(AlXR Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev r Ameriki. Telephone: CHeliea 3-1242 m Sttmd CUm Matter Aw#tmktr tttk. 194« »t Um P«t Office s* New Yerk. N. K, urfar Act of •f March trd. tflt. No. 44 — Štev. 44 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 4, 1942^- SREDA, 4. MARCA, 1942 Volume L. — Letnik L. JAPONCI VSTAVLJENI NA JAVI SO POTISNILI JAPONCE NA £NEM KRAJU NAZAJ ZA SEDEM MILJ.—I JAPONCI NEPRESTANO NAPADAJO IZ' ZRAKA. — TRANSPORTI POTOPLJENI Ilolandci in njihovi zavezniki na Javi so Japonce pomni vstavili, ne nekem zelo važnem kraju pa so jili celo potisnili 7 ni M j nazaj. Holaudci v svoji protiofenzivi prodirajo se dalje iu bodo okušali sovražnika vreči v morje. V svojem poročilu pravi holandsko vrhovno poveljstvo: I "Na nobenem izmed treh krajev, kjer se je sovražnik izki cail v noči od Amer. ladje v boju z aeroplani V bližini Gilbertovih otokov so Japonci napadli ameriške bojne ladje. — Amer. pilot iz matične ladje za letala uničil 6 sovražnih bombnikov. V vodah okoli Giibertovili otokov dalee na zapadnem Pacifiku, kjer gospodarijo japonske bojne ladje, je prišlo do boja meti ameriškimi bojnimi >d sobote na- nedeljo, ni več napredoval. Na raznih ,,.'.. i • • i » • , . . , . , v . . ., ladjami m japonskimi bombni- krajih so nase eete, ki kažejo veliko junaštvo, v ozkem stiku s ^ lg ^mbuSiov je napadlo sovražnikom." ^ 1 bojne ladje, toda IB jih je bilo Malo pred polnočjo je nek liolaudski visok častnik rekel, da izstreljenih, medtem ko ame-je položaj zelo povoljcn. - 'riške ladje uibo imele uikakej V teku so zelo hudi zračni boji. Ameriški, liolandski in an- škode, undčeua pa sta bila dva slan v službo, .^e p red no se je so bila potrebno g'eški bombniki so napadli japonske ladje pri Javi in njil:o- 'aeroplana, pa en pilot je bil »a njem dobro posušila bar- vsakdo je bil ira sv FRANCOZI SE SE VEDNO BORE Rušilec potopil podmornico Rušilec, ki je bil prvikrat potlan v službo, je potopil nemško podmornico. Mornariški department je." — I včeraj naznanil^ da je popol- so inštrumenti pokazali, da jej noma nov 'rušileft, ki je bil po- v bližini podmornica. Izdana J 'Z pi l&r-t*' i ^ .— mm v t, j t-mm - * v velikem številu poVlrugo uro. na- resen. I I povelja ui' o jem mestu j ra, v teku 48 urprvo globin-' in pripravljen na boj, četudi' sko bombo, ki jo je vrgel, po-'je imel marsikateri mornar I morsko bolezen. va letališča. Japonski bombniki pa padli Bandung, ki so ga bombardirali poVdrugo uro. j Poročilo mornariškega de- Za vezni ki s svojimi protizračnimi baterijami iu maloštevil- jpartmenta posebno omenja po- 'topil sovražno podmornico. nimi aeroplani niso mogli odgnati sovražnih aeroplauov. Ho- I močnika Edwarda Heuryja O'I Nekega mrzte^a jutra pred j Poveijaik podmornice je 'andski letalci so izstrelili en sovražni aerophm. Popoldne >o Hare> ki * miopia-. nekaj unevi je rttšdec odplu!I iz spoznal, da je njegova ladja Japonci drugič napadli Bandung llom odletel 2 matične ladje in [nekega severnega pristani sea bila zapazena, bajti z manevri-, U 1 . ,, J . .,. , ,■ - T> > - i ie izstrelil (i sovražnih bombni- ua Atlantiku in poveljnik at- ranjeni je hotel ubežati. Kadar Med dopoldanskem napadom so bili v okobci Bandunga mn- ^ bllt^a brod^ atlmiral se je podmornica obrnila v j ceni nekateri tanki gasolina m kisika Lna bomba je paala na y ^ auieri,kih lx>juih Adolphus Andrews, ki je mor- drugo smer, j e rušilec hitel za neko zaklonišče m dve oseb. sta bill ubit« !,adij so ,jUe križarke? iu .nariškim akademikom povedel njo. Kapitan je samo gledal, IMajvee bomb je padlo v blrzini lehdišča. Na vojaških na ena matiena ladja za aeropla- rušilčevo povest, nr niti nave-'da jo za v ozrl inšilec na pravo] pravah je bilo le malo škode povzročene, pač pa so bile v oko- uo. f,adje so križa rile zapadno del njegovega imena. (mesto, nato pa je dal povelje, lici f*>rušene nekatere zapuščene hiše. Pogosto so se letalci 'od Gilbertovih otokov, da doze- Tudi poveljnik rušil ca ni da se spustfj Sk,,biltaI & P°vtvUl-|aa je tn^iu ^tem ns». mor-! "Bila je tako gosta tema. da 'dne. Aeroplani so prileteli v j,, pokazala velika mlaka olja. bombe ni bilo niti videti, ko je dveh skupinah po 9 in v odnio- kar je dokaz, da je bila pod- padla v morje: samo malo po- _________i____i:________i niai/i tliinti Wfllrn i< on se j katerih t » bila dva uničena. Hola nutki bombniki so tudi zopet uniči IT dva japonska "transportna paraikai, enega, z 10,000, enega pa z 8,000 tonami, en tanker pa je potopila holandska podmornica. Izmed 12 japonskih ladij, ki so izkrcale vojaštvo blizu Rem-?>anga, jih je ostalo samo pet. - Neko poročilo je včeraj naznanilo, da je na poti na Javo novo vpadno brodovje, toda to poročilo ni bilo potrjeno. Kolikor je bilo mogoče dognati, so Japonci na Javi izkrcali 83,000 do 100,000 vojakov. Poročila z vzhodne fronte mormca potopljena. Rušilec je kmalu zatem, ko ru pol irre. Takoj so pričeli streljati protizračni topovi pa vseli boj . tvih lad jail. Ogenj je bil tako J* «0SPel na odprto morje, za-zelo "učinkovit, da so v bližino vozl1 v vellk Vlliar m kapitan matične ladje, kar je bil njU. ^ vozltl z največjo namen, prileteli samo trije hitrostjo, tako da so mornar-bombniki, tadnem Pacifiku, je tudi 'pripravljen toka .""»O milj. da je imel svoj glavni stan v gorski tiilnjavr, ko je nrvidel, da se ne more Zilržati. Pričela Zavezniki tu«li pri napadu'^0^ , ,ine !'a ostaU ™j*ka. niso niti mislili na to, ck bo 1U*' °ftnl mogli Japoncem preprečiti trdn^vl 10' wv1Jev kn*ati se na Javi, temveč so ............Zavezniške ladje so napadle f° s° lajanja in neke nede- na vsako še tako slabo vest z'japonske ladje, četudi so bile P*?s;,;so Jave, kjer so Japonci zastavi-1sovražne ladje v veliki premo-|afh l4a,^nski "Ti li vse svoje sile, da se otoka polaide. Porodila o bojih sicpr stalno prihajajo, toda so nekoliko zavita« v meglo in Washington ni prav nič optimističen. Sicer so bile početne vesti, da so Japonci imeli velikanske izgube, razveseljive, toda Ja-ponei so se navzlic vsem velikim izgubam slednjič izkrcali na Javi ter so že tudi na nekem kraju prodrli v notranjost o- jim hoteli samo povzročiti čim več izsrub. 