za skro- mnih 0,7 odstotka. Trd oreh bo tudi povečanje skupnega izvoza za 10 in konvertibilne- ga za 18 odstotkov, nekaj več možnosti za njegovo poveča- nje pa daje opredelitev za po- večanje skupnega uvoza za 6 in s konvertibilnega področ- ja za 5 odstotkov. Cilji, ki so si jih v tem letu zastavili v celjski občini, že vsebujejo zametke dolgoroč- ne gospodarske stabilizacije, še bolj pa se ta odraža v smernicah dolgoročnega raz- voja občine do leta 2000. Pri- pravili so jih na temelju vrste študij, ki so nudile osnovo za izdelavo analize razvojnih možnosti. Pri tem so celovito zajeli tako razvoj gospodar- stva na kvalitetnih osnovah kot dvig življenjske ravni prebivalstva in skladen raz- voj v prostoru. To so tudi ti- sti cilji, ki jih bo lahko omo- gočil le skladen razvoj na po- sameznih področjih. Razvoj- na usmeritev, ki temelji na kvalitetnih osnovah in po- udarku na znanju, kadrih, tehnologiji, izvozu, razvoju agroživilstva ter oskrbi in storitvah, predstavlja tudi aktivno vključevanje Celja v širše razvojne tokove, v pre- strukturiranje slovenskega in jugoslovanskega gospo- darstva ter vključevanje v mednarodno menjavo. MBP Popravek v prejšnji številki Novega tednika smo prenagljeno objavili, da je občinska zdravstvena skupnost Celje sprejela sklep o višjih participacijah, ki bi naj pričele veljati 1. aprila. O tem bodo delegati sklepali šele marca, saj se delegati v republiški zdravstveni skupno- sti še niso dogovorili, kako doseči poenotenje partici- pacij v republiki. Za napako, ki je nastala zaradi želje po aktualnosti - skupščina je bila namreč v času, ko Novi tednik že tiskajo, se opravičujemo. Uredništvo V Vojniku bilten »Naš kraj« Samo oglasne deske in sestanki niso dovolj, so ugotovili v krajevni skupnosti Vojnik. Da bi bila obveščenost krajanov boljša kot doslej, so v krajevni organizaciji Socialistične zveze oblikovali sekcijo za informiranje. Njeni člani so se že sestali in se dogovorili, da bodo najpomembnejše informacije odslej objavljah redno, naj- manj štirikrat letno, v že pred dvema letoma ustanovljenem biltenu »Naš kraj«. Bilten "bodo prejemala vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. E. K. POGLED V SVET S kovinotehno Mika Splljak na obisku v ZDA Obisk predsednika predsedstva SFRJ Mike Špiljaka v Združenih državah Amerike in njegove pogo- vore s predsednikom Ronaldom Reaganom je upravičeno mogoče uvrstiti med prizadevanja Jugosla- vije, da v okvirih svoje aktivne ne- uvrščene politike še naprej krepi dobre odnose z vsemi državami, ka- terih vlade so pripravljene spošto- vati stalnice naše družbene uredi- tve in mednarodne usmeritve. Z drugimi besedami, jemati Jugosla- vijo takšno, kakršna je. Ko gre za odnose z ZDA, so ti dobri že nekaj desetletij Trije ura- dni obiski predsednika Tita v ZDA in obiski treh ameriških predsed- nikov pri nas so pokazali, da različ- nost družbene ureditve in različna gledanja na posamezna vprašanja ne morejo biti ovira za sodelova- nje, marveč po svoje celo spodbuda za odkrite pogovore, ki lahko pri- nesejo koristne sadove. Združene države kot vodilna sila zahodne zveze in Jugoslavija kot ena vodilnih in najaktivnejših ne- uvrščenih držav so prek svojih naj- višjih predstavnikov v Washing- tonu izmenjale misli tako o dvo- stranskih odnosih kot o svetovnem položaju. Jugoslovanska stališča v prid odvračanja vojne nevarnosti. v dobro popuščanja napetosti, iskanja možnosti za dialog, za od- stranjevanje konfliktov in kriznih žarišč so znana. Obisk v Washing- tonu je bila priložnost ta stališča ne samo razložiti, marveč si tudi prizadevati, da bi izzvenela v splošno dobro, se pravi v smislu popuščanja svetovne napetosti, na- petosti, ki je zadnje mesece dobila skrb zbujajoče razsežnosti. Kar zadeva dvostranske odnose, je znano pred obiskom Mike ŠpilJa- ka izraženo prepričanje, da so odnosi dobri in da med državama ni odprtih vprašanj. Znan je več- krat poudarjeni interes ZDA, da Jugoslavija ostane neuvrščena in znana so tudi dejavna priznanja našim prizadevanjem za gospodar- sko stabilizacijo. Združene države so peti zunanjetrgovinski partner in prvi finančni partner Jugoslavi- je. \a pogovorih naše delegacije v ZDA je prav gotovo prišlo na dnev- ni red vprašanje, kako uravnovesi- ti gospodarsko sodelovanje. Znano je namreč, da vrednost blagovne menjave znaša okoli milijardo do- larjev in da je ta obseg manjši kot je že bil v prejšnjih letih. Težava je tudi v tem, da jeza naše trgovanje z ZDA značilno, ds že več let dva do trikrat več uvažamo kot izvažamo, z drugimi besedami, gospodarsko sodelovanje je obremenjeno s pri- manjkljajem v zunanjetrgovinski bilanci. Ob obisku je opazno prizadeva- nje obeh strani, da bi to vprašanje postopoma uredili, pri čemer je go- vor o spremembi nekaterih jugo- slovanskih predpisov, ki po nme- nju ameriških poslovnih partner- jev ovirajo širše gospodarsko sode- lovanje. Opozorjeno je bilo tudi na oživljanje ameriškega gospodar- stva in na zainteresiranost vlade v Washingtonu, da ne ovira takšnega sodelovanja, marveč ga nasprotno podpira. Kot je v navadi ob takih prilož- nostih, je mogoče pričakovati na tujem tudi različne komentarje ob jugoslovanskem obisku na najvišji ravni v ZDA. Morebitnih špekula- cij smo že vajeni, pojavljale so se tudi ob prejšnjih takšnih srečajijih. Poglavitno pri vsem tem je, da so bila takšna, nedobronamerna ugi- banja in namigovanja demantira- na s prakso, z ravnanjem Jugosla- vije kot neuvrščene države. ■■, Piše J02E SIRCEU 4. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 198^ Na Celjskem nižji narodni dohodek Kar Stirl občine so na lestvici ztirsnile Ker statistični podatki zamujajo, so šele te dni prišli v javnost izračuni o doseženem narodnem do- hodku na prebivalca Slovenije v letu 1982. Narodni dohodek na prebivalca praviloma govori o uspešno- sti gospodarjenja, o dobri organizaciji, storilnosti in delavnosti na določenem območju. Zato je v Slove- niji že nekaj let praksa, da izračunavajo narodni dohodek na prebivalca po posameznih občinah. V letu 1982 je bil v Sloveniji narodni dohodek na prebi- valca 197.640 dinarjev. Za celjsko območje je treba reči, da se ni dobro odrezalo. Na lestvici so zdrsnile navzdol tele občine: Velenje, Žalec, Mozirje in Šentjur. Smarska občina je ostala na istem, to je 58. mestu, šentjurska pa je zdaj na predzadnjem, to je 59. mestu po narodnem dohodku v Sloveniji. In kdo je v letu 1982 na celjskem območju dobro gospodaril? Celjska občina je še vedno za eno mesto za Velenjem - je na petem in je torej napredo- vala za eno mesto navzgor. Narodni dohodek na prebi- valca je bil v celjski občini 260.306 dinarjev, v Titovem Velenju pa 266.569 din. Dve občini celjskega območja sta torej pri vrhu razvitih v Sloveniji. Nič nenavadnega pa ni, da je na 17. mestu v Sloveniji po narodnem dohodku na prebivalca konjiška občina, ki je napredo- vala za tri mesta in tako vnovič dokazala nenehno gospodarsko in razvojno rast. Slovenske Konjice imajo tako vse možnosti, da se že v dveh, treh letih prerinejo do desetega mesta v Sloveniji, saj so razlike po doseženem dohodku na prebivalca med občinami razmeroma majhne. V letu 1982 pa je močno nazado- vala žalska občina. Na lestvici je zlezla navzdol kar za šest mest in je pristala na 31. mestu. V žalski občini bodo morali ta pojav analizirati, saj imajo močno go- spodarsko strukturo in nekaj uspešnih delovnih orga- nizacij. Laško je boljše za eno mesto - mozirska občina je za eno mesto na nižjem, je na 40. mestu, laška pa je na 44., za eno višje. Najvišji narodni dohodek na prebi- valca je leta 1982 v Sloveniji dosegla občina Ljubljana Center, in sicer 627,593 din, druga je občina Ljubljana Bežigrad s 321.619 din, tretja pa je občina Trbovlje, ki je imela 270.920 din narodnega dohodka na prebivalca. .Te številke so zanimive tudi zato, ker je očitno, da ima zadnja, to je ormoška občina, za devetkrat manjši do- hodek. Šentjurska in šmarska občina pa sta le malo na boljšem. , Ni velikih in malih problemov delavcev v složni DekorJevI ilružlnl v Kozjem se vseh lotevajo takoj In prIzatJevno z razširitvijo proiz- vodnih zmogljivosti oziro- ma dokončanjem naložbe, so se v temeljni organizaciji Steklarne Boris Kidrič Ro- gaška Slatina »Dekor« v Kozjem odprle nove možno- sti poslovne uspešnosti. Te- meljna organizacija dobro gospodari, veliko izvaža, sa- moupravni odnosi so ureje- ni. Velikih problemov v De- korju skorajda ne poznajo. Bilo pa bi jih lahko precej, če bi jih ne znali sproti reše- vati, in na način, ki je lahko za zgled tistim, ki neuspehe pripisujejo neštetim objek- tivnim težavam. Z dokončanjem naložbe leta 1982, ko so z razširitvijo osnovnih proizvodnih zmog- ljivosti pridobili še zadnjo fa- zo, kemično poliranje bruše- nih izdelkov iz kristalnega stekla, se je število zaposle- nih od tedanjih 120 dvignilo na 194. V tem času se je moč- no izboljšala tudi kvalifika- cijska sestava zaposlenih. Danes je v Dekorju že 60 od- stotkov kvalificiranih delav- cev. Letna stopnja zaposlova- nja je razmeroma visoka, okrog 15 odstotkov in je ena- ka stopnji rasti produktivno- sti dela. Danes je v sestavi celotnega prihodka več kot polovica izvoza na zahtevni ameriški trg. V temeljni or- ganizaciji so kljub nizki sta- rostni sestavi " zaposlenih sposobni kar 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti usmerjati na najzahtevnejša tuja tržišča. Veliko pozor- nost so namreč v zadnjih le- tih posvečali dobremu stro- kovnemu delu. Za to, da so se mladi raje odločali za poklice v ste- klarstvu, je bilo treba nekaj narediti. »Dekor« je, skupaj s Steklarsko šolo Rogaška Slatina, organiziral v Koz- jem oddelek skrajšanega programa. Sedaj je v ste- klarski šoli 31 štipendistov, ki se šolajo za poklic steklo- brusilca na II. in IV. stopnji zahtevnosti. Potrebovali pa bi še najmanj šest tehnikov, katerih pa v steklarski šoli zaenkrat še ni mogoče izo- braževati^_ Kaže, da bodo v Dekorju, ob sedanji dinamiki proiz- vodnje, produktivnosti in izvoza, kmalu izkoristili vse možnosti obstoječega pro- grama. Treba bo torej ra- zmišljati o novih možnostih razvoja, kajti analize kažejo, da bo temeljna organizacija, glede na to, da je kolektiv zelo mlad, lahko podelila zadnjih deset štipendij leta 1986, po letu 2000 pa ne bo več možnosti za nadaljnje za- poslovanje. Letos nameravajo posodo- biti novo brusilnico in s tem z estetsko dodelavo zmanjša- ti ropot. Posebno pozornost namenjajo vprašanju delov- Omeniti je treba širino razpravljanja in odločanja. Zlasti zato, ker tovrstne po- bude prihajajo od delavcev, ki vsak mesec zahtevajo zbor delavcev, na katerem obravnavajo vso tekočo problematiko, rezultate de- la oziroma gospodarjenja. Ni ga vprašanja ali proble- ma, ki bi ga delavec zadržal zase. Ustvarjalna kritika je na tak način dosegla zavid- ljivo raven. Na dobre med- sebojne odnose in delo vpli- vajo tudi tromesečne anke- te oziroma ocene dela odgo- vornih organizatorjev dela. Analize potem pokažejo, ka-. ko uspešni so posamezni vo- dje v delih proizvodnega procesa. ne invalidnosti, družbenemu standardu zaposlenih, zlasti pa zdravim medsebojnim odnosom v samoupravnem življenju. Ne poznajo malih in velikih problemov delav- cev, kajti veljavno pravilo je, la je vsak problem treba ta- ko] rešiti. Na dobro delo in vzdušje vplivajo tudi osnovne druž- benopolitične organizacije, ki jih je čutiti na vsakem ko- raku. Dekor se že vrsto let uspešno vključuje v razvoj krajevne skupnosti Kozje, spominskega parka Trebče, pomembno vlogo pa ima tu- di pri delu krajevne organi- zacije SZDL Kozje. »Dekor« Kozje je mlad ko- lektiv, v glavnem so to do- mačini, ki se dobro zavedajo, kaj pomeni industrija za ra- zvijajoči se kraj. Zato je te- meljna organizacija njihov drugi dom, velika družina, v kateri prevladujejo podobne zakonitosti in odnosi, kot naj bi v sleherni gospodarni, složni, varčni in trdni osnov- ni celici naše družbe. MARJELA AGREZ Odlični rezultati Zarjine konfekcije Po nekaterih kazalcih Je to najuspešnejša konfekcija pri nas V tozdu Konfekcija Zarje v Petrov- čah so v lanskem letu dosegli izjemno ugodne gospodarske rezultate. Tudi za letošnje leto načrtujejo, da bo uspešno. O tem smo se pogovarjali z direktorjem tozda Dušanom Kova- čem. - Kaj velja še posebej omeniti pri lanskoletnih rezultatih? D. Kovač: »Ocenjujemo, da je bil ce- lotni prihodek v primerjavi z letom poprej za okrog 40 odstotkov višji ;n bo znašal 225 milijonov dinarjev. Koli- činsko pa smo proizvedh za petino več. Ob tem moram poudariti, da smo takšne rezultate dosegU kljub iztrošeni in že zastareli strojni opremi, kar po- vzroča upadanje storilnosti, in ob ena- kem številu zaposlenih kot v letu 1982.« - Kakšni so bili izvozni rezultati? D. Kovač: »Izvažali smo izključno v Zvezno republiko Nemčijo. Izvoz se je lani povečal za 125 odstotkov, pred- stavlja pa že štirideset pdstotkov celot- nega prihodka.« - Po nekaterih kazalcih ste naj- uspešnejša konfekcija v Jugoslaviji, kaj velja pri tem izpostaviti? D. Kovač: »Omenil bi akumulacijo na zaposlenega, ki presega 320.000 di- narjev.« - Kakšni so načrti za letošnje leto? D. Kovač: »Izvoz bomo povečali za šestdeset odstotkov. Zato bo treba sto- rilnost povečati za štiri odstotke. Od dodelav se bomo še bolj usmerili v klasični izvoz, pri čemer moram pove- dati, da v Zvezni republiki Nemčiji do- segamo solidne cene. Letos namerava- mo posodobiti strojno opremo, ki jo bomo uvozih iz Zvezne republike Nemčije. Pričakujemo pa težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Doslej smo te težave uspešno preme- ščali z devizno soudeležbo. V drugi polovici leta pričakujemo tudi znatni padec kupne moči in tudi zato smo primorani še več izvažati. Posebno skrb pa bomo v tem letu namenili osebnim dohodkom, ki morajo biti odraz storilnosti in zahtevnega izvoza na zahodno tržišče.« JANEZ VEDENIK Bo dovolj surovin za nemoteno delo? v napovedih gospodarjenja v tem letu niso preveč optimistični niti v Predilnici Laško. Tako kot v vsej tekstilni industriji tudi v Predilnici grozi pomanjkanje surovin in s tem zastoj v proizvodnji. Vzrok je seveda v tem, da se je bazična industrija preusmerila v izvoz. Tako je na domačem trgu premalo surovin, kakovost je slabša, roki za dobavo so nezanesljivi in nenazadnje se cene nenehno dvigujejo, kljub decembrski zamrznitvi. Rešitev je v boljšem dohodkovnem povezova- nju v reproverigi, meni direktorica te temeljne organizacije Dekorativne, Vanda Prodan. VVE-Foto: EM Modni salon tudi v Ameriki? v Modnem salonu v Titovem Velenju so na letošnji start v novo delovno obdobje lahko upravičeno ponosni. Ne samo zaradi svoje prisotnosti na XIV. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, temveč tudi zaradi obiska iz Amerike... Marjan Gaberšek, direktor Modnega salona: »Pri nas je bil predstavnik iz Amerike, si ogledal naše delo in bil pred- vsem izredno navdušen nad plaščem, ki ga pri nas popular- no imenujemo »olimpik«, no- silo pa ga bo med olimpijskimi igrami več kot 150 naših repre- zentantov, vodstvenih delav- cev in drugih. Gost iz Amerike je opravil predrezervacijo za kar 10 tisoč takšnih plaščev ter še za pet drugih naših mode- lov. « V prihodnosti torej tudi v Ameriki? Marjan Gaberšek: »Prepri- čan sem, da. Sicer pa delajo za nas največjo reklamo tisti, ki nosijo naše izdelke. To pa so športniki, brigadirji, pevci in vsi ostali.« Marjan Gaberšek bo v Sara- jevu predsednik skupine, ki je opremila naše smučarje. V skupini sodelujejo: Modni sa- lon s plašči in bundami. Labod iz Novega mesta s srajcami in oblekami, Rašica s puloverji in šali, Yassa s kravatami in ter- mo oblačili, Kors iz Rogaške s športno jakno, Conte iz Italije s klobuki. Peko s čevlji, TOKO Domžale s kovčki in Slovenija Šport Adidas. Modni salon se bo v Saraje- vu predstavil na dveh mestih: z jugoslovanskim SKI POO- LOM v glavnem press centru Skenderija ter na Palu skupaj z Elanom in Alpino. Tam bo predstavil tudi novo kolekcijo za zimo 84/85 namenjeno tujim partnerjem, isto kolekcijo pa so začeli v torek prodajati tudi domačim trgovcem. Modni sa- lon torej s XIV. ZOI doživlja tudi svojo »olimpiado« pro- dora! TONE VRABL Celjska LB odobrila posojilo pivovarnarjem v Laškem Izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje je odobril 10 milijonov dinarjev in soglašal z izdajo garancije v skupnem znesku 11,7 milijona dinarjev Pivovarni Laško za obnovo in povečanje varilnice s silosi. Pivovarna Laško bo s to na- ložbo, katere predračunska vrednost znaša '63,5 milijona dinarjev, posodobila in obno- vila tehnološko zastarelo in do- trajano opremo. Pivovarna želi povečati proizvodnjo za 5 od- stotkov, prav tako predvideva, da bo lahko zagotovila zadost- no količino piva za izvoz na konvertibilno področje. Dinarska in devizna likvi- dnost v mesecu decembru 1983 je bila dokaj ugodna, na seji pa so sprejeli še dogovor o zagotavljanju deviznih sred- stev za pokrivanje stroškov predstavniške mreže Ljubljan- ske banke Združene banke v tujini in samoupravni spora- zum o zagotavljanju bančnih sredstev za kreditiranje zalog domačega premoga v letih 1984-85, po katerem se banka obvezuje združiti 28 milijonov dinarjev. Izvršilni odbor je sprejel tudi metodologijo za vrednotenje investicijskih programov s po- dročja kmetijstva. Tako bodo banke v bodoče ocenjevale na- ložbe v kmetijstvo po nasled- njih kriterijih: tehnološke usmerjenosti, proizvodnosti, ekonomske uspešnosti in izvozne usmerjenosti. M. BRATUSEK y FEBRUAR tSiajt NOVI TEDNIK - STRAN S V Gračnici bodo odkrili spomenilc Živemu zidu F*rvo etapo pohoda Po poteh 14. divizije, ki se bo pričela v nedeljo 6. februarja v Sedlarjevem, bodo zaključili z veliko slovesnostjo v Gračnici pri spomeniku Ilije Ba- dovinca, kjer bo občinski odbor ZZB NOV Laško odkril spome- nik Živemu zidu. Oba spomenika bosta združena v spominski park, ki naj bo priča dogodkom pred 40. leti, ko je na tem mestu legendama 14. divizija izgubila svojega borca Ilijo Bado- vinca in ko so Nemci za predho- dnico gnali pred sabo 14 otrok, da bi se ubranili pred partizani. Pobudo za postavitev tega spo- menika je dal občinski odbor ZZB NOV Laško, finančno in ma- terialno pa so pomagale delovne organizacije. Zato bodo za skrbni- ka tega spominskega parka ob slovesnosti v sredo imenovali po- leg Pionirskega odreda Ilije Ba- dovinca tudi temeljno organizaci- jo TLG TIM Laško, ki je največ prispevala za uresničitev te zami- sli. Idejni osnutek spomenika, ki bo simboliziral štirinajst otrok, tudi tistega, ki je v teh bojih pa- del, je napravil kipar Rudi Stopar. Slovesnost v Gračnici bodo združili s predajo pohodnega pra- porja. Tega bodo od mladih iz La- škega in Šmarja prevzeli poho- dniki iz Celja, Šentjurja in Slo- venskih Konjic. Slovesnost v Gračnici se bo pri- čela ob 12. uri, ob 15.30 uri pa bo slovesnost še v vasi Orešče, kjer bodo odkriU spominsko ploščo 14. diviziji. Na tem mestu je Ser- cerjeva brigada v hudih bojih z dosti bolje oboroženim sovražni- kom, dobila še eno bitko. Pohod- na enota iz Celja bo položila tudi venec pred spomenikom padlega borca 14. divizije. VVE Pohvala z vprašalem Na zadnji seji predsedstva socialistič- ne zveze v Laškem so ugodno ocenili uveljavljanje in delovanje delegatskega sistema v občini. Ta ocena temelji na ugotovitvi, da kljub težkim gospodar- skim razmeram doma in v svetu, ki se odražajo tudi na gospodarski položaj občine Laško, niso povzročile globlje nestabilnosti in poslabšanje političnih in varnostnih razmer v občini. Sicer pa tudi analiza posameznih sej občinske skupščine in skupščin samo- upravnih interesnih skupnosti kažejo na dobro udeležbo delegatov, zlasti v zboru krejevnih skupnosti (88-odstotna udelež- ba). Siri se tudi krog udeležencev v raz- pravah v vseh treh zborih občinske skup- ščine, čeprav se nekatere delegacije slabo udeležujejo sej. V zboru združenega dela so tako največkrat izostali delegati Zdravstvenega doma Radeče, obrtnega združenja Laško, vojnega zdravilišča Rimske Toplice in še nekateri drugi. Naj- slabša udeležba med zbori občinske skupščine pa je v družbenopolitičnem zboru in zato bo ena izmed prihodnjih nalog, da se poveča aktivnost delegacij tega zbora. Tudi sodelovanje med občinsko skup- ščino in posameznimi interesnimi skup- nostmi še ni zaživelo v pravi meri. Ena izmed oblik takega sodelovanja je prav gotovo skupno zasedanje skupščin. V občini, verjetno ne le v Laški, so priča napadom na ustavni položaj sa- moupravnih interesnih skupnosti in tež- njam po ukinitvi le teh. Tem težnjam se bodo v občini uprli, čeprav priznavajo, da imajo ponekod glede na možnosti, preob- sežne strokovne službe. Te bo potrebno reorganizirati in racionalizirati delo tako, da bodo svoje delo bolje in bolj učinkovi- to opravljale. Vsekakor pa morajo sa- moupravne interesne skupnosti ostati še naprej kraj dogovarjanja, sprejemanja in usklajevanja najbolj neposrednih inte- resov uporabnikov in izvajalcev. VIOLETA V. EINSPIELER Delegatski sistem še bolj naravnati v pravo smer Delegatka je na zadnjem zasedanju skupščine občinske skupnosti otro- škega varstva Celje izjavila, da »se vrtci še kar prilagajajo našemu de- lovnemu času«. Tej »pohvali« prav- zaprav ni kaj očitati, le da bi ob njej pripomnili tole: Vrtci se preveč prila- gajajo delovnemu času naših organi- zacij združenega dela. Zakaj? Delavci se sedaj kar dvakrat v letu samoupravno odločajo, kdaj bodo pri- čeli delati in kdaj bodo končali z de- lom. Spomladi bi delavci (beri: v veči- ni starši) radi na delo kar s prvim pete- linjim kikirikom, pozimi pa nekoliko kasneje, saj takrat ni toliko dela na vrtovih, vikendih in njivah. Treba je torej čim prej priti domov in se posve- titi domačim opravilom in, če ostane še kaj časa, tudi otrokom. Ckroci pa so tako sitni, neubogljivi, napeti, skratka, težko se z njimi shaja potem, ko smo po »službi« zbiti in živčni. Vrtci se bodo že prilagodili našim potrebam, saj so se še vselej. In to dobro. Vzgojiteljice prihajajo na delo predapeto, odhajajo domov pozno po- poldne, otroci prihajajo v vrtce še na- pol speči, drug za drugim. V vzgojno- varstvenih organizacijah se že danes bojijo, kako bo spomladi, ko se bodo v organizacijah združenega dela zopet samoupravno odločili, kdaj bodo pri- čeli delati. Na svoje otroke, tako je pokazala dosedanja praksa, ne bodo prav nič pomišljali. Čeprav vedo, da njihov otrok potrebuje dovolj spanja in red. Na seji smo izvedeli za primer, ko se v neki enoti v Celju odpirajo vrata re- dno pol ure prej in redno pol ure poz- neje samo zaradi enega otroka. Pri tem se normalnemu človeku mora vsiliti vprašanje, do katere mere se vrtci še morajo prilagajati potrebam staršev? Kaj bi ne bilo prav, če bi o takšnih primerih razmišljali tudi kdaj v organi- zacijah združenega dela? MARJELA AGRE2 Omejili smo naraščanje brezposelnosti Spremembe ¥ miselnosil miaHih, M niso več Izbirčni pri Iskanlu dela v Sloveniji je lani uspelo zajeziti večjo rast brezposelnosti. Število iskalcev zaposlitve je bilo vse leto okoli 16.200. Ta podatek nas ne sme uspavati, kajti gibanje znotraj posa- meznih kategorij brezposelnih niso tako ugodna: veča se delež srednje izobraženih med brezposelnimi; večji je delež mladiii do 26. leta starosti; več je takih, ki iščejo prvo zaposlitev in nenazadnje, narašča število upra- vičencev do denarnega nadomestila za brezposelnost. Te ugotovitve o gibanju brezposel- nosti veljajo tudi za štiri občine celj- skega območja (Laško, Celje, 2alec in Šentjur), kjer smo si te podatke po- drobneje ogledali. V Celju je okoh 380 brezposelnih. Najtežje dobijo delo trgovci, gradbeni tehniki in gimnazijski maturanti. V Šentjurju je okoli 150 iskalcev za- poslitve, med njimi je največ priuče- nih delavcev ter delavcev s poklicno šolo. Kar tretjina je strokovnih kadrov, nied njimi je večina mladih in žensk. V Laškem je bilo lani v povprečju sto iskalcev zaposlitve, od tega dve tretjini žensk, več kot četrtina pa je bila iz vrst težje zaposljivih oseb. Tako kot v ostalih občinah, je tudi za to značilno kvalifikacijsko neskladje nned potrebami po delavcih (kovinarji, peki, natakarji, dimnikarji in zlasti že- lezničarski delavci) in iskalci zaposli- tve, kjer prevladujejo medicinske se- stre, vzgojiteljice, prodajalke, gradbe- ni tehniki ter gimnazijski maturanti. V Žalcu išče zapositev v povprečju 120 oseb. Več kot polovica je takih, ki težje dobijo zaposlitev. Za razliko od Ostalih občin, so zaposlitvene možno- sti v žalski občini boljše, tudi zaradi Večjega zaposlovanja v zasebnem sek- torju. Trenutno je v občini 230 prostih delovnih mest. Tretjina je razpisana za nekvalificirane kadre, potrebujejo pa še okoli 140 kvalificiranih kovinarjev. mizarjev, ekonomskih tehnikov, tudi ekonomistov. Najmanj so zaposlovali v Šentjurju Največ problemov je v Šentjurju, kjer že tretje leto ne morejo zaposli+i načrtovanega števila novih delavcev. Lani so planirali 1,6 odstotno rast za- poslovanja, dosegli so le 0,6 odstotno stopnjo rasti. Delovne organizacije se izgovarjajo na težke pogoje gospodar- jenja. Vzrok pa je verjetno tudi v neu- strezni organiziranosti kadrovskih služb. Bolj zadovoljni so lahko v žalski ob- čini, kjer se je stopnja gibala po načr- tovani 1,5 odstotni rasti ob dokaj ugo- dni kvalifikacijski strukturi novozapo- slenih. Razmerje med strokovnimi in nestrokovnimi novozaposlenimi de- lavci je 60 : 40. V laškem so celo pre- segli načrtovano stopnjo rasti zaposlo- vanja, ugodna je tudi kadrovska sesta- va, saj se je od vseh novozaposlenih zaposlilo 66 odstotkov strokovnih ka- drov. V Celju ne bodo dosegU načrtovane 0,9 odstotne rasti, vendar je značilno, da so v preteklem letu zaposlovali več mladih strokovnih kadrov. , Več denarnih nadomestil v vseh občinah, razen v žalski, se je lani povečalo število upravičencev do denarnih nadomestil in pomoči. V Ce- lju kar za trikrat (76), v Laškem se je število teh oseb podvojilo (22), ravno tako v Šentjurju. V Žalcu prejema de- narno nadomestilo 38 oseb. Vendajf je za razliko od ostalih občin, doba preje- manja nadomestila izredno kratka (dva do največ tri mesece). Med upravičenci do teh oblik pomo- či je izredno malo takih, ki so končali pripravništvo. Pomem, da delovna or- ganizacije zaposlijo pripravnike, če- prav v večini primerov najprej le za določen čas. Sprememba miselnosti Zadnje leto v vseh štirih občinah ugotavljajo, da mladi niso več tako izbirčni pri iskanju zaposlitve. V Celju so na primer že nekaj gradbenih tehni- kov zaposlili na delovna mesta zidar- jev in tesarjev. Podobno je tudi v Šent- jurju, kjer je več administratork in fri- zerk pristalo na prekvalifikacijo in se- daj delajo v Elegantu, Modi in Tolu. Tudi v Žalcu se vse več mladih z višjo in tudi visokošolsko izobrazbo sprijaz- ni z delovnim mestom izven svoje smeri študija. Tu velja izpostaviti tudi vse večjo angažiranost mladinskih organizacij, ki so se lani aktivno vključile v razpra- ve o zaposlovanju ter iščejo nove poti in možnosti za reševanje tega pro- blema. Planirajo večje zaposlovanje Trenutno na skupnostih za zaposlo- vanje zbirajo podatke o načrtih delov- nih organizacij, ki bodo temelj za obli- kovanje letnih načrtov zaposlovanja v posameznih občinah. Sicer pa so že napisana izhodišča za letošnji samou- pravni sporazum o zaposlovanju. Letošnji prinaša nekaj novosti. K pripravnikom bodo vključili tudi učence, ki končajo drugo stopnjo sred- njega usmerjenega izobraževanja. Se- zonskim delavcem bodo morale delov- ne organizacije zagotoviti delo vse leto z boljšo organizacijo in prerazporedi- tvijo delovnih mest ter z dodatnim izo- braževanjem. Bolje bo potrebno vklju- čiti v načrtovanje možnosti zaposlova- nja pri obrtnikih. VIOLETA V. EINSPIELER TEDNIKOV INTCRVJU Zelo veliko si še upam ustvariti Človek, ki mu ob srečanju z njim ne bi verjel, da je bil rojen v prejšnjem stoletju in da ima že 88 let pravi, da bo ustvaril še veliko. V uredniš- tvo je prišel v trenutku, ko znova govorimo o obletnici pohoda po poteh štirinajste, ki je prišla na Štajersko v no- či iz 5. na 6. januar 1944. V rokah je imel originalni li- stek, ki mu je služil kot pre- pustnica v tistih dneh, ko je tudi mimo in skozi njegov dom šla štirinajsta divizija. V Marija Dobju je doma čvrsti Jože Stojan, ki se spo- minja vsakega dogodka ta-' ko, kot da se je zgodilo vče- raj. Jože Stojan: Prvič so prišli 25. maja 1944. Dopoldne, bi- lo je okoli 11. ure. Potem sem dobil prepustnico...