1 "soda Javo ne bo tako hitro rešena, kajti Holandci in njihovi zavezniki bodo sovražniku nudili močan odpor. In tudi lahko se zgodi, da se bodo Japonci otoka polastili in Združenim narodom ne b« ostalo dru«ro2Ta kot Avstralija, ki jo bodo branili. AMERIŠKI RUŠILEC POTOPLJEN Mornariški department je naznanil, da je bil ponoei —8. februarja v (bližini Cape May, X. J., potopljen ameriški rušilec Jacob Jones. Rešilo se je samo 11 mornarjev. v M orna riški department naznanja, da je utonilo nad 100 mornarjev in častnikov, med njimi tudi poveljnik commander Ji. D. Black iz O rade 11, N. J. Xemška podmornica je na rušilcc oddala dva torpeda. Prvi je zadel v prvi konec in tedaj so menda bili ubiti vsi, ki so bili na poveljniškem mostu in ki so spali v prednjih kabinah. Drugi torpedo pa je odnesel zadnji konec. visoko na .urori Alagi. V torek, It*, maja, vojvoda Aosta samo s svojim pribočnikom prišel po cesti z gore v navadni rjavi vojaški uniformi, v nasprotju z bleste-("*inri uniformami iawkili generalov, ki so se prejšnji dan predali. Na pobočju hriba se je vstavil na novem pokopališču, kjer j« staviti na italjanski prestol stasitega, vitkega-, visokega iu p ri k u pij i ve ga vojvodo Aosto. Kralj Viktor Emanuel pa se je vsaki taki premembi odločno uprl in Mussolini je moral od-nehati. Kralj tudi ni bil preveč zadovoljen, dmomi- ojvo«ia 8polet hrvatskega kralja. Nekoč je Mussolini upal, da bo mogel zlomiti vrsto nasledstva ital janske kral.jeve družine in na mesto prestolo- oljen za^bodo zablokirali s podmornicami. Islandiji pa bodo imele nemške podmornice svoje oporišče in boi^o t^-'^'ja-le ladje, ki dovažajo v- io-trebščine Angliji iz Auu ^e. "61A 8 NARODA" — Nnr I«k V8TANOVLJEN L. lili -GLAS NARODA r 99 (VOKB or THB KOPIM) mak BakMK, (A Corporatloa), President; J. Lnpaba. Sec. — Place of bnilM« of tht of above officer«: 21« WBST 18th 8TB1VT, NXW YORK, M. X. 49 th Year "Vlai Naroda" la leaned every day except Saturday*, Sunday* ud Bolldaya T early |C—- AdverUeement ob £a eelo Mo valj« Uat aa Ameriko la Kanado f6.—: aa pol leta W.-i m CeCn lata'91.00. - Za New York aa celo leto «7.— ; aa pol leca SAW. ma lnonemafcvo ea eelo lata $7.— ; ea pol leto f&BO. Naroda" tabaja vsaki dan eobot, nedelj In praanlkov. "flLAI NARODA" »« WEST 18th t CHelsea STREET, NEW TORE, N. I. -114) vsej oni mrznji in Zrak, k! ga dihamo Sledeča izjava Henri Bera-'nja zakona. V enakost smo steina, proslavljenega francos- verovali ali le v abstraktnem kega predstavnika, katerega ziuHu. Kar kost zakoreninje- 4 *l>olga leta sem bil odločno na v tej deželi — nauči se po-in aktivno proti-nacijski, dasi -topoma. ka.jAi zuuanje oblike v svojili tukajšnjih izjavah sem spoštovanja so dostikrat bolj se vzdrževal vsega, kar bi di-; vidljive kot v starem kraju. V šalo po propagandi, m zlasti, sami naravi stvar je, da so ljn- Stanje v Hrvatski l?adio poročilo iz Uima poroča, da je Joseph Stalin pif-ai papežu Piju dolgo osebno pismo. Pismo je bilo oddano že dne 17. sept. priobčuje sledeče: "Kar zadeva stanje v Hrvatski, so berlinski merodajni Tnozemec se nauči,' kako glo- dok^. zaPrtj- Poudarja- joč ob vsaki priložnosti, da je Vpad na Javo, zadnjo trdnjavo Združenih narodov na vsakega poskusa razpravljati o d jo, ki zavzemajo podrejene SI .... . . . . i_________! *____i.: v: južnem Pacifiku, je v v polnem teku. Japonci so za vpad na Javo poslali v »boj v eKkansko vojaško silo, ki je tudi zadela na silovit odpor. Japonci niso odnehali in se ui&o zmenili za ogromne izgube, kajti imeli so pred seboj en warn cilj: dobiti trdno stališče na otoku in ined strahovitim zračnim 'bombardiranjem se je japonska armada izkrcala na treh krajih otoka. To je za Japonce večje važnosti, kot pa izguba 17 transportnih parnikov iu 10 bojnih ladij. Od izida te bor^be za Javo je odvisna vsa bodoča zavezniška strategija na jugozapadnem Pacifiku. Ako se Java zdrži, tedaj bo močna ovira za Japonce, da i e bodo mogli prodirati daljo proti jugu, proti Avstraliji. Tedaj pa bo Java tudi močna postojanka, od koder bodo mogli Združeui narodi, kadar bodo dovolj preskrbljeni z vsem vojnim materjalom, pričeti veliko ofenzivo proti Japoncem. Ako pa Java pade, tedaj so zavezniki izguibili prvi del vojne na Pacifiku. Xa Javo sedaj ni mogoče več poslati ojačeuj. Obramba otoka je odvisna od armade, ki se sedaj nahaja na Javi in ki sestoji iz ameriških, angleških in lioland&kih vojakov. Na največji odpor bodo Japonci zadeli, ko pridejo do visokih gora, ki tečejo skoro po sredi otoka od vzhoda "proti zapaou. Toda če si Japonci osvoje Javo, tedaj bodo imeli popolno nad-oblast nad Kitajskim morjem in nad Indijskim oceanom. Filipini bodo za zaveznike izgubljeni in Avstralija bo izpostavljena napadu z vseh holands&ih vzhodno-indijskih otokov. Vsled japonskega prodiranja protr jugu,in ko so si Japonci osvojili Malajski polotok s Singapurom in so z zavzetjem Itangunu odrezali Burmo cesto, je bila naglo izvršena pre-memba v vrhovnem poveljstvu v Aziji. Obramba Jave je (bila prepuščena Hokmdcem, general AVawell pa je fori imenovan za vrhovnega poveljnika v Indiji in Burmi. Japonci so že pričeli prodirati proti Indiji, ki je najbogatejša angleška kolonija. Za Angleže jo Indija mnogo večje važnosti, kot pa Holandska Vzhodna Indija in celo več kot Avstralija, kajti iz Indije izvira vse veliko bogastvo Anglije. In osvojitev Indije je poglavitni cilj Adolfa Hitlerja. Ako je Indija iztrgana Angležem iz rok in če si jo razdelita Nemčija iu Japonska, pa boste imeli obe dovolj dohodkov in dovolj 'bogastva. Kot rečeno, Japonska že prodira proti Indigi. Sedaj pa bo naloga Nemčije, da prodre po kaki poti proti vzhodu in s«, bosta nemška in japonska armada srečali v Indiji. Hitler je spočetka domneval, da bo prišel v Indijo skozi južno Rusijo, dalje skozi Iran in Irak, pa so mu Rusi pred l-osooi zaprli vrata v Azijo. »Sedaj se nemška armada stalno umika že nad tri mesece in prav nič ne kaže, da se bo še kdaj v-t a vila. Ako bo tedaj Hitter še hotei priti v Indijo, da z Japonci seže v roke, tedaj bo moral vdariti skozi Turčijo najprej na Sueški kanal, nato pa po Indijskem ooeauu v Indijo. To pa je velikanska naloga, kateri uajbrže Hitler ne bo los. današnjih političnih vprašan jih. "Moj edini namen v mojih'nju. člankih in govorih v tej deželi lVlodajalec jc bil ožigosati ono malo skupino francoskih prijateljev nacizma, z maršalom Petainpan položaje, ni pa pa ijudi. ki bi bili podrejeni v ovojem mišlje- ia delavec se enako zavedata čustva splošnega človeškega dostojanstva. Vzajemno .se zavedata, da po- . . . . . egati jeje Vrie}>ille brezobzirno vso hrano, vprez-l Bci.rhl 0(„^uo trdi, da no zivmo m živino za klance, ^ vest lieresn^Ba. obleko /.a svoje vojake ter po- šiljati iz Balkana tako velike tovore, da se že občuti pomanj- to vprašanje, ki zadeva vladojkanje prevoznih sredstev. Ven- Paveliča in Rim,. Resnica je da ti krogi ne prikrivajo, da veliko Včeraj je bilo tudi poroča-lio, da Nemci skušajo rekru-tirati v Sloveniji vojake za dar posvečajo Nemci iskri) popravljanju in vzdrže-!službo n-ii iztočni fronti. Reče-uomiska tajna policija igra pri vanju glavne železniške mreže I no je tudi, da je itaJjanska Varovanju "novega reda" v na Balkanu, kajti pred očmi soivlada dobila isti odlok od Ber- jnU vfcekakor n*>žtiosti 4'neodvisni državi" Hnatski zelo važno vlo^o. istočasno pa £e oj)aža zaskrbljenost gledt-mcžuosti zatiranja odpora srbskih četnikor, ki od začetki tega meseca drže v svoji ob&-•^ti vso ("nio goro in večji del gibanj in spopadov, v katerih l>i * kMpedicij>ke voj-ke, ki jih Nemčija zalittiva od svojih bal-kanskih "zaveznikov" igrali veliko vlogo Po drugi strani pa *-e Nemčija ti udi, da bi umet- novih.liiia, da reki*utira v krajih, ki na čelu- ki je dolgo vnaprej Sto- nižanje istega s strani enega vala načrte za iz dajstrvo | ali drugega ponižuje oba. . Francije z odobren jem konta j j Bratstho je preairibicijozna ene petine prebivalstva. Danes pa, ko je Amerika v beseda za rabo v svetu, od vojne razdejana. Ta b» seda je še vojski z Neirfčijo, biti le proti-1 preob^lrna za na-. Ali Ameri-nacijski, je skoraj nevtralno|ka ima dobro, moderno nado-stalisče. To je pa stališče urno- mestilo. za isto, besedo ko-ope-gih inozeuuoev, ki Se obotav-i racija. Ta beseda se naslanja 1 jajo lotiti se problema svojih na predpostavo, da dobrosrč-bodočih lojalnosti. nost in želja za pomaganje sta Malo tednov po svojem pri-1 naravna načina obnašanja v hedu v Združene d ržave sem zaprosil za svoj prvi papir. Nisem to storil brez globokega in pre udar je nega prem tsl jeva nja. Jaz nisem eden izmed onih oportunistov, ki živijo z eno nogo na ameriških tleli, z dingo nogo pa na prvem 'kliperju' ki odpoto%-al po podpisanju miru. Po mojem mnenju človek ne bi smel sprejemati mnogo od dežele, i/azun ako je pri' pravljen v svojem srcu dajati mnogo v povračilo. Moji razlogi za ta moj. korak niso velikega zanimanja za druge: dejanski so so spremenili in razvili in popravili tekom zadnjih mesec-ev. . Vsakdo, kakor se je že reklo, mora odkriti Ameriko za samega sebe; vsak inozeniec jc mera znova odkriti. Odkritje pa poedinea ne oduševlja nič manj. ker so tako odkritje drugi ponovno doživeli pred njim in ker ga bodo drugi doživljali v bodočnosti. . V tej kratki dobi razumel sem stvari, ki jih vse dolgo življenje v Evropi me ni učilo^— pomen enostavnih besed, v katerih ležijo vse globoke resui-ce, ki se jih je človeštvo naučilo; pomen takih besed kot: svoboda, enakost bratstvo. To n: bilo le francosko ge-ftlo^Mle so na praporu vseh liberalcev v Evropi, vsi pa jih nreslavljali le z ustuicami. Ljubili smo svobodo, al se nismo zavodaii, da svoboda preživi le s pomočjo prostovoljne discipline in natančnega spoštova- Heroegm ine in ki jih ljudstvo ino ohranila stare spore med podpira s potrebščinami iu hra-h>alkan*kimi narodi, celo med no. Ta prednost je tem večja,!svojima "zaveznicama." Ro- munijo in Bolgarijo. Tako si Berlin prizadeva, da bi onemogočil n-tvarjanje složnega Vlelovanja potlaernih ljfilkan ker so sile osisča zadržane v vojni proti Rxisiji. V želji, da bi ljudstvu pokazal potrebo po 4 4 sodelovanju'' z Nemčijo in Italijo, je Pavelič v zagrebškem tiisku začel silno propagando, poročajoč vsak čas o'ncjst nemir utegne pripeljati novih nemških zmagah na rus- do splošne vstaje vseh balkanskih narodov in ustvariti za si- so jili Italjani zasedli, vojake za lx>j proti Rusom. Britski radio je sporočil, da bo v kratkem odpotovala delegacija Indijcev v Moskvo. Ta skupina je imenovana delegacija dobre- volje. Okine bo imenovala Indijska nacionalistična stranka. Rečeno je, da bodo člani razpravljali o istih problemih, ki je Z RUSKE FRONTE Rusi so v veliki ofenzivi na celi dolgi fronti južno od Leningrada so Rusi prodrli 27 milj v nemško črto. Veliki Junker jevi transportni aeroplani še vedno skušajo prinesti pomoč obkoljeni armadi pri Sta-raji Rusi. List 44Rdeča zvezda" poroča, da se na osrednji fronti Nemci tako trdovratno branijo. da jih morajo Rusi pognati iz vsttke biče posekej. Radio Kuibišev |*>roča, da se uničevauje nemške armade, ki je zajeta« okoli Starajo Ru-!«e iu ki šteje 1H),000 mož, nadaljuje. Včeraj je bilo v zračueni boju uničenih 8 nemških aeropla-nov, na tleh pa jili je bilo uničenih 52, tako da so Nemci v enem dnevu na enem prostoru izgubili 60 aeroplanov. Ruski informacijski urad pravi, da je bilo od 20. do 28. februarja uničenih 238 nemških aeroplanov, ruskih v istem času pa 62. V Ukrajini v Donecevem bazenu maršal Simeon Konštan-tinovič Timosenko, ki je dobil naslov osvoboditelj Moskve in Rostova, sam osebno vodi veliko ofenzivo, ki obsega več sto kvadratnih milj. Rusi v velikih skupinah za artilerijskim o-gnjem in za- tanki napadajo sovražne postojanke. V svojem prodiranju v Ukrajini so Rusi zavzeli 9 vasi, ki so jih Nemci izprernenili v močne trdnjave. Na bojiščn je obležalo več sto Nemeev iu Italjanov. Višje na severu Rusi zelo pritis>kajo na Nemec pri Rževu, kjer je Bilo v dveh dneh ubitih 2000 Nemcev. txl noša j rh med človekom in njegovimi bližnjimi. Zaporedoma se j«- zgodilo, da. stili se obrnil k neznancu, rekoč v zadregi: "Inozemec sem. Ali mi morete reči . Brez izjeme sem srečal ul rudno dobrosrčnost s takojšnjo in prijateljsko željo pomoči mi. To je uuorda za to, ker so Združene dižarve sestavljene od ljudi vseli ver in pk-itten. ki so zapustili svoje domovine, kjer so se našli stisnjene vsled pomanjkanja svobode, priložnosti in mogočnosti živeti v miru. Danes ni Amerika več v miru. Njen način življenja je in bo za nekaj časa način napora in boju, žrtvovanja in trpljenja. Kar se ntene tiče, pripravljen sem — več kot to — hrepenim vdeleževati se tega napora in boja, tega žrtvovanja in trpljenja; in mislim, da govorim v ime am neStevilnih brezglasnih inozemcev. To ni zame nekaj novega. I>vakrat popi e j sem dožirvel neugodnosti vojne. Leta 1914 kot vojak na Flanderskem. in v Macedoniji- leta 1940 v ponesrečenem poskusu iti z vlado v Severno Afriko. Ni pa ni-kakega ugovora v mojem srcu. "Kaj. zopet! Zopet?" ampak ampak le odgovor: 44 Da, zopet in Še zopet, ako treba," take besede, katerih pomena sem se naučil v Ameriki, iie izginejo s sve ta. Ne. da bi ne liubil več Fran cije z isto ljubeznijo. Ne. da bi ne žaloval za njp. Ena izmed kem bojišču. Po drugi strani pa je vzpostavljanje *4 novega reda" zadelo na nezadovoljstvo velikega d* la naroda- tako, da so Paveličeve oblasti za čelo streljati Srbe in Žide, da bi zastrašile prebivalstvo. Ko to ni pomagalo, je začelo streljati tudi Hrvate, zaradi "ko-nranfcstna in protidržavne delavnosti." Italija je v strahu, da ne bi četniki porušili pro- skih narodov proti osi-ču, ve-; ?ovoril 0 njir, ministrski pred-doč dobro, da vsak malo moč- seduik Kitajske f'ang Kajšek z Mahatmo Gandhijem pred kratkim, ko je bil na obisku v . „ . Iudiji. položaj JReuterjevo poročilo iz Ma- le osišča zelo kočljiv prav v trenotku. ko ^ na