« NT: Na orumenelem polovičnem listku z drobnimi črtami je napi- sano: »Štab I. bat. XIII. s.n.o.b. »Mirko Bračič« položaj 25/V. 44 - pre- pustnica - Tov. Ocvirk Johan in Stojan Jože se jima dovoljuje prost pre- hod iz Kamne gore v Ma- rija Dobje, kateri so pri- peljali hrano za XVII. brigado - S.F. - S.N.« Ste velikokrat uporabili ta pomembni listič? Jože Stojan: »Vehkokrat in velikokrat je bilo tudi ne- varno. Partizanom sem dal hrano v hiši, konjem pod ko- zolcem.« NT: Vas še kdo izmed tistih, ki so bili pri vas leta 1944 obišče? Jože Stojan: »Alenka Ga- brovec, nekdanja sekretarka za celjski okraj med vojno, ki zdaj živi v Ljubljani, pride vsaj dvakrat na leto k meni. Tudi sam jo obiščem v Ljub- ljani. Med vojno smo drug drugega ščitili, zato smo še zdaj prijatelji. Pri meni je bil tudi pokojni Efenko, drugih ni bilo.« NT: Zdaj bo ponovno pohod mladih po poti, ki jo je prehodila Štirinaj- sta. Vas kdaj mladi obi- ščejo? Jože Stojan: »Ne. Njihova pot gre nekoliko nižje od mojega doma, vendar če bi prišli, bi prav rad šel del poti z njimi in jim marsikaj zani- mivega povedal. Mladina mora vedeti, kaj je takrat bi- lo, da bo znala ceniti vse, kar imamo.« NT: Kaj ste po po- klicu? Jože Stojan: »Po poklicu sem bil vedno in bom tudi ostal kmet. To sem postal že takrat, ko sem končal osnov- no šolo. Doma nas je bilo se- dem otrok, sam sem bil naj- mlajši. Očeta sem izgubil, ko sem bil star enajst let. Na očeta sem posebno ponosen, kajti on mi je dal prav šolo za življenje. Kako se moraš v tem kaosu obnašati, da te ne odnese vrtinec, ki je lahko še kako nevaren. Teh vrtincev pa je vedno več. Se se jim bom izogibal. Očeta je na ža- lost kar naenkrat pobralo in dmgega mi ni preostalo, kot da sem pljunil v roke na do- mači zemlji in začel pomaga- ti mami. Odnos do kmetova- nja in ljubezen do narave sta mi prirojena. Vedno sem ži- vel skromno, vendar zdravo, morda sem prav zaradi tega še danes pri 88 letih tako čvTst. Saj se vsega na hitro ne spomnim, ko pa se zami- slim, se celice spomina od- prejo." NT: Bili ste v različnih vojnah... Jože Stojan: »V treh. Bile so strašne, pa tudi lepe, ven- dar četrte vojne ne bi rad več doživel. To pa ne privoščim tudi drugim, zlasti našim najmlajšim. Naj živijo bolje, kot smo mi.« NT: So že vse bitke dobljene? Jože Stojan: »Se zdaleč ne. Mi se vedno po malem tolče- mo, eden drugega. Ce je ta bitka pravilna, samokritična, potem je to dobro, drugače pa sila nevarno.« NT: Vseskozi govorite z velikim ponosom o va- šem sodelovanju med NOB? Jože Stojan: »Za NOB sem delal več kot za vse drugo na svetu in na to sem lahko po- nosen. Moram biti ponosen.« NT: Na drugem lističu lahko preberemo: »... po politični strani nam je znano in potrjujemo, da se je tov. Stojan Jožef ta- koj po okupatorjevi za- sedbi priključil OF. Na njegovem domu so se zbirale partijske enote in bi o tem mogla takrat- na okrožna sekretarka tov. Lenka (Milica Ga- brovec) največ povedati. Pod njenim vodstvom so se vršili premnogi ilegal- ni sestanki pri Stojan Jo- žefu. Stojan je prispeval za prehrano borbenih partijskih edinic par vo- lov, več svinj, druga živi- la in več polovnjakov vi- na in jabolčnika.« Bi da- nes tudi tako naredili če bi bilo potrebno? Jože Stojan: Da« NT: Čvrsti ste za svoja leta? Jože Stojan: »Zadnji dve leti sem se bolj potikal po bolnišnicah in to se mi poz- na. Vseeno pa doma še vse postorim domala sam. Ali verjamete, da še nesem koš 50 do 60 kilogramov težko naložen? Ce ne verjamete, pridite in boste videli. Vsako jutro vstanem ob 7. uri in po- tem delam vse. Ko sem bil mlajši, sem vstajal tudi ob pol dveh ponoči in delal na dan po 18 do 20 ur. Poročen sem bil enkrat. Z Marijo. Bi- la je zelo ,nobr kuharica. Pa je padla z voza. si zlomila hrbtenico, ležala deset let ne- pokretna in umrla. Otrok ni- sva imela. Se danes imam \ hlevu 30 glav živine, do kate- re čutim posebno veselje. Nabavil sem tudi nekaj kme- tijske mehanizacije, da sem s; olajšal delo, saj se ne mo- rem popolnoma uničiti. Jem vse od kraja, spijem na dan do dva deci vina. pijanca pa ne morem videti. Včasih sem skuhal tudi po 2000 litrov sU- vovke, po dva meseca sem jo kuhal. Zdaj samo še po 300 litrov. Imel sem tudi veliko veselje do hmelja pa ogro- mno sadnih dreves sem po- sadil. Veliko si še upam ustvariti." TONE VRABL 6. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 1984 iO let revolucionarja Petra Šprajca Te dni praznuje Peter Sprajc svojo šestdesetletni- co. V Migojnicah pri Zabu- kovici se je leta 1924 rudarju " komunistu rodil sin, ki je poleg imena po očetu povzel še marsikaj, patriotizem, raz- redno zavest, pogum, ob tem pa ljudskost, in predvsem poštenost. Skoraj še deček najde vra- ta v vadbene prostore delav- skega kulturnega društva in ko ga vključijo v svoje vrste skojevci, mu vsebina in be- sedišče političnih sestankov nista bila prav nič nenava- dna. Sam se zaveda tega spleta okoliščin in zato ni ni- koli svoji pripadnosti razred- nemu boju iz skoraj še de- ških let dodajal bobnečih stavkov o zaslugah. Bil je eden tistih srečmh delavskih otrok, ki se ob vstopu v giba- nje niso zavedali historično- sti svojega početja, niti sluti- li, da utegnejo še za svojih dni revolucijo izpeljati do zmage. Skojevec, športnik, mla- dinski aktivist, z očetom vred, ki je padel na pohodu 1. štajerskega bataljona nek- je nad Slivnico pri Šentjurju, je bil borec od leta 1941, se bojeval po Kozjanskem, poz- neje tudi na Hrvaškem. Po demobilizaciji je prišel - ve- dno z eno nogo v svojih Mi- gojnicah, na griču, kjer so nekoč fantje in dekleta sko- jevci sanjarili o prihodnosti. Na okraju je bil predsednik agrarne komisije, potem de- set let v upravi za notranje zadeve. Vonj po premogu ga je zvabil v Velenje, kjer je pri rudniku vodil komercialno- računski sektor. Pri tem je, sicer brez hrušča in trušča, zanikal tako dobrodošle iz- govore o tem, kako se zaradi preobloženosti ne da študi- rati in kako je praksa ven- darle važnejša od diplome. Ob vsej zaposlenosti do vratu in čez, je Peter Sprajc dokončal gimnazijo, nato pa ekonomsko fakulteto. Po- tem je bil šoštanjski župan, pa predsednik celjskega okraja do njegovega razfor- miranja, ko je postal direktor Kreditne banke in na koncu kot svetnik Ljubljanske ban- ke odšel v pokoj. Pokoj? Za človeka njegovega kova ni mirovanja. Ob tem da je bil dvakrat zvezni poslanec, da je bil šest let predsednik bor- čevske organizacije Celju in je v tem mandatu pred- sednik družbenopolitičnega zbora v občini Celje, najde čas za svojo bajtarsko doma- čij ico, za namakanje trnka in še kakšno rekreacijo. Teh nekaj suhoparnih podatkov je treba zdaj v predstavah in misli obleči v napor, po- manjkanje, odpovedovanje, v grenkobo izgube najbliž- jih, v mihjone korakov na stezi revolucije, neprespane noči ob knjigi, na sobote in nedelje, zvečine delovne, po- tem se iz te skromne osebno- sti na pogled, izvije*podoba vzornika za današnjo rabo. J. KRASOVEC Peki pomagalo Gorenju Tudi delavci, zaposleni v SOZD Merx, v Mlinsko pre- delovalni industriji, tozdu pekarn in slaščičarn z delov- no enoto Industrijska pekar- na in Pekarna Pod gradom v Titovem Velenju, so se odlo- čili, da bodo pomagah delav- cem v Gorenju. Na zboru de- lovnih ljudi so sprejeli sklep: »Delavci, zaposleni v In- dustrijski pekami in v Pe- karni Pod gradom v Titovem Velenju, odstopimo eno- dnevni 100-odstotni zaslužek od osebnega dohodka za de- cember 1983 kot pomoč de- lavcem Gorenja. Denar se prenese na rezervni sklad Gorenja.« Po vsem tem pa velenjski peki tudi razmišljajo še o na- daljnjih akcijah za pomoč. TV Lepa prireditev na Golteh Samo devet dni pred začetkom XIV. zimskih olimpijskih iger je bila na Golteh zanimiva smučarska prireditev v slalomu za ženske za evropski pokal. Organizator je bil Smučarski klub Velenje, pokrovitelj pa delovna organizacija Modni salon Titovo Velenje. Tekmovalke so vozile na znani progi Medvedjak, startale na višini 1573 m in prispele ah tudi ne na cilj na višini 1416 m. Višinska razlika je torej bila 157 metrov. Na startu se je zbralo več kot 80 tekmovalk, uspešno pa je opravilo oba sleiloma samo 26 tekmovalk. Zmagala je Anita Wachter iz Avstrije, dvanajsta pa je bila najboljša Jugoslovanka Barbi Kaprol. Nastopile so tekmovalke iz 15 držav (tudi iz ZDA, Kanade, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Argentine, Cehoslovaške, Poljske in »alpskih« držav). Golte se s to tekmo uspešno vračajo v medna- rodno areno, kjer so bile prisotne že pred leti. Na sliki predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle izroča priznanja najboljšim trem tekmovalkam za pokal Velenja na Golteh. TV-Foto: T. TAVČAR Leon Crepinšek Vse, ki smo poznali inž. Leona Crepinška, nas je pretresla vest o njegovi prezgodnji smrti. Leon se je rodil 8. aprila 1934 v Celju kot tretji otrok v družini gradbeni- ka Crepinška. Šolal se je v Celju, kot gimnazijec je bil tudi atlet pri AK Kla- divar, gato je študiral na fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomiral. Zaposlil se je v Ingradu, sprva je delal v konstrukcijskem in projektivnem oddelku, nato je prevzel sektor montažne gradnje in ka- sneje vodil sektor indu- strije gradbenega mate- riala. Nekaj let je vodil razvojni oddelek in ob re- dnem delu še poučeval na Tehniški šoli v Celju. Ob ustanovitvi temeljnih or- ganizacij je bil direktor gradbene operative. S pridobljenimi izkušnjami iz neposredne proizvod- nje je nato koncem leta 1975 prevzel vodenje te- hničnega sektorja vse do lani, ko je bil imenovan za pomočnika glavnega di- rektorja naše delovne or- ganizacije. Leon je pripadal ekipi mladih strokovnjakov, ki so ob ustanovitvi Ingrada uresničevali integi-acije celjskega gradbeništva, to je prehod na industrij- sko usmeritev z večjo gradbeno mehanizacijo. Njegov obseg znanja in izkušenj mu je omogočil spoznavati bistvene novi- tete v svetu m jih uspešno prilagajati našim razmer- am. Vedno je izhajal iz preverjenih in uspešnih metod dela. Ob strokovnem delu je aktivno deloval tudi v sa- moupravnih organih, strokovnih in izobraže- valnih institucijah, med drugim je bil predsednik komisije za program in razvoj Ingrada, predsed- nik sveta za urbanizem in komunalno gradnjo pri Sob Celje ter član sveta Visoke tehniške šole v Mariboru. Leta 1979 je prejel državno odlikova- nje Red dela s srebrnim vencem. Kot izreden strokov- njak, ki ima razvit čut od- govornosti in samodisci- pline do dela, je bil Leon z vsem srcem gradbinec. Vseskozi se je zavzemal za sodobno gradbeno in- , dustrijsko usmeritev de- ■ lovne organizacije Ingrad kot tudi za celoten razvoj slovenskega gradbeniš- tva. VILIŠURTER Rasi m Sal kovic Stanka Pleteršek Robi Mastnak Na Golteh smuka boljša, a še premalo reda pri 2ekovcu Letošnja zima, posebno v januarju, je ponovno doka- zala, da so imeli prav vsi tisti, ki smučarskega sredi- šča na Golteh niso kar tako odpisali. Res je, da je pred- pogoj za vsakršno dobro smuko sneg, ki ga je trenut- no na Golteh dovolj, a za dobro počutje smučarjev je potrebno še kaj drugega. V času šolskih počitnic smo anketirali nekaj obiskoval- cev, ki so o letošnji smuki na Golteh dejali naslednje. Rasim Salkovič, Petrov- če: »Letos je bolje kot prejš- nja leta, nekatera ozka grla so odpravljena. Vidi se, da je bilo pred sezono tukaj več živatmosti in aktivnosti. Tu- di povezava med smučišči je boljša. Proge so dobre, še malo bolje bi bilo, če bi jih redno teptali. Več reda bi moralo biti na spodnji posta- ji pri prodaji vstopnic« Stanka Pleteršek, Titovo Velenje: »Proge so v redu pripravljene, tudi snega je dovolj. Tudi zaradi boljših povezav je smuka ugodnej- ša. Smučišča so primerna za zahtevne in manj zahtevne smučarje in, če bi bilo več reda pri prodaji vstopnic, bi bila splošna ocena še boljša.« Robi Mastnak, Celje: »Očitno je, da se na Golteh bolj trudijo, le teptah so v tem času malo manj. Ce bi imeli kakšen teptalec več, bi bilo verjetno bolje. Povezava med smučišči je dobra, bolj- ša kot prejšnja leta. Tudi go- stinski delavci so malce bolj prijazni, kot so bili lani. Le pri spodnji postaji je še pre- več nereda.« Tudi večina ostalih smu- čarjev, ki je letos že smučala na Golteh, se strinja z oceno, da je v tem centru smuka ve- liko boljša kot prejšnja leta. Splošno mnenje je tudi, da so delavci Golt bolj prijazni, da si bolj prizadevajo pri pri- pravi smučišč. Zgled vsem na Golteh je lahko novi vodja centra Jože Melanšek, ki je večkrat sam usmerjal promet vozil pri Zekovcu:' Nasploh gre naj- več pozitivnih ocen na račun novega vodje, ki je za obstoj tega centra, poleg pomoči iz regije, letos največ storil. A kljub vsem prizadeva- njem ne moremo mimo do- godka na spodnji postaji ni- halke pri Zekovcu, v četrtek dopoldan, prvi dan po dvo- dnevnem sneženju. Ker so pač počitnice, se je med 9. in 12. uro pri spodnji postaji drenjala množica smučarjev, vsak od teh je seveda hotel čimprej na smučišče. Bliže so bili smučarji iz kolone, ki se je vila vse do parkirišča, vhodnim vratom v gondol- sko postajo, več je bilo preri- vanja. Žrtve tega so bih naj- mlajši, nekaj otrok so komaj izvlekli iz stiskalnice, ki so ji svoj pečat dajali tudi njihovi starši. Nekateri turisti, gost- je, ki so prebivali v Mozirju, so obupali, izstopih iz vrste in raje kakšno uro počakali. Vse bi potekalo v redu, če bi vrsto usmerjal kakšen redar, a tega ni bilo. Vrv, ki naj bi usmerjala smučarje k vhodu, namreč ni dovolj, posebej ne za kolono, kjer je v eni vrsti po 4eset in več smučarjev, ki so seveda hoteU priti skozi ozka vhodna vrata vsi naen- krat. Brez dvoma si takšnega spodrsljaja žičničarji na Gol- teh ne morejo več privoščiti. Žalostno je sicer, da mora v podobnih primerih red kroji- ti tudi milica, a tam, kjer za- taji spoštovanje meril našega vsakodnevnega obnašanja, tako mora biti. In na Golteh je v četrtek tako bilo. R. PANTELIC Marjan Goleš OBRAZI Športne podobe Marja- na Goleša iz Celja ni tež- ko zarisati. Srečanje z Abrahamom v začetku fe- bruarja je samo navaden obračun dela s športom, predvsem nogometom. Marjan je začel igro z okroglim usnjem leta 1946 kot pionir pri celj- skem Olimpu, nadaljeval pri Kladivarju in ZNK Celje, kjer se je tudi za- ključila njegova aktivna nogometna življenjska pot. Majhen statistični podatek je dovolj zgovo- ren: vrata celjskih nogo- metnih klubov je varoval v več kot tisoč tekmah. Ko je nogometna igri- šča prekril sneg, se je znal Marjan navdušiti za smu- čanje. Tudi na belih tere- nih je bil uspešen, saj je 1953. leta postal mladin- ski prvak slovenskega de- la Štajerske v teku na de- set kilometrov, prav tako je nastopal na mednarod- nih tekmah na Koro- škem, na Pokljuki. Bili so to zlati časi celjskega smučanja, v katere se je zapisala tudi Amalija Be- laj-Arbajter. Marjan pa se je v glav- nem le zapisal nogometu. Leta 1959 je opravil prvi sodniški izpit, čez tri leta republiškega in 1966. leta še zveznega. Se danes se spominja praktičnega preizkusa, bila je to tek- ma med Segesto Sisak in Bratstvom iz Travnika. Bilo je neznansko vroče, tako da so nogometaši pa- dali v nezavest. Nato je vodil tekme v dr^gi zvez- ni ligi do leta 1980, ko je prejel laskavo priznanje najboljšega sodnika, še prej pa je trikrat pristal med najbolje ocenjenimi sodniki. Spominja se, da je sodil najmanj na devet- sto tekmah. Priznanj, ki jih je dobil v svoji dolgoletni športni karieri, skoraj ni mogoče prešteti. Najdražje priz- nanje pa mu je še vedno medalja dela s srebrnim vencem, ki jo je dobil 1973. leta za športno udej- stvovanje v nogometni organizaciji. Tudi danes je Marjan Goleš športno aktiven, še najbolj v ŽTO Celje, do lani pa je vodil tudi disci- plinsko sodišče v nogo- metni organizaciji jugo- slovanskih sodnikov. Upajmo, da bodo snežno razmere ugodnih in, da bomo Marjana ob njego- vem Abrahamu lahko vi- deli tudi na tekaških smučeh. MITJA UMNIK NOVI TEDNIK - STRAN / IVIladI Iz Šmarja v Suho krajino Mladi iz občine Šmarje pri Jelšah bodo letos odšU na 2vezno mladinsko akcijo v Suho krajino. V Centru za inladinsko prostovoljno delo pri republiški konferenci 2SMS so upoštevali željo mladine iz šmarske občine, ki bo na tej akciji sodelovala v prvi izmeni, v času od 10. junija do 8. julija. Z evidentiranjem brigadirjev v organizacijah združe- nega dela so pri občinski konferenci ZSMS Šmarje zado- voljni. Pripravljenost je zleisti razveseljiva tam, kjer bodo mladi za nekaj časa zapustili proces proizvodnje. Čeprav gre pri tem za težave, s katerimi se bodo z odhodom niladih ljudi, zlasti v tovarnah, morali spoprijeti, je spod- budna prevladujoča miselnost, da ni le proizvoiiio delo družbeno pomembno, am.pak tudi tisto, kjer se prepletajo tudi druge vrednote naše družbene stvarnosti. M. A. Novo pokopališče v Zrečali urejajo novo pokopališče, kjer bodo zgradili tudi mrliško vežico in kapelico. Novo lokacijo je bilo po- trebno poiskati zato, ker je staro pokopališče vkleščeno med objekte tovarne Comet, vendar ga bodo naslednjih 20 let še vzdrževali. Posebnost novega pokopališča pa je v tem, da bo enotno urejeno. Spomeniki bodo morali biti enaki, saj v krajevni skupnosti ne bodo dovoljevali nobe- nih sprememb. Sredstva za novo poKopališče bodo poleg krajevne skupnosti prispevala tudi delovne organizacije v kraju, polovico pa jih bodo zbrali iz samoprispevka. Staro Velonje Je slavilo Ob prvem krajevnem prazniku Staro Velenje so dobih priznanja: Stanko Hudales, Friderik Camlek, Miro Hudo- vemik, Jožica PavUč, Vinko Požek, Fisinc Vovšek, Ahjaz Stih, Rozika Kugonič, Franci Tumšek, Emil Kozel, Ivan Petek, Rudi Hudovernik, Ivan Druks, Marija Plesec, Ja- kob Meh, Ivan Lahkovnik, Hanzi Jevšenak, Franci Jevše- nak, Cveto Rihter, Majda Zbičajnik, Tone Javomik, Boži- dar Bajcer, Anton Novak, Andrej Trampuž, DO RLV, SOZD Gorenfe, Danilo Pocajt, Rudi Bizjak in gasilsko društvo Titovo Velenje. LO Delo, ki se vedno bogato obrestuje o likovni ustvarjalnosti v vrtcih, kjer znajo prisluhniti otrokovi potrebi otrokova potreba po li- kovnem ustvarjanju je tako elementarna, kot je njegova potreba po plesu, igri. In če to potrebo zaviramo, zavi- ramo tudi otrokov razvoj. Likovna vzgoja je pomemb- na sestavina življenja v otroških vrtcih. Je pomem- ben element vzgojnega pro- grama, ki je predpisan z re- publiškim dokumentom, vzgojiteljice pa temu pro- gramu sledijo tako, da v ra- zličnih oblikah in vsebinah ter z neštetimi metodami dela uresničujejo vzgojne smotre. Likovna vzgoja, zla- sti ustvarjalnost, dosega prav v vrtcih neizmerljive razsežnosti. Likovna dejavnost se v predšolskih ustanovah ne* veže le na klasične materiale in predmete, ki smo jih vaje- ni. V mishh imamo svinčnik, barvico in papir. Res je, da bo otrok najprej vzel v roko svinčnik in narisal čačko, ka- sneje pa bo od preprostih črt na papirju prešel na glavo- nožca in kasneje na člov&ka z vsemi glavnimi sestavi- nami. Z omejevanjem vseh oblik porabe, zlasti pa s posledica- Vzgojiteljica Milenka Jurak med delom v skupini malih šolarjev mi, se srečujejo tudi v vzgoj- novarstvenih organizacijah. Kljub temu, da sedaj veliko razmišljajo o potrošnji, takš- ni, ki naj ne bi okrnila široke dejavnosti, se odhčno znaj- dejo. Prav na tem področju prihaja v zadnjem času do izraza podružbljanje pred- šolske vzgoje. Z vrtci tesno sodelujejo starši, organizaci- je združenega dela in krajev- ne skupnosti. Papir, risalni, ki ga je mo- goče kupiti v papirnicah, v vrtcih nadomešča navaden ciklografski papir, ki ga, na primer, pridno pošiljajo kot odpadni material za potrebe mehanografske obdelave, iz 'celjskega Aera. Zelo koristni so stari, pisani koledarji, iz katerih otroci izrezujejo raz- ne kolaže, v vrtce pa jih zve- sto prinašajo starši. To so še najrazhčnejši materiah, em- balaža estetskih oblik in barv, ki jo mečemo v smet- njake. Vse to otrokom pri ustvarjanju še kako prav pride... Veliko je odvisno tudi od vzgojiteljev. Ti morajo biti še kaJko iznajdljivi, polni najra- zličnejših zamisli, predvsem pa morajo znati, na neprisi- ljen način, spodbujati otro- kovo likovno ustvarjalnost. Zavedati se morajo, da so med otroki tudi pravi hkovni talenti in tem se je treba še posebej posvečati. Ni naključje, da je nekaj otrok iz skupine petehnčkov v enoti vzgojno varstvene or- ganizacije Anice Cemejeve v Celju, pred kratkim prejelo najvišja priznanja za risbe, ki so jih pred dvema letoma po- slali na svetovno razstavo otroških risb. Na tej razstavi v madžarskem mestecu Zan- ka so otroci iz skupine, ki jo je takrat vodila vzgojiteljica Milenka Jurak, prejeh diplo- mo za prvo mesto, dve diplo- mi za osvojeni drugi mesti in diplomo za tretje mesto. Na- grajenci, sedaj že šolarji, so: Katja Dečman, Urška Koro- šec, Igor Angelovič in Kse- nija Honigman. Najbolj je, seveda, zadovoljna vzgojite- ljica Milenka, saj je tudi to neke vrste povračilo in priz- nanje za njen trud. »Vloga vzgojitelja je, da otro- ka sprosti. Nekateri otroci se nikakor ne morejo govorno sprostiti, lahko pa se sprosti- jo z risanjem, oblikovanjem. Za natečaj na svetovni raz- stavi sem izvedela iz Pionir- skega hsta. In ker sem imela v skupini nekaj nadarjenih otrok, sem risbe poslala na to' razstavo. Potihoma sem upala, da bodo risbe opaže- ne, in res so bile,« pripove- duje vzgojiteljica Milenka Jurak in še z večjim zano- som in ljubeznijo nadaljuje z delom, ki se vedno lepo obrestuje. MARJELA AGREZ Kupili so vlečnico v krajevni skupnosti Lju- bečna skrbijo za dobro počutje in želje krajanov, kolikor je le mogoče, v skrbi za boljšo zim- sko rekreacijo so pred dnevi kupili smučarsko vlečnico. Po- stavili so jo na strmine Lipov- ca in jo dali v upravljanje športnemu društvu. 2e takoj na začetku je opaziti, da je bila odločitev pravilna, več deset krajanov se vsak dan spušča po strmini. Med njimi pa je ve- liko število mladih, ki imajo v počitnicah dovolj časa tudi za to vrsto dejavnosti M. BRECL Helena Deleja Janko Bezovšek Jože Sedovšek Rade Rakun Mozirski komunalci imajo premalo vozil Občani letos niso preveč zatlovoljni z zimsko službo Nekaj dni po zadnji snež- ni ujmi smo tudi v Mozirju preverili, kako so se izkaza- li tamkajšnji komunalci. Splošna ocena Mozirjanov in prebivalcev Zadretja je, da komunalno podjetje iz Mozirja ni najbolje opravi- lo naloge. Krajani so o tem dejali: Helena Deleja, Mozirje: ■Glavna cesta je bila pravo- časno posuta, mislim, da so komunalci imeli skrb, da bi ceste bile usposobljene. Vi- dela sem, da so bili ob sneže- nju tudi ob treh zjutraj na cesti. Vendar, pločniki niso očiščeni, hoditi moramo po cesti, ki je posuta. Ne vem, zakaj smo potem gradih pločnike?« Janko Bezovšek, Gornji frad: »V Zadretju je bilo ob sneženju prepozno spluženo, tako da je bila cesta slabo prevozna. Tudi v Gornjem gradu je bilo delo slabo opravljeno, za pešce sploh ni bilo poskrbljeno. Ce drži to, da imajo pri komunali veliko okvar na vozilih, potem za takšno stanje niso krivi sa- n^o oni.« Jože Sedovšek, Mozirje: *Ceste, posebno lokalne, so bile slabo urejene. Mislim, da je vzrok v tem, da gredo komunalci prepozno na ce- sto. Tako so pločniki neoči- ščeni, zgolj poledeneli in po- teptani s hojo, podobno je pri avtobusni postaji v Mo- zirju. Tudi cesti do Zekovca in Smihela sta bih prvi dan neočiščeni.« Takšna ocena krajanov bi bi- la seveda enostranska, zato smo za mnenje povprašah tudi novega direktorja Ko- munalnega podjetja iz Mo- zirja, Rada Rakuna: »Zaradi dotrajanosti voznega parka, vsa vozila so namreč stara med 6 in 8 let, preprosto ni- smo mogh vsega urediti pra- vočasno. V našem interesu je, da zaradi boljšega zasluž- ka delamo čim več. Dejan- sko so bili delavci na cestah tudi 16 ur skupaj in bi bili nekateri še dlje, če jih zaradi preutrujenosti ne bi pošiljali domov. Mozirje se pač vedno bolj razvija, temu pa komu- nala ni sledila. Tudi s strani komunalne interesne skup- nosti naše delo ni tako ovTednoteno, kct bi moralo biti. Krajevne skupnosti, ki bi lahko priskočile na po- moč, pa nimajo sredstev. Po- vedati pa moram, da so zata- jile tudi skupnosti stanoval- cev, saj so redkokje prijeli za lopate. In še nekaj, cesta do Zekovca res ni bila pravoča- sno urejena, vendar do zasto- ja ne bi prišlo, če bi vsi voz- niki, ki se v takšnih razme- rah odpravljajo na pot, opre- mih svoje avtomobile z zim- skimi gumami ali verigami.