rn-,drasa ^ da jc liacij01ia. bcjlsvu odigravaj usodm ]5sti<-(Ili! voditelj C. Rajagopal- char i ar rekel, da ni drugega dogodki.. Po drugi stiani pa se na o- i zli od a, temveč da se oborožu- zeirtlju 44neodvisne" Hrvatske,jenio v varstvu dežele ako nam in v zasedeni Srbiji ter v dru gib krajih Jugoslavije \-ršijo strašna preganjanja pravoslavnega duhovni št va. A v dolu Slovenije, ki je pod nemško za- S ]Z ^^ VS° sodbo, Nemci neu,:miljeno pre- Hi vatsko PrmroTje pod izgovorom, da Paveličeve oblasti ne morejo za^*arovati in držati v redu te proge. Ker pa tek pride med jedjo, se Rim ni za dovcljil sanio s Hrvatskim Pri-morjeni- temveč jo za\"/.el vso DalmCacijo, česar Pavtlič vsekakor ni pričakoival. Znano je po vesteh zanesljivih virov, da so četniki komaj trideset kilometrov od o-menjene železniške proge, ki jo danes italijanske čete pazno varu ie jo, dočim <50 Pa veli če vi vstaiši v teh kra;ili pod povclj-ništivam italijanskih častnikov. . ganjajo tudi katoliško duhov-mštvo. Zlasti divje jo preganjanje pravoslavnih duhovnikov zaradi dejstva, ker odkrito nagovarjajo narod k u-poru. Mnoge pravoslavne eerk-ve so po deželi požgali, ker so, kakor v turških časih, tudi se daj bile zbirališča četni kov. Končno moramo z žalostjo dodati. da >0 beograjsko patri-arhijo nemški roparji popolnoma onlenili in svete pravoslavno relikvije in cerkvene stvari cinično in brezvestno odnašali v Rumu i jo in BokgiU'ijo, ponu-iajoč jili na prodaj za majhno denarje. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo il^Knjiga je trdo vezana in ima 621 stranici#1» ' \{ | Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so' | \ ((JJ tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi| , i ^ Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaf kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. ;Naročite pri; KNJIGARNI ST.O^NIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom, w > * t KRANJSKO-S LOVEN SKA KATOLIŠKA ^^lJ E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . , Posluje že 48. leto Clapstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 soijvbntnost k. s. k. jednotk ZNAŠA 127.24% C« hočeš dobro sebi Iu e vajini dragim, zavaruj se pri najboljši, po-bteia ki BMbtolveatoi podporni -orcaniraeiji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI. kjer se lahko savantfeš zm smrtnim. * razne poškodbe, operacije, proii bolezni in onemo^oetL K. S. K. JLDNOTA sprejema mo^ke in žeaske od 16. de C0. leta; otroke pa takoj po rojstvu iu do lfi. leta ped svoje okrilje. K. S. K. JLDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $350.00 do S5.000.00. K. S. K. JED NOTA je prava mati'vdov in sirot. Če ie nisi ali članica te mogočne In bogate liatolHbe podpora« organizacije, potrudi m in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. & K. Jednote, aH pa na: 'OiA V NI URAD 351-353 No. Chicago Street, Jottetr Illinois Angleži pomagajo pri tem. Voditelj, ki jo v bližnji zvezi z Gandhijem, je -dodal, da da alio narod porabi vso moč. ki jo potrebuj« v boju za svobodo, s človeško silo naroda in z pomočjo Angi i je. Kitajske in Amerike, je mogoče vpadnika vstaviti. Polkovnik K. A. Bratt, voja-tki strokovnjak: švedskega lista Dagens Xybeter, piše, da zaradi tega ker Angleži zaklada jo Ruse pre&o severnih pri-ptani5o Murmansk in Arban-gel, je vojskovanje prineseno toliko bližje Švedski. Bratt tudi trdi, da bo Švedska kmalu v položaju v katerem bo vojna ali mir na tehtnici. Švedsko opozorarja, da se ji treba v večji meri oborožiti, da nobena vojskujoča stranka ne l>o prišla do prepričanje, da bo Švedska samovoljno odpustila nevtraliteto oziroma- da bi kakšno ozemlje, ki ji spada, bilo mogoče rabiti kot postojanko. Bratt trdi, da zara-di uadalj-nili naraščajočih težkoč na Bližnjem iztoku bi bila Anglija prisrljenaparnike poslati v Ar hangel in Murmansk, tako hitro ko spomladansko vreme odpre severna pristanišča. Polkovnik je tudi overjen, da poglavitni cilj Nemoev spomladi bo vpad proti Kaukasu. Viehvska vlada je včeraj raakriia, da je jadto razširjen terorizem proti nemški armadi v zasedenemu delu Francije. Med mesecem julijeni in do srede februarja je 'l^lo 280 slnčajev. Proti tej akciji &o Nemci vprizorili , 12,733 poli-I cijskih napadov v katerih je .bilo aretiranih 5390 oseb. Fran jčosko ministrstvo pravi, da je jbilo 74 slučajev rešenih in da i29 jih je bilo deloma zaključe-Jnih. » I Aretirani so bili večinoma "francoski in tuji komunisti." Med terorističnimi izgredi je omenjeno, da so bile dina-mitirane vojaške barake in napadi na nemška središča, a- katerih je "bilo vdeleženih v gotovih shfcajev celo 41 mož, "fi LAS NAHODA" — New I«k Wednesday, March 4, 1942 TBTAMOTLJIR L. 1S91 I I I Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci Glasovanje o vojaški službi Najučinkovitejši del lcanadske Kot pravi polkovnik J. E. AVilli«, poveljnik vojaškega okrožja v Toronto, je najučinkovitejši in najzmožnejši del del kanadske armade Royal Canadian Ordnance Corps. *4Y zalogi moramo imeti in nadomestiti vsako opremo, ki — skrbeti morajo, da je »vsako orožje popravljeno, da je takoj za uporabo, kadar je dostavljeno kaktnuu vojaškemu oddelku in morajo skrbeti, da se ue pokvari razno blago po skladiščili. Časnikarski poročevalci so se čudili, kako varčno ravnajo jo potrebuje armada,'* je rekel vsepovsod. (Vvlje, ki so bili "Willis, z izj.mo živeža in mo-jže skoro popolnoma ponošeni, turnih koles.*' ,zopet ]>opolnoma popravijo, Kilav ni stan vojaškega oskr jkar velja $2.00. Novo usnje se hovalnegn >(Ordnance) urada'rabi samo za vnanje podplate, s nahaja v }>ošt.nem poslopju"Ako je gorenji del vojaških ne. Bay St. v Toronto, kjer jtV škornjev zelo ponosen in ga zaposlenih nad 400 vojakov in; ni mogoče več popraviti, tedaj častnikov in okoli 400 eivilis-j škornje razreze jo in napravijo tov*, ki skrbe in skibno pazijo iz njih čevlje za službovanje v na $7,000,000 vredno vojaško ninzl:h -evernih krajih. Za opremo. >?jili .največja skrbj gorenji dol čevljar* porabijo je, da dobe potrebno blago iz, usnje zavrženih vojaških usnja-tovani, ga pošljejo vojaškimi tih sukon: za podplate pa ra-(iddclkom. ki ]K>trebujejo Ju jo usnje konjskih sedol iz pr- ve svetovne vojne. Kar je novega, velja samo 10 centov — za gumijeve pete. V vojaških delavnicah popravijo na teden 3000 parov čevljev. Nove čevlje delajo skoro Kaino iz posameznih delov že ponošeni h čevljev. Delajo čevlje različne velikosti, za najmanjše in za največje llouv. Y drugi dilavnici delajo ali pa popravljajo vojaške unifor-nie. Tu so zopet napravili uniformo za zelo velikega vojaka, ki služi pri oklopni diviziji, (ez prsi nueri 33 palcev ter tehta 335 funtov. '*Ne morem razumeti, kako sploh more zlezti v tank," jc rekel sergeant W. Ifilton. ki nadzira krojačnico. Najmanjšo uniformo snfo napravili za p t o nI je v visokega vojaka" Kanadska jjosiaajjska sl»orni-ca v Ottawi je včeraj razprav- prosti veseli dosedanjih obljub Ijala o v prašanju, ki naj bi bi-j in obveznosti in ji dovoli, da ] lo stavljeno voli le« a pri ljud-J deluje, kar misli- daje najbolj-: skeim glasovanju gkde obvezne vojaške službe. Slednjič je bilo po" dol^ri debati vendar sestavljeno tozadevno vprašanje, na katero bo vsak volilee odgovoril samo z "da." ali "ne". Vprašanje, ki bo predloženo narodu, je: "Ali soglašate s tem, da je vlada oproščena vsake obveznosti prejšnjih obljub, ki določajo anetode gksle nabiranja mož za vojaško službo?" tV'se j>opoldne je včeraj po--lan-ka zljoraica razpravljala o tem, da bi bilo še dodano k vpralšanj-u: "na Vsakem, vojne m pozerišču." Ta dodatek so poslanci vtemeljali s ton- da lxi rr-ak volilec mogel bolj jasno povedati, ako je za to, da so vojaki poslani onstran morja. Minisl.v-ki predsednik Mackenzie King pit je bil proti temu dodatku, češ. da naroda ni treba vprašati glede take odločitve. Mackenzie KSfcg je rekel. da pri sedanjih volitvah Mednarodni radijske oddaji o ----Jugoslaviji--- M a i tin Agronski je dne 23., rod lijak i, — mi pravi na>ta-dejal na radiu Angora sitdečeiirejš: med njiuu ob pri tr jeva-"Moje nocejšnjo pripovedo- nju vseh navzočih. so 50 komunistov, da so jih ustrelili zruvtn ruševin in pepela njihovih domov. Ce so komunisti vsi t i-t i, ki so za Rusijo, so vt>i Srbi in tudi ostali slovanski! narodi komunisti." vanje vas bo iznenadilo, ker jej Ej, sedaj me'zanima, kje bolj podoibno pripovedovanju;Nemci našli v tej vasi Skela s|iouiinov. Prejšnjo uedeljb s m prečita 1 kratko sporočilo nemškega vrhovnega poveljniki va iz Jugoslavije, v katerem pravi. da co v jugoslovanski vasi Skela m zrauri ljudje napadli nemški vojaški avtomobil in je v tem napadu bil ubit neki nemški častni^. Dvakrat sem prečita! to nemško poročilo kajti zanimalo m,e je, če je s t vi»r bila res v va«si Skela,, ki jo dobro poznam. . Lansko leto sem 'oil v tej vasi na neki poroki. To je bila najbolj vesela svatba, kar sem jih kdaj videl. Vse selo se je je udeležilo iu vse je bilo v piaznienih oblekah. Ostal sem v vasi čez noč in drugega dne M-ru govoril z vaškim učiteljem, za katerega so mi dejali, da je komunist. Od jeze je zardel, ko sem ga vprašal, če je med srbskimi kmeti kaj komunistov. Odgovoril mj je, da Ju- poveljniško KAKADSKO VOJNO POSOJILO. .se za deželo. "Vprašanje o obvozni voja-, ski službi bo prišlo ua vrsto po' plebiscitu," je rekel. . In dalje je rekel "Mackenzie King, tla je pravi kraj za take' n nzpravo pcstaifska zbornica*' we pa da bi o tem, razpravljal ij;irod. i "Ako bi bil poglavitni pred-, met sedanjih volitev obvozna vojaška služba,*' je rekel Mac-, ktnzie King, "tedaj bi vlada, narodu prepustila, da izreče vo-j j&5ko in politrčno odločitev. In ravno tega smo se vedno hoteli izogniti. Vedno smo se ogibali, da n arodu ne bi naložili kake odgovornosti, katere ne more jzv-sti." •Po zapet ni debati je bil dodatek "na vsakem vojnem po-zori^ča" zavržen. Vol it W bodo ali zadnji pon-deljiek v aprilu, ali pa prvi pondeljek v maju. Medtem pa bodo imeli poslanci dva tedna ne pride v prvi vrsti v poštev i velikonočne počitnice in bodo rvojaškn slu?ba. Tu jc samojmoirli o tem govoriti s svojimi vprašanje,-ako narod vlado o- vol'lei. - Kaj je VICTORY BOND (Bond Zmage) je obljuba kanadskega domini ja, da v gotovim povrne polno ceno bonda ob -določenem' času t polletnimi obrestmi po 3 c/(, na leto do dozo-ritve. ■ . • * „* 't * ' • tr : 1 'A Victory Bond je najvarnejše .investiranje v Kanadi. Za nJim stoje vsi viri dominija. " ' "" - • -c * * ■ v '' \ Victory bond je dohodek, ki ga je roogDČe tf^ men jati za gotovino bolj hitro kot pa kako drugo vrednotico — National War Finance Conunitee, Ottawa postnemu uradu, kjerkoli se j Predsednik narodne vojne finančne kamisijeij. \V. Spinney je reke L, da je bilo kanadsko nakf;ja. vojno posojilo, ki -so ga ozna-j *Kot nav°ailo< kako ^ vojak v svojepv pismu nazna-ina vojaške pošte podvojila, te-nil." Poštar bo nadalje poslal kom decembra, od tega mese-plsmo omenjenemu vojaškemu ca naprej pa hitro narašča liadio ^toskva pri občuje pozdrav mladine i« obračajoč -se iia J ugcelovane, pravi "Boljša je smrt kot fašistični jarem. Ne bomo pozabili kako so ravnali z mladimi ju-goMovanskimi deklicami in jih pošiljali v iavne hiše. Ne bomo pozabili. Neut;alno delamo in zu nuni ju. jemo nu^e očete' in brate, ki ,-o'na bojišču. Pii ! pravi jamo. ci^i imiajo naši bor-1 c! vsega dovolj. Tisoči naših i d- klet so odšli na bojišč*. Sa-! i severno mo ena je odnesla z bojišča 27 ranjencev. Nase kmetice se bo-^ čili z imenom "po«*>jilo zmage" m ki je bilo določeno na $600-000,000. pod pisano za numjpno večio vsoto, ki bo naj-brže dosegla $900,000,000. 'Do pondeljka zvečer je bilo podpi-anili obveznic za' $579.-151.«»50. lJk> zadnjega dne je bilo vsak dan podpisanih cb-veznic za $36,000,000. Finančni minister J.L. Ilsltv .H1 |K) radio rekel, da je poso-.jilo zelo preseko določeno vsoto. Pro vrne a Quebec, kjer živ<> po^-čini Francozi- je dosegla svojo kvoto. Provinca Saskatchewan pa je presegla svojo kvoto za 25 odstotkov. VOJAŠKA, POSTA BO CENZURIRANA. Pisma ameriškim vojakom Irskem in v drugih j bazah, kjerkoli se nahajajo a- rijo" v rodoljubnih četah! ka deklica je uničila sovražno ^ifc/združenih drzav^ bcnlo nitai-i;^ otnaurnana cxl ameriških cast- goslavija ne bo nikdar koirtu-n isti ena država. Pogovarjal sem se s starejšimi ljudmi, ki so mnogi med njimi bili v Združenih državah. Dejali so mi, da razen učitelja kmetje sploh i:e nahajajo razlike med carsko in komun i stično Rusijo. Za nas je Hrvsija našo slovanska mati. Mi smo demokrati. Boo-seveltovi demokrati in vsi srbski kmetje so pravi srbski na- Oekliele po de želi šivajo perilo in ga pošiljajo vojakom. Naše vojske so uničile 3,000,000 fašistov Tudi vaša dekleta, Srbkinje. Hrvatice in Slovenke se borijo s fašisti za življenje in smrt; ker ne morejo gledati, kako Nemci« rabijo vas? vasi im mesta. Nem--3kn vojska vam krade žito. Ne dajte jim miru v Jugoslaviji. Borba ni lahka, a samo v borbi boste, našli svobodo.M vojni Slovenci v Kanadi! VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED" VAM NUDI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA ZAVAROVANJE PROTI NEZGODAM i " Mriiiaa-Bui? iMis I.iiiiiii iii'iiiiiiwiMpgpaKaHBW^^ J K EDINA SlXJVKNSiCA KORPORACIJA TE VRSTE, KI JE PRIZNANA OD DRŽAVE V KANADI hue S raii'PMiuiMMMfii^^ ..........■■MI—...............