« R. PANTELTC Tek na smučeh odslej organiziran Trim akcija teka na smučeh, ki jo je pripravila sekcija za smučarske teke, ki so jo pred nedavnim osnovali pri Smu- čarskem društvu Toper Celje, je potrdila, da smo potrebo- vali organizirano obliko tovrstne športne in rekreacijske dejavnosti. Te akcije se je namreč udeležilo več kot 50 ljubiteljev teka na smučeh, ki so pretekli okoli 7 km dolgo progo iz Nove vasi proti Smartinskemu jezeru in nazaj. Sekcija pripravlja tudi vrsto tečajev teka na smučeh in tekaških prireditev. Lepa odločitev RD Voglajna Včasih smo že slišali očitke, češ da nekatere ribiške družine le napolnijo svoje blagajne, kadar uspejo dobiti ustrezne odškodnine od povzročiteljev pomorov rib in onesnaževalcev voda. Ribiška družina Voglajna je na ra- čun odškodnin dobila dobrih 80 milijonov starih dinarjev, ves denar pa je odstopila šentjurski občini kot prva sred- stva za izgradnjo čistilnih naprav. Vsekakor pametna in dolgoročna odločitev. UM Blok za upokojence v novem jedru Zreč, v bližini hotela Dobrava, bodo začeli graditi stanovanjski blok za upokojence. V kraju je upokojencev več, ki si želijo, da bi živeli skupaj in našli košček miru. Na voljo bo 19 stanovanj, ki jih bodo financi- rale organizacije'združenega dela, od koder so ti upoko- jenci, slovensko pokojninsko invalidsko zavarovanje, ne- kaj pa jih bodo zbrali še iz drugih virov. Celotna naložba bo veljala 16 milijonov dinarjev. Društva prijateljev mladine v vsaki krajevni skupnosti Občinska zveza društev prijateljev mladine v žalski občini skrbi za varstvo otrok, vzgojo mladine in varstvo družine. Da bi ure- sničila te naloge, se mora zveza kadrovsko in organi- zacijsko krepiti. Kot nam je povedal sekretar. Drago Ce- hner, združuje zveza 19 kra- jevnih društev, pridružilo pa se jim bo še društvo v Vrbju, ki je najmlajša kra- jevna skupnost v žalski ob- čini. Tako bo ta zveza med redkimi v Sloveniji, ki bo imela društva v vseh kra- jevnih skupnostih občine. Mlade imajo razdeljene v tri skupine. V prvi so pred- šolski otroci, v drugi pionirji in v tretji skupini mladinci. Posamezna področja dela so razdeljena med svete in ko- misije. Imajo npr. svet za varstvo otrok, za letovanje. za varstvo družine, za delo s pionirji, komisijo za hteratu- ro in tisk. za delo s starši, za bralno značko, za vzgojo in varstvo v prometu, za pionir- sko varčevanje, za novoletno praznovanje. Največ dela ima Svet za delo s pionirji. Komisija za letovanje skrbi, da se letovanj udeleži kar največ otrok zaradi bolezni, ker nimajo možnosti letovati s starši ali pa so v takšnem socialnem položaju, da bi si- cer ne letovali. Velik del sredstev prispeva sis social- nega varstva, zdravstvena skupnost in sis socialnega skrbstva. Letos so si zagoto- vili stalno mesto za letovanje teh otrok na Debelem rtiču, kjer so sovlagali z republi- škim Rdečim križem. Odslej bodo imeli na razpolago 210 postelj. Z delom društev po KS ni- so povsod zadovoljni. Zna- čilno je, da so v manjših bolj aktivni kot v večjih. Priprav- ljajo za šolarje organizirane počitnice. Pravijo, da jim je za te. ki pravkar tečejo, zmanjkalo časa. da pa bodo pripravljeni za letne in na- slednje zimske. T. TAVC.^R 8. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 1984 Dinar krofi usodo Iculturi Notranje rezerve Izvajalcev so Izkoriščene Kulturna skupnost občine Celje je letos postavljena pred težko nalogo in preizkušnjo zaradi težav, s kateri- mi se bo brez dvoma srečevala pri uresničevanju programa. Osnutek le- tega so v petek obravnavali in spreje- li delegati na seji skupščine. Finančna sredstva, 97,74,5.000 dinar- jev, ki jih je Kulturna skupnost dobila za izvedbo programa, postavljajo pod vprašaj izvedbo zastavljenega progra- ma. Predloženi programi izvajalcev upoštevajo različne oblike varčevanja in ustalitvene ukrepe, ki jih je skupšči- na obravnavala. Notranje rezerve izva- jalcev so izkoriščene. Prav tako mož- nosti večjega dohodka iz neposredne menjave, vsaj kar zadeva povečanje deležev porabnikov z zvišanjem vstop- nin in vpisnin. Ostajajo le še možnosti za tesnejše sodelovanje z združenim delom in v medsebojnem povezovanju in združevanju sredstev. Za institucije, ki so skupnega pome- na in se financirajo tudi v Kulturni skupnosti Slovenije, velja ponovno poudariti, da se veča razkorak med sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije in občinsko Kulturno skupnostjo. V rasti funkcionalnih stroškov se duši tudi amaterska dejavnost. Pestijo jo tudi visoko prispevki na honorarje strokovnih sodelavcev in dejstvo, da se zaradi pičlo odmerjenega dinarja ne natekajo amortizacijska sredstva. Po- trebno bo najti način, kako te proble- me v prihodnje čimbolje rešiti. Pereče postaja tudi financiranje kul- turnih zavodov, ki so vsi regijskega pomena in v nadaljnjem razvoju bo potrebno določneje opredeliti vlogo regije in regijskega financiranja. Kljub omejitvenim ukrepom kulturi ne bi smeli dovoliti životariti, ampak obdržati vsaj doseženo razvojno stop- njo in socialno varnost zaposlenih. MP _€_ Razstava, posvečena spominu na Edvarda Kardelja v petek, 27. januarja, so v študijskem oddelku knjižnice Edvarda Kardelja v Celju od- prli razstavo knjig, ki pred- stavljajo izbor literature iz NOB na širšem celjskem ob- močju. Razstava je posvečena štiriinsedemdeseti obletnici rojstva Edvarda Kardelja, veli- kana naše revolucije in samo- upravljanja, po katerem je celj- ska knjižnica dobila ime. Izbor knjig obsega številne mono- grafije krajev, ki so znani iz na- še polpretekle zgodovine, pri- čevanja borcev o pomembnih dogodkih iz vojnih dni in dve faksimilirani izdaji celjskih ile- galnih časopisov. Kapucinske- ga Totega in Totega piskra. Ob otvoritvi je ravnatelj od- delka Dane Debič na kratko orisal življenjsko pot Edvarda Kardelja in poudaril njegov pomen pri razvoju samouprav- ljanja. Sledil je kratek kulturni program, kjer sta igralca, člana celjskega gledališča, Bogomir Veras in Ljerka Belakova ob spremljavi violinista Radova- na Marvina odrecitirala nekaj partizanskih pesmi. Otvoritve razstave in prosla- ve so se udeležili številni celj- ski kulturni delavci. Razstava bo odprta do petega marca. L. K. Graditev nove Jugoslavije 1941 do 1945 Pod tem naslovom bo do 27. februarja v Domu JLA v Celju na ogled zanimiva razstava fo- tografij in dokumentov iz vseh republik in pokrajin. Slovesna otvoritev s kulturnim progra- mom, kjer bo nastopil ženski pevski zbor iz Slovenskih Ko- njic, pa bo v ponedeljek, 6. fe- bruarja ob 13. uri. Pripravil jo je Muzej revolucije iz Celja v sodelovanju z Muzejem revo- lucije narodov in narodnosti Jugoslavije iz Beograda. To dokumentarno gradivo bo v Celju, oziroma v Sloveniji prvič predstavljeno, zaradi iz- jemno bogate vsebine zato tu- di vredno pozornosti. M. P. Prešernov Sonetni venec v JurkloSIru Svetlana Makarovič, znana slovenska umetnica, ki je od konca minulega leta krajanka Jurkloštra, bo za slovenski kulturni praznik predstavila Prešernov sonetni venec in ob tem spregovorila tudi o velika- nu slovenske poezije Prešer- nu. Seveda bo njen nastop v obnovljeni dvorani, sicer šol- ski telovadnici v nedeljo po maši, ko se v Jurkloštru zbere- jo krajani iz vseh hribovskih zaselkov od Polane do Voluša, od Mišjega dola do Mrzlega po- lja. J. K. Revija pevsiciii zborov iz DO Zborovsko petje vse bolj prodira tudi v delovne orga- nizacije, saj je čedalje več zborov, ki jih ustanovijo de- lavci v sredinah, kjer so za- posleni. Železarna Store je v želji, da bi to petje približala tudi svojim delavcem, pred tremi leti pričela s pevsko re- vijo, na kateri nastopajo predvsem zbori iz delovnih organizacij. Prvi dve reviji sta lepo uspeh in za letošnjo tretjo revijo so se prijavili zbori iz naslednjih delovnih organizacij: Libela, Zlatarne, Aero, Avto Celje, Kovinoteh- na. Gostinsko podjetje, Mo- ški pevski zbor Zagrad, ki predstavlja Žično, Železarna Store in oktet Studenček. Na fotografiji oktet Stu- denček, ki bo na reviji nasto- pil kot gost. izvirnost ob prazniicu Člani kulturno umetniškega društva Vrh nad La- škim so se odločili, da bodo kulturni praznik obeležili nekoliko drugače kot leta poprej. Prisluhnili so željam in pobudam krajanov, da bi pripravili večer domačih pesmi in jih tako iztrgali pozabi. V soboto, 11. fe- bruarja, jih bo v prvem delu prireditve zapel moški pevski zbor. Nastopili pa bodo tudi recitatorji in tam- buraši. V drugem delu programa pa naj bi s svojimi predlogi sodelovali tudi krajani, ki naj bi predlagali zboru lepe slovenske pesmi in jih potem pomagali zapeti. Brez dvoma velja pohvaliti izvirnost kulturno umet- niškega društva iz Vrha nad Laškim in jo dati za zgled še drugim, saj je bogastvo slovenske besede in pesmi izredno veliko. Kulturni praznik pa je priložnost, da posežemo po tem zakladu. MP Jurklošter nekoč in danes Knjižnica o preteklosti In seUanJostl kraja Lani je izšla v samozalož- bi Turističnega društva Jurklošter, pravzaprav ob posojilu poglavitnega dela stroškov natisa s strani soavtorja Janka Leskovška, 118 strani obsegajoča, v skromen mehek ovitek zaje- ta knjižica pod naslovom »Jurklošter nekoč in da- nes«. Knjižica je izšla ob 40-let- nici osvoboditve kraja, njen glavni avtor pa je bralcem Novega tednika in občanom v laški občini že dobro znani ljubiteljski zgodovinopisec Edo Jelovšek, avtor števil- nih sicer drobnih a hkrati ze- lo dragocenih prispevkov z razhčnih snovnih in krajev- nih področij ter vidikov lo- kalne zgodovine. Avtor Edo Jelovšek je za zgodovinski prerez krajevne skupnosti Jurklošter kot vi- re uporabil čez petdeset ra- zhčnih avtorjev, številne strokovne in periodične ča- snike in letopise, veUko zbral tudi sam in kot ome- njeno, kar zajeten tipkopis dolgoletnega tajnika, vodje urada krajevne skupnosti Janka Leskovška. Pisec nas popelje od obče- ga opisa krajevne skupnosti daleč nazaj v pradavnino k začetkom kolonizacije kraja v tem delu kozjanskega pra- gozda. Zajeten del posveti jurklošterski kartuziji, raz- voju župnijske cerkve. Žal je preteklost marsikaj kar opi- suje, kot na primer rudar- stvo v Pojerju, jurklošterska papirnica, lesna industrija in tudi steklarstvo. Posebna poglavja posveča razvoju po- htične uprave, društvenemu življenju, trgovski in obrtni dejavnosti, šolstvu in kultur- nim delavcem, ki so v teh krajih pognali korenine. Se- veda je v knjižici svoje mesto in pozornost dobilo obdobje med NOB, čas, ko je bil Jur- klošter z okolico izredno po- memben kot eno od središč in vrelišč osvobodilnega bo- ja, tako z vojaškega, politič- nega, gospodarskega, medi- cinsko zdravstvenega, kul- turnega in prosvetnega zor- nega kota. Žal je od te pestre prete- klosti ostalo bolj malo. Ne- kaj tega je v razvahnah, ne- kaj pa niti sledi nima, sodob- nost in napredek pa v kraj le postopoma, skoraj kradoma prihaja, zato futuristični po- gled naprej ob oklepu knjiži- ce bolj streže upanju kot trdnim načrtom. Ko bodo zvedeli zanjo, utegne knjižica biti dragoce- no branje in spomin števil- nim krajcinom, ki so po kon- čani vojni do današnjih dni odšli za boljšim kosom kru- ha po širni domovini in tudi po svetu. Naročiti in kupiti jo je mogoče v Jurkloštru v krajevnem uradu in v občin- ski matični knjižnici v La- škem. JK PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Ponedeljek, 6. febr. ob 15.: Raymorid Queneau: VAJE V SLOGU. II. mladinski abonma za izven. Ob 18.: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Abonma torek in izven. Torek, 7. febr.: ob 9.30 in 12.: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Zaključeni predstavi za Šolski center Boris Kidrič. Četrtek, 9. febr. ob 9.30 in 12.30: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Zaključeni predstavi za Tehniško šolo. Ob 19.30: Borivoj Wundler: POMOTA in NOE, NOE. Izven. Gostovanje mariborske Drame z dvema enodejankama Bori- voja Wudleria. 8. februar - praznik slovenskega naroda v vseh občinah celjske regije, v krajevnih skupnosti in na šolah bodo v prihodnjih dneh proslave ob slovenskem kultur- nem prazniku. V Celju bo osrednja proslava v ponedeljek, 6. februarja ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma. Podelili bodo priznanja Kulturne skupnosti občine Celje, v programu pa bodo sodelovali: Peter Boštjančič, igralec SLG Celje in Kvin- tet trobil Slovenske filharmoriije. Osrednja občinska prireditev žalske občine bo v soboto, 4. februarja ob 18. uri v kulturnem domu v Gotovljah, na njej pa bodo podeUli Savinove nagrade. Odprli bodo tudi razstavo slikarjev amaterjev Aca Markoviča in Edija Amcma. V Slovenskih Konjicah bo osrednja proslava 7. februarja v kulturnem domu. Nastopil bo moški pevski zbor iz Zreč, reci- tacijska skupina srednješolk in pianistka Mihela Skrlj. V goste pa bo prišel tudi pevski zbor Srce iz avstrijske Koroške. Osrednja prireditev v mozirski občini bo v Mozirju 7. fe- bmarja, imeli pa bodo še vrsto spremnih prireditev. V Nazar- jah bodo gostovali mariborski gledališčruki, v mozirski galeriji bodo odprli razstavo o zgodovini denarja in bančništva, skozi ves teden pa se bodo v krajih Gomje Savinjske doUne odvijale lutkovne igrice in mladinske dramske prireditve. Osrednja proslava šentjurske občine bo v Šentjurju, na pro- slavi pa bo sodelovalo kulturno društvo Skladateljev Ipavcev, dramski igralec Marjan Kralj iz ljubljanske Ehrame in harmoni- kar Mihelčič iz Festivala Ljubljana. V šmarski občini bosta dve veliki proslavi ob kulturnem prazniku. V Šmarju bo proslava 7. februarja ob 18. uri v kultur- nem domu. Prvič bodo podelili Aškerčeva odhčja, v programu pa bodo sodelovali moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina in gledališka skupina kulturnega društva Šmarje. V Rogaški Slatini bo proslava dan kasneje, torej 8. febmarja ob 19.30 v dvorani Zdraviliškega doma. V programu bodr sodelovali člani kulturnega dmštva Svoboda iz Rogaške SI- tine. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v laški občini 9. februarja v Marija Gradcu, številne prireditve pa se boc zvrstile že prej. Številne pa bodo tudi manjše proslave ob kulturnem prez- niku, lahko pa vas bomo opozorili samo na nekatere. Dom krajanov Zagrad Proslava bo v soboto, 4. februarja v domu krajanov, sodelo- vale bodo sekcije DPD Svoboda Zagrad in osnovna šola Frana Kranjca Polule. Telovadnica osnovne Sole Frankolovo Proslava na Frankolovem bo v nedeljo, 5. februarja ob 8. uri, v programu pa bodo sodelovali Tamburaški orkester Zelezni- čarsko prosvetnega društva France Prešeren iz Celja in sekcije Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo. KuttumI dom Šmartno v Rožni dolini V Smartnem v Rožni dolini bo proslava v nedeljo, 5. fe- bruarja ob 16. uri. Sodelovali bodo moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik in sekcije prosvetnega društva Domi- nik Hriberšek Šmartno v Rožni dolini. Dom Svoiiode Radeče Jutri ob 18. uri bodo v Radečah gostovali člani kulturno umetniškega dmštva Pivovarne Laško. Uprizorili bodo kome- dijo Dan Oddiha. Osnovna šola Vrh nad Laškim V soboto, 4. februarja bo v osnovni šoU ob 19. uri Večer kulture ob zvokih pesmi Mešanega pevskega zbora in melodij Tamburaškega orkestra KUD Vrh nad Laškim. Osnovna šola Sedraž pri Laškem V osnovni šoU Sedraž bodo v nedeljo 5. febmaria ob 9. uri gostovali igralci SLG Celje z gledališko predstavo Krvavi fami- lijami kabaret. Popoldan ob 15. uri pa se bodo z istim delom predstavili v Strelskem domu Mala Breza. Kulturni dom Vojnik Proslava ob kulturnem prazniku bo v Vojniku v kulturnem domu v soboto, 4. februarja ob 19. uri. V programu bodo sodelovali Harmonikarski orkester DPD Svoboda Celje, Mo- ški pevski zbor Frankolovo in sekcije KUD France Prešeren Vojnik. Likovni salon Celje V Likovnem salonu v Celju bodo v ponedeljek, 6. februarja ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Jane Vizjakove. Welcliselbergerjev dvorec Laško Jutri bodo ob 18. uri odprli v Weichselbergerjevem dvorcu odprli razstavo z naslovom Laško, ki ga ni več. Razstavo sta pripravila Jože Benedek in Igor Knez, sestavlja pa jo izbor fotografskega gradiva v Laškem. V programu ob odprtju bo sodeloval ženski pevski zbor Društva upokojencev Laško, raz- stava pa bo odprta do 17. febmaria. Komunala Celje V sejni sobi DO Komuruila bodo v ponedeljek, 6. februarja ob 13,30 uri odprli razstavo starih knjig do leta 1930, ki so v lasti delavcev Komunale. Ob otvoritvi bo tudi pogovor s pisa- teljico Pavlo Rovanovo. > 1. mmMi^^ —5~w»--mS - ------ ------ NOM TEDNIK - STRAN 9 M£imk §^mm J@ž^fa in Sisaia m Yse, Itar iio ostalo od Zdraviliškega doma Število postelj bo manjše za okoli i30, vendar bo standard obnovljenega dela izenačen s hotelom Vrelec. Višja B-kategorija v Zdraviliškem domu, (laj bi vplivala tudi na boljšo zasede- nost starega dela. Ta je zadnja leta I močno upadla. I I Stari del zdraviUšča v Laškem so jgradili že v prejšnjem stoletju, name- njen pa je bil bolj bolnišničnemu zdravljenju kot pa rekreativnemu zdraviliškemu turizmu. Zato so bile sobe velike, z več posteljami, sanitarije in kopalnice pa skupne. Ta podoba ne ustreza več sodobnemu gostu, ki si po- leg zdravljenja m oddiha, želi tudi udobne namestitve. Zdraviliški dom bodo v celoti obno- vili, sobe bodo preuredili v manjše z dvema posteljama ter s sanitarijami in kopalnico, preuredili bodo hodnike, ^menjah vsa vrata in opremo. Bazen lo preuredili v dva prostora. V :'m bodo namestih razne športne vizite za rekreacijo, v drugem pa bo ■ rana za družabne in zabavne igre. . starih kabin'ne bo več, kot zna- itost bodo obranih le kabino Fran- jožefa. Obnovo zdravihškega doma nareku- je tudi sestava gostov, saj je vedno več samoplačnikov, ki so dosti bolj izbirč- ni kot tisti, ki pridejo z napotnico od socialnega zavarovanja in se hočeš no- češ morajo sprijazniti s tistim, kar jim zdravihšče ponudi. Sicer pa je Zdravi- 'Iče v Laškem v vseh razvojnih doku- entih opredeljeno kot nosilec turi- ^ne dejavnosti v občini Ta dejav- pa zadnja leta zaostaja za načrto- predvsem zato ker je ponudba ' razdrobljena. Zdravilišče samo toti ni moglo zadovoljiti potreb /s, celo ne v najosnovnejšem stan- ^ , kot je namestitev. Obnovljen dom bo korak naprej k boljši turistični ponudbi. Tega se zave- da tudi direktor Franc Perše in o boljši ponudbi v prihodnji sezoni pravi: »Le- tos se bomo trudih, da popestrimo družabno življenje, zato se bomo pove- zali tudi z ostalimi nosilci te dejavnosti v občini in izdelali skupen program za naše goste. Program kulturnih in za- bavnih prireditev v samem Zdravili- šču že teče, spomladi pa bomo pričeh z organizacijo izletov. Razširili bomo tu- di sodelovanje z agencijami, ki naj bi privabile več gostov v naš kraj.« V zdravilišču potihem upajo, da jim bo uspelo še letos urediti rekreacijski prostor na prostem, med bencinsko čr- palko in potokom Rečico. Zdravilišče v Laškem je letos pozi- tivno poslovalo, vendar z rezultati ne morejo biti zadovoljni zaradi vidnega upadanja števila gostov, tako domačih kot tujih. Povprečna zasedenost tega zdravilišča je 70 odstotna. Trenutno je zaseden ves novi del - hotel Vrelec in nekaj zmogljivosti v depandansah. Se- stava gostov je še vedno v prid social- nim zavarovancem, teh je 88 odstot- kov, vendar se njihovo število zmanj- šuje. Zato bo potrebno privabiti samo- plačnike. V zdravilišču upajo, da jim bo z boljšo ponudbo to uspelo že letos. VIOLETA V. EINSPIELER FOTO: EDI MASNEC Bazen bodo preuredili v dva prostora, spodaj bo prostor za rekreacijo, zgoraj pa dvorana za družabne in zabavne igre. BnINSKI KOTIČEK Državno odlikovanje za planince Iz Laškega Planinsko društvo Laško je bUo ustanovljeno 1922. leta. S petletno prekinitvijo med narodnoosvobodilno vojno, društvo deluje že 57 let. V tem času se je razvilo v najbolj množično društveno organizacijo v občini, ki nenehno skrbi tudi za usposabljanje mladih planincev. Za uspešno dolgoletno delo bo društvo prejelo jutri, na svojem občnem zboru, državno odlikovanje. Na jutrišnjem slavnostnem občnem zboru bodo la- ški planinci sklepah tudi o vključitvi v Meddobčinski odbor Planinskega društva Zasavje, kočo na Smo- horju pa naj bi vključih v Zasavsko transverzalo. VVE Pohod na Stol bo 25. februarja Tradicionalni pohod na Stol bo 25. februarja. Po- hoda se vsako leto udeleži tudi veliko planincev s celjskega območja. Zadnja leta postaja prevoz do Ži- rovnice, kjer se pohodniki zberejo in nadaljujejo pot peš, vse dražji. Letos so se planinci dogovorili z želez- nico, da jim ta zagotovi prevoz z motornimi vlaki, ki so občutno cenejši. Cenejši prevoz bo verjetno privabil še več pohodnikov, ki se lahko prijavijo za pohod na Stol vsak torek od 18. do 19. ure v pisarni PDZ v Aškerčevi uhci v Celju. Rok za prijavo je 15. februar. VVE Planinski pohod v soboto, prvi dan zimskih počitnic, je PD Polzela organizirala drugi planinski pohod pod geslom »ZDRAVJU NAPROTI«. Udeležilo se ga je 61 planin- cev iz 7 PD (27 Prebold, 20 Polzela, 7 Žalec). Pohodna kolona je krenila iz Titovega Velenja mimo spomenika talcem, obeležja okrožni konferenci SKOJ 1. 1939 pri Jakcu, partizanske bolnišnice Jelka ah Breza, do pla- ninskega doma in drugega obeležja skojevske konfe- rence na Gori Oljki. (3 ure zmerne hoje). Pohod je bil ob 80-letnici šaleške podružnice SPD, 45-obletnici konferenc SKOJ in 25-letnici PD POLZELA. Kljub slabemu vremenu so mladi zmogh to pot in se veseli vmih domov uživati svoje zaslužene počitnice. S. J. Snega še dovolj v višjih legah Na Golteh imajo od 100 do 110 centimetrov snega, proge o urejene, obratujejo vse naprave od 8. do 16. ure, nihalka ozi vsako uro od 8. do 18.30. Hotel in Mozirska koča sta zasedena, cesta iz Mozirja do Zekovca pa je normalno prevozna. Na Rogli je snega okoli 170 centimetrov, smučišča so teptana, urejeni sta 5 in 10 kilometrov dolgi tekaški progi, prenočišča so zasedena, cesta na Roglo je prevozna z zim- sko opremo, iz Celja, Zreč in Slovenskih Konjic pa vozi na Roglo smučarski avtobus. Dovolj snega je tudi na Kopah, kjer je snega en meter, naprave obratujejo od 9. do 16. ure, cesta je prevozna z zimsko opremo, iz Slovenj Gradca in Titovega Velenja pa vozi na Kope smučarski avtobus. Zasedena sta oba do- mova. Na Celjski koči je okoli 40 centimetrov snega, vlečnica obratuje od 9. do 16. ure, prenočišča so zasedena, cesta pa je prevozna z zimsko opremo. T. C. Ovrednotili delovni program TD Celje V turističnem društvu Celje bodo za uresničitev programa letos potre- bovali 2,3 milijona dinarjev. Pro- gram, ki so ga sestavili na osnovi realnih možnosti, bodo lahko uresni- čili le, če bodo redno pritekala letos zvišana sredstva od turistične takse. Sicer pa bo delo v turističnem druš- tvu v okviru akcije za varstvo okolja še vedno usmerjeno na opozarjanje o ne- pravilnostih, na dajanje pobud in predlogov pri odpravljanju le teh, ter na sodelovanje s pristojnimi občinski- mi telesi. Letos bo v okviru njihove največje akcija »Zlata vrtnica« poseb- na komisija s pomočjo strokovnjakov hortikulturnega društva in hortikul- turnih komisij v krajevnih skupnostih, ocenila in popisala vse zgradbe in oko- lja na območju mesta Celja, izbrali pa bodo tudi najlepšo krajevno skupnost. V okviru informativne in propagan- dne dejavnosti bodo ponatisnih mali načrt Celja in »Vodnik po Celju«, še naprej bodo zbirali in posredovali turi- stične informacije ter skrbeh za redno pošiljanje propagandnega gradiva do- mačim in tujim agencijam. V dveh tu- jih jezikih bodo ponatisnili velik in manjši prospekt Celja, saj pričakujejo povečan obisk tujih gostov. Še naprej bodo tiskali svoj časopis »Lepo me- sto«, prav tako bodo nadaljevali z vo- dniško in prevajalsko službo. Od turističnih prireditev, ki jih bodo organiziran, omenimo le »Valčkov ve- čer«, 6. turistični teden ter deset turi- stičnih predavanj, ki jih bodo pope- strili z barvnimi diapozitivi. Tudi letos bodo izdali nekaj novih spominkov. V sodelovanju s hortikul- turnim društvom bodo prikazah prak- tične primere sajenja cvetja in okra- snega grmičevja, s planinskim druš- tvom pa bodo še naprej izmenjavali informacije. Tudi tokrat bodo občin- ski skupščini in drugim posredovali vTsto razhčnih predlogov in pobud za napredek turizma, smotnejši gredbeni in urbanistični razvoj in za lepši videz. RP Po poteh XIV. divizije piše Božo Jordari Z Lisce na Lovrenc Lisca (947 m) je zelo razgleden travnat vrh severno od Save. nad železniško postajo Breg in Sevnica, na jug pa se spušča v La- hov graben. Na vThu Lisce stoji od leta 1983 metereološka opazovalnica. Na sončni stra- ni pod vrhom stojita dve planinski posto- janki: Jurkova koča in Tončkov dom. Prvo planinsko zavetišče je leta 1902 po- stavil Blaž Jurko, nadučitelj in pionir po- savskega planinstva. Se danes nosi obnov- ljena koča njegovo ime. Leta 1972 je bila tudi v celoti obnovljena, sedaj gradijo še prizidek. Drugi dom je leta 1932 postavila Posavska podružnica SPD, ki je takrat ime- la svoj sedež v Zidanem mostu. Pod vod- stvom takratnega predsednika Tončka Ce- bularja je bil obnovljen leta 1952 in nosi po njem ime. Obe predvojni postojanki sta bili požgam 28. 6. 