* Dolžnost \ sakepi Slovenca in Slovenke, kateri fcoiejo • dobro sebi in svojim, je. da nemudoma pristopijo _ v Zvezo. ZVEZA PLAČUJE B0LMŠR.0 PODPORO V R\ZREDtJ A — $1.25 DNEVNE PODPORE; T RAZREDU B PA $1S TEDENSKO IMA GOTOVINE DO $8000.00, TER JE IZPLAČALA IZ SVO, JEGA OBSTOJI PREKO $1QXML00 ZA BAZNE PODPORE IN OPERACIJE ~ i. t>, t j , >>■• .... 'itn vse podrot»nej&e informacij«- se tobruite na glavnega tajnika Zvi-ze: FRANK GREBENC, Si McKJILVIE AVENUE . . . KIRKLAND LAKE, ONT . CANADA n i kov, kakor naznanja department. Cenzura se bo opravljala v bazi, kjer se nahajajo vojaki, in bo veljala toliko za prihajajoča. kolikor odhajajoča pilili a. Vojjii department je tudi u./.M.i """J uobrviiti potom umietnin gn< p šejo svojim dopisovate- Xadomustilo teli prvin pa . da rabijo številko vojač- aikon zn(iostno in zato se z naslovi pismo za vojaka, na-; hajejočega se baveo Združenih držav, )>oštni department daje bledeči primer: i Private John Doc, Company O. 199th Infantry.j 27th Division, Army Post Office 801. care of Pc^t-inaster. New York City. Tudi ime in naslov pošiljatelja naj se napiše na »gornjem levem kotu 'kuverte. Vojaki v onih enotah, ki bodo kmalu zapustil« domačo baze. bodo dobili navodila, kdaj naj ljtm kega poštnega urada. To šte-vitko je mogoče dobiti le od vojaka saanega. . Raba številke vojaškega ]>o-štnega' urada je. kakor vojni (iepartiitent poudarja, velike važiu«ti. Doeim sp mnogo ne ugovarja ])i*oti rabi naslova vo^ jaške enote, dokler je ta doma, ta naslov postane vojaška tajna, čim se enota preseli drugam. Na oikak način še ne sme rabiti naslov vojaške enote, Čim se i=?ta nahaja izven Združenih drŽav. . Vojni department pro*i za sodelovanje civilnega prebivalstva v pravilnem adresiranju pisem za vojake in pri tem o-pezarja na velikansko delo dostavljanja vojaške pošte. JUGOSLOVANSKI NAROD ZA VZGLED. (J CO.) — Švicasrki li.st "Arbeiter Zeitung'" je priobčil v uvodniku dne 20. decembra članek z naslovoni "Srbska borba za svobodo," v ka te rem pravi: "Navzlic VBgm sirasnim jeValeu iz dneva v dan. .J=»go-dm anski narod odbija"-neintŠko zahtevo, da naj živi v suženjstvu." razložil, kako treba nasloviti pisma na vojake. Adresa naj .Tekom leta 1941 je bilo odprav-vsebuje in-je vojaka, n>.govn j vljenih 45.966.1B5 komadov vo-šaržo in vojaško organizacijo,'jaške poište, kar je toliko kot kakor tudi številko pravilnega vojaškega poštnega urada in pisma treba pošiljati poštarju v New Torku ali San Fran-ciseu. kakor je -pač dopisujoči vsa pošta, opravljena na leto bodisi v Grand Rapids, Mich., Sa-n Antonio, Texas, ali Akron, Ohio. Po izbruhu vojne «e je kotiČi- ZEMLJA IN ČLOVEŠKO ZDRAVJE. »Rastline potrebujejo za iz-, gradnjo svojih teles v pivi vt-sti ogljik, vodik, kit-ik in dušik. Manj važni so za rastline žveplo, kalcij in magnezij. (*'e sežgemo suho rastlino, ostanejo te prvine, v pepelu, nastane tako zvana pepelov in a. To črpaTastlina iz zemlje kjer je v različnih soleh in rabi jo za izgraditev telesa razmeroma malo. Rastline torej neprestano črpjajo iz zemlje te pr-vek hoče pridelati na' zemlji dobivati potom umetnih gnojil. ni zemlja neprestano izčrpava. Clo vek khoee pridelati na zemlji t vedno več, toda rodilnost pri-j d lkov pada zaradi izčrpanosti '£y mlje. Rektor Col in libijske univerze Butler trdi. da je razmerje m d propadanjem narodov in izčrpanostjo zemlje, t'i m b&lj je zeiiKlja izčrpana, tem bolj pada zdravstveno stanje Človeštva in tem manjša jt» tudi po-rodnost pri poedinili narodih. Izčrpanost zemlje je vzrok, da Ih-žp ljudje z lrmjetov v mesta. Napredek in propadanje etaro-veških narodov sta bila v zvezi z zemljo, na kateri so živeli. Kruh. ki ga jemo zdaj, je že kemični kruli, kajti žito črpa iz zonslie peoelovine. nadomeščene s kemičnimi gnojili. Bedil-nost kruha je znatno padla. Moderno poljedelstvo mora računati s temi dejstvi, tako nevarnimi za človeštvo. Iskati mora način in pota. kako preprečiti preveliko izčrpanost zemlje. . .....- MORSKI LEVI NAPRODAJ. Britska Columbia bi rada našla trg za prodajo morskih le-u- vov, ki ob obali Brithke Colum- danoem se .srl*»ki rodoljul^i no- bije trgajo ribičem mreže in' čejo vdati. • Z junaštvom, pol-!.iim celo krade.jo ribe. Zadnje nim požitivovanja in vrednim'čase izdelujejo iz mesa mor-občndovanja se junaško borijo J škili levov hrano za živali na za neodvisnost in svobodo svo- j farmah in za kožuhovino. jega naroda. Nernč;.",i se doslej i Mc«šo morskega lova je doni posrečilo pridobiti srbski na- bra živalska hrana, samo l(*vi-rod za sodelovanje. Nasprot- i ti jih je prefcej drago. Poisku-no, po v*eh poročilih raste od-.si so tjudi pokazali- da je olje por nepokorljivega, srbskega jmorekecra leva ravno tako uqpo-naroda proti nen^škeimi osvo-'rabno kot olje kita. . PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOBOCA MO NASLEDNJE MTTZI-KAWJH, StDVENSKE PESMI. Zbirka d narodnih pešnl Izdala Glmsbfoa Matica v , . - 7 , Ctevelandu. , vi. ' Cen»-r-»••««•••• Moški zbori OSKAR.DEV: BacBca; Ol. moj Socsei jt *ot; Kam ml, fantje, dre? ▼ vae poj- ' demo .....................JW OSKAR DEV: -.Sre&o, ljnbca moja; Ko ptlS-ca na tuje"gre; Sod; MoJ oOrn ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je TpUmila luč 48 EMIL ADAMIČ: Modra derojka (belrkranjska. ..M Vao noč pd potoci ...........JS9 Jnrjera .....................JS5 Hodi Micka domo; Kaj dmjre-jt hočem; Tdrarlea ........JSC VASILIJ MIRK In A. GROBMINQ: VetriC; Pe kradlo! ........>.Ji IZ ŠTABE zaloge pa ima.-mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali .cene: , , Ameriška almaškm Ura. 4Relmir) JI iorake himne IVedepteec« ______ M Slorenskl altordl, ^ meten% ta , možtkib zborov (Kari Adamič} Trije me&anl xberi (Glasbena Ma. ■ —" „ V pepelnKni tiofi, kantaU za seto. In erkestoe, (Settaer).~. -B M Mladini, pesmi aalnladioo • klavir-. Jem. tE. Adami«). ____________ Dve pesmi, (Prelevee) m ^ zbor in sola___ Naši himni, * ----- ' J Gorski zvezek, >, n. m M ZA TAMBURICE: ; NA gorenjskem: je PLETNO, podpouri slo-venskih narodnih pesmi sa tamburice, zložil Mar ko Bajuk ... ... o, •«• * * Slovenske ruški si .76 ZA CITREf Poduk za citre. — * zvezki — (BoieUski) _______________ ZA KLAVIR: Bori pridejo. — Koratnlra — ^ FANTJE NA VASI 18 narodnftb moSkl ebor. CtrU PreaeU. NaroČilo pošljite aa: Glas Naroda til WEST 18tb STREET NEW TORB« N. T. "O LAB NARODA"- New fid Wednesday, March 4, 1 942 T B T A IV O V L J ■ IV L 11»» "JSiviajni ča.s je že,*1 je pripomnil Toni ter se kot prvi povzp.1 iz okna. Ker se je zavedal. e odiprla, ker niso bila zaklenjena. Toaii se j*1 naravnost prestrašil. Nastalo je vprašanje, ali se je odprl bei°ru»deiua nepričakovan izhod, ali pa so jima nastavili pa^t. Sej»etaje je artofa opozoril na svoj«- razkritje. Wolkenstein je kratko in trdo odločil: "Tu preko morava, če greva tudi preko mrliče v!" Kr ipko je stisnil kij, ki, ga je držal v roki. Z revoKer-^m v levici je stopil v vežo, ki je vodila z vrta skozi hišo n/ ulico. Toni je t-koro obupano pripomnil: *'Xič nama ne pomaga. Hi-Ana vrata bodo iaprta.*' "Vrata bova razstrelila. Piedno to preprečijo prebivalci v hiši, s v a že*na ulici!"' Previdno sta s;? plaz I a naprej. Korak za korakom sta prodirala naiprej, jedva dihajoč- da bi se tako izognila vsakemu hrupu. Grof Wolkenstein je stopal na čelu." Burno nun je bilo srce v nervozni razburjenosti. * Skoraj se je bal, da bi ga izdal glasen srčni ptrip. • Mučila ga je skrb za Ix>ro. Več ur je bil že odsoten od nje. Moral jo je prepustiti zvijači in nasi 1stvu surovih sovražnikov. To ga je spratv.lo skoraj iz ravnotežja. Delal je bolj j>o instinktu, kakor po preudarku. Tudi sedaj ga je obvladala samovolja, da so za v*ako ceno Nekaj o prehrani VWakdaaijoarti ne zanimajo, opažamo zdravniki, da je v pre-Kdo se ameni za solnce, ko nam branjevalnrh zadevah največja sije dan za dnem! Kako red- nevednost v onih slojih, ki m kdo kdaj opazujeimo bujno živ- .gospodarsko najšibkejši. Iz ljenje, ki klije okoli nas y ne- teh razlogov ee je rodila zami-»tetih rastlinah in živalih; ka- sel o sklenjeni vrsti raizpravic, ko malokdaj se zavedaano tako'ki naj ponesejo med naš narod Indnoigov.stuega v nas samih. [vse ono znanje, ki je glede pre-Vse tonam je vsakdanje znano hrane važno in potrebno. Lma-žo izza tistih let, odkar se spo- jmo v našem jeziku že mnogo min jamo. In to površno po- j priobčenega o prehrani a vse znanje skoroda mori spodbudo da bi se resneje lotili spoznavati te vsakdanjosti, ko je vendar vse to pestro prirodno vršenje v nas in izven nas sila zanimivo in pomeiiftrao, bolj ko kakršne iz rednost i v prirodi ali umetno povzročeni pojavi. Ko to je po raznih knj'^^ah in časopisih razmetano in nosi zuaik priložnostnih odloirfkov brez zveze. . 'Znanje o prehranjevalnih •reeiih je silno napredovalo v zadnjih dveh desetletjih, tudi vojne in povojne »tiste so se lika čuda tiče že v slednji bitki znatno pospešile in razčistile, in slehernem črvičku in naj- Najprej pridejo na vrsto se- lnanjšem delu našega telesa, ču da, ki jim-ni primere v še tako utntetnih tvorbah človeškega davlia in človekove dlani. Plavila so vsakdanja, dolgočasna-inline pa, ker so redkejše, n nične. . iMed nezanimive vsakdanjosti spada vse ono. kar tvori na- stavki o menjavi snovi in moč v našem telesu, kakšnih in kolikih snovi nam je treba v tem ali onem položaju. Za tem pride raziiK)tri\o prehrano. Jemo to in pi- ali stnrec; bolnik ali zdrav člo- jemo ono, kakor zahteva nava da, kakor nam godi a kdo razmišlja, kaj se vrši v nas ob hranitvi, kakšne hrane nam treba v tem ali onem položaju vek. dnsevn' ali ročni delavec, V? tudi razloženo v praselmih IKurlavjih. Največjo pažnjo pa ohranimo oneiim vprašanju, kako se t>r;.hranim>o zadostno in v koliki meri! In vendar je brez škode zh delo in zdravje "SPANISH in H LESSONS'*—Španščina v SO-tlta nalogah. — flpannfca an E leska slovnica. Spisal K. D. L'Carlna. Ta kuj igra je popolna in prav nič prikrajšana. Od prve do zadnje strani je popolnoma Ista, kot jo Je pixatelj naplml in kot je !>lla prvotno Izdana za višjo ceno. Cena je zato nizka, ker ao ne porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej prlprosti stopnjevala! metodi vam Cortina pomaga, da se lahko naučite Span3Mne. To praktično učenje ima kar uaj-luauj nezanimivih lu zapletenih slovničnih pravil ter vas uči brati, govoriti in razumeti Špansko. Corrinovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji. Sole, poslaništva lu eksportne tvrdke po celem svhu. Je praktično, pri prosto in u-speSao. Prodanih Je bilo Se nad 'J.000,000 Cortinovih knjig. vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri . . . KNJIGARNI SLO VEX IC PUBLISH I NO CO., 'JI« West ISth Street, New Tork. N. Y. Cena Jp wuio $1.—. OPA KONTROLIRA CENE ČAJA. Urad upravljanja cen (Office of Price Administration) po svojih začetnih erkah nazvan OPA, je odredil najvišje ce- KUPUJTE DEFENSE BONDS STAMPS i n Note za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BKEEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas) SLOVENSKI FANTJE V8E BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MAR t BOB WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ mornariškega d^partmenta. Taka dovoljenja so bila dana v tisočerih slučajih. | DEKLE NA VRTU |OJ. MARlCKA. PKOLJAJ ' Ž IDA NA MARELA (polksi VESELI ftRATCI fmsznrks > RAJSKI OTOK Kolikokrat so že govorili in n« «« „ „ j pisali o kakem otoku, češ, da je ne, po katerih se sme prodaja- _ . . , . , , „ • .i čaj. . Caj „ .ko.-j'Wijij.'im ^ 110 uvaža iz Daljnega Iztoka in barCica m lahi k a peta ne ko pticica ta MALA zvedel rem nekaj POJDI j. MENOJ DPI. B PLANINE oremo na Štajersko ftTAJERTS vse to zelo važno v marsika-tf rem Dosrledu. . Sprejemanje, pretvaranje iu mooiabljanje hranilnih *novi je bistven del 011 tira vršenja v osvobodi in uteče iz hiše, v kateri so ga hoteli držati ujetega nas. ki mu pravimo življenje. n ga izročiti sramotni s:,'.rti. .Poča>i, s previdnostjo zveri se je plaz 1 naprej, Inez vsakega sočutja v srcu, odloč n brez prizanaša nja spraviti - pota vsako zapreko. Toni je bil manj razburjen. Sledil je groTu- jasneje ^poemavajoč nevarnost >vojet«in ustavil strtžiija, ki nni je sled i. Zaslišal je dum, ki je'^ifl jxKlolxm globokemu rednemu dihanju spečega človeka. Z napeto jk>-3ornost.ro «ta oba prisluškovala. Speči človek je moral ležati tik pred njima. Wolken.-teiii je pokkknil na tla in s prsti tipal pred s«^el>oj. Začutil jc pod rokaaiti volno ovčjega kožuha Ln v nos mu j? udarilo nmp:ijetno človeškega telesa, ki najbrže nikdar ni bilo navajeno na čistoto. Preko pota je ležal mož, čegar nope so bile obrnjene k vratosn v klet, ki so se odpirala na zunaj ]n morala vzbuditi spečega stražnika, čim so se odprla. To je bila straža, ki bi naj bila pre-pref-ila jx^bt g iz kleti. ^'olkenstein se je dvi-gn l. Pojwlno-ma tiho je šepnil Tem i ju v oho: "Straža leži tik pr?I nama. Stopiti moraš Čsto blizu k njemu in previdno stopiti preko njega,. Pazi da ne stopiš nanj." ^ Wolkenstein >e jt» ravnal po -svojem navodil«, in posrečilo s" mu je. da je prestopil -p čeira neznanca, no da bi se ga dotaknil. Toni v tem oziru ni u-spel. Bodisi tla je bil manj spreten, bodisi da je -vzel prekratek korak. Njegova noga se dotaknila telesa, ki j,^ kakor brez življenja L žalo na tleh. llropeč krik je bilo slišati, nato pa je svetel žarek razgnal temo. Lazai .je zazrl pred »seboj oba ujetnika. Se predno je odprl usta, s Toni jem .stopil na ulico, «0 jeli /a njima pokati streli. Ena izn»ed k rogelj je oplazila trotovo r' oda Wolkenstein se ni brigal za pekočo bolečino in ■i-1 mislil samo na to, da bi v divjem diru čim najprteje prišla iz osamljene ulice v kako bolj oživljeno ulico. Hropeč in opo-t kajoč se, sta tekla naprej. Vedno se jhna je ztlelo, kakor da -o jima zasledovalci za j>etami. Končno sta dospela do^ xjlouado: konjskega tramvaja, katerega zadnji vozovi »o baš odhajali. Puebio. p« Ob uličnem vogalu jima je »topil nasproti policist. /e je grof dvignil rake, da bi pobil moža 11a tla. Toni ga je zadržal. "No, 110, gospod grof- policije pa si ne sineva napraviti za sovražnika! Sicer ^>a, kakšna je naša zunanjost?" je ugotovil > hladnokrvnostjo, ki se mu je znova v rnila. , "Ali se je čuditi, ako na* <«natra za tolovaji ?" S krvav o podiplutimi očmi je grof bulil vanj. Nato je z ol>ema rokama zamahnil preko obraza in pripomnil: '•Prav govoriš. Toni. Sam že več ne veni, kaj delam." Policist je nastavil signalno piščalko na ustnico. Oba neizriamca sta se mu zdela sumljiva. V raztrgani obleki, pokriti z blatom, prahom in krvjo, sta bila videti kakor bandita AVolkenste :n se je skušal s policistom dogovoriti. "Mi dva sva tujca in stanujeva v hot-clu "Beograd." Ob savski obali so naju napadli banditi. Odvedite naju v hotel tam se vam bova legitimirala.' • Stražnik je bi prijazen mož. Prikimal je in zažvižgai za asistenco. Njegovi tovariši «0 prihiteli od v«eh strani. Tiho in skrbno se je ž njimi raagovarjal precej časa. Nato je poaval grofa, nr,j mu sled:, ker ga hoče odvesti v njagov hotel. Grof je postal nepottpežljiv. Jadrnih korakov je stopal naprej. Se vedno ga je objemalo neko tesno čustvo, neka »lutnja novih, stiašnihh dogodkov. Lora je bila arotovo zaradi njegove odsotnosti v skubeb in Colettijevi sokrivci so ji lahko nastanili kako past. . ".»..L .. (Nadaljevanj«.) * Tn življenje samo je pač ona tajna.-ki je m slečt ann človeku natl vse zaninwva. Od prehrane sani«, kakovo-ti in količine hranilnih snovi je odvisno naše splošno telesno stanje ali zdravje, ki je santo eno, ali pa bolezen, ki jih je nešteto. 'Primerna hranitev vzdržuje in utrjuje zdravje, pa tudi odpravlja mnoga obolenja; neprimerna hrana izpod jeda zdravje in povzroča raznovrstne bolezni. Pi dira na je pa tudi velikega gospodarskega pomena za večino našesra naroda. 2e v predvojni dofbi- ko narod na sploh ni živel v tolikih gmotnih tiskali, je bila prehrana tehtna postavka v proračunu vsakega gospodarstva. Fkandanes pa je srospodamki položaj našejra naroda še mno-sro težavnejši in prehrana ob^ rrm«enja gO=-podarstvo širših slojev prav ^'bčutrro. Z žalostjo a t. na^manšširini izdatki. !Ra2iprava o prehrani ne more biti zbirka ljubkih pesmi, ali kratkočasnih povesti, pač pa kar se da poljuden uvod za umevauje telesnih potrebščin r.aše^a življenje. Dr. Brectlj. po uradnih izjavah razpoložljive zaloge zadostujejo za na-daljuih pet ali šie^st mesecev, in s shujšan jem položaja v Nizozemski Vzhodni Indiji, in z nevarnostjo, ki prjeti Cevlonu, in Indiji, 11 i'-o pričakovanja za • , > , . , . happy poi.ka se je rzkaza.10, da so tamkaj^ tujem prav take ali pa še hujše teža-1 ...........I_______ ve kakor drugje. Zdaj pa pra- 35 centov komad vijo listi, da je vendarle na svetu otok, ki se ljudem 11a njem godi, kakor bi bili na rajskem otoku. Ta otok pa je, žal, za nas* silno daleč. Imenuje se 3 za $1. ~jcr< zaloge Howe ter leži celih 500 km 0 .vzhodno od Avstralije. Toda dopolnjevanje domač? preveč rožaiata. I.eta 194] je uvez čaja v Zdr.!tutli Avstralci ne smejo na ta države zmagal približno 107 mi- otok, kjer prebiva le 150 ljudi, lijonov funtov. Letna raba je Tanikajsaiji prebivalci namreč približno 100 milijonov funtov. puste tujcev na svoj otok, OPA uradnik: pa trdijo, da je ker hočejo lepo mirno med se-vrpravičeno misliti, da groce- hoj živeti. Vsi ti prebivalci slo-rijska trgovina na debelo knajano obdelujejo zemljo na te»n velike zaloge, ki jih s-plošni otoka ter potem kar skupno ži-vladiii inventorij ne prikazuje, ve od njenih pridelkov. Kar je in te zaloge bi znatno podalj-, odveč, lahko prodajo. Ker pa šale sedanje zaloge. . t zemlja silno dobro rodi, zato i- Cene. ki jih je OPA Ustano- majo ved 1^0 nuiogo blaga na vila za čaj, po znatno pod obstoječimi cenami. Čaj je ja-ko poskočil v cenah po izbruhu vojne. Višiek. ki je b'l uradno JUNAŠKA SMRT SLOVENSKEGA ČASTNIKA V VOJSKI GEN. MISAJLOVIČA. (-TOG.). — Mevl četami generala Mihailoviča >e je posebno odlikoval po ^voji hiabrosti generalUtal^i major Ivan Fle-gel. Radi te hrabrosti je bil na predlog generala Mihajlovi- ča odlikovan z najvišjim jugo-i ustanovljen, odgovarja cenam, slovanskim odlikovanjem, s^j so obstojale zadnjega okto-Karadjordjevo zvezdo z meči.Jbra, predno so cene poskočile. Zadnje poročilo trdi, da je.Uradno ustanovljene najvisje'tev tukaj. Kajpak"požeti"je že ma.ior Flegel padel v boju. -----—------------'...... - Major Flegel je bil Slovenec, doma iz Prama pri Mariboru iz odlične slovenske družine. Za-prošča ženo in dva otroka. Žena majoria Flegla je Srbktnja. Slava junaku, ki je žrtvoval živlienie za domovino, za Ju-aroclavijo! prodaj. Zato si v kratkem vsak prebivalec'tega otoka že napravi lepo premoženje. Delati pa jim ni treba mnogo, ker je, kakor rečeno, zemlja rodovitna, podnebje pa nad vse prikladno. Zato le malo delajo, pa je že- cene za čaj so prišle v veljavo dne 3. februaija VA2NO ZA NAROČNIKE Poles uhIoti Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva ftievllka pomeni meaec, druga dan ln tretja pa lato. Da did prlbra-nlte DPiKitRiio^K* dela lu itrotta«, Vre prosimo, da akniate oaro&of* no pravotaano poravnati. Pofiljite naročnino naiavocat nam ali jo pa plavajte Dih-mo xaalopo*aR ▼ VaSeic krajn all pa kaieremo lamed aaetnpnlkov, knjlh Imena ao tipkana s debelimi črkami, ker ao nprart-č«*ol ol»l«U« 1 i tudi druse naaelMne, kjer Je kaj saSlta rojakov aaa*-IJenlb. Za at op ar. k bo Vam laročU potrdilo aa plačano naročnino I ALIFOHMA : San Franciaco, Jacob Lauakln Peler (Jullg. Waiaenburs, H J. Barak INDIANA: Indlanapolia: Frank ZupančM 1 L.L1NU1H: Chicago. J. BevčU Cicero, J. FaMaa t CtUcago, OlMr« ln lillnolalN Jollet, Jennie Bamblcb La SaUe, J. Hpelleb Mascoutah, Martin Dolenc Nortb Chicago la Waakegaa. MAHILAND: ■Jtamuier, Fr. Vodopive* MICHIGAN: Detroit, L. Plaakai MINNESOTA: CblaboLm. J. Lokanlcb Ely. Joa. J. Peabel Bvelerb, Loala Goni« .Gilbert, Lotda Veaael Bibbing. John Porta MONTANA: Roondnp. M. M. Paotaa Waaboe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderiek XIW TORK: Brooklyn, Anthony Seal Oowanda. Marl BinMa Mftla Fall a. Frank Maria Worcester, Peter Bode OHIO: Barberton. Cleveland