1944, da bi preprečili bivanje okupa- torjevi policiji. Tončkov dom ima 39 postelj in 18 skupnih ležišč, centralno kurjavo, elektriko, tekočo \'odo, telefon. Dom je odprt vse leto, nudi hladna in topla jedila in vse vrste pijač. V domu je sauna, v okolici pa lepa smučišča. Čeprav ga ima v zakupu »Lisca« iz Sevnice, imajo planinci v njem vse ugodnosti. Lisca slovi po svojem razgledu, ker ima ugodno lego. Z njenega vrha ob lepem vre- menu vidimo: na severu zeleno Pohorje, ob njegovem zahodnem izteku nas pozdravlja Koroška Golica, zahodno od nje je Svinška planina, na severozahodu se dvigajo Savinj- ske Alpe, levo od Grintovca se v njegovem ozadju sveti v sijajo snežnih vrhov visoki Wendiger, vzhodno od njega pa se spenja v višine Grossglockner. Na zahodni strani opazimo Julijce s privlačnim očakom Tri- glavom. Na skrajnem zahodu se dviga Man- gart. Proti jugozahodu vidimo rob Nanosa, levo od njega je Snežnik. V isti smeri malo južneje je Kočevski Rog. Na jugu se vleče dolgi hrbet Gorjancev s Trdinovim vrhom. Ozadje izpolnjuje še Velebit. Na vzhodu je Medvednica s Sljemenom. Levo proti seve- rozahodu opazimo Donačko goro in Boč. Na severu pa zaključuje naš razgled Konjiška gora, kjer nas bo še vodila naša pot. Ce se ozremo po bližnji okolici, je na vzhodu Lo- vrenc, tja bomo šh, in Kozje. Na severu pod nami je Henina. malo desno nad njo je sv. Trojica, na vzhodu je Ješivec, Rudehik in sleme proti Bohorju, kjer smo hodili, na jugu pod nami je dolina Save in nekako na zahodu Kum s televizijsko anteno. Ko smo si razgled vtisnih v spomin, se odpravimo na pot. Od Tončkovega doma gremo po nadelanih stopnicah mimo kapele in lesenih počitniških hišic navzdol po trav- niku mimo trafo postaje v gozd. Takoj na začetku je že odcep v levo, za Cerje in Sevni- co, za zavojem poti pa smo že pri sv. Joštu (787 m), na razpotju za Sevnico in Breg. Kre- nemo desno čez travmik, kot kaže puščica, mimo kapele in v zavoju stopimo na cesto in gremo do kraja gozda. Levo ob gozdu stopa- mo po stezi nad cesto, ki pelje levo v Breg. desno pa čez sedlo v Lahov graben in Jur- klošter. Spustimo se še malo navzdol po vozni poti, gremo desno v breg po južnem pogočju Vršiče (771 m) mimo Usihajočega izvira do domačije v Polani 38 (720 m). Ob hiši je zasajen Blagajev volčin. S smerne table na hiši razberemo, da smo na pol poti: Po južnem pobočju Radeža se spustimo navzdol mimo samotne kmetije, ki je v Okroglicah in gremo v zavoju rahlo v breg. Z gozda pridemo na travnato sedlo, na ob- delani svet pod cerkvijo sv. Lovrenca. Ce se dvigamo po tem travnatem svetu spomladi, je tu pobio čudovitega modrega svišča. V času cvetenja namestijo tudi opozorilne ta ble, da je cvet zaščiten, torej ga ne trgamo! Od cerkve je lep razgled. Pot je bila razgle- dna predvsem na savsko stran, Razbor, Okroghce, Radež. Na južnem pobočju Ra- deža v Polanah (492) stoji cerkev, kjer je nastala znana Petkova fotografija kolone borcev v snežnem metežu. Spustimo se navzdol mimo kapele, treh starih bukev nad kozolcem, kritim še s slamo, do Dežana (Okrogčice 27). Do tu smo hodili po Zasav- ski planinski poti in pri Dežanu lahko dobi- mo žig te poti in sevniškega trima. Hodih smo uro in pol. Od tu lahko sestopimo na Breg ah v Loko, lahko se povzpnemo na Kozje, z njega v Zidani most (dve poti) ali pa v Rimske toplice. Tja se bomo morda odpra- vili tudi mi, ko bomo sestopili v dolino Lo- kavca. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 1984 Razrešena koruzna kriza? Brez uvoza 400.000 ion koruze ne bo Slo, stala pa naj bi 20 ainarjev za kilogram Posvet najodgovornejših poslovodnih delavcev organi- zacij združenih lunetov Slovenije, ki je bil minuli četrtek na Teharjih pod pokroviteljstvom železarne Štore ozi- roma njene tovarne traktorjev, je razgrnil vso paleto ak- tualnih nalog in perečih problemov našega kmetijstva v tem trenutku. Šlo je za vprašanja davčnih novosti, povečanje obdavči- tve katasterskega dohodka ob hkratnih možnostih olajšav do 70 odstotkov, za probleme pri oskrbi s koruzo, gnojili, krmili in nakupe kmetijske mehanizacije. Kot kaže so se najbolj na- kopičile korazne težave, saj te »naj« kulture ni dovolj niti za zamenjavo s pšenico, niti -je nekateri lanski odkupo- valci žetve niso razdelili kmetom v obljubljenih koli- činah, premalo je je tudi v blagovnih rezervah repubU- ke; posebno poglavje pa je njena cena. Kolegij direktorjev organi- zacij združenih kmetov Slo- venije je na posvetu na Te- harjih energično zahtevcil re- šitev koruzne krize, ki je živi- norejcem še posebej sedaj pokazala osti. Tako je v Slo- veniji vendarle dogovorjeno, da bomo iz republiških bla- govnih rezerv vzeli 40.000 ton za zamenjavo s pšenico, 15.000 prav tako iz rezerv za tekoče potrebe, 400.000 ton koruze pa bomo uvozili, saj je za to količino zvezni izvrš- ni svet že prižgcil zeleno luč. Na Teharjih so tudi kri- tično spregovorili o tistih organizatorjih odkupa pše- nice lanske žetve, ki so kme- tom obljubljali dovolj veli- ke količine koruze za zame- njavo s pšenico. Pšenico so pobrali, koruze pa samo mariborski Intes in ljub- ljansko Žito še na račun lanskih obljub dolgujeta 2.000 ton. Količina dolžne koruze res ni velika, po- vzroča pa po nepotrebnem hudo kri kmetom in njiho- vim zadružnim organizaci- jam, ki so skupaj z njimi »nasankale«. Res je sicer, da je prvi pred- log za uvoz koruze predvide- val za 100.000 ton večjo koli- čino. Vsekakor bo potrebno preživeti zimsko in spomla- dansko obdobje, dokler ne bo prispela uvožena koruza, ki naj bi po dokaj optimistič- nih napovedih ne stale več kot 20 dinarjev za kilogram. Po mnenju Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze Slovenije, sta zaradi koruze v težkem položaju tako pe- rutninarstvo kot prašičereja. zato bo treba omejene količi- ne koruze pametno razdeliti, pri čemer ne bo mogoče v celoti upoštevati predvidene slovenske krmne bilance. Na splošno velja, da je za letošnjo krušno bitko skle- njenih že skoraj 90 odstot- ko\* pogodb s kmeti koope- ranti, z aktivnostjo pa kaže pohiteti, kajti poslej niso več sprejemljive kakršnekoli spremembe pri načrtih pri- delave po posameznih ob- močjih Slovenije. »Tudi šempetrski SIP je zrasel iz kmečkega dinarja in ni sprejemljivo, da sedaj svoje izdelke prodaja le za devize, pri tem pa kmetje svoje pridelke tudi prodaja- jo samo za dinarje,« je bila z odobravanjem podprta kri- tična izjava enega od raz- pravljalcev. Soglasno so se zavzeli za dinarsko prodajo, šempetrski SIP pa je oblju- bil že pred dnevi dati poseb- no pojasnilo za javnost. Zadružne organizacije mo- rajo tudi pohiteti s prijavami za semena - do sedaj sta za- htevke za semena vložili le dve tretjini zadrug - mogoče je izdajati tudi dobropise kmetom za gnojila na račun intervencijskih sredstev za meso in rnleko, skupna živi- norejska pogodba oziroma sporazum pa mora biti pri- pravljen do maja. Ne glede na trenutne probleme, so po- udarili na posvetu predstav- nikov organizacij združenih kmetov, bo letos dovolj ko- ruze za zamenjavo s pšenico. Gnojil naj bi bilo tudi, kajti če domače tovarne ne bodo spoštovale količin in najbolj smotrnih mešanic, bo treba gnojila uvoziti. Tako je bilo namreč razumeti odgovorne izjave v republiki, ki jih bo mogoče v praksi kaj lahko preverjati. Teleta postajajo vse dražja, zato je prišlo v nekaterih pre- dehh Slovenije do večje po- nudbe telet na tržišču, kar kaže, da je svoje pri krmihh naredila lanska suša, zimski in spomladanski meseci, vse do zelene krme, pa so tako običajno najbolj problema- tični za živinorejce. Povrhu ni enotnosti pri cenah, ki naj bi se približale na ravni 32 oziroma 36 dinarjev za kilo- gram žive teže telet. Za na- meček pa si včasih znajo po- nagajati še sosednje zadruge ali sozdi in kmalu pride do situacije, da je razlika pri ki- logramu teže teleta tudi do 40 dinarjev. S tem v zvezi so se na posvetu zavzeli za spo- štovanje zadružnih mej. Dejstvo je, da se obdavči- tev katastrskega dohodka povečuje za približno štiri- krat, hkrati pa je mogoče tržnim pridelovalcem dav- ke olajšati do 70 odstotkov. Razpravljalci so si bili enotni v tem, da ni enotno- sti v republiki, da občine ze- lo različno pristopajo k izvedbenim postopkom za predvidene izračune po- trebnih davščin, da obstoje velike nevarnosti rušenja kmetijske politike s strani lačnih občinskih proračun- skih blagajn, da ni dobrega sodelovanja občinskih uprav za prihodke in kme- tijskih zadružnih ter drugih organizacij, da se marsikje sploh še ne ve, kako in kaj... Zaključek je bil ta, da bo zadružna zveza skušala stva- ri poenotiti vsaj na posamez- nih dvanajstih območjih. Verjetno sledijo torej ob- močni posveti o davčnih no- vostih in olajšavah, kar najbrž niti ni težko napove- dati. JVnTJA UMNIK Gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž. Krmni obroki za krave moiznice (6) Na vsaki kmetiji ni možno pridelovati silaže za zimsko krmljenje. Silaža pred- stavlja velik problem na kmetijah, kjer redijo malo govedi in je zato dnev- ni odvzem silaže iz silosa premajhen, zaradi česar se silaža hitro pregreje in pokvari. V takšnih primerih moramo Krmni obrok VII Ob krmljenju 17 kilogramov zelo kvalitetnega, dosušenega mladega se- na in 3 kilogramov koruznega zdroba nam lahko dajo 600 kilogramske krave v povprečju okoli 22 do 23 litrov mleka dnevno. V krmni obrok VIII smo vključili po- leg v kozolcu sušene lucerne še krmno peso in pšenično slamo. Po energetski vrednosti zadošča ta krmni obrok le za proizvodnjo 7-8 litrov mleka dnevno, po prebavljivih beljakovinah pa za okoli 15 litrov. Zato je tak obrok prime- ren za krave, v zadnji fazi laktacije in tudi za presušene krave. Ce bi želeli kr- miti omenjene količine teh krmil v ob- dobju, ko je krava sposobna dati več kot 8 kilogramov mleka dnevno, bi morali krmni obrok dopolniti z ustrezno količi- pač vso krmo s travnikov za zimo posu- šiti. Travo ali deteljo sušimo na preve- trovalni napravi ali pa v kozolcu, da izgubimo čim manj liranilnih snovi. Na dveh primerih si poglejmo, kako se- stavimo zimski krmni obrok brez silaže. no žita ali koncentrata z nizko vsebnost- jo beljakovin. V šestih nadaljevanjih smo vam pred- stavili osem primerov krmnih obrokov za krave molznice. V izračun smo zajeli le najpogostejša krmila za govedo, na osnovi katerih smo izračunali možno proizvodnjo mleka. Seveda pa v vseh obdobjih krave ne dajejo enake količine mleka in tudi vse krave nimajo enake genetske sposobnosti za proizvodnjo mleka. Krmiti jih moramo glede na možno proizvodnjo v določenem ob- dobju rnlečnosti. Večina se nas je ob predstavljenih primerih krmnih obro- kov verjetno naučila, kako jih sestavi- mo. Gotovo pa smo vsi spoznali, kako pomembna je kakovost domače krme za gospodarno pridelovanje mleka. Domačim kupcem SIP ne prodala za devize Zadnje čase je slišati precej pripomb, češ da tovarna kme- tijskih strojev Sip iz Šempe- tra domačim kupcem prodaja kmetijske stroje za devize. Je to res? Stvar pojasnjujeta Cveto Lorger, vodja prodaje v sozdu Agros in direktor Sipa Rafko Končina. Cveto Lorger: »Predvsem - moram povedati, da Sip ni do- slej prodal domačim kupcem niti enega svojega stroja za de- vize. Noben jugoslovanski kmet v Sipu ne more plačati stroja za devize, ker tega ne dovoljujejo nobeni predpisi. Nesporazum je verjetno v tem, ker nekaterih izdelkov močno primanjkuje, predvsem zaradi povečanega izvoza. Se zlasti velja to za prikolice. Zgodilo pa se je, da so v Sip prišli do- mači kupci, ki so na vsak način hoteli imeti prikolico in so jo bili pripravljeni plačati v devi- zah. Ce se je to zgodilo, smo takšnega kupca napotili v Ljubljansko banko, kjer je pro- dal devize, stroj pa je lahko ku- pil za dinarie deviznega pore- kla.« Rafko Končina: »Kljub te- mu, da bomo letos izvoz še znatno povečali, se bomo po- trudili in domačim kupcem prodali precej strojev. Zaveda- mo se namreč, kakšno odgo- vornost imamo pri razvoju na- šega kmetijstva. Povem naj to, da se za naše stroje vse bolj odpirajo tržišča na Švedskem, v Italiji, Franciji, Španiji in Zvezni republiki Nemčiji. Na prvem mestu je izvoz na Polj- sko, na račun tega izvoza pa dobimo precej repromateriala, za katerega bi sicer morali od- šteti devize. Tako lahko doma- či kmetje pri nas za dinarje do- bijo rezervne dele, ki bi jih si- cer ne bilo mogoče dobiti, ali pa bi zanje bilo treba odšeti kar precej deviz. Povem naj še to, da smo v Sip že povabili kmete in zadružne organizaci- je, da dobro sodelujemo in da smo na račun takšnih pogovo- rov že izdelali takšne stroje, ki jih naši kmetje in organizacije zares potrebujejo. Stalen stik z domačimi kmeti, oziroma kmetijskimi organizacijami pa bomo vzdrževali še naprej.« JANEZ VEDENIK- Manj kot dva meseca nas še ločita od XII. izleta 100 kmečkih žensk na morje. Sergej Jančič je iz Rovinja sporočil, da bodo našo »stotnijo« in še nekaj zraven tudi letos sprejeli pod svoje okrilje. Stalno gostoljubje pa so poleg glavnih pokroviteljev Merxa in Agrosa ter Izletnika z dvema avtobusoma obljubili še: Vrtnarstvo v Medlogu s cvetjem ter Janko Melanšek iz Žalca s spominskimi značkami in zastavicami. Kot harmonikarja v avtobusih bosta vrlo žensko stotnijo spremljala Vili Šumer in Heri Kuzma ter v večernih urah v hotelu EDEN v Rovinju ansambel Vita Muženiča. Med dvodnevno potjo iz Celja do morja pa bo zanimivo tudi v gostišču TOMI v Porto- rožu! Pa še kje, kjer bo zraven tudi Celjski Poldek in čarovnik... Ustavili 86 bomo tudi v Lipicil Konji! Turistični kraji Bazeni, hoteli, pred- vsem pa mir sredi zelene oaze I Ne pozabite: po današ- njem kuponu bo še četrti in popularni »jolly<<, nato pa boste lepile številke na kupone, kupone na dopi- snice ter vse skupaj posla- le na uredništvo Novega tednika I Tudi letos bo žre- banje javno! Kupone pošljite samo ti- ste, ki z nami še niste bile! Vse ostale bomo izločili zaradi ohranjenih spiskov 8 prejšnjih izletov! Vezi in odnosi se pogiabUajo Nujnost, da v čim krajšem času pridelamo čim več J hrane, terja tudi takšno akcijo, kot jo je organiziral i svet za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL j Šmarje pri Jelšah, skupaj z organizatorjem družbene \ kmetijske proizvodnje v občini, Hmezadovim kme- tijskim kombinatom. V razpravah o kooperantskih odnosih, ki so v me- ^ secu januarju potekale na petih krajih v občini in so ; zajele domala vse krajevne skupnosti oziroma zaselke, j so sodelovale tudi krajevne družbenopolitične organi- \ zacije. Pri tem ni šlo toliko za politično, kot za gospo- : darsko akcijo s ciljem, čimbolj izkoristiti vse možnosti, \ ki jih ponujajo dobri pogoji za nadaljnji razvoj kmetij-; stva, ki je v tej občini opredeljeno kot ena od nosilnih ■ panog gospodarstva. Slo je tudi za vzpostavljanje za--; upanja kmetov do organizatorja proizvodnje in, obratno. Neposredni dialog med kmeti-kooperanti in j zadrugo je bila tudi priložnost za dobronamerno oboje-1 stransko kritiko, za razgovore, v katerih ni manjkalo; vprašanj in odgovorov nanje. \ V ospredju so bila vprašanja v zvezi s proiz\'odnimi ! odnosi, kjer se je pokazal interes proizvajalcev-koope-' rantov ter naloge organizatorja proizvodnje v občini, j Tržišče, ki je bilo do nedavna preveč usmerjeno na ' sosednjo, hrvaško stran, se zaradi izenačevanja odkup- \ nih cen umirja in kaže na boljše sodelovanje z zadrugo. I Kmetje se vse bolj zavedajo, da je trden kooperantski \ odnos tisti, ki jamči nemoteno proizvodnjo. C3b tem pa so kmetje opozorili na sedanje težave oskrbe z repro- j dukcijskimi materiali, z rezervnimi deh in gumami za | traktorje in gnojili. Jasno je, da ne morejo razumeti \ dejstva, da so nekateri proizvodi naprodaj samo za devize. Razprave so bile tudi priložnost za seznanjanje z; intervencijsko politiko v kmetijstvu, z elementi nove; davčne oolitike, zakonom o invalidskem in pokojnin-' skem zavarovanju kmetov, z zakonom s področja, zdravstvenega zavarovanja kmetov. Razprava o uve- j Ijavljanju dohodkovnih odnosov je pokazala, da > kmetje spoznavajo prednosti, ki so jih kot kooperanti: deležni. . Pogoji za razcvet proizvodnje torej so, vzdušje na vasi je ugodno, zaupanje med kooperanti in organiza- ■ torjem proizvodnje v občini Šmarje se poglablja, i Takšna bi bila lahko splošna ocena iz razprav o koope-1 rantskih odnosih v občini Šmarje pri Jelšah. Ce bo šlo | tako naprej, se nam ni treba bati, da bi do leta 1985 ne' pridelali 85 odstotkov potrebne hrane doma, pa še na \ tuje bi jo lahko prodajali, seveda za prepotrebne de-i vize. ; MARJELA AGRE2 i 2. FEBRUAR 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Prazne krmilnice Oglašam se glede krmlje- nja ptic v celjskem mestnem parku. Tam imamo nekaj ptičjih hišic, a so žal skoraj vedno prazne. Kolikor mi je znano, vanjo nasipajo hrano vsak dan le člani Društva za varstvo živali Celje. Zanima me, kje je Društvo za varstvo in vzgojo ptic, kje je mladi- na, zakaj šole v času počitnic ne naredijo niti ene akcije za pomoč pticam, ki si pozimi še težje najdejo kaj za v kljunček. Takšno početje naštetih bi morah obravnavati in storiti vse za pomoč pticam. STANE TOMSIC, Celje Kdo bo plužil? Živimo na meji med KS Savinja in Liboje, zato nima- mo splužene ceste. Ko se je hčerka pozanimala na KS Savinja, kako je s pluženjem, ji je tajnica dejala, da do nas ne bodo plužih, ker je cesta v KS Liboje. Ce hočemo imeti cesto čisto, je dodala, naj pa vzamemo lopate v roke in jo očistimo. V KS Liboje smo zdaj ko- maj dosegli, da so plužili do bivšega levškega mostu. Dvakrat so priplužili, pa se je že zataknilo. Pri sosedih na- mreč, ki ima vrt skorajda na cesti in sta delavca s tri me- tre širokim plugom poško- dovala. V tretje delavca nista hotela več plužiti. Zaradi enega vrta pa najbrž ne mo- remo ostati brez pluženja. Že zaradi morebitne nesreče ne, saj avto ne more do nas Rada bi, da KS Liboje od- govori, kako je s pluženjem te ceste. H. LESNIK, Lisce Telefon na Dolgi gori Na vprašanje objavljeno v tej rubriki 5. 1. daje krajevna skupnost Ponikva naslednje pojasnilo. Akcijo za napeljavo telefo- na v vaško skupnost Dolga gora, kamor sodi tudi naselje Ostrožno, smo pričeh 1982. Po obvestilu podjetja za PTT promet Celje, da je možno centralo na Ponikvi povečati za 40 številk, smo na seji sve- ta KS sprejeU sklep, da te številke razdelimo v vaško skupnost Dolgo goro in Lu- terje. Tciko smo sklenili, ker so vsa naselja tam precej od- daljena od sedeža KS in po- šte in ker do sedaj nima niti eno gospodinjstvo telefon- skega priključka. Številke smo razdelili glede na število gospodinjstev po naseljih in sicer v Luterje in Slatino po 6, v Žagaj, Dobovec, Bohovo in Srževico po 3, v Doglo go- ro 11 in v Ostrožno 5 številk. 24. februarja lani so na seji članov skupnosti Dolga gora sklenili, da zberejo intere- sente in dostavijo sezname na sedež KS. V naselju so se prijavili Martin Podkrajšek, Anton Dobnik, Ciril Kore- njak, Franc Vodopivec in Jo- že Pevec. Marca 1983 je bil skhcan zbor interesentov, kjer so sklenili, da do aprila vsak vplača 30.000 din, kar je bilo tudi izvršeno. Očitki Marije Vodeb so ne- resnični. Res je, da se je tova- rišica konec maja 1983 obrni- la na tajnika KS Ponikva z vprašanjem o možnostih za napeljavo telefona. Pojasnil ji je, da možnosti ni, ker so številke že razdeljene in akontacije vplačane. Da z ak- cijo ni bila seznanjena, je skoraj neverjetno, saj je akci- ja tekla preko pol leta. Prija- vil se je tudi njen sosed, od- daljen okoli 50 metrov. Krajevna skupnost se ne gre nikakršnih skrivalnic, saj dela za interese občanov celotne KS. ANTON VREČKO, predsednik sveta KS Ponikva Kje je samoprispevek? "Krajani Dobrove bi radi vedeli, kdaj se bo in če se sploh bo začelo asfaltiranje ceste na Spodnji in Zgornji Dobrovi, do pregrade Smar- tinskega jezera. Sporazum sklenjen med KS in gospodinjstvi je znašal 4000 din in ob tem še odsto- tek od netto OD in drugih dohodkov krajevnega samo- prispevka na gospodinjstvo. Zbiranje sredstev se je za- čelo s 1. 5. 1978 za obdobje štirih let. V sporazumu tudi piše, da bodo dela zaklju- čena koncem leta 1981. ERNEST STEPISNIK, Celje Uredništvo: Bralec je vprašanje naslo- vil na bivšega predsednika KS Ostrožno Staneta Kriv- ca, mi pa bralčevo vpraša- nje o tem, kje je krajevni samoprispevek, naslavlja- mo tudi na sedanje organe KS. __:___ Težave z vodo v »koloniji Griže« že nekaj let trpimo pomanjkanja pit- ne vode, ki je največkrat zmanjka ob sobotah in nede- ljah. O tem smo v začetku januarja sklicali tudi zbor, na katerem je predstavnik Mi- nerve povedal o razmerah v njihovi delovni organizaciji, še posebej z vodo, saj upo- rabljajo, našo pitno vodo za industrijsko, če potok Artiš- nica kopni. Ta ugotovitev pa v zapisniku ni vpisana. 2e nekdanji rudnik Zabu- kovica je zgradil več vodnja- kov za vodno oskrbo naselja imenovanega Kolonija in okoliša, kjer stanujejo pre- težno bivajo mdarji. Zaradi nemogočih razmer zahteva- mo od Komunalnega podjet- ja Žalec, da nam vrne pravi- ce po oskrbi za vodo, kot smo jih imeh pred ponovnim polaganjem cevi iz rezer- voarja nad Miklovcem. Po iz- javi uslužbenca Komunale* sta iz rezervoarja napeljani dve odvodni cevi. Domneva- mo, da sta nameščeni ena nad drugo in sicer tako, da pri zadovoljivih dotokih vo- de ta v rezervoarju naraste do višje ležeče cevi, ki napa- ja Kolonijo in bližnje stano- valce. Ko primanjkuje v(5de, v rezervoarju (vzrok je lahko suša ah prevehk odjem Mi- nerve) se voda preliva samo v Spodnjo cev, ki napaja Spodnje Griže, Migojnice, Bezovnik. V teh naseljih vo- de ne zmanjka niti, ko je na- še že tri dni brez nje. Sledi torej, da je projektant vodo- voda sebi v korist vstavil spodnjo cev za spodnji del nasehj in jih dobro oskrbel z vodo, nas prve naseljence, pa za nagrado, ker smo pri zajetjih udai-niško delali, od- slovil le z viškom vode. Po zagotovilih predstavni- ka Komunalnega podjetja Žalec je v vseh zajetjih vode v vseh letnih časih te dovolj za normalno uporabo vseh uporabnikov. Ne strinjamo se, da Miner- va tako dragoceno vodo upo- rablja v industrijske namene in da morajo po vseh kmeti- jah v Migojnicah pojiti živi- no z vodovodno vodo, druži- ne v blokih s številnimi otro- ci pa si ne moremo zagotovi- ti najnujnejše higiene in ku- hanja. Zahtevamo, da si Minerva uredi akumulacijske bazene, ki jih lahko s črpalko napaja iz odtoka Artišnice, kmetije pa naj spet uvedejo napaja- nje na obstoječem javnem napajahšču, saj je bila prav zaradi tega zgraj?na nova ob- vozna asfaltirana cesta. Podpis: Podpisanih je šest hišnih svetov Zaradi avtobusa pokvarjen pohod Tudi letos smo se planinci, člani PD Železničar Celje udeležili tradicionalnega po- hoda po poteh legendarnega pohorskega bataljona. Zbrah smo se v nedeljo, 8. januarja nekaj pred 6. uro zjutraj na stari avtobusni postaji v Ce- lju. Ob šestih naj bi pripeljal avtobus, s katerim bi se pri- peljali do Oplotnice, kjer je zbor vseh udeležencev. Ne- deljsko jutro je bilo hladno, pričelo je tudi snežiti, priča- kovanega avtobusa pa na po- stajo ob določenem času ni bilo. Pohodniki smo bili vse bolj premočeni in seveda vse bolj nestrpni. Najtežje je bilo najmlajšim, pionirjem iz šti- rih osnovnih šol, ki so se udeležili pohoda. Mraz je vse bolj vztrajno lezel pod toplo obleko. Toda tisti, ki smo ča- kali v Celju, vsaj nismo stali na snegu, kot udeleženci iz Hudinje. Z železniške postaje smo okoli pol sedmih vprašadi ga- raže Izletnika, kje se je izgu- bil naš avtobus. Odgovorili so. da je že na poti Ker ga ni bilo, smo s pomočjo voznika lokalnega avtobusa ponovno poklicali garaže in dobili za- gotovilo, da je avtobus res krenil. Pripeljal je ob 6.40, a brez zimske opreme. Vozni- ka smo seveda vprašah, za- kaj zamuda. Povedal je, da voznik, ki je imel nalog za ta prevoz, ni hotel na pot in ta- ko so njega »sneli« od doma. Glede zimske opreme pa nas je med vožnjo pomiril. Na- pravili smo ovinek v Vitanje, kjer smo presedh v drug av- tobus, ki je bil primerno opremljen. Od tam je šlo vse po sreči. Toda, zaradi zamu- de smo zamudih komemora- cijo na Osankarici. Ni bilo časa za topel čaj in zajtrk, saj nas je čakalo še skoraj pet ur hoje na Roglo. Nerazumljiv spodrsljal Izletnika nas je ta- ko močno prikrajšal, še naj- bolj pionirje, ker ni bilo časa za ogled razstave na Osanka- rici, niti za ogled zadnjega bojišča Pohorskega bata- ljona. Odgovorne pri Izletniku sprašujemo, kako je mogoče, da pošljejo na pot vozilo, ki ni opremljeno z zimsko opre- mo, saj so naročilo za prevoz dobili pravočasno. Sprašuje- mo, zakaj nas niso obvestih o zamudi, da bi se lahko uma- knih na toplo in pod streho in da bi lahko obvestili čaka- joče na Hudinji. Odgovor že- limo čimprej v Novem te- dniku. Ob koncu še zahvala in pohvala vozniku, ki nas je »rešil«, saj je bil ves čas zelo prijazen in kar se da ustrež- ljiv. IVAN TOMAZIC, (v imenu udeležencev po- hoda) Uredništvo: Že nekajkrat smo v tej ru- briki odgovorne pri Izletni- ku zaprosili za odgovore na zastavljena vprašanja. Pro- simo, da Izletnik odgovori na današnje in na preosta- lih sedem vprašanj, za kate- re Izletnik še vedno dolguje odgovore. Postaje še ni Lani oktobra sem v NT pi- sala o avtobusni postaji na- sproti garaž na Lipnici v Šentjurju. Postaja ne zasluži tega imena ker nima čakal- nice. Stanje se do sedaj ni niti malo spremenilo. Ljudje stojijo na mrazu in čakajo na avtobuse. Kaže, da je tistim, ki so za to odgovorni, prav malo mar, kakšna je postaja in kako ljudje prezebajo. Tu- di KS Šentjur Center ni od- govorila. Denar, namenjen za čakalnico, je menda šel kam drugam. Ce denarja ni, zakaj so potem sploh uredili to postajo. Ostala naj bi tam, kjer je bila - pred gostilno Bohorč, kjer bi potniki lahko vsaj sedeli. Po enem letu je pa res že čas, da se avtobusna postaja dokončno uredi in potrebna čakalnica postavi. HILDA LOKOVSEK. Šentjur Težave s pošto v našo vas Olešče, kjer je devet hiš, cesta do vsake do- stopna z avtom, PTT časopi- sov in druge pošte ne dostav- lja na dom. Pošto dostavljajo samo ob ponedeljkih, sredah in petkih in še to le na osnov- no šolo Reka, kjer je mora- mo sami dvigovati. Že ničko- hkokrat sem posredoval pri vodji PTT Laško, pa zaman. V nekatere druge vasi, ki so še slabše dostopne kot naša, že leta in leta dostavljajo po- što na dom. Rad bi se naročil na Večer, pa kaj mi bo, čene dobim pošte na dom. Vsaka hiša v naši vasi ima naročen časopis in res je že skrajni čas, da začno pošto dostav- ljati na dom. Ce tudi vi ne boste mogli nič urediti, bomo najbrž od- povedali časopise, ker jih do- bivamo prepozno. O drugi pošti sploh ne govorim, saj jo dobivamo tudi po teden dni pozneje, še posebej če so vmes prazniki. PETER VODISEK, Laško Uredništvo: PTT Celje prosimo, da od- govori kako je z možnostmi dostave v omenjeno vas. Smo brez vodovoda Krajevna skupnost Dobje v občini Šentjur je še edina brez zgrajenega javnega vo- dovoda. Nekateri krajani si- cer imajo lastne vodovode, v večini na prečrpavanje. Kva- liteta vode večinoma ne ustreza, poleti pa ti izviri pre- sušijo, saj so zvečine hu- dourniški. Poleti zato vsako leto močno primanjkuje vo- de, kar je še posebej prišlo do izraza ob lanski suši. Nastah položaj smo reše- vali tako, da je GD Šentjur s cisterno dovažalo vodo iz Šentjurja tja, kjer je bil mo- žen dostop z vozilom. Takš- na rešitev ni bila poceni, saj stane en prevoz od 1600 do 1800 din, tako da so nekateri krajani za vodo lani odšteli tudi do 20.000 din. Takšna suša je prava elementarna nesreča. Šoferjem in vodstvu GD Šentjur se za požrtvovalno delo iskreno zahvaljujemo, saj so bih na vožnjah cele dneve, z nastopom zime pa je bilo delo še težje, ker so se poslabšale vozne razmere in ker so ventili sproti zamrzo- vah. V času, ko je pričelo pri- manjkovati vode tudi v Šent- jurju in bi nadaljni odvzem vode iz vodovoda ogrozil normalno preskrbo, je bila sklicana izredna seja izvrš- nega sveta SO Šentjur, kjer je bilo dogovorjeno, da sku- šajo KS reševati položaj sa- me predvsem z aktiviranjem vseh traktorskih cistern. Teh strojev v Dobju ni veliko, za- to je bila nabavljena nova ci- sterna za prevoz pitne vode, ki je bila vseskozi v uporabi. Šentjurskemu izvršnemu svetu se moramo zahvaliti, ker je koordiniral aktivnost tako, da smo lahko nastale razmere organizirano prema- govali. Zaradi vsega tega 131 go- spodinjstev, ki so že prijav- ljena za priključek na novi vodovod Bohor-Dobje z ve- likim veseljem pričakuje njegovo dokončno izgrad- njo. Prepričani smo, da bodo tudi tisti redki, ki še naspro- tujejo tej gradnji, vendarle spoznali, da je zdrava pitna voda v Dobju potreba in ne luksuz. FRANC LESKOVŠEK, Dobje OKS - Enota za urejanje stavbnih zemljišč občine Celje obvešča interesente za postavitev kioskov za prodajo prehrambenih proizvodov in zelenjave na lokacijah, ki so bile ob- javljene na natečaju dne 19. 1. 1984, da se rok prija- ve podaljšuje do 15. fe- bruarja 1984. • Turistična agencija »IZLETNIK« CELJE z vsemi poslovalnicami: - PRIPOROČA organizirano smučanje na Celjski koči, Golteh, Rogli in Kopah, - OBVEŠČA ljubitelje zimskega »cirkusa«, da vo- zijo na ogled različnih disciplin ZOI '84 v Sarajevo Izletnikovi avtobusi 17., 18. in 19. februarja 1984 - VABI za 8. marec na enodnevni izlet v Šentanel/ Koroška, odhod 10. 3. 1984 ali na tridnevni izlet v ISTRO - RABAC, odhod 9. 3. 1984 Informacije in rezervacije v vseh Izletnikovih poslo- valnicah oziroma telefon št. 22-841 • DOM V LOGARSKI DOLINI vas vabi! - vsak dan sveže postrvi, lignji, koline, - vlečnica ob DOMU obratuje vsak dan od 10. do 17. ure, - na voljo je dovolj prostih ležišč Informacije na telefon štev. (063) 846-024 • K sodelovanju vabimo: - 1 ličarja, - 2 varilca, - 1 sprevodnika s stalnim bivališčem na Vranskem, - 1 kuharja v DOMU Log. dolina - 2 natakarja v DOMU Log. dolina Oglasite se v kadrovski službi na avtobusni postaji Celje. Zavod GOLOVEC organizira v petek, 10. februarja, ob 20. url. 6. športni ples. Zabavali vas bodo: ansambel VENUS, plesna skupina GIB in žveplometer. Predprodaja vstopnic, po predlogu ZTKO, ter v prosti prodaji pri blagajni bazena. Od 4. februarja dalje organiziramo v avli bazena BOLŠJI SEJEM, ki bo potekal v sklopu avtosejma - rabljeni avtomobili, na katerem lahko občani prodajajo različne predmete: od značk, športnih rekvizitov, tehničnih predmetov, oblačil, slik in podobno. Prodajna mizica znaša 100 din. Vstop prost! Sejem bo vsako soboto od 9. do 13. ure. Vsak prodaja svoje stvari sam. Vabljeni! 12. STRAN - NOVI TEDNIK Krvava nedelja v LahomskI dolini Iz knjige MIlana Gučka, ki bo ¥ kratkem Izšla v kratkem bo izšla knjiga Milana Gučka o SNOUB Ljube Šercerja. Avtor je v monografiji zbral veliko novih, doslej še neobjavljenih podatkov, pa tudi pričevanja ljudi, ob poti pohoda 14. divizije na Štajersko. Objavljamo odlomek iz te monografije, in sicer del pohoda in bojev te brigade od Gračnice do Štor: Tudi zaščitnica XIV. divizi- je - bil je to 1. bataljon Sercer- jeve brigade - se je že umikala iz soteske Gračnice, po uspeš- nem spopadu z vermani. V trenutku se je komandant Ilija odtrgal iz kolone in zadr- žati ga ni moglo niti nekaj kli- cev - Ilija! Ilijal Drvel je po zasneženi strmi gazi, oprijemajoč se za bilke in šibje, da mu ne bi spodrsni- lo, in je izginil za ovinkom. Kmalu zatem je bilo slišati iz soteske tresk ročne bombe »štilerice« in kratek rafal. Ko- mandant 1. bataljona Šercer- jeve brigade poročnik Ihja Badovinac se ni več vrnil v divizijsko kolono. Ob divjem streljanju pri predhodnici je bil poveljniku vermanske bojne skupine Franzu Steindlu položaj tam spredaj takoj očiten, pa tudi nameni divizij ske kolone in kje vodi edina možna njena pot. Brž je poslal manjšo eno- to, da so pohiteli v strmino proti Vodiškem, prestreči ko- lono ali vsaj odrezati zaščitni- co, katere del je postal sedaj 1. bataljon Šercerjeve, na cesti pa je zadržal dva minometa. Kakšno usodno naključje - ko .bi Šercerjevci poznali zem- ljišče ali pa bi imel bataljon- ski štab pri sebi vsaj vojaško karto, bi lahko ugotovili, da se steza, ki je pripeljala 1. četo v zasedo nad Gračnico, nadalju- je in konča kot bhžnjica na Vodiškem. Ce bi zaseda ob svojem umiku ne šla nazaj v sotesko h kmetiji in sotočju voda ter krenila zatem za glavnino, ampak bi se s svoje- ga ognjenega položaja uma- knila kar navkreber, bi prehi- tela sovražnika! Komaj so borci iz zasede kot zadnji prilezli za glavnino iz pogozdenega pobočja na položne planjave Vodiškega, že so se z leve oglasili sprva posamični puškini streh, ta- koj zatem pa strojnični rafali. Vermani so že prilezli na »skale« ali Topolovje kot pra- vijo domačini robu gozda nad hišami Vodiškega proti jugu. VsenaokoU in vedno bhže pa so se raztreskavale mine in čr- nile snežno belino. Borci so sklonjeni iskali kritje in hiteli proti hišam sredi naselja, da bi tam dobili zavetje. Tekali so in bliskoma menjavali smer kot zajci, kolikor je to bilo moč v globokem celcu. Vse to je videl in položaj do- bro ocenil Ihjev kurir Ivan Nemanič, ki je ostal brez svo- jega komandanta. Tudi nanj se je usul rafal od Topolovja, vendar ni izgubil razsodnosti m prisebnosti. Zakričal je ko- loni in jo usmeril na desno, v mrtvi kot. Žal pa je bila že glavnina 1. bataljona kot za- ščitnica sredi čistine na snež- ni planjavi. Pri nekem trsju se je zgrudil pokošen desetar Ciuha iz Tomšičeve brigade, ki se je znašel kdove kako proč od svoje enote, in pohtični komi- sar Ilijevega bataljona Martin Srpčič je to videl. Bil mu je najbolj bUzu. Menjal je smer, kamor je bežal, in skočil, da bi zadetemu pomagal. Pa je rafal zadel v polno še Martina in ga je vrglo na glavo v sneg. Nanj se je vrgel borec Požarjeve če- te Lojze Moravec, da bi ga za- ščitil s svojim telesom, in k njima se je pognalo še nekaj pogumnih. Tudi drugi borci niso izgu- biU prisebnosti. Strojničarji so brž odgovorih napadalcem z rafali, da so jih utišali, drugi pa so si oprtali ranjenega de- setarja in bataljonskega komi- sarja ter ju zvlekli v zavetje. Tam so ju naložili na nosila in na ramena. Zadet v hrbtenico v predelu ledij jim je Martin Srpčič izdihnil na rokah in edina kopnina tam naokoli je bila pod kozolcem-dvojakom na robu vasi Lažiše, pri hišni številki 22. Tam so obema skopali grob. Prvi bataljon Šercerjeve je zatem prevzel kapetan Lado Mavsar-Ranko kot koman- dant, za novega političnega komisarja pa še ni bilo sile, pa tudi nobenega primernega ni bilo. O nasledniku Martina Srpčiča bi morali trezno ra- zmishti, ko bo bolj mirno. Na ramo so si po pokopu komisarja spet naložih težko ranjenega Mirka Hrka in so zagazih sklonjenih glav na se- ver. Takorekoč v enem zama- hu so borci 1. bataljona prišU ob svoja komandanta in ko- misarja. Medtem so gostilnko Blat- nik že zasedh Steindlovi ver- mani, ki so imeli sedaj prosto pot v sotesko Gračnice. Tako kot Šercerjevci pred njimi, so imeli tudi oni v njej svoje pre- vijališče. Med dvanajstimi ranjenimi vermani so ležali tudi štirje ra- njeni šolarji, ki so jih sicer že oskrbele ilijeve bolničarke - 14 letni Peter Deželak z Bro- dnic je imel kar štiri strelne rane v levo stran telesa: nogo, rame in roko; 13 letni Ivan Hliš iz Paneč je imel prestre- ljene prsi; prav toliko star Ivan Povin iz Lokavca pa levo koleno, medtem ko sta se 14 letnemu Antonu Beleju iz Pa- neč zarila v desno lice dva drobca puškinega zrna in si je enega že sam izgrebel. Za uboge ranjene fantičke pa se vermanska komanda ni kaj prida zmenila. Še več - oni vermani, ki so si izborili pro- stor na topli kmečki peči, so nanje na tleh ležeče ožemali mokre nogavice in obujke. Na cesti, na pol poti med Medvedovo domačijo in Blat- niko\JO gostilno je ležalo sed- mero padhh vermanov, od teh jih je bilo šestero Slovencev iz Maribora in v Brežice prise- ljen Kočevar, inženir in vodja urada Heimatbunda za vse posavsko območje. Dva težko ranjena vermana sta umrla kasneje v bolnišnici. Pretresljiva je bila naključ- na smrt 13 letnega Ivana La- pomika, ki je obležal s kroglo v srcu nad strugo Gračnice, ko je tekel, da bi videl, kaj nosi s seboj drveča voda. Sovražnikov operativni štab za uničenje 14. divizije, katerega poveljniško mesto je bilo tega dne, 12. februarja, prestavljeno iz Planine v Sev- nico, je presojal položaj, ki je nastal s tem, ko je bila odkrita smer pohoda Štirinajste. Ob- močje Laziš in Homa naj bi divizija po njihovih presojah določila za prenočitev in to se je zdelo poveljniku Treecku kot nalašč priložnost, da bo divizijo obkolil in morda celo uničil. Zato je nemudoma po- slal svojo bojno skupino Maunz, in sicer kar peš, v Sev- nico, od koder so jo ponoči prepeljali s posebnim vlakom v Rimske TopUce in jo tam izkrcali, poslali ob Savinji proti Marija Gradcu pri La- škem, tam pa naj bi skupaj z novo bojno skupino deželnih strelcev in vermanov pod po- veljstvom Pallua-Galla zapor- no črto še podaljšah prek Sv. Lenarta do Jurkloštra, ta- ko da bi s Steindlovo verman- sko skupino, ki je že proti ve- čeru zasedla cesto Rimske To- plice-Gračnica-Jurklošter, nepredušno zaprh obkolitve- ni obroč. V dolino Savinje pa je bila poslana še mešana četa 18. SS oklepne grenadirske divizije, ki jo je sestavljalo 286 vojakov in starešin, imela pa je v sestavi dvoje jurišnih sa- mohodnih topov, vod težkih strojnic, vod strelcev na mo- tornih kolesih, grenadirski vod, kolono motornih vozil in troje skupin za radijske zveze. To je bila prav gotovo naj- bolj učinkovita in bojno udar- na ter zato Štirinajsti doslej najbolj nevarna sovražnikova enota. Ves ta promet na cesti ob Savinji okoli Rimskih TopUc in Laškega, ko so se vse te enote prevažale proti svojim določenim položajem in izho- diščnim oporiščem, pa so ugotovili ne samo divizijski obveščevalci, ki so se prebili prav na skalovje hriba Veliko Kozje nad Savinjo, pač pa ga je bilo videti tudi že kar s po- ložajev brigad. Ko so potem prihajala še natančnejša poro- čila obveščevalcev, češ da se sovražnik na ključnih položa- jih tudi utrjuje, posebno ob reki, je bilo očitno, da bi si divizija lahko izsilila prehod v Revirje le s težkimi boji in ob velikih žrtvah. Zato je poveljstvo pohoda sklenilo, da se Štirinajsta ne- mudoma odpravi na sever, da bi čimprej dosegla Pohorje in izginila sovražniku iz oči v njegovih neizmernih in ne- preglednih gozdnih širjavah. Borci so poleghkar se je največ dalo na suha ležišča in vsaj pod streho, če že ne na toplo, kajti za njimi je bilo Mraz je to noč pritisnil kot še ne doslej. Dvaindvajset stopinj pod ničlo. Divizijska kolona se je napotila prek Sela, Gore in Sv. Lenarta, za- varovana z močnimi poboč- nicami, prekoračila cesto La- ško-Stopce-Gorelce in nada- ljevala pot prek Kladja ter nad Tevčami prešla še cesto Laško-Šentjur in se v nede- ljo 13. februarja navsezgodaj še v črni temi pričela razme- ščati - Tomšičeva in štab di- vizije v vasi Olešče, Bračiče- va v vasi Kanjuce in Šercer- jeva v okolišu naselja Sv. Pe- ter. . dvanajst ur napornega in po- spešenega marša prek globo- ko zasneženega in še ne pre- gaženega zemljišča. To noč je večina skupila že tudi prve ozebline, oni, ki so že bili omrznjeni, pa nove mehurje. Medtem pa ni mogla Pallua- Gallova bojna skupina ponoči zadosti uspešno napredovati po pravtako globoko zasneže- ni in pogosto tudi zamedeni cesti od Marije Gradca oziro- ma Laškega proti Sv. Lenartu in Jurkloštru, tako da so nje- gove enote vermanšafta šele ob 4. zjutraj zaprle cesto La- homno-Stopce-Sv. Lenart- -Gorelce-Mišji dol. Obkoli- tveni obroč je bil tako skle- njen, vendar - prazen. Divizi- ja jih je prehitela za dve uri. Toda - za divizijo je ostala široka gaz. To so zlahka ugo- tovih sovražnikovi ogledniki, ko so zjutraj predrli do Laziš, kmalu zatem pa je sovražnik že tudi ugotovil položaj divizi- je in brigad. Sicer je prejel Treeckov štab tudi poročilo, da se je del divizije napotil čez Kalobje proti Grobelnem in je za to namišljeno skupino po- slal podpolkovnika Pallua- Galla z njegovimi enotami de- želnih strelcev in vermanov. vendar se je proti p>oložajem divizije, ki so jih medtem so- vražnikovi izvidniki odkrili in natančno ugotovili, že tudi prebijal vod motoriziranih strelcev iz mešane člete 18. SS oklepne grenadirske divizije. Strupen nočni mraz je po- pustil in z dnem je pričel nale- tavati sneg. Skraja plaho in tipaje, potem ga je pa začelo sipati. Snežni metež je dušil vse, kar bi bilo slišati na to višavje, kjer je počivala divi- zija. Bila je nedelja. Verski refe- rent Štirinajste, župnik Jože Lampret je sklenil, da bo iz- koristil priložnost za božjo službo v cerkvi Sv. Petra in bo daroval mašo za domačine in borce. Kmalu po osmi uri je prišel s patruljo do mežnarja Mihe Košenine in mu povedal svojo namero. Sla sta v cerkev in si v zakristiji ogledala obla- čila. Ker pa ni bilo hostij, je naročil, naj jih brž speče mež- narica, mežnar pa naj čez čas začne z zvonom vabiti vernike k maši. Domačini Sv. Petra so bih gostoljubni in dobrosrčni lju- dje in so ponoči prav radi sprejeli pod streho borce ljud- ske vojske. Štab 3. bataljona Šercerjeve se je nastanil prav pri mežnarju in komandantu Nacetu so odstopili celo svojo zakonsko posteljo. 2e res, da se je skraja branil, češ da je ušiv, potem se je pa le dal pre- govoriti sekretarki bataljon- skega skoja Rezki Lavričevi in domačim, pa je zlezel pod pernico. Zjutraj je za vse go- ste pri tej hiši. ne glede na to kje je kdo spal, pripravila mežnarica imeniten zajtrk - sladkano belo ječmenovo ka- vo in takšne okusne žgance, da je pohtični inštruktor bata- ljona Drago Kune rekel, da kaj tako imenitnega še svoj živ dan ni jedel in da se bo - ^ zagotovo še oglasil pn lu jim bo izkazal hvaležno^ če bo vojno preživel. Mežnar Miha Košen^ bil s sinom vred tudi 2e od ranega jutra sta] polne roke dela, ko sta n na vso moč hiteti, da popravila borcem ^ obutve. K sreči sta ime volj templancev doma. Medtem pa je na zaš^ Šercerjeve brigade, ki j vsa v varovanju divizi trčil vod motoriziranih cev iz mešane čete oklepne grenadirske dii Tako je sovražnik šele odkril, kam se je diviziji snici zamaknila. Proti u polkovnik Treeck nemu( poslal vso Maunzovo skupino, okrepljeno še, dar ji. Ob prasketanju orožj se je brigadna zaščitnica rila s sovražnikovim izi škim vodom, je bilo jasri bo dan vroč. Ko je bri| štab, nastanjen pri k Pertinaču v bližnji vasi C pretehtal položaj, je ocei mora zaradi razpotegnj( zemljišča,, ki mu ga je bi poslati na položaje pro varnemu sovražniku in s tega, da ni v kraju še niti vica dneva, vse tri svoje ske bataljone, le 4. bo za pri sebi v rezervi. Do naselja Sv. Peter do niso bih ravno pripravni stega, ki je napadal. Pod vijo, ki stoji na širno ok obvladujočem kraju in 300 metrov više kot pa je na potoka Lahomnice, s prostira strmo golo pol prek katerega je peljala kreber tudi edina ozka v pot, ki pa jo je sneg c zametaval. Proti jugoza) naselja samo četvero, domačij se razprostira položno gozdnato pol okoli kote 525, vendar skozenj le ena steza iz oziroma doline Lahomni pa z roba gozda tako n možne dostope kot tudi r lotno pobočje izvrsten gled, pa tudi sestop iz str na previs je tako strm, i Sv. Peter nad Laškim, prizorišče Icrvave nedelje 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 13 ^--- prehoden le po uhojeni stezi. -jVi je moč postaviti zelo učin- l^ovito obrambo. Najbolj neugodno je bilo zemljišče, oziroma bolj polož- jio kot druga, pogozdeno po- bočje, ki pada proti zahodu v dolino potoka Reka in naselju jsjjivce. Gozda je le za slabih tisoč korakov, potem se pa začne odprt svet in po takš- nem tudi pelje kolovoz iz doh- ne k sv. Petru. Brigada je tako morala s svojimi tremi bataljoni razpo- tegniti bojno črto za obrambo v dolžino dobrih dveh kilome- trov. Na skrajnem desnem Icrilu je bil 1. ali sedaj Ronkov, pod samo koto 525 2. ali Mo- drasov bataljon, medtem ko je 3. ah Nacetov bataljon bra- nil dostope na odprtem svetu od dolinske ceste navzgor ter okoli cerkve. Ker ni bilo pričakovati, da bo sovražnik takoj udaril, saj je tudi on potreboval čas, da bo razporedil svoje sile, so imeh tudi brigadni borci pri- ložnost, da premišljeno zase- dajo svoje položaje. Kjer se je le dalo, so se tudi ukopali v snežne zaklone. In čakah. Do- ber pogled pa je zastirala se- Ob vsem tem bojnem tru- šču se je zaradi napetega ozračja zgodilo tudi marsi- kaj za boljšo voljo in smeh. Ker se mežnar Miha in sin nista dala motiti ob vsem tem obstreljevanju, pa če- prav sta imela notri v »verk- štatu« ob oknu strojničarja, ki je kar naprej pritiskal na sprožilca, je oče nesel iz de- lavnice, ki je bila malo vstran, v hišo popravljene škornje. Pa ga je na spolzki poledeneli gazi spodneslo in vrglo prav pod drugega strojničarja, ki je tam ležal za svojim orožjem. Ob tem je pa spodnesel še njega in je ta mislil, da ga je zadela grana- ta. Pričel je grozovito tuliti od strahu, da je razmesarjen, in ga je mežnar komaj poto- lažil, ko je sam vstal in tako šele paničarju dopovedal, da mu nič ni. daj bolj sedaj manj gosta ten- čica z vso ihto naletavajočega snega. Tudi vabila za mašo ni bilo shšati. Borcem se je zdelo, da so na položajih že celo več- nost, ko jih je doseglo plaho zvonenje za poldne. Kmalu zatem se je i azleglo treskanje granat, ki so udarjale okoli cerkve sv. Petra. Niti Naceto- vi niti Modrasovi borci niso mogli preprečiti, da ne bi so- vražnik po prikritem privle- kel po poti iz Tevč do Pajkove peči svoj štiricevni protiletal- ski top, ki je pričel s hitrim ognjem na dobro vidne polo- žaje nasprotnika okoh cerkve artilerijsko pripravo za na- skok. Mežnar je bil že soldat pri cesarju in je vedel, kako se takšnim stvarem streže. Ko- mandantu Nacetu je brž razlo- žil, kaj se zunaj godi - kje je položaj flaka in kje sovražnik lahko prileze-na sv. Petra. Svetoval je še, kam naj posta- vijo avtomatičn©,-orožje, da bo kar najbolj učir^ovito. Učinek pa je bilo čutiti kaj kmalu. Težka mina iz bata- ljonskega minometa je že pri prvem popravku zadela v pol- no - onesposobljen je bil flak in močno ranjen obenem ko- mandir topa. To pa sovražnikove koman- de ni zmedlo. Strelce so posla- h na j uriš navkreber, vendar so jih Nacetovi borci vrgli na- zaj in spričo dobro postavlje- nih šestero bataljonskih pu- škomitraljezov in enega tež- kega je bilo napadalcem ja- sno, da tu ne bodo mogh pre- dreti obrambne črte. Namesto uničenega flaka so privlekli na položaj havbico, vendar tudi ta ni mogla biti učinkovita. Ena granata je si- cer zadela v polno zvonik, me- neč da je v njem strojniško gnezdo, ki ga pa ni bilo. Pač pa se je pričel rušiti, ker samo v suho malto naloženo kame- nje ni zdržalo pritiska. Druga granata pa je padla na kamnite stopnice, ki so pe- ljale v klet mežnarije. Njeni drobci so hudo ranili dva bor- ca - enega v nogo, drugemu pa je odneslo troje prstov na roki. Medtem pa je bilo v zgod- njem popoldnevu konec zatiš- ja na položajih Modrasovega bataljona, predvsem pa tam pri Ronku. Iz dohne Reke so pričeli prodirati v hrib z beli- mi haljami zamaskirani Maunzovi gorski lovci, polici- sti, orožniki pa tudi vermani. V^se pobočje je kar gomazelo teh zahrbtnih napadalcev in BO imeli brigadni borci dosti Dpravka, da so se jih otepah in jadrževah na varni razdalji ter jim preprečevah, da se niso k^klinjevali v bojno črto. Obstreljevanje pa je bilo zredno srdito, izgube na obeh straneh občutne. Ranjencev le bilo na brigadnem previjali- šču zmeraj več, tako da je di- vizij ska kirurška ekipa v ne- posrednem zaledju bojišča komaj mogla sproti opraviti vse nujne posege. Strelcev obeh nasprotnih strani nista ovirala ne snežni metež ne mraz, niti slaba vidljivost. Takšnega boja brez pridržkov in usmiljenja na življenje in smrt Sercerjevci že zlepa niso doslej doživeli. Pa vendar in kljub vsemu - smrtno zadet je obležal le devetnajstletni Franc Bogataj iz Cešnjic v Selški dolini, desetar v 1. vo- du 2. čete 1. bataljona. Mnogi borci so občutili no- vo stisko, ki jim je bila dotlej prizanesena - sem in tja stre- lec ni mogel sprožiti, ko je za- gledal pred seboj živo tarčo. Orožje mu je zatajilo. Mraz je zgostil mazivo in mehanizem je obtičal. Ce je le bilo mogoče spričo nenehne napetosti na položajih, so pod orožjem za- žigali papir ali suhljad in ga segrevali, da je spet delovalo. Prav na desnem boku, kjer so krčevito branili dostope k sv. Petru Ronkovi borci, je bi- lo zdržati najtežje in je bilo bojevanje tudi najbolj izčrpa- vajoče. Verjetno je sovražnik preurejal svoje vrste in pri- pravljal novo taktiko, da bi prišel Sercerjevcem do žive- ga. Nastalo je kratko zatišje in brigadno poveljstvo, ki je bu- dno in brez prestanka sprem- ljalo takoj za ognjeno črto raz- plet boja, je brž izkoristilo predah, da je postopoma za- menjavalo premražene in utrujene borce. Ronkovega je zamenjal 4. brigadni bataljon. Sovražnikovo preurejanje sil je bilo čutiti kar kmalu. Sprva so Znudrlovi borci za- vrnili nekaj nasprotnikovih jurišev, ko sta se nenadoma znašla pred njihovimi položaji dva vermana na smučeh in ne da bi imela orožje v rokah in pripravljenega na strel, ter v divjem smuku zakričala, češ banditi pazite, čez hrib vam prihajajo za hrbet gorski lovci na smučeh! Komaj je komandant 2nu- derl utegnil za silo urediti svo- je vrste tudi za to morebitno naključje, že se je pričel mo- čan sovražnikov napad s priti- skom na skrajni bataljonski desni bok in više njega. Temu pa se ni dalo več učinkovitg upirati in bataljonu je grozila obkolitev. Komandant je bil prisiljen, da je zapovedal po-, stopen umik. V teh težkih obrambnih bo- jih se je izkazal z neverjet- nim pogumom in hladnokrv- nostjo merilec težke brede Antonio Anselmo, dvajset- letni Kalabrijec in bivši ita- lijanski vojak, ki je s svojo strojnico omogočil, da se je bataljon brez vetjih težav in žrtev umaknil. Vendar, vsee- no je padel še Ivan Kos, eden edinih dveh rudarjev iz Se- novega, ki sta se podala v partizane in jim ostala zve- sta. Držal se je jimaško, ko je branil odstopnico svojim so- borcem. Z umikom 4. bataljona z bo- jišča, ko je bil tako odprt in nebranjen desni brigadni bok, pa je bila s tem ogrožena brigadna obramba na vsej črti. Položaje sta pričela pod bojem ožiti in prestavljati pro- ti cerkvi sv. Petra tudi 2. in 3. bataljon, tako da je uspelo so- vražniku zasesti opuščeno ko- to 525. Zaradi tega je bilo bri- gadno poveljstvo prisiljeno počasi in tudi v nenehnem og- njenem stiku s sovražnikom opuščati položaje pri sv. Petru ter se umikati proti Oleščam, od koder so jim va^ovah ma- never Tomšičevci, pa tudi Ronkov bataljon. Ta si je v brigadni rezervi malo že opo- mogel in je spet odločilno po- segel v obrambo. V kolovoz, ki pelje proti naselju tik pod koto 525 je iz njihovih mino- metov priletelo v polni zade- tek nekaj min in so se domači- ni še nekaj dni zatem izogibah velikim krvavim sragam v njem. Sovražniku je uspelo v mra- ku zasesti naselje in cerkev sv. Petra, dlje pa ni silil. Se prednoso Sercerjevci za- pustili položaje oporišča pri sv. Petru, so zakopali v kopni- no pri Vrbovškovem geplu ob lesenem stebru borca Mirka Hrka. Od Gračnice pa vse do tu se je upiral smrti. V Oleščah je že bila priprav- ljena večerja za obe brigadi, Sercerjevo in Tomšičevo, in borci so bih kmalu nared v pohodni koloni. Po odločitvi štaba divizije bi morale briga- de v tej noči opraviti zahtevno nalogo - brez poprejšnjih poi- zvedb in priprav, ker terenske obveščevalne službe ni bilo, prekoračiti rečico Voglajno, dvotirno magistralno progo Celje-Maribor in cesto Celje- -Rogaška Slatina, zatem pa predaniti nekje na Konjiški gori in se naslednjo noč prebi- ti na Pohorje. Človek brez medalje Blok 107 ¥ Cellu se blešči od čistoče Na Dolgem polju v Celju je pred mnogimi leti zrastel velik stanovanjski blok. Bil je eden prvih v mestu, naj- bolj poznan pod imenom »blok 107«. Sto sedem je na- mreč stanovanj v tem bloku v Ulici 29. novembra. Koli- ko je pravzaprav vseh sta- novalcev nisem izvedela, vsekakor pa gre za eno naj- večjih skupnosti pod isto streho. O bloku 107 najbrž ne bi nikoli kaj posebnega napisa- li, če bi nekega dne, prav po naključju, ne bila stopila no- ter. V tistem trenutku sem pomislila, da bi bilo dobro, če bi imela s sabo copate in se pri vhodu preobula. Vse je sijalo od čistoče, kot bi stopi- la v stanovanje najbolj skrbne gospodinje. Tistega dne sem izvedela le to, da je za ves ta sijaj »kriva« Karoli- na Kodela, čistilka in ena prvih stanovalk v bloku. To si velja zapomniti, sem ta- krat rekla sama sebi. In tako je, nekohko kasneje, nastal tale zapis o najboljši čistilki v naši regiji. Tole zadnje sem zapisala z lahko roko, četudi dopuščam možnost, da je še kje kakšna njej podobna. Ce veste zanjo, nam kar sporoči- te njen naslov. Gospodje v tovarnah Sedem otrok je spravila Karolina do kruha in trdo je delala v časih, ki so bih zanjo in za vso družino težki, še posebej tisti dve leti, ko je bil mož in oče, delavec v Emaj- hrki, v ujetništvu. »Ni bilo tako kot je zdaj, ko imajo to- ple malice v tovarnah. Zdaj so delavci v tovarnah gospo- dje. Jaz pa sem nesla s sabo le dva krompirja. Moji otroci so morah vsak dan v hosto po kurjavo, ker za drva in premog ni bilo denarja. Po- magali so mi pri gospodinj- skih dehh, z nabiranjem bo- rovnic in obiranjem hmelja pa so zaslužih denar za šolo. Vedno so bili zaposleni, kar O mravljici in mravljah Med nami so ljudje, tihi, skromni, in povrhu še zado- voljni in srečni v svoji skro- mnosti. So brez pravih odli- kovanj, brez uradnih druž- benih priznanj in pohval, sploh ne vemo zanje, ker so preveč tihi. Opravljajo pač dela, ki jih v »katalogu veli- kih del« ni najti. To so tiste mravljice, ki živijo in dela- jo v svojem majhnem svetu in ki se predajajo za zado- voljstvo in veselje ljudi, ki jih vsakodnevno obkrožajo. Ena takšnih je enainsedem- desetletna Karolina Ko- dela. pri današnji mladini ne vi- dim pogosto,« pravi, ko obu- ja spomine na čase izpred pol stoletja, in pristavi: »Ta- krat se nisem imela na koga obrniti za pomoč, zdaj pa kar vse leti na socialno. Moje ro- ke so bile ,socialna', delale so od jutra do noči«. Tako kot za dežjem posije sonce, so tudi za Karolino in njenega moža prišla lepša le- ta. Iz Dobrove se je družina preselila v novo stanovanje, otroci so se poženih in po- možili in, drug za drugim, so prihajah vnučki, ki jih je imela dopoldne pri sebi. Zadnji iz te dolge vrste je se- daj mali David. Karolina je tudi že prababica. »Vse živ- ljenje otroke »ahtam«, saj si moramo med sabo poma- gati« Od štirih do sedmih zvečer Sedaj v temi, spomladi in poleti pa o prvem svitu vsta- ja, potem vse pripravi za ku- hanje kosila. Medtem se ji pridruži zaspani David, ki zlcihka odvije še en klobčič spanja. Karohna pa na ho- dnik, po stopnicah v klet. Vsako jutro pobriše vse ste- klene površine, pomete in umije dolge hodnike.' Ob koncu tedna se še posebno skrbno loti čiščenja. Takrat steklena vrata in okna umije, poriba tla, ki jih nato namaže še z loščilom, da se svetijo kot luč, nazadnje pa pomete v vseh kletnih prostorih. To počne tako skrbno, kot da je ves blok eno samo njeno sta- novanje. To postori in že se oglasi David. Treba je še ure- diti stanovanje, skuhati kosi- lo, z vnučkovim odhodom pa se pričenjajo popoldanska opravila. Zvečer ob sedmih leže k počitku. »Pri teh svo- jih letih še čisto lahko delam, sem navajena od majhnega. Zvečer pač grem zgodaj spat. da lahko zarana vsta- nem.« Karohno imajo v bloku ra- di vsi. Spoštujejo jo in njeno delo, zato nikomur niti na pamet ne pride, da bi v hiši odvrgel cigaretni ogorek ah kako drugače onesnažil ho- dnik in stopnišče. Nekako spontano, ob dobrem zgle- du, ki ga imajo, se je v blok 107 vrinila kultura, ki se odraža v redu in čistoči. Prav zanimiva in svojska je pripa- dnost stanovalcev tej veliki skupnosti, prav tako je en- kraten njihov odnos do skupnega. Potica za sosedo Sestankov hišnega sveta je malo, pa vendar vse lepo te- če. Tu je zopet Karolina, žen- ska z izrednim posluhom za sočloveka, človeka v stiski. Vse, kar je z življenjem v blo- ku v zvezi, se odigrava in re- šuje v stanovanju Kodelo- vih. Prihajajo stanovalci s problemi, željami, pripom- bami, Karohna pa potem sto- pi v akcijo in ponavadi vse uredi tako kot je treba in je prav. Pred prazniki v njenem stanovanju prijetno diši. Ka- rohna peče potico za to in ono sosedo. Ko gredo poleti družine na dopust, je tu zo- pet ona, da zaliva cvetje, zra- Naše mravljišče v TV dnevniku? Si lahko predstavljate, kakšno bi bilo to naše mravljišče, če bi bilo v njem polno takšnih mravelj kot je Karolina Kodela? Te- levizijski dnevnik bi bil ta- krat poln slik z veselimi obrazi, s cvetjem, žitnimi polji in polnimi kaščami. Edino slabo novico bi nam lahko sporočil dežiu-ni vre- menar. či stanovanja. Poštar se vse- lej oglasi pri njej in ji zaupa pošto in pokojnine stanoval- cev, ki jih ni doma. Karolina pa v vsem tem uživa. »To je moje veselje, posebej še, če lahko komu kaj dam. Nikoli nimam tako malo, da bi ne razdehla. Zato me imajo ljudje radi, zato so dobri do mene. Večkrat me razveselijo s kakšnim daril- cem, pa kavico mi prinesejo. Ce si bomo ljudje med sabo pomagali, potem nam ne bo hudega... Ce se kdaj razje- zim? O, to pa ne! Jezna pa nisem nikoli. Zakaj bi si kva- rila zdravje. Dobra volja me gor" drži. Človek mora biti skromen, pa je vedno zado- voljen. Tako srečna kot sem zdaj, nisem .bila mkoli prej.« MARJELA AGREZ 14. STRAN - NOVUEDNim 2. FEBRUAR 1984 PO GOZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek »Je zvit kakor ovnov rog!« Počasi le ¥se skupal utihnilo, meti IJutlml pa se le začela nalprej tlocela neopazno, potem pa ¥edno boli In boli spletati velika prlpovetl o zvitem In pogumnem razbojniku Guzaju In njegovi druščini. v teh desetlel^h po re- voluciji se je začel na Slo- venskem močan razvoj gospodarstva, nastajale so nove tovarne, krepilo •se je meščanstvo, obrt, nekoč cvetoča in obetajo- ča, pa je naglo propadala. 1850. leta so začeli v Storah graditi pudlamo in valjamo. Kakor je na- raščal vpliv tujega kapita- la, tako se domači podjet- niki, počasi a vztrajno, v obrambo pred nemškim kapitalom, ustanavljali na pobudo dr. Josipa Vošnjaka hranilnice in posojilnice. Tri leta po Guzajevi smrti so hranil- nice združili v Zvezo slo- venskih hranilnic s sede- žem v Celju. Razvoj industrije je ho- češ nočeš zbežal z zemlje, ki je zaradi dolgov ni mo- gel obdržati, kmeta. Po- stal je delavec, ki so ga prav tako neusmiljeno iz- koriščali kot prej v vlogi kmeta. Ne le, da je delal po dvanajst do štirinajst ur na dan, tudi plačan je bil bedno, nič boljše pa niso bile njegove življenj- ske razmere. Kot poprej, tako tudi sedaj kmet nikakor ni mogel zlesti na zeleno ve- jo. Spet se je zadolževal, največkrat pri vaških oderuhih, prodajal zem- ljo, ki je največkrat prišla v roke vaškega mogotca, dan za dnem je po vaseh pel boben. Spet so se kot gobe po dežju množili kajžarji, hlapcev in dekel si dobil, kolikor si hotel in kjerkoli. Začelo se je sezonsko delo. Ljudje so odhajali tudi v tujino, v nemške rudnike, v Ame- riko, kamor aj^kje zaželel tudi razbojnik Guzaj... Le redke je še sploh kdaj videla rodna gruda. Vse to Šarklu, roparju Guza- ju, ni bilo neznano. In ka- korkoli že, ni bil upornik brez razloga. Žusem. V krajih okoli Žusma vedo še danes veliko povedati o Guzaju in njegovih. V žusemski okolici je bila steklarna, kjer je 1839. leta, torej v letu Guzajevega rojstva, delalo okoli 180 ljudi Ernest Tiran Razbo jn i k Guzaj Guzaju zdaj na Dobrni ni bilo več obstanka. Takoj drugo jutro je odpove- dal službo. Gospodinja ga niti pogleda- la ni v obraz. Ni mu bilo mar. Začel se je pripravljati za odhod. Še od Boštele- ta se je moral posloviti, z njim si je bil dober ves čas, kar je bil tu. Ko se je vrnil domov, so ga že čakali orožniki. »Odhajate, je povedala gospa Klan- čar?« »Da!« »Zakaj?« »Ker nočem več ostati, kaj vas briga!« »Bomo šele videli, ali nas briga ali ne. Pokažite kovček!« Guzaj je dvignil oči. »Tu je!« »Odprite ga!« »Saj je odprt!« Orožnik je dvignil pokrov in stresel vsebino po ležišču. Praznična srajca, dva para nogavic, umazan predpasnik, robci, razna drobna šara, in na dnu pre- cejšen zavoj. Orožnik ga je odmotal. »Oho! Kaj pa je to ? Je to vse vaše, kar je v kovčku?« Guzaj, ki je gledal vstran, ko je orož- nik brskal po kovčku, je vzrojil: »Čiga- vo pa! Nisem nikomur nič ukradel!« »Pa ta srebmina tule?!« Guzaju je vzelo sapo, ko je zagledal, kaj je žandar našel pri njem. Potem je divje izbruhnil: »To so mi podtaknili! To mi je naredila ta prokleta baba!« »In kje imate denar, ki je gospej Klančar tudi izginil? Tri tisoč!?« »Kakšen denar, za božjo voljo?!« Menda na mislite -« Pesti so se mu v silnem besu skrčile, zakričal je na vse grlo: »Vse, kar imam, sem si pošteno zaslužil! To mi je skuhala ona, da se mi maščuje, ker je nisem maral!« »Seveda, seveda. Vse pošteno zaslu- žil! Hahaha. Že poznamo to pesmico. Vprašam vas, kje imate denar, kam ste ga skrili?!« Orožnik je brskal še dalje. Cisto na dnu kovčka je bilo v star časopis zavi- tih 3000 goldinarjev v samih večjih bankovcih. »Franc Guzaj, v imenu postave ste aretirani!« Guzaj je divje planil. Hotel se je iztr- gati orožnikom iz rok, pa je takoj spre- videl, da bi mu nič ne pomagalo in da bi bilo še slabše. Orožnik je segel v torbo in vzel iz nje železno verižico. »Roke sem!« In ga je vklenil. Guzaj je zdaj vedel, kaj je mislila Klan- čarica, ko je rekla, da si jo bo zapomnil. Torej to mu je skuhala! Naj jo satan vzame in naj jo živo cvre na dnu pekla! Maščevala se je, ker je zavrnil njeno ljubezen! Njeno ljubezen?! Hahaha! Ampak gorje ti, ti pošast stara v ženski podobi! Dobil te bom, bo že prišel čas, ko bova spet skupaj! Če bi do sodnega dne moral čakati na maščevanje, dobil te bom! Lahko se skriješ na konec sve- ta, - dobil te bom in takrat gorje tebi, ti hudoba peklenska! Dobil te bom in ta- krat ti bom stopil na glavo in ti jo bom stri, satan, ti kača strupena! ★ ★ ★ Na porotni razpravi, ki je bila nekaj mesecev pozneje v Celju, je glavna pri- ča Klančarice izpovedala in s prisego potrdila, da je bila okradena, da ji je že dalj časa izginjal srebrni jedilni pribor, ki ga je bil čistil prav Guzaj. Tudi de- narja ni mogel ukrasti nihče drug ka- kor on, saj je imel po vsej hiši prost dostop, ona pa je veliko zdqma. In ka- ko mu je zaupala! $e misliti bi si ne bila mogla, da je zmožen kaj takega. In vse to v zahvalo! Še to mu je bila dovolila, da si sme sam natočiti piva, kadar bo hotel! Tudi Mici je potrdila, da je videla Guzaja, kako je hotel gospodinji storiti silo in jo je tiščal k sebi. Gospod Štajn- pihler je izpovedal, da je slišal iz svoje sobe ženski krik na pomoč in ko je hitro odprl vrata, da vidi, kaj je, je vi- del, kako seje natakarica Mici pravkar iztrgala hlapcu iz rok in zbežala. Šele ko je zagledal njega med vrati, je odne- hal. Orožništvoje tudi poizvedovalo. Izja- ve Šarklovih sosedov so bile kakor že po navadi nekoliko pretirane, če bi bih Šarkli vse to vzeli in pokradli, kar so jim očtali, bi bih morah že zdavnaj ime- ti graščino, pa so bili še vedno prav tako ubogi kakor prej. Kradli so turšči- co iz lat, nekomu je bila obtrgana cela vrsta fižola, tretjemu je zginilo šest desk izpod kozolca, ali pa mu je bilo izkopano najmanj pol ogona krompir- ja, z eno besedo, samo voda v štepihu je bila varna pred njim, drugega pa na svetu nič ne! Čisto vsega jim sodišče sicer ni verje- lo, slab vts pa je tako pričevanje le pustilo pri porotnikih. Državni pravnik je zahteval najstrožjo kazen po zakonu, tem bolj, je utemeljeval svojo strogost, ker je tatvino zagrešil bivši orožnik, ki se je moral še bolj zavedati teže svojega kaznivega dejanja. Guzaj je bil obsojen na sedem let. Njegov branilec je sicer vložil medel priziv, ki pa je bil bolj ponižna prošnja za znižanje kazni kakor pa pravi priziv. In še zanj ni bilo kaj prida upanja, da bi bil ugodno rešen. Guzaj pa si je mislil, pomagaj si sam in je še prve mesece iz zaporov pobeg- nil. Kolikokrat jim je bilo potem žal, da niso bili malo bolj pazili nanj! 2. POGLAVJE Spet v svobodi Guzaj podari svoj edini klobuk - Tu- di Večerji se odreče, čeprav je lačen - Nove litanije - Dober prijatelj je zlata vreden. Guzaj jim jo je torej pobrisal. Sicer so bili pa sami krivi, zakaj pa niso bolj pazili nanj! Ko bi bili prej rešili priziv, ki ga je bil vložil njegov advokat, bi vseh teh komedij nikoli ne bilo. Vse dotlej namrč, dokler priziv ni bil rešen, sodba še ni postala pravnomoč- na in je Guzaj smel nositi še svojo oble- ko. Pravzaprav v zaporu niti ni bUo tako strašno, samo svobodo je pogrešal bolj kot ne vem kaj. Kakor da bi škr- janca zaprl v kletko, prej bi poginil kakor se navadil. Tu in tam so ga upo- rabili za razne drobne opravke iz pisar- ne v pisarno in iz samega dolgega časa je vsako tako naročilo opravil kar se da temeljito in natančno, tako, da so ga spoznali za zaupanja vrednega in ga včasih niti paznik ni več spremljal. Ko- mu bi potem prišlo na misel Sklenil je pobegniti ob prvi priložno- sti, ki se mu bo ponudila! Res bi bil neumen, da bi okleval. Vest mu ni nič očitala, pozneje se bo pa ni vrag moralo izpričati, kako je res bilo. Ko bo enkrat v arestantski uniformi, ne bo več mo- goče. Zdaj ali nikoli! Kaj pa vi mislite? Jaz mu dam čisto prav. Ah bi kdo od vas rad sedem let po nedolžnem sedel? No torej! Priložnost se mu je končno ponudila in najbrž je bila zadnja! Nekoliko živ- čen je sicer res bil, ko je prestopil prag zaporov, držal se je pa, kakor bi ne bilo nič posebnega, ko jo je ubral najprej čez cesto pa mimo nemške cerkve pro- ti železniški postaji in pri hotelu Pošta čez Voglajno do Zelenega travnika. Tam je iz gostilniške kuhinje tako lepo dišalo po nečem, česar že od Dobrne sem ni več jedel Tako zapeljivo je diša- lo! Seveda se je takoj spomnil, da je lačen. In ni imel niti ficka. Drugo, kar se je takoj na to domislil je bilo, da ga čaka večerja tam, od koder je pravkar prišel. Zdajle bi bil še čas, zdaj prav gotovo še nihče ni opazil da je pobeg- nil da ga ni več. Bi se vrnil? Bi se? Nor bi bil, če bi se! Take priložnosti ne bo nikoh več. 2. FEBRUAR 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 15 Marjanca s Podvrha pri Braslovčah nam je pisala takšno prijazno pismo: »Želela bi, da bi med počitnicami dali v Novi tednik prilogo samih lažjih ugank in križank. Ker ne smučam, bom reševala križanke in brala knjige ter se učila presti. Tudi moja mama prede in mene to delo veseli, zato se bom naučila in obdržala tradicijo predenja. Ce me najdete, pa pridite na malico. Marjanca, 7.r., OŠ BRASLOVCE Draga Marjanca! Kot vidiš, ti tokrat želje po ugankarski prilogi nismo mogli izpolniti, razmislili pa bomo, da bi ti mogoče ustregli med poletnimi počitnicami, vendar zaenkrat tega še ne obljubim. Upam, da si kljub temu našla dovolj razvedrila in si prijetno preživela zim- ske počitnice. Prav lepa hvala tudi za povabilo na malico. Ni rečeno, da se res ne bomo kdaj oglasili. Še posebej, če si se naučila presti, kot si obljubila. Oglasi se še kaj! Lep pozdrav Nadja Odmor Zvonec nam naznani konec ure. Vsi zdirjamo v drug razred. Iz torbe vzamemo šolske potreb- ščine, zvezke in knjige. Sedaj se začne pravi direndaj. Nekateri začnejo divjati po razredu, drugi se učijo za to uro, tretji prepisuje- jo domačo nalogo in nekateri se podijo po hodniku. Med odmorom se pogovarjamo o vsem, kar se je zgodilo pretekli dan. Ko nam zvonec naznani za- četek ure, se veselje poleže in vsi buljimo v knjige. Tako je v našem razredu med odmorom. NADA HORVAT, 6. a OŠ ZREČE Posebnež Na videz je današnji čas čisto drugačen kot je bil nekoč. Ljudje smo se spremenili, a med nami je še vedno nekaj posebnežev. Tudi v mojem domačem kraju je posebnež, kateremu bi se mar- sikdo čudil. Ljudje ga kličejo Pe- pek. Ves je zaraščen, z dolgo bra- do in kuštravimi lasmi. Kadar ga kdo podraži, da ga bo ostrigel, v strahu zbeži. Nima lastnega doma. Poleti in pozimi, v vročini in snegu spi v krmi na nekem vaškem kozolcu. Vse leto ima isti razcaparu pulo- ver, ki ga je dobil od vaščanov. Strgane hlače si pripasa s tanko vrvico. Hrani se na kmetiji, po hišah pa prosi za pijačo. Takšen je posebnež v mojem domačem kraju. Ljudje si mislio: svet se bo čez nekaj let popolnoma spremenil, vsi bomo enaki. A ni tako. Med nami so biU posebneži, še vedno so in zmeraj bodo. MARIJA KORENJAK, 6. a COS STORB Moj atek Mojemu ateku je ime Boris. Atek je velik in strog. Ukvarja se s športom. Najraje igra tenis. Rad gleda televizijo in veliko pomaga mamici. Včasih tudi kuha. Imam ga rad. SIMON MARGUC, 2. c OŠ Dušan Jereb SLOVENSKE KONJICE Pionirji fotografirajo Priznati moramo, da nismo pričakovah takoj v začetku naše akcije »Pionirji fotografirajo«, takšnega odziva. Doslej smo prejeli več kot 50 fotografij iz osnovnih šol Polzela. Ponikva, Šmartno v Rožni dolini, Preboldu, Laško in Pionirski dom Celje. Naj vas še enkrat spomni- mo, da vsak teden izberemo najboljši posnetek in ga tudi nagradimo z vrednostnim kuponom, ki ga podarja Fotolik. Ob koncu šolskega leta bomo skupno s celjskim foto-klubom pripravi- li razstavo vseh objavljenih posnetkov in tudi tistih, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Takrat bomo najuspešnejšim podelili priznanja in veliko nagrado za najbolj- ši posnetek. Priporočamo vam, da delate slike večjega formata, saj bodo na zaključni razstavi kot takšne prišle bolj do izraza. Lahko pa tudi pripišete, v kakšnih pogojih ste snemali, s kakšnim aparatom, objektivom, kakšno za- slonko in čas ste izbrali. S tem bomo lažje komentirali posnetek. In nikar ne pozabite pri- pisati šole in svojega mentorja. Za ta teden smo izbrali posnetek iz serije petih slik, katerim je avtor Srečko Mulej iz osnovne šole Blaža Kocena iz Ponikve dal skupni naslov Koline. Nekaj besed o tem po- snetku: Za vsakega fotografa so v tem času koline zanimiv motiv in pravilno je, da si se ob takem dogodku odločil, da nam pošlješ serijo, ki jo ob prUiki snemanja na isti motiv na kratko imenu- jemo foto esej. Različne kontraste, ki se običaj- no poigravajo na kolinah, je tudi Srečko Mulej v okviru zmožnosti lepo prikazal, tako se lepo vidi snop žarkov, ki padajo na žrtev kolin, tudi nekaj prostora je pustil, da se vidi. v kakšnem okolju se dogodek odvija. F*repričan sem, da bi bil posnetek še boljši, če bi imel Srečko prime- ren fotoaparat, ki bi mu pomagal izostriti po- snetke, saj so vse fotografije delno neostre. Urednik fotografije Srečni trenutki mojili sanj Me ne poznate? Pa saj to je nemogoče, popolnoma nemogo- če! Jaz sem vendar prečastita go- spodična Marcipanova, gospo- dična, ki je vsemogoča, hodi po oblakih... Ne verjamete? (Neki moški, s čudnim nosom in šilasto kapo vstane, čveka ne- kaj proti mojemu stanu in inteli- gentnosti, pa kako se lažem, nato pa sede. In jaz vprašam: »Ne ver- jamete?« In ta osel mi odkima!) Skomignem z rameni, se po- trepljam po prsih in stopim na mizo. (Vsi me gledajo z odprtimi usti.) Zamahnem z rokami in že sem na oblaku, potem pa hodim gor m dol, vsa ponosna. (Saj sem vendar gospodična Marcipano- va, ki je vsemogoča!) In ko se spustim dol, nadalju- jem svojo pripoved. Zna pisati z nogo in ušesi, zna peti z zaprtimi usti, biti zna tudi letalo 1... Da sem neumna? (.Neki moški, s čudnim nosom in šilasto kapo vstane, čveka ne- kaj proti mojemu stanu in inteli- gentnosti, pa kako se lažem, po- tem pa sede. In jaz vprašam: »Da sem neumna''" In ta osel mi pri- kima!) In jaz poletim, roke mi služijo za krila, noge za propeler, in ko sem ravno pn najčudovitejšem akrobatskem skoku me nekaj strese, zmanjka mi bencina ali nekaj podobnega, noge se mi za- pletejo kot nerodni raci, in pa- dem dol. Seveda se zbudim. (Kdo se pa ne bi!) Samo režeč obraz moškega s čudnim nosom in šilasto kapo še vidim.,. Potem gledam le še mamo. ki se sklanja nad menoj in me trese. Višek nesramnosti je, da ne moreš resnično uživati v nere- sničnih rečeh! Potem odpeketam v šolo. Tam je šele uživancija! PETRA PI2MOHT. 7. a OS Slavko Slander CELJE Pred vrati Nekakšna radovedna nagaji- vost me je ustavila pred vrati Špelinega stanovanja. Prislonila sem uho ob vrata in napeto pri- sluškovala. Nekje daleč sem za- slišala glas: »Mama, danes je Mojca dobila novo obleko! Sedaj pa hodi okrog kot gos z dvignjeno glavo. Obleka je res lepa, a Mojca mi gre na živce s svojo važnostjo.« Pridržala sem dih, saj je Spela govorila o meni. Nikdar je še ni- sem slišala govoriti tako grdo, saj sva najboljši prijateljici. Res sem dobila novo obleko, toda hvalila se nisem. Iz misli me je predra- mil glas Špeline mame: »Nič ne maraj, Spela! Se danes bova šli v trgovino in dobila boš še veliko lepšo obleko.« »Joj, mami, pa še lak za nohte, roza barve, veš!« je vsa v ognju hitela Spela. Na moje začudenje je mama škodoželjno odgovorila: »Seveda! Mogoče dobiš še blu- zo z ruskim ovratnikom. To bo jutri Mojca vihala nos!« Zdelo se mi je, da se svei podi- ra. Hitro sem stekla iz stanovanj- skega bloka, saj bi me lahko kdo zasačil pri prisluškovanju. NINA PREPADNIK, 7.c OŠ MOZIRJE Prva radijska ura ZDRAVO!:: No, in spet smo na začetku ra- dijskega leta. Sedaj smo že v oktobru in za nami je trden začetek, pred nami pa veliko učenja, akcij, krožkov in praznikov. Že v mesecu septembru smo imeli nekaj pomembnih dni, kot so 29. september, dan pionirjev Slovenije. Na ta dan smo vsi učenci, od prvega do osmega raz- reda imeli športni dan. 29. 9. ob 8. uri zjutraj je bil obč- ni zbor Šolskega športnega druš- 'tva. Gostje so bili tovariši učitelji in tovariš Križnik - svetovalec za telesno kulturo. Tudi letos smo deležni akcije »zbirajmo star papir in divji ko- stanj«. Rezultati akcije so na oglasni deski v srednji avli. Tam je tudi urnik dežurstva učencev v avlah. Članarina ŠŠD je že v celo- ti pobrana, za to pa moramo poh- valiti Jelko Kralj. ŠPORT Do sedaj se je zvrstilo že mno- go tekmovanj, rezultati pa so takšni: Občinsko prvenstvo v rokome- tu - deklice 1. mesto, dečki 4. mesto Občinsko prvenstvo v košarki - deklice 2. mesto, dečki 5. mesto Občinski kros - pri tem mora- mo pohvaliti Matejo Mesarec za 2. mesto in Tomaža Jošta za 1. mesto. Vsem iskrene čestitke! Sodelovali smo na Debeljako- vem memorialu, kjer so bila naša dekleta kljub slabim vTemen- skim razmeram odlična - četrta. Pred kratkim je našo šolo obi- skal novinar, tovariš Jug. Pogo- varjali smo se o planu dela ŠŠD v letošnjem letu. Počasi zaključujemo radijsko uro. Želimo vam veliko uspehov v šoli in pn športu. MAN J A KOZOVINC, 8. b OŠ Franjo Vrunč PESMICA ZA VAS Prvi sneg Vse je mirno, vse je belo kakor mlečni sladoled. Vse je čisto tiho. tiho: pada. pada pni sneg. V gozdu je skrbno pobelil jerebic in srnic sled, vsa drevesa je pobar\-al z zimsko barvo pr\i sneg. Kmalu ho živžav raztresel na bleščeči breg svoj smeh. ves kristalast in srebrn. Padaj, padaj, prvi sneg! JOŽE PETEUN Aticina zanica ADI PEVAL uči Atko slovenski jezik. Včeraj ji je prebral Pi-ešer- novo pesem, ki je bila Atki zelo všeč. Povedal je še, da jo je naš veliki poet priredil po narodni pesmi. Ali \-eš. katera pesem je to*' Premešaj črke učitelje\ega imena iii priimka m do- bil boš rešitev. Napiši jo na dopisnico m jo do torka. 7. februarja pošlji na NOVI TEDNIK, Ti-g V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Tudi tokrat bo tovarna AERO nagra- dila enega med reševalci. Prejšnjo uganko ste skoraj vsi. ki ste nam poslali rešitve, pravilno raz\ozljali. Atka ima štinco pn mate- matiki, Beba iz slovenščine m Caci iz SND. Niigrado pa bo dobil: PRlMOZ SKOK. Šentrupeit 18. 63303 GOMILSKO. 16. STRMI - N(MM«iEDN»^v 2. nmm IČSft I. B zvezna liga: po nekaj ko- lih so igralci Libele ponovno zaigrali s tistimi igralci, ki v letošnji sezoni nosijo vso težko breme v boju za najvišjo ali vsaj visoko uvrstitev. To so Gole, Mirt, Tovornik, Aničič in Kahfedžič. Pomagajo jim še nekateri mlajši, ki se kalijo v dobre igralce, katerih prava vrednost bo vidna šele čez ne- kaj mesecev ali celo let. V 16. kolu je Libela po nekaj porazih znova zmagala, ko je doma premagala solidno ekipo Slo- boda Dita iz Tuzle 107:102 (56:49). Pri Celjanih se je znova odli- koval neumorni Tovornik, ki je nasprotniku »natrosil« kar 49 košev. Libela je na petem mestu z 18. točkami, v nasled- ■njem kolu pa gostuje v Novem Sadu pri Vojvodini, ki je na desetem mestu s šestimi toč- kami manj, kot jih ima Libela. Ker pa Vojvodini »gori« pred izpadom, se obeta znova težka preizkušnja za preredčeno eki- po celjske Libele. II. zvezna ženska liga: Roga- ška je gostovala v Mariboru in po podaljšku izgubila z Mar les - Branikom 82:80 (72:72, 36:33). Največ košev je dala Vi- rantova 25. Na lestvici je Roga- ška peta, vil. kolu pa bo igrala doma z Zadrom, ki je tretji. TV Dve zmagi v soboto se je pričelo le- tošnje republiško keglja- ško prvenstvo, na katerem sodelujeta celjska moška in ženska ekipa. Moški Celja so premagali ljubljanski Tekstil-Slovan z 199. podr- timi keglji razlike, ženska šesterka pa Kamnik s 93. keglji. Medtem, ko smo pri žen- skah zabeležili izredno povprečje in rezultate nad 400 kegljev, so moški to- krat kegljali nekoliko slab- še kot v kvalifikacijah. O obeh nastopih pa nam je Viki Vanovšek, tehnični vodja moške ekipe in rov mednarodni kegljaški so- dnik, ki je opravil izpit v Budimpešti, povedal: »Z nastopom v 1. kolu smo lahko zadovoljni. Se- veda nismo potrdili naj- boljših rezultatov iz kvalifi- kacij, toda ekipa je zelo ho- mogena in niti trenutek ni bilo vprašanje zmage. Po- membna je zmaga in po formi sodeč bomo tudi v gosteh lahko presenetili kakšno moštvo. V 2. kolu bodo moški na- stopih v soboto v Kranju proti Triglavoi, medtem ko bodo ženske že danes na- stopile v Ljubljani proti STC Ljubljana. 62 pogumniii s Smohorja v Libole Partizan Liboje je tudi letos pripravil že 4. turni smuk z vrha Smohorja v Libo- je v dolžini dobrih osmih kilometrov. Ta turni smuk je bil že dobro poznan pred in po drugi svetovni vojni, pred štirimi leti pa so ga obnovili. Letos je nastopilo 108 tekmovalcev. 46 jih je štartalo na krajši progi nad smučiščem v Libojah, 62 pa se jih je pognalo v dolino z vrha Smohoria. Rezultati: cicibani 1. Rok Erjavec Celje, 2. Matej Hlastec in 3. Roki Jevšovar, oba Liboje, pionirjil. Boštjan Bizjak, 2. Mat- jaž Krk, oba Liboje, 3. Uroš Aristovnik, Arja vas, pionirke 1. Tanja Baloh, 2. Boja- na Grm, obe Liboje, 3. Jasmina Salkovič, Petrovče, mlajše mladinke 1. Nataša Cretnik, 2. Martina Tominšek, obe Libo- je, mladinke 1. Zdenka Demšar Skofja Najboljša udeležba je bila med najmlajšimi, zato tudi njihova velika pozornost do priznanj, ki so jih dobili. Izkazala se je celjska Aurea z značkami Vučka za naj- mlajše, morda kdaj kasneje tudi vrhunske smučarje. Oče s sanmi, sin s smučmi Več sto gledalcev in smučarjev je z veseljem pozdravilo tudi Franca Ro- zmana, ki se je s Smohorja kot edini , pripeljal na sankah! Njegov sin Ljubo sicer varnostnik v KIL Liboje, se je v dolino podal s smučmi, prišel na cilj kot zadnji krepko za očetom, saj ga je več- krat vrglo v sneg in še kam! Oče Franci je s sanmi ob sebi rekel, da je proga tudi Za to športno zvrst dobra in zanimiva ter da bi kazalo poleg turnega smuka na smučeh uvesti še sankanje. Izziv organi- zatorjem Partizanu Liboje za prihodnje leto. Pa morda še nekaj: naj bi nastopile tudi takšne dvojke, kot sta bila oče in sin Rozman. Eden tako, drugi drugače in kdo bo med takšnimi dvojicami boljši? loka, 2. Polona Planinšek Liboje in 3. Jolanda Pogačnik Kasaze. Rezultati s Smohorja: mlajši mladinci 1. Srečko Cater, 2. Boris Brec, oba Liboje, 3. Dušan Štampar Griže, mladincih Du- šan Cretnik Liboje, 2. Janko Potočnik Zabukovica, 3. Vinko Zupane Dobriša vas, člani 1. Anton Kitek, 2. Slavko Tam- še, 3. Vojko Hajnšek, vsi Liboje, starejši člani 1. Matevž Oblak Griže, Tone Košir Laško, 3. Franc Canžek Liboje in vetera- ni 1. Alojz Zeme Liboje. Najboljši čas celotnega tekmovanja s Smohorja je do- segel Dušan Cretnik 25:35,6 in je tako osvojil prehodni pokal. T. VRABL NA KRATKO Pet medalj judoistliam v Mariboru je bilo žensko re- publiško pr\'enstvo v judu, kjer so sodelovale tudi tekmovalke celjskega JK Ivo Reya. Osvojile so pet medalj! Srebrno medaljo je osvojila mladinka Jelka Kralj, v katego- riji do 52 kg, bronaste pa mladin- ka Sandra Oberč v kategoriji do 56 kg ter članice Bojana Jarše v kategoriji do 56 kg, Rolanda Ja- ger in Irena Fric v kategoriji do 61 kg. V reprezentanco slovenskih ju- doistk za državno prvenstvo so se uvrstile Jelka Kralj, Sandra Oberč in Bojana Jurše. J. K. Novi uspeiii piavalcev V 2. kolu regijskega prvenstva so v celjskem pokritem bazenu nastopili plavalci Neptuna, Fuži- narja, Titovega Velenja in kot gostje še tekmovalci Mornarja, Jadrana in Poška iz Splita. Mladi celjski tekmovalci so v močni konkurenci znova potrdili svoj napredek! Tako so pri mlaj- ših pionirkah zmagale Tanja Drezgič na 200 m kravi, Mojca Anderle na 200 m prsno in Mate- ja Cvirn na 200 m delfin. F*ri sta- rejših pionirkah sta sestri Nataša in Saša LavTič znova bili najbolj- ši 200 m prsno in 200 m delfin. Med pionirji sta dvojno zmago dosegla Dejan Tešovič na 200 m kravi in 200 m delfin ter pri mlaj- ših pionirjih Gregor Jurak na istih progah. Matjaž Stopinšek pa je bU najboljši na 200 m prsno pri starejših pionirjih. V svojih starostnih skupinah so zmagali še najmlajši plavalci Matjaž Košar, Grega Lah, Maja Tanko in Mateja Gorjup. J. KUZMA Veiesiaiom na Smoiiorlu Na lepih smučiščih Smohorja je delovna organizacija TIM izvedla dmgo tekmovanje v vele- slalomu za pokal organizatorja. Nastopilo je 47 tekmovalcev. Re- zultati: moški do 30 let Jože Gori- šek, Božo Gnčar, Aleksander Pa- vline, Darko Tovornik itd., mo- ški nad 30 let Marjan Vrečko, Oto Lapomik, Franc Vranic itd. ter ženske Magda Verhovc, Zvonka Spilar, Lirika Gaberšek itd. Po tekmovanju so se smučarji zara- di ugodnih snežnih razmer odpe- ljali s Smohorja do Rečice kar po cesti. IGOR KNEZ Nailloijši smučar na Brezali Na hribu Horjavice so opravili tretjo tekmo za izbor najboljšega smučarja v KS Breze. Na zadnji tekmi je največ točk dosegel Šte- fan Gračner, ki je tako prevzel tudi vodstvo s 131 točkami. Dm- gi je bil Jože Plahuta in tretji Srečko Kocman. Zadnje, četrto tekmovanje bo v nedeljo, 5. fe- bmarja ob 9. uri v Mali Brezi, kjer bo tudi razglasitev najboljše- ga športnika smučarja ter podeli- tev priznanj ZTKO Laškb. 27 streicev v IVlaii Brezi Na avtomatskem strelišču v Mali Brezi v laški občini so izved- li družinsko tekmovanje za vse kategorije, kjer je nastopilo 27 tekmovalcev. Med članicami je bila najboljša Helena Videč, med člani Martin Privšek, med mla- dinkami Saša Videč in mladinci Franc Hrastnik. Normo za na- stop na občinskem prvenstvu so izpolnili Helena.in Saša Videč ter Sonja Zeme. VM Poicai KS Petrovče Krajevna skupnost in TVD Partizan Petrovče sta v nedeljo že četrtič pripravila tekmovanje v veleslalomu za pokal KS Pe- trovče na smučišču v Libojah. Prijavilo se je kar 88 tekmoval- cev, še več pa je bilo gledalcev, ki so bodrili svoje sokrajane. Pri cicibanih sta bila najboljša Peter Pfaifer in Uroš Geršak; pri pionirjih Uroš Aristovnik, Blaž Jurjevec in Andrej Pevec; med članicami Jožica Salbovič in Mi- lena Golovšek. Pri članih so se najbolje odrezali Matjaž Arzen- šek, Martin Pemovšek in Beno Jurjevec, najboljši veterani pa so bili Avaigst Pfeifer, Jože Gorišek in Stane Jurjevec. IZTOK URANJEK Uspešna relo^acija v Stelciarni v Rogašifi Siatini Komisija za šport in rekreacijo v Steklarni Boris Kidrič je tudi lani opravila uspešno delo na po- dročju rekreacije delovnih ljudi. Prehodni pokal je osvojil TOZD 3 pred TOZD 1, TOZD 5, DSSS, Dekor Kozje in TOZD 2. Tekmo- vali so v namiznem tenisu, stre- ljanju, ribolovu, malem nogome- tu, pikadu in kegljanju. Komisija je pripravila tudi tekmovanja za posameznike, kjer so postali pr- vaki Steklarne Rogaška Slatina: v streljanju Slavko čoh (168 kro- gov), ribolovu Štef Jutriša (158 ujetih rib), pikado ženske Bran- ka Gluhar (89 krogov), pikado moški Anton Mikša (167 krogov) ter kegljanje ženske Marjana Kahrimanovič (177 kegljev) in moški Stipe Pešič (427 kegljev). Komisija za športno rekreacijo je lani pripravila tudi prijateljska srečanja z delovnimi organizaci- jami 2TO Celje, Steklarna Stra- ža, Steklarska šola in Steklarna Hrastnik. Steklarna Boris Kidrič je zadnja štiri leta zapored osvoji- la pokal kot najboljša ekipa v ob- čini na sindikalnih igrah. Tako moški kot ženske so zbrali naj- več točk. Imajo tudi redno orga- nizirano vadbo za vse delavce skozi posamezne tedne. Ponosni so, da se od 1460 zaposlenih v Steklarni ukvarja aktivno z re- kreacijo kar 800 delavcev. STIPE PEšiC Za poicai Krajevne sicupnosti Liboje v veieslaiomu Partizan Liboje je po turnem smuku Šmohor - Liboje pripra- vil še tekmovanje v veleslalomu za pokal krajevne skupnosti. Na- stopilo je 60 tekmovalcev. Rezul- tati: cicibani 1. Andrej Zeme, ml. pionirji 1. Aleš Keber, 2. Sašo Kač, pionirji 1. Matjaž Krk, 2. Peter Podpečan, 3. Aleš Kveder, pionirke 1. Tanja Baloh, 2. Boja- na Grm, 3. Alenka Zore, ml. mla- dinci 1. Srečko Cater, 2. Aleksan- der Menčak, 3. Niko Košir, mla- dinci 1. Dušan Cater, 2. Rajko Lenarčič, 3. Jože Teržan, člani 1. Drago Brečko, 2. Anton Kitek, 3. Boris Goršek, st. člani 1. Martin Lenarčič, 2. Vinko Cater, 3. Vili Goršek in veterani 1. Alojz Zeme. invaiidi 2aica na repubiišico prvenstvo Na kvalifikacijah za nastop na republiškem prvenstvu šahistov invalidov, ki bo 17. marca v Kra- nju, se je v Žalcu pomerilo šest ekip Koroške in Savinjske doline - Titovo Velenje, Slovenj gradeč, Samorastnik Ravne na Koro- škem, dve ekipi Žalca in Vrbje. S točko prednosti so zmagali šahi- sti Slovenj gradca (16) pred Žal- cem I (15), obe ekipi pa bosta nastopili na republiškem prven- st\Ta. Za Žalec so nastopili: Šte- fan Peternel, Stane Primožič ter Marjan Crepan in Anton Leskov- šek, ki sta bila najboljša ter naj- zaslužnejša za uvrstitev žalske ekipe v zaključno tekmovanje. Na hitropoteznem turnirju pa je nastopilo 18 šahistov. Zmagal je mojstrski kandidat Marjan Crepan iz Žalca pred Velenjčano- ma Jožetom Maklinomin Isme- tom Aličem. JOŽE GROBELNIK Žalec in Franc Kotnik V 6. kolu občinske lige v stre- ljanju z zračno puško občine Ža- lec so ponovno slavili strelci Žal- ca (1399 krogov) pred svojo dru- go ekipo (1382), Preboldom I 1358, Grižami 1349, Libojami 1346 krogov itd. Med posamezni- ki je bil znova najboljši Franc Kotnik 367 pred Justinom Smr- koljem 365, Rudijem Kotnikom (vsi Žalec) 363 krogov itd. Po 6. kolih vodi Žalec pred Preboldom in Grižami, med posamezniki pa Franc in Rudi Kotnik ter Justin Smrkolj, vsi SD Žalec. 7. kolo bo v soboto na strelišču v Žalcu ob 15. uri. V nedeljo se bodo v žalski obči- ni začela društvena tekmovanja za zlato puščico. Nastopili bodo tekmovalci devetih skupin. Ža- lec in Griže bosta nastopila na strelišču v Žalcu, ostali pa na svojih domačih streliščih. Naj- boljši posamezniki se bodo uvr- stili na regijsko prvenstvo za zla- to puščico. DRAGO GRESAK Vodita Opeicarna in Kovinotelina V 2. kolu občinske sindikalne hokejske lige na ledu je Opekar- na igrala neodločeno 4:4 s Kovi- notehno (strelci Opekarna Sla- menik in Vozlič po 1, Jane dva ter za Kovinotehno Skmbej in Zorko po 1 ter Dobovičnik 2, Zla- tarna pa je s kar 16:0 premagala Železarno Store (Kosec 4, Ogra- jenšek, Šmerc in Bernjak po 3, Oblak 2 in Šnajder 1). Vodi Ope- karna 3 točke (9:4), sledijo Kovi- notehna 3 (8:6), Zlatarna 2 (16:0), Grofija O (2:4) in Železarna O točk (0:21). Najboljši strelci: Kosec 4, Šmerc, Bemjak in Ograjenšek (vsi Zlatarna) 3, Zorko (Kovino- tehna) 3 itd. 3. kolo v nedeljo, 5. januarja na drsališču v Mestnem parku ob 17. uri Kovinotehna - Zlatarna in ob 18. uri Grofija - Opekarna. Železarna je prosta. Zlatarna proti Zlati selekciji Hokejisti Zlatarne so se ob ju- bileju, 15-letnici obstoja (začetni- ki sindikalnega hokeja v Celju) odločili, da bodo pripravili nad- vse zanimivo tekmo z že dobro znano in uveljavljeno »zlato se- lekcijo«, ki jo neumorno vodi To- ne Fornezzi - Tof, v njej pa s puckom ali žogo nastopajo mno- gi nam vsem znani m.ojstri odr- skih luči, filmskih platen in estradnih odrov. Pomen akcije pa je v tem, da gre ves izkupiček od prodanih vstopnic v sklad pa- raplegikov Slovenije. Tekma med ZLATARNO in ZLATO SELEKCIJO bo v petek popoldne ob 18. uri na drsališču v Mestnem parku. Sodi tudi v okvir prireditev prihoda olimpij- skega ognja, ki se bo na drsališču ustavil istega dne dopoldne. Na popoldanski hokejski tekmi (3 X 20 minut) bo prvo tretino so- dil mednarodni hokejski sodnik iz Celja Albert Kerkoš (sodil je na olimpijskem turnirju v Innsbru- cku leta 1964 - pred 20 leti!), med gledalci bodo izžrebali nekatere dobitnike »srebrnega Vučka celj- skih Zlatarn«, predstavili pa se bodo tudi nekdanji celjski olim- pijci, med njimi dva, ki sta bila na zimskih olimpijskih igrah - Amahja Belaj - Arbeiter in Ivo Ratej, pravi Celjan, ki pa hokej igra že vrsto let za zagrebški Medveščak in se je iz njega tudi uvrstil v olimpijsko reprezen- tanco. T. VRABL Lep nastop drsalcev V organizaciji HDK Cinkarna in pod pokroviteljstvom ZTKO Celje je bilo na drsališču v Mest- nem parku odprto občinsko pr- venstvo v umetnostnem drsanju za vse kategorije. Sodelovalo je 23 tekmovalcev in tekmovalk ter en par. Pri članih je zmagal Matej Pangerl, pri članicah pa Metka Hladin pred Matejo Aubreht. Mateja Grenko je bila najboljša med mladinkami, dmga Jerneja Pere in tretja Lea Vodušek. Med pionirji je bil najboljši Jernej Lakner, v skupini A med pionirkami pa je zmagala Klavdi- ja PerUč pred Petro Prodan in Barbaro Grenko, v B skupini pa Spela Pere pred Petro Kuralt in Mojco Brezigar. V skupini C je bila najboljša Mateja Planine pred Aljo Beceari in Natašo Jevšenak, v skupini D pa Polona Eberlinc pred Karmen Kerš, Darjo Winter in Tanjo Ru- tinski. Med pionirji v skupini C je zmagal Miha Strehar pred Pa- vlom Kuraltom, v skupini D pa Marko Winter. V tekmovanju dvojic sta brez konkurence zmagala Nataša Jev- šenak in Miha Strehar. J. KUZMA Stuciu prvi turnir Celjski šahovski klub je pripra- vil prvi letošnji hitropotezni tur- nir. Nastopilo je 16 šahistov. Zmagal je Božo Stuel 13,5 točke, sledijo Pertinač in Crepan 11, Bervar 10, Straiher in Jazbec 9, J. Pečec 8,5, Novak Djurkovič in Marčič po 7 točk. Dmgi turnir bo koncem februarja. J. K. Smučarski skakalci v Titovem Velenju Na 10 metrski skakalnici je na- stopilo 19 mladih smučarjev SSK Toper Celje. Ravne na Ko- roškem, Mislinja, Braslovče - Andraž in Titovo Velenje. Rezul- tati: 1. Igor Turnšek (Toper Ce- lje), 2. Danilo Rednak, 3. Branko Kanduti (oba SSK T.Velenje), sledijo Boris Arh Braslovče An- draž, Rolando Kaligaro in Vasja Jovičič oba SSK T. Velenje, Jure Jerman Braslovče Andraž, Matej Oprešnik SSK Toper Celje, Da- vid Sredenšek Braslovče An- draž, Boštjan Pavlic SSK Misli- nja itd. MARJAN MULIC Kolesarji iVterx na »zboru« Samo po nekaj letih obstoja se je celjski kolesarski klub MERX, ki ga s sodelavci uspešno vodi Edi Stepišnik, veliki ljubitelj športa in še posebej kolesarstva, uveljavil celo v slovenskem pro- storu. Trenutno je v njem 300 čla- nov, znani pa so kot dobri organi- zatorji trim akcij, kolesarskih maratonov, vse bolj pa se uve- ljavljajo tudi kot pravi tekmoval- ci. Na občnem zbom v ponede- ljek, 7. febmarja ob 16. uri v pro- storih restavracije »Pri mostu«, bodo ocenili lansko delo ter pre- gledali tisto, kar morajo narediti letos. Med ostalimi akcijami jih čaka tudi organizacija medna- rodne dirke Alpe Adria z etapo skozi Celje. Tudi v bodoče naj bi Kolesarski klub Merx vodil dose- danji predsednik Edi Stepišnik. Hokej v dvorani Golovec Rudi Rovan, ki med drugim skrbi tudi za športno rekreacijo v LIK Savinja, je začel igrati hokej na travi leta 1958: »Naj- prej je naša sekcija delovala pri Kladivarju, potem so nas na ču- den način izločili iz HDK, zdaj pa smo pod okriljem Partizana Ga- berje. Nastopamo v republiški li- gi, kjer smo na dmgem mestu. Problemi so z denarjem, palica- mi, žogicami in igriščesn. Ekipa je kombinirana - starejši mlajši. Prihodnji mesec, 26. febmarja, bomo pripravili prvi turnir v ho- keju v dvorani Golovec. Takšna tekmovanja so se dobro uveljavi- la v sosednji republiki Hrvaški, v Avstriji pa jih celo prenašajo pre- ko televizije ob nedeljah dopol- dne. V uvodni tekmi se bosta po- merila ena izmed zagrebških ekip in Murska Sobota, zatem pa bo prvo slovensko prvenstvo v dvorani z udeležbo Murske So- bote, Maribora, Ljubljane in Ce- lja. Igra se s posebnimi palicami, ki jih največ uvažamo iz Indije in Pakistana. Z dmgim delom pr- venstva pa bomo začeli aprila, pred tem pa še pripravili 31. mar- ca v Celju tečaj za sodnike in na- slednji dan turnir na igrišču v Storah ali na Olimpu.« ^EBnUARIMA NOVI TEDMK - STRAN 17 NdCNE CVETKE § Ce moštvo igra slabo, potem je za to gotovo kriv sodnik, je menil igralec eki- pe v malem nogometu, ki je prejšnji torek izgubljala tekrrio v dvorani Golovec. Sklenil je, da bo sodnika poslal v out, kar mu je z nekaj dobro merjenimi udarci res uspelo, zakaj so- dnik je moral iskati zdrav- niško pomoč. Razboriti no- gometaš pa bo moral zato stopiti pred drugega sodni- ka, ki pa deli drugačne kaz- ni kot nogometni sodnik. • V sredo je neznanec ukradel tovornjak last »Gradisa«, ki je bil nepra- vilno parkiran pred skladi- ščem »Tkanine« ob Tehar- ski cesti. Iz poročila milič- nikov ni razvidno, ah je ho- tel s tem samo obvarovati Gradiš pred globo, vseka- kor pa se mu vožnja z ukra- denim tovornjakom ni naj- bolj posrečila. 2e na lipi v Storah je zagreznil na moč- virnem terenu in tudi s po- močjo nekaterih tamkajš- njih st^ovalcev ni uspel spraviti tovornjak iz blata. • Jože S. je na svoji koži preiskusil pregovor, da je dobrota sirota. V nedeljo je v Celju spoznal Silvestra K., ki je tožil, da je brezdo- mec in ne ve, kje bo preno- čil. Jože je novega zjianca velikodušno povabil v svo- je stanovanje in mu ponu- dil prenočišče. Ko je doma za hip odšel v drugo sobo in se nato vrnil, Silvester ne- nadoma ni bil več zaspan in začelo se mu je muditi, češ, da bo prespal drugje. Silve- ster je odšel, Jože pa je hi- tro pregledati predale in ugotovil, da mu je zmanj- kal denar. Miličniki so ka- sneje prijeli Silvestra K. in ugotovili, da je prekaljen goljuf, saj je v Storah nekaj časa uspešno »prodajal« kavo. • Rami R. iz Prištine ni bi- lo do dela, zato se je odločil, da bo poskušal na lahek na- čin priti do denarja. Dva- krat mu je to kar uspelo, ko je v Tovarniški in Delavski ulici napadel dve starejši ženski, ki se nista mogli uspešno kosati z nasilne- žem. I obral jima je denar- nicein pobegnil.Tretjič, ko je poskušal srečo bUzu to- varne EMO, pa je imel ne- srečo. Ivana L. je bila pre- cej bolj glasna kot njegovi prejšnji žrtvi, v bližini pa je bila čisto po naključju še patrulja prometne postaje mihce. Miličniki so brž ste- kli za drznim tatom in ga tako hitro ujeh, da še ukra- dene torbice ni uspel odvreči. Ramo je tako pri- šel vsaj do bivališča v Celju - za rešetkami Starega pi- skra. , S. S. morilcu in posilievalcu 15 let zapora Sodišče Je Jožetu Polajžerju Izreklo kazen za 14 kaznMh tJeJanJ Senat Temeljnega sodišča Celje, enota Šmarje pri Jelšah, je po tri- dnevni obravnavi obsodil 22-letnega Jožeta Polajžerja iz Žahenberca pri Rogatcu na 15 let zapora. V obrazloži- tvi sodbe je senat menil, da bo le daljša zaporna kazen dosegla namen in da si bo obsojenec med prestaja- njem kazni lahko pridobil delovne navade ter se kasneje vključil v nor- malno življenje. Polajžer je bil obtožen za štirinajst kaznivih dejanj, med drugim tudi za poskus posilstva in posilstvo, za umor (Marije Lesjak) in požig. Polajžer je na sojenju priznal večino kaznivih dejanj, zanikal je le poskus posilstva, ki naj bi ga izvršil lani 1 januarja, in dve manjši kaznivi dejanji. Vendar pa je senat me- nil, da so tudi za ta tri kazniva dejanja zbrali dovolj dokazov, ki kažejo na to, da jih je izvršil Polajžer. Senat je obsodil Polajžerja za posa- mezna kazniva dejanja na zaporne kaz- ni od enega meseca (za kaznivo deja- nje nedotakljivosti stanovanja in po- škodovanje tuje stvari) do 12 let za umor. Za poskus posilstva so ga obso- dili na leto dni zapora, za posilstvo na dve leti in za nadaljevano kaznivo de- janje požiga na tri leta zapora, potem pa mu na podlagi Zakona o kazen- skem postopku izrekli enotno kazen 15 let zapora in- ukrep obveznega zdravljenja zaradi alkoholizma. Sodi- šče je pri izreku upoštevalo kot olajše- valno okoliščino, da je Polajžer večino kaznivih dejanj priznal, med oteževal- ne okoliščine, ki so vplivale na sodbo, pa so šteli obtoženčevo maščevalnost, dejstvo, da je obračunaval večinoma le s fizično slabšimi in specialno povrat- ništvo, saj je bil že pred tem obsojen za požig in tatvine. S. S. Kupon za solidarnost na oesti Celjsko ZSAM Inta uspehe na evropski ravni Tudi letos bo celjsko združenje šoferjev in avto- mehanikov namenjalo vso pozornost preventivni vzgoji voznikov motornih vozil, pri tem pa bo sodelo- valo z drugimi združenji v regiji, Sloveniji in Jugosla- viji, postajami milice in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. To so poudarili na letni konferenci, ko so pregledali delo, opravljeno v minulem letu ter sprejeli program dela. Omeniti je treba tudi izo- braževanje voznikov motor- nih vozil, razhčne akcije nu- denja pomoči članom in ne nazadnje športno in rekrea- cijsko dejavnost. Uspešno je bilo tudi delo avto šole, ki jo je lani obiskovalo 1228 kan- didatov, torej največ v regiji. Vozniške izpite je opravilo 884 kandidatov, kar pomeni, da se ta šola po uspešnosti uvršča m.ed najboljše ne sa- mo v Sloveniji, pač pa tudi v evropskem merilu. Povpreč- no število ur vožnje na kan- didata je bilo 31. Organizirali so tudi triindvajset tečajev cestno prometnih predpisov za vse kategorije, dva tečaja za voznike inštruktorje. Pravkar poteka tečaj za strojnike smučarskih žičnic. Dobro je sodelovanje zdru- ženja z društvom inženirjev in tehnikov. Ob vsem tem se- veda ne gre brez tega, da ne bi omenili prostovoljnega dela članov. Se zlasti velja to za avtopoligon Ljubečna, ki je sedaj med najsodobnejši- mi v Jugoslaviji in Evropi. Konec lanskega leta je ZŠAM Celje vsem članom razposlalo zanimivo brošuro, ki bo v mnogočem prispeva- la h kulturnejšemu obnaša- nju na naših cestah. V njej so namreč tudi kuponi za soli- darnost. V primeru, da se bo kdo še posebej na cestah iz- kazal kot solidarnostni voz- nik, mu bo voznik, ki je v težavah, dal kupon, oziroma potrdilo o nudeni pomoči. Tak kupon je potem treba poslati na celjsko združenje in ob koncu leta bodo tisti vozniki, ki so se izkazah tudi na tem področju, prejeli po- sebna priznanja. . . .^.^JANEZ VEDJaSfIK. Povzročil škodo za 200.000 din Na Polulah pri Celju je ne- znani voznik tovornjaka mari- borske registracije neprevidno prehitel osebni avtomobil, ki ga je vozil VIKTOR FONDA, 60, iz Prebolda in pri oplazenju povzročil za 200.000 dinarjev škode ter s kraja nesreče po- begnil. Ugotovili si, da je to- vornjak last Avtoprevoza iz Dravograda. Rdeča luč KJjub rdeči luči na semafor- ju za pešce pri lokalni a\'lobu- sni postaji v Celju je prečkala cesto MARGARETA POVHE, 38, iz Loga pri Hrastniku. Iz smeri Laškega je pripeljal z osebnim avtomobilom RADI- SLAV MILAKOVIC, 24, iz Ce- lja in zapeljal na prehod ter zbil Povhetovo, ki ima pretres možganov in te^e poškodbe. Prehitro po zasneženi cesti Po Rudniški cesti v Titovem Velenju je vozil voznik osebne- ga avtomobila BRANKO KAMPARI, 29, iz T.Velenja. Zaradi neprimerne hitrosti po zasneženem cestišču pa ga je zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljala CITA MEH, 25, iz T. Velenja. Vozni- ca Mehova je lažje ranjena, hujše poškodbe pa ima sopot- nica LJUDMILA MEH, 51. Reševanje ponesrečencev iz plazov Snežni plazovi so na na- \\h urejenih smučiščih k sreči zelo redki. Pogosteje se prožijo višje v gorah in so najbolj nevarni za planince in turne smučarje. Če soto- variša zasuje plaz, je zelo pomembno, kako v takih primerih ravnamo oziroma pomagamo. če mora skupina prečkati teren, kjer je nevarnost, da se sproži plaz, potem naj se najprej poskuša povzpeti ob robu tega terena in v okrilju dreves ali grmovja čim više. Nevaren odsek je še najbolj varno prečkati tik pod steno oziroma tam, kjer bo plaz, če se bo sprožil, manjši. Ce te- ren prečka skupina, potem na nevarnem odseku naen- krat naj ne bi bil več kot en flan skupine; plazovit teren moramo prečkati posa- mezno. Preden prečkamo nevaren odsek, moramo odpeti vso opremo. Ce se potem plaz sproži in se mu ne moremo Več ogniti, moramo namreč čimprej od\Teči nahrbtnik, smučarske pahce in drugo opremo ter si odpeti smuči, zakaj vsa ta oprema človeka ^ plazu vleče navzdol kot utež. Ko plaz že pridrvi, mo- ramo delati plavalne gibe, da ostanemo čimbolj na površ- ju, kar pomeni tudi večjo Verjetnost, da bomo prežive- ^- Planinci in turni smučarji r»aj bi imeh s sabo kot obve- zen del opreme tudi lavinsko ^ico, da jih bomo v prime- ^, če jih plaz zasuje, lažje našh. Ostali, ki jih plaz ni zajel, morajo čimbolj pozorno spremljati dogajanje in si po tnožnosti zapomniti ter ka- sneje označiti kraj, od koder ie plaz odnesel sotovariša in l^raj, kjer so ga zadnjič videli fia površju plazu. Samomopoč je v takih pri- lierih mogoča le, če človek ^i pregloboko zasut, da se lahko giba, in če ni ranjen Oziroma je pri zavesti. V večini primerov pa se 'ahko zasuti zanese le na po- •^oč sotovarišev. Prav njiho- va pomoč pa je tu najpo- membnejša, zakaj pomoč re- ševalcev pride ponavadi pre- pozno, ker se zelo redko zgo- di, da bi zasuti v plazovih preži veh več kot dve uri. Sotovariši morajo takoj za- četi iskati zasutega, eden ah dva pa odhiteti v dolino po pomoč. Potrebno je takoj za- četi z odkopavanjem; z roka- mi se ponavadi ne da nič na- rediti, zato je dobro, da imajo planinci ah turni smučarji s sabo lahke, zložljive lopate. Ce gleda iz plazu kakšen del telesa, je iskanje lahko, če pa je sotovariš popolnoma zaust, ga bomo zelo težko našh. Vendar iskanja ne smemo opustiti, zakaj čas igra tu pomembno vlogo. Reševalne ekipe sicer kasne- je teren »prečešejo« s sonda- mi, vendar, kot smo že ome- nili, njihova pomoč pride po- navadi prepozno za. zasute. Ce so namreč še živi, so zatr- pani v snegu in se ne morejo gibati. Ob dihanju se topi sneg, voda pa sproti zmrzuje, tako se okrog glave naredi nekakšen leden oklep, ki preprečuje dostop zraku in pride do zadušitve. Prav hi- tro pa lahko pride tudi do podhladitve, ki je lahko že po dveh urah tako močna, da zasuti umre. Potem, ko smo zasutega tovariša odkopah, mu mora- mo nuditi prvo pomoč, imo- bilizirati zlomljene ude, ga pravilno namestiti, če je v nezavesti ali v šoku (bočni položaj, glava navzdol) in ga zavarovati proti mrazu, vetru in padavinam. Poškodovanega moramo čimprej spraviti v zavetje in počakati ekipo reševalcev, ki ga bo prepeljala v dohno. V prihodnji številki: Prva pomoč pri podhladitvi in omrzhnah. Smrtna kazen in družbeni trenutek Pred nedavnim se je pričela množična akcija s ciljem odprave smrtne kazni, ki jo je pričela sku- pina književnikov, arheolog, novi- narka in filozof. Vso akcijo si je omenjena skupina zamislila v obliki peticije z zgoraj obrazlože- nim predlogom, pod katerim obča- ni s podpisom potrjujejo svojo udeležbo v boju zoper ta brutalni poseg v človeško življenje, torej zoper smrtno kazen, ki je sicer v naši zakonodaji izjemen ukrep, ki se le redkokdaj izvrši, saj je vedno predpisana alternativno s kaznijo zapora do 20 let, ki pa vendarle posredno ali neposredno vpliva na orientacijo naše kaznovalne politi- ke, in sicer v tej smeri, da preven- tivni in resocializacijski ukrepi, ki so sicer teoretično zamišljeni, v praksi še niso zaživeli. Te peticije s podpisi občanov, ki krožijo po naši republiki, so name- njene delegatom skupščine SFRJ z željo, da bi o njih razmislili in vpli- vali na humanizacijo zakonodaje na področju kcizenskega prava. Glede na to, da se smrtna kazen izreka v imenu ljudstva, je prav, da tudi občani izrečejo svoje misli o tem represivnem ukrepu, še poseb- no zaradi tega, ker ne gre samo za problem te kazni, marveč za kom- pleksno problematiko psiholoških, socioloških, filozofskih in seveda pravnih aspektov, ki se navezujejo na prav tako celovito družbeno po- dročje odnosov in silnic. Družbeno negativni oziroma so- cialnopatološki pojavi, kot so krimi- naliteta, alkoholizem, narkomanija, bezdelništvo in podobno so odklon- ska dejanja, ki pomenijo individual- ni upor in jih tudi tako obravnava- mo, dejansko pa gre tukaj za na- sprotja med dvema skupinama in njunima normativnima redoma, od katerih si ena uspf.'šno lasti status legitimnosti. Drugače povedano po- meni to, da je kriminaliteta družbe- ni pojav, ki ima svoj vzrok v naj- globjih in trdovratnih družbenih protislovjih, ki pogojujejo človeko- vo odtujenost in razredno razceplje- nost. Ta kratki uvod je bil potreben za- to, da bi opozorili, da je boj zoper smrtno kazen predvsem boj proti tistim družbenim razmeram, ki po- gojujejo potrebo po tem radikalnem ukrepu, zaradi česar pa nikakor ne gre samo za vprašanje te kazni, mar- več gre tudi za kompleksno področ- je najrazličnejših odnosov in silnic tako v sferi družbenoekomskega življenja, kakor tudi pravnopolitič- nega področja, izvzeti pa ne smemo niti kulture v širšem smislu. Samo- upravljanje kot kulturno vprašanje, ki temelji na zavesti in odgovorno- sti slehernika, da po svojih močeh sodeluje pri razreševanju velikih vprašanj našega časa, v katerem ži- vimo in gradimo novo in pravičnej- šo družbo, v kateri »bo svoboda po- sameznika pogoj za svobodo vseh«, je gotovo naše močno orožje v boju zoper kakršnekoli sociopatološke pojavnosti, še posebno, če mislimo na samoupravljanje v okviru druž- bene samozaščite. Vendar pa vsak- do ve, da krajevne skupnosti le po- časi dosegajo transformacijo klasič- ne politične skupnosti v novo socia- listično samoupravno skupnost, enako lahko rečemo tudi 7ja občino, ki se le postopoma približuje svoji zamisli komune, v kateri bo mogoče uresničiti osvoboditev občana. Vsekakor v komunistični družbi ne bo krirninalitete v takem obsegu kot je to zdaj, to pa zaradi tega, ker ne bo tistih družbenih protislovij, ki pogojujejo odtujenost človeka in njegovo razcepljenost. V taki perspektivi se kaže tudi problem snu-tne kazni v drugačni luči, saj vsakdo ve, da smrtna ka- zen ničesar ne spremeni v konkret- nih družbenih razmerah, v katerih nastaja kriminaliteta in skupno z njo še druge negativnosti z daljno- sežnimi posledicami. Mnogo težje je takšne družbene razmere spre- minjati, vsekakor pa je to edina pot, zakaj s spreminjanjem druž- benih razmer se spreminjamo tudi sami in se s tem približujemo za- misli celovite osebnosti, torej no- vega človeka, ki mora postati odraz nove družbe. Vsakdo bo tudi pritrdil, da je bolj plodno človeka spremeniti, kot pa ga usmrtiti in ga s tem za vedno izločiti iz naše humanistične sredine. Mislim, da moramo razmišljati na tak način in moramo zaradi tega ra- zmišljanje starogrškega zakonoda- jalca Drakonta, znamega po svoji strogosti, ki je na vprašanje, zakaj je za večino prekrškov določil smrtno kazen, odgovoril, da zaradi tega, ker »so že majhni prekrški vredni te kazni, za velike pa nimam večje«, pustiti zgodovini. Na koncu bi poudaril še to. Zave- dati se moramo, da je kriminaliteta družbeni pojav, ki izvira iz družbe- nih protislovij in da smo mi vsi v okviru samoupravljanja in družbe- ne samozaščite soodgovorni za gra- ditev take diužbe in družbenih raz- mer, v okviru katerih se kriminali- teta ne bo razvijala s tako intenziv- nostjo. Ce sociopatološke pojavno- sti eksistirajo, pomeni to, da smo tudi mi soodgovorni za te pojavno- sti, ker smo tako ali drugače zane- marili svojo dolžnost. Seveda mora- mo sam pojav kriminalitete pripisa- ti tudi objektivnim zakonitostim našega kakor tudi svetovnega druž- benega razvoja, ta pa nas opozarja, da je naša poglavitna dolžnost spre- minjati družbene razmere. Sedanji družbeni trenutek, v ka- terem se soočamo z zaostrenimi po- goji gospodarjenja in z brezobzirno konkurenco na svetovnem tržišču, terja od nas, da iščemo novih poti na vseh področjih. Zaradi tega ne gre samo za vprašanje odprave smrtne kazni, marveč gre za huma- nejšo kriminalno politiko, ki pa bo mogoča le tedaj, če bomo vsi dali svoj delež k ustvarjanju takšnih družbenih razmer, v katerih se kri- minaliteta in številne druge nega- tivnosti ne bodo razvijale. Menim, da je dobro, da se vsi tega zavedamo in čeprav je razumljivo, da ta peticija, ki smo jo zgoraj ome- nili, ne bo čez noč prinesla nekega preobrata, če ga sploh bo, pa bo vsekakor odprla neko novo per- spektivo, ki jo moramo vsi izkori- stiti. DRAGO DULAR Zrak v Celiu Vremenske razmere: V začetku in na koncu preteklega tedna je bilo nestalno vreme i z občasnim sneženjem. V sredini tedna pa je bilo jasno in hladno; vreme z meglo po kotlinah. Ji^tranje temperature so se gibale^ med O °C in -14 °C. ! Onesnaženost zraka: \ Zaradi nestalnega vremena se je onesnaženost zraka z SO2 v j Celju gibala v dovoljenih mejah. Le v četrtek 26. 1. 1984, ko soi bile jutranje temperature v preteklem tednu najnižje, se je zgra-: dila močnejša in dolgotrajnejša inverzija, katere posledica je; bilo tudi močnejše onesnaženje ozračja. ANTON STERGARJ Potep po pacifiškem paradižu Piše Stane Žiinlii (8) »Ponte Roso« ni le v Trstu Tudi Tonganci imajo svojo Ponte Roso, kot bi lahko v šali imenovali stojnice, zložene pri pristanišču. Ne- kajkrat letno se tam ustavi velika pot- niška ladja z beUmi turisti. Navadno imajo časa dan ali dva, da se malo razgledajo naokrog in seveda nakupijo spominke, kar jim je še v posebno ve- selje. Turisti trumoma navalijo na stojni- ce. Prodajalci so že izkušeni in poznajo pravi način, da po hitrem postopku ustrežejo njihovim eksotičnim željam. Prodajajo jim razne kipce in rezbarije iz dišečega lesa - sandalovine, ogrhce iz školjk, kose poslikane »tape« in nji- hovih oblačil. Ko jim prodajo čimveč morejo, jih posadijo še na konja, da malo pojezdijo naokrog, s tem pa se za večino obisk v Tongu konča. Sele kasneje sem izvedel, kakšnega porekla so pisana oblačila, ki jih na vehko prodajajo turistom. Domačin se z letalom napoti v Novo Zelandijo, kjer poceni nakupi lahka rabljena oblačila v tako imenovanih »Second- hand shop«. Pripelje jih na otok, kjer romajo najprej v čistilnico, nato pa v barvarnico. kjer jih na novo potiskajo z domačimi vzorci, da izgledajo kot nova. Turisti pa so nad temi »original- nostmi« kar se da navdušeni. Beg Iz vrveža Ko sem imel že dovolj živahnosti glavnega mesta, sem se odločil, da od- potujem na oddaljeno otočje tongan- ske kraljevine Vavau in vkrcal sem se na ladjo. Potniki so s svojo prtljago zasedli vsak košček palube. Domači potniki, ki poznajo takšno potovanje, so se dodobra založili s hrano in vodo. K sreči so bih radodarni, sicer bi meni in meni podobnim neizkušencem bolj trda predla. Med potjo smo se ustavili pred oto- kom Lifuku. Ladja zaradi plitvine ni mogla zapluti v pristanišče. Nekaj pot- nikov se je izkrcalo, na ladjo pa so natovoriU kopro, ki je bila namenjena Samoi. O kakšni posebni delovTii vne- mi mornarjev ne bi mogel govoriti, saj se je nakladanje zavleklo vse do ve- čera. Piuh smo mimo neštetih koralnih otočkov. Nastajanje teh otokov je po- vezano s sožitjem med nekaterimi al- gami in koralnimi polipi. Na temenih gorskih vrhov, pogrezajočih se v morje rastejo koralni grebeni in tako nastaja- jo zaprte lagune v koralnih otočkih - atoli. Grebenske korale uspevajo v vo- di, ki ni globlja od 45 metrov in ne hladnejša od 20° Celziusa. Kdaj pa kdaj smo v bUžim naselje- nih otokov opazili domačine, ki so ri- barih v svojih, pohnezijskih kanujih. To so mali čolni, ki imajo na eni strani pomožno manjše plovilo zaradi stabil- nosti. V času naseljevanja tihomorskih otokov so imeli na takšnem kanuju pritrjeno jadro, čolne pa so povezaU v baterije, da jih niso oceanski tokovi razkropili vsaksebi. Nepričakovano do gostitella otočje Vavau je najsevernejša sku- pina otokov, porasla z gozdom in ko- kosovimi palmami. Večina jih je nena- seljenih zaradi pomanjkanja pitne vode. Pristali smo v Neiafu. Mesto je prav- zaprav le nekohko večje naselje lese- nih hiš, razpredeno čez pobočje nad zalivom. Svojevrsten stil gradnje, ra- zlično pobarvane hiše, kokosove pal- me, redki avtomobih in zadržanost prebivalcev, ki še niso pravi meščani, vse to daje kraju svoj čar. Postavljenih je tudi nekaj hotelov za tujce. Najime- nitnejši med njimi je »Yaht Club«, kjer se ustavljajo jadrnice vseh vetrov sve- ta med jadranjem po Tihem oceanu. Ponos mesta pa je bela anglikanska cerkev, ki je ob nedeljah tudi središče vsega dogajanja v tem kraju. Ko sem bil še na ladji, je k meni prisedel starejši domačin. V uglajeni angleščini se je predstavil kot Georg Masima. Povedal je, da je doma iz Nu ku"a'lofe, in da ima tukaj svoj otok. O prijaznosti m gostoljubnosti do- mačinov sem že vehko povedal, zato ni bilo nič čudnega, da sem bil kot popot- nik deležen njegovega povabila. Prvi dan sva se ustavila na obrobju mesta Neifau, kjer je imel moj novi znanec eno od svojih hiš. George Masima je bil prav posebne sorte človek. Kljub bogatim življenj- skim izkušnjcim in lagodnemu življe- nju v krogu svoje družine m zdržal pri njih dlje kot nekaj mesecev na leto. Ostali čas je preživljal na svojem rojst- nem otočku Ofu. kamor sva bila tudi namenjena. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 1984 Plašči Danes vam predstav- ljam plašče, ki so letos tu- di aktualni. Linija se ni bistveno spremenila; še vedno so plašči široki in udobni, imajo poudar- jena ramena ali nepo- udarjena ramena, raglane rokave. Novost je v dolži- ni plaščev, ki lahko sega- Pripravila OuSka Som_ jo do sredine meč ali še nižje; lahko pa so krajši, 7/8 ali 3/4 izpod katerih gleda krilo. Plašči imajo tudi široke šal ovratnike, široke reverje. Materiali so revnega vi- deza, vendar so zelo kva- litetni, mehkega in polne- ga otipa. Veliko je dlaka- stih voln in voln s polste- nimi dlakami. Mnogo je plaščev v vzorcu ribje ko- sti, tweeda. Mnogo je črne barve, pa sivo rjave, rjavo zelene in sive. tO IN ONO O RIBAH Pomični plovec Pomični plovec uporabljamo pri ri- barjenju v globoki vodi, kjer hočemo imeti vabo blizu dna. Več metrov globo- ka voda onemogoča metanje trdno pritr- jenega plovca, zato si pomagamo tako, da plovček drsi po ribiški vrvici. Pred metom ga spustimo nizko nad utež, po- tem pa ko je v vodi, vaba drsi proti dnu, to drsenje pa ustavi majhen vozel na ribiški vrvici. Ta vozel lahko po vrvici prestavljamo više ali niže ter tako dolo- čamo globino ribolova. Dober pomični plovček si lahko izdelamo sami. Mirno lahko trdimo, da je boljši, trdnejši in da lepše stoji v vodi kot večina kupljenih. Pluto obdelamo kot pri beličarskem plovcu s smirkovim papirjem. Ker je Piše Ignac Jevnišek_ plovec večji, uporabimo običajno dva zamaška, tako da ju skupaj zlepimo. Oblikovano pluto nato razrežemo po dolgem na dve enaki polovici in izdolbe- mo žleb za cevko, za katero uporabimo medeninasto pisalo kemičnega svinčni- ka. Cevko malo pod kroglico odžagamo ter tako dobimo luknjico, ki je dovolj velika tudi za vrvico debelo 0,45 mm. Cevko nato na zgornjem koncu zakrivi- mo in jo vstavimo v žlebiček. Kot pri beUčarskem plovcu osmirka- mo spilo ter jo vstavimo zraven cevke v žleb. Osmirkamo še manjšo plutovina- sto kroglico in jo prilepimo na vrh spile. Obe polovici plute nato namažemo z le- pilom in ju stisnemo. Plovec še pobar- vamo in polakiramo. Obtežimo ga toU- ko, da se zgornja luknjica cevke nahaja ravno na vodni gladini. ZDRAVILNE RASTLINE Habat Habat (Sambucus ebulus L.) ali smrdljivi bezeg se razlikuje od svojega sorodnika črnega bezga v tem, da je to do dva metra visoko trajno zelišče. Tudi smrdljivi bezeg je razširjen po vsej Sloveniji in cvete šele poleti. RastUne rastejo v gostih šopih posebno ob gorskih potokih, stebla nosijo ploščata kobulasta socvetja be- Uh cvetov z rdečimi prašnicami in pozneje kobule črnih jagod. Na jesen nadzemni deli odmro, spomladi pa poženejo novi iz podzemske korenike. Habat neu- godno diši, vsa rastlina je grenkega okusa. Vsa rastlina vsebuje eterično olje, grenčine in neka- tere sladkorje. Korenina vsebuje grenčine in cianoge- netske heterozide, a v plodu jabolčno, vinsko in vale- rianovo kislino, pektin, tanin in antocian, ki daje zna- čilno modro barvo. Liste in jagode nabiramo v začetku jeseni in jih previdno posušimo na prepihu v senci ali pri 40 °C v pečici ter spravimo v dobro zaprti škath. Jeseni nabi- ramo korenine, ki so pri habatu najbolj učinkovite. Uradno zdravilstvo habata sicčr ne prizna, pač pa ga uporablja ljudsko zdravilstvo in sicer za zdravilo, ki pospešuje izločanje seča in odganja vetrove. Iz listov se kioha čaj, ki pospešuje izločanje seča, pomirja živce in olajšuje delovanje srca. Pri tem pripravljamo zelo blag čaj, in če ga pijemo večkrat na dan po požirkih, pospešuje odvajanje blata, seča, pospešuje znojenje in s tem pospešuje izločanje škodljivih snov-i iz telesa. Ljudsko zdravilstvo je priporočalo uživanje čaja iz ha- bata spomladi za čiščenje telesa. S tem se je telo hitreje znebilo tako imenovane spomladanske utrujenosti, pa tudi pljuča se lažje znebijo goste sluzi. Pomirja tudi kašelj in pospešuje zdravljenje pljučnega katarja. Po- nekod skuhajo habatove liste na vinu ter vse skupaj zasladijo z žlico medu in nato pijejo to vino po požirkih pri prehladnih obolenjih, pri zastoju vode v telesu. Ker obilno žene na vodo, je habat zasedel odhčno mesto v ljudskem zdravilst\ai, zato ga priporočajo pri putiki, ledvičnih kamnih in pri vodenici. S tem, da se pospe- šeno izloča voda, se olajša srcu njegovo delovanje in predvsem starejši ljudje, ki jih muči starostno srce, naj bi uživali blagi habatov čaj. Habatovo korenino posušimo in zdrobimo v prah. Za noževo Upnico tega prahu prelijemo s tri del vrele vode in pustimo da vre 5 minut, ohladimo ter prece- dimo. Pijemo po eno skodelico tega čaja na dan in sicer po požirkih vsaki dve uri. Pospešeno se bo izlo- čala voda iz telesa, čistile se bodo ledvice, in olajšala srčna vodenika. Delovanje habata pospešimo, če dodamo takšne zdravilne rastline, ki pospešujejo znojenje in izločanje vode iz telesa. Zato si lahko pripravimo čajno meša- nico iz habatovih Ustov, regratovih korenin, gladeže- vih korenin, brinovih jagod in ursi čaja. Prehv iz tega čaja čisti ledvice, odpravlja pesek v njih ter olajša počutje ledvičnih bolnikov. Ce pa dodamo še skorjo krhlike, se ojača prebava, zlasti pri ljudeh, ki oprav- ljajo sedeče delo in so nagnjeni k zaprtosti. BORIS JAGODICI RECEPT TEDNA Jabolčni zvitelc Potrebujemo: en zavitek vlečenega testa, 1/4 1 kisle sme- tane, 2 kg kislih jabolk, 100 g rozin, 200 g sladkorja, cimet, 1/4 1 sladkanega mleka in obilo masla za mazanje. Vlečeno testo pomažemo z gosto kislo smetano in nade- nemo z naribanimi jabolki. Potresemo z rozinami, sladkor- jem in cimetom. Poškropimo z maslom. Previdno z\djemo in spustimo v pomaščen pekač. Pomažemo z raztopljenim maslom in zlato rumeno spečemo. Med peko večkrat prema- žemo z maslom. Četrt ure pred koncem pečenja zvitek poli- jemo z vročim, sladkanim mlekom. Pečen zvitek naj malo postoji, nato ga zrežemo na rezine in vročega ponudimo na velikem okroglem krožniku. Tečaii za šolanje psov Kinološko društvo športnih in službenih psov v Celju vabi na tečaj za šolanje psov. Teoretični del tečaja se je pričel danes, 2. februarja v prostorih društva v Linhartovi ulici 18 v Celju. Praktični del tečaja bo potekal na društvenem vežbali- šču za Joštovim mlinom, pričel se bo v začetku marca in bo trajal do meseca junija. Predavali in vežbali bodo priznani strokovnjaki kinološke vede. Vse informacije v zvezi s tečaji se dobe vsako sredo od 17. do 19. ure v društveni pisarni v Linhartovi ulici. To je le ena izmed trenutnih dejavnosti kinološkega društva v Celju, ki letos praznuje svojo tridesetletnico in je eno izmed prvoustanovljenih tovrstnih društev v Sloveniji. V tem letu načrtuje društvo še več aktivnosti. Organizirah bodo tečaje za šolanje psov izpod ruševin in lavin, jeseni bodo prvič pričeli z vzgojo raznovrstnih mladih psov. En član društva pregleduje in izdaja potrdila o psih, ki so določeni za vzrejo, pri tem sodelujejo s kinološkim društvom iz Ljubljane. Letos pripravljajo tudi prvič ocenjevanje psov vseh pasem, tekmovanje pa bo zajelo celotno celjsko regijo. Z. S. HORTIKULTURNI KOTIČEK Rastline v notranjih prostoriii (4) Cvetlično okno. Za vzdrževanje rastlin v notranjih prostorih so cvetlična okna najbolj ugodna. Pod cvetlič- nim oknom razumemo navadno ali dvojno okno z ustrezno širokim prostorom za postavljanje rastlin. V praksi najdemo najrazličnejše variante. Mednje štejemo tudi razširjene okenske police. Cvetlična okna lahko uporabimo v stanovanjih in javnih zgradbah. V naših novogradnjah na žalost zelo poredkoma že v naprej predvidijo cvethčna okna. Razlikujemo odprta in zaprta cvetlična okna. Pri odpr- tem cvethčnem oknu so rasthne zavarovane z okenskim steklom samo na zunanji strani, pri zaprtem oknu pa je zasteklena tudi notranja stran. Med dvema oknoma se rastline počutijo vedno boljše, ker jim ustvarimo najpri- mernejšo mikroklimo. Stekla naj bodo čim večja, da bo svetloba nemoteno prodirala. Pomembna je globina okna. Ta naj znaša najmanj 30 cm. Za uravnavanje tem- perature v oknu mora biti preskrbljen dovod in odvod zraka. Najbolj ugodno je dvostransko cevno zračenje. Cevi sta v oknu vgrajeni zgoraj in spodaj ter opremljeni z zapiralnimi sklopkami. Za zračenje prostora uporab- ljamo drugo okno. Izbira rastlin je odvisna od lege okna. Najugodnejše so jugovzhodna, jugozahodna in severovzhodna. Pa tudi severna lega še gre v nekaterih primerih. Neprimerne so izrazito južne lege, zlasti, če jih v poletnih mesecih ne moremo zasenčiti. V ta namen so se obnesle žaluzije iz različnega materiala. Vendar naj bo njih barva svetla. Kolikor pa izberemo za južna okna kakteje ali druge sukulente ali rastline iz skupine bromelij, potem zasen- čevanje m potrebno. Pri novogradnjah moramo misliti na to, da spodnji rob okna ne bo višji od 40 cm od tal. Tako omogočEimo tudi višjim rasthnam dovolj prostora za njihov razvoj. Nadalje je s tem prostor optično podalj- šan, svetlejši in prijaznejši. K cvetličnemu oknu sodi še električna razsvetljava in kurjava. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE. 2. FEBRUAR 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 21 Iz Mariborske ceste v Celju nas pot mimo celjske plinarne pripelje v Bukovžlak. Na desni strani stoji hiša z lepo urejeno delavnico, nje- na hišna številka je 103 a. Dvorišče je urejeno estetsko, kar še poudar- ja zanimiva in čvrsta ograja. Kljub temu, da je sobotno do- poldne, se iz prizidka, kjer je de- lavnica, sliši razbijanje kladiva, kar je znak, da notri pridno delajo. Radovedno pogledamo notri, kjer naletimo na obrtnika IVANA PO- REDOŠA, lastnika te delavnice. Mimo garderobe in kopalnice, oboje je namenjeno njegovim de- lavcem, odideva v gornje prostore, kjer se je odvijal prijetni klepet. Med drugim nam je gospodar Ivan zatrdil, da to ni nič posebnega, če delajo delavci v soboto. Večkrat se to zgodi tudi v nedeljo, če delo to zahteva, nihče ne gleda na ure. Za- stavili smo mu tudi nekaj vpra- šanj ... Vaša obrt je kleparstvo - klju- čavničarstvo ventilacijskih na- prav. Kaj vse se pri vas izdeluje, v čem se specializirate? Naši izdelki so največkrat izde- lani po individualnih naročilih. Sem štejemo peči za termično ob- delavo materialov, predvsem je- kla. Tako nadomeščamo uvoz zeio drage tuje tehnologije, saj takšnih peči na domačem tržišču ni. Izde- lujemo tudi celotno lakirniško opremo - peči za pečenje laka, vo- dne prhe, itd. Imate dela dovolj? Poudaril sem že, da sprejemam v glavnem individualna naročila in to tedaj, ko si strokovno ogle- dam obstoječe naprave. Poleg tega izdelujemo pri nas tudi PP program posebnega druž- benega pomena, različne čistilce prahu, ki so čisto moj izdelek ter izdelavo večjih ventilatorskih na- prav. Ste kadrovsko dobro zasedeni, imate z delavci kakšne težave? Zaposlenih imam sedem delav- cev, vsi delajo pri meni dalj časa. Delavcev tovrstne stroke je veU- ko, manjka pa strokovnjakov na tem področju, kar se pa pridobi le z delom. Sedanji sistem usmerjenega izo- braževanja po končanem šolanju ne daje ustreznih kadrov, ki bi bili po končanem šolanju sposobni poprijeti za delo. Tehnično so po šolanju dobro podkovani, manjka- lo pa jim bo praktičnih izkušenj. Osebno sem mnenja, da takšen si- stem izobraževanja ne ustreza do- bremu gospodarstvu. Kakšni so osebni dohodki de- lavcev, zaposlenih pri vas? Večina ljudi misli, da obrtnik iz- korišča delavca. Morda je nekaj resnice v tem, toda pri meni zaslu- žijo delavci dvakratni ali tudi tri- kratni poprečni osebni dohodek v SRS. Delavci so pri meni plačani po učinku, to pred vsemi poudar- jam, zato lahko delajo čudi ob so- botah in nedeljah, če jih je le volja. Pri delu se najbrž tudi vi sam srečujete s kakšnimi problemi. Kateri so to in kako jih rešujete? Problemov pri delu samem ni- mam. Težave nastajajo v povezavi z davčno politiko. Ta po mojem mnenju še vedno zavira razvoj drobnega gospodarstva. Omenjena davčna politika sama po sebi ni zgrešena, narobe je le to, da si jo posamezne občine krojijo po svoje. Zaradi tega se veliko obrtnikov seli iz občine v občino. Se nekaj bi poudaril: vlaganje sredstev v razvoj obratovalnice po občinskem odloku utemeljujejo z določenimi olajšavami, toda davč- na uprava lahko po lastni presoji celotno dokumentacijo ovrže in olajšav ni več. Ko bodo urejeni ti problemi, bo mogoč resničen razvoj drobnega gospodarstva. A le tedaj in na tak način, kot sem nakazal. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 2. FEBRUAR 1984 Smukači pričeli iz temeljev Celjan Marjan Rosina Je pomočnik zveznega trenerja za smuk Smučanje v Celju že ne- kaj časa nima več tistega pomena in ne dosega rezul- tatov, kot jih je včasih. Ta- ko na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Saraje- vu med tekmovalci ne bo- mo imeli svojega predstav- nika. Zato pa bo nekaj celj- skih športnikov sodelovalo na tej največji športni pri- reditvi pri nas kot sodniki, trenerji in podobno. Eden izmed teh je tudi Marjan Rosina, pomočnik zveznega trenerja za smuk. Marjan kako si postal po- močnik zveznega trenerja, čeprav se že nekaj let ne uk- varjaš več aktivno s špor- tom? »Moja trenerska pot se je pričela pred kakimi desetimi leti, ko sem nastopil kot pro- fesionalni smučarski trener pri Smučarskem društvu Izletnik (danes Toper). Po šestih letih sem, zaradi vrste neurejenih razmer, zapustil smučarijo in se zaposlil v Fo- toliku Celje. K delu s smuka- ško reprezentanco sem se vključil pred tremi leti na povabilo zveznega trenerja za smuk Herberta Juriča. Mene je smuk zanimal že kot tekmovalca in tudi kasneje kot trenerja. Seveda je bilo treba urediti VTsto stvari, da sem lahko prevzel to delo. To je najprej dogovor s Foto- likem, ki mi je šel izredno na roke, saj trenerskega dela ne opravljam profesionalno.« S smukaško reprezentan- co smo pričeli popolnoma iz temeljev, saj je bil smuk pri nas dolgo časa zanemarjena smučarska panoga, kako je s to reprezentanco sedaj, ko smo tik pred olimpijskimi igrami? »Naša reprezentanca za smuk je bila sestavljena umetno in sicer po tem, ko smo zvedeli, da bomo orga- nizatorji zimskih olimpijskih iger. Sestavili pa so jo iz tek- movalcev, ki so bili nekje na meji A in B reprezentance in se niso mogli prebiti v sam vrh jugoslovanske smuča- rije.« Mogoče to ni bilo najbolj posrečeno, toda takrat dru- gačne izbire ni bilo. Razen tega smo morali pričeti iz sa- mega začetka tudi na po- dročju materialov, saj jih ta- krat nismo poznali. Predno smo spoznali vse tisto, kar je potrebno za uspešen trening, je minilo kar nekaj časa. Po- leg tega so nas pestile tudi poškodbe, tako da smo iz ekipe 12 tekmovalcev prišli na komaj 6 smukačev. Lahko rečem, da smo s pravim treningom smuka pričeli šele po izredno plo- dnem sodelovanju z avstrij- sko smukaško reprezentan- co. Ta trening pa traja šele dve leti in v tako kratkem času res ne moremo pričako- vati preboja v svetovno smu- kaško elito. Na olimpiadi nas bo zastopal samo Pleteršek, ki sicer zelo niha v formi, to- da včasih dosega tudi dobre rezultate.« Tuji strokovnjaki ocenju- jejo, da naši tekmovalci tehnično dobro obvladajo smuk. Kljub temu pa še ve- dno ne dosegajo rezultatov, ki bi jih pričakovali. Kje je vzrok za to? »Res je, da so se nekateri tuji strokovnjaki pohvalno izrazili o tehničnem zna:!ju naših smukačev. Eden izmed vzrokov za slabše re- zultate smukačev je pomanj- kanje rutine, drugi pa je ta, da smo komaj letos dobili tu- di prave materiale. Mogoče smo pri presoji teh rezulta- tov, ki jih dosegajo naši smu- kači, tudi preveč kritični. Marsikdo namreč gleda sa- mo mesta, ki jih ti tekmoval- ci dosegajo. Ne upoštevajo pa zaostankov za najboljši- mi, ki so letos povprečno okoli 4, 5, 6 sekund, pred leti pa so bili 10 do 12 sekund.« V raznih pogovorih novi- narjev z reprezentanti in trenerji, ti pogosto omenja- jo materiale. Za marsikoga ni povsem jasno kaj pod tem mislijo. Ali je to samo drsna ploskev smuči, mate- rial iz katerega so narejena oblačila ali je še kaj dru- gega? »Tudi sam sem že omenil, da smo imeli v začetku veli- ke težave z nepoznavanjem materialov. V smuku so ti materiali še veliko bolj po- membni kot pri slalomu in veleslalomu. Tu so hitrosti večje, proge daljše in dober material prinaša dragocene stotinke sekund, ki, ob do- brem smučanju seveda, pri- nesejo tudi dober rezv^tat. Pri materialih bi omenil dve stvari. Najprej so tu smuči pri^ katerih je po- membna tako drsna ploskev kot zgradba samih smuči. Za različne proge in različen sneg uporabljamo namreč tudi različne smuči. Za trd sneg mora biti smučka po- polnoma drugače skonstrui- rana kot za manj trd sneg. Zelo pomembni pa so tudi kombinezoni, ki jih uporab- ljajo smukači. Tu je toliko te- hničnih skrivnosti posamez- nih proizvajalcev, da je težko razložiti, kaj vse vpliva na to, da je nek material boljši od drugega.« Kakšne rezultate lahko pričakujemo od naših smu- kačev na olimpijskih igrah v Sarajevu in kaj bo po njih? Načrt za ohmpiado je znan, vsaj en tekmovalec med prvih dvajset in eden med petindvajsetimi. No po zadnjih rezultatih nas bo po. vsej verjetnosti zastopal na olimpijskiJi igrah samo Ple- teršek. V zadnjem času posveča- mo smuku sicer več pozor- nosti kot dosedaj, toda če po- vem, da je na lanskem držav- nem pr/enstvu v smuku na- stopilo samo 17 tekmoval- cev, lahko trdim da prave ba- ze še nimcimo.« F. P. Bodice Priporočljivo bi bilo, da bi v našem go- spodarstvu politika cen in produktivnost zamenjala vlogi. Kdo od naših tekmovalcev na ZOI v Sarajevu bi imel šanse za zmago v smuku? - Tistih ki bi oblekel dres z napi- som »YU-standard«. Za mnoge govornike bi bilo bolje, ko bi z govorniškega odra odšli - na prižnico. Mnoga naša podjetja so kot pasja bolha - večkrat se znajdejo na psu. Živela sta oče in sin, oba sta kot za stavo polnila koše - sin je bil košarkar, oče pa kadrovski referent. MARJAN BRADAČ Zlata leta Kosovih iz Jelovega Pred nedavnim sta na ma- tičnem uradu v Radečah za- konca FRANC in TEREZI- JA KOS iz Jelovega ponov- no potrdila tisti »DA«, ki sta mu ostala zvesta vseh 50 let zakona Skupno življenjsko pot sta začela na zaplati zemlje v Je- lovem, na Francevem domu. Brhka Terezija se je kaj hitro privadila hribovitega Jelove- ga, čeprav je mlada leta pre- živela med ravnimi polji sa- vinjske doline. Z velikimi napori, ob hudem odreka- nju, sta obnavljala majhen, toda prijeten dom. Oče Franc se je na začetku vojne zaposhl pri železnici, ker mu zemlja ni dala dovolj kruha za naraščajočo družino. Ta- nek je bil tedaj kos kruha, četudi so bile roke žuljave in se je telo šibilo pod naloženi- mi bremeni. V medseboj- nem razumevanju in spošto- vanju sta premagala vse te- žave in bridkosti. In prav te- daj je v polni meri prišla do veljave njuna zakonska skupnost. Rodilo se jima je četvero otrok. Za vse in za vsakega posebej je bila vtkana velika ljubezen in skrb. Ponosno danes zreta na svoje otroke, vnuke in pravnuka in z njimi ostajata tudi sama mlada. Ko se ozreta na pol stoletja dolgo prehojeno skupno pot, v njunih srcih živi misel in spoznanje, ter topel občutek, da sta v polni meri uresničila svojo življenjsko nalogo. Slovesnosti na matičnem uradu so se poleg otrok in njihovih družin udeležih še predstavniki KO SZDL Ra- deče, predstavniki TOZD-a za promet Zidani most, dru- štva upokojencev in moški pevski zbor iz Radeč, ki je obred spremljal z lepo slo- vensko pesmijo. IVICA OBRAN 4MADEUS POROČA V marsikaterem je loncu prekipelo. Nezadovoljstvo loteva se nekaterih ljudi. Važnejše od plače naj naše bo delo, zavest bolj pomembna od naših skrbi. FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Dragan Arrigler - Zima med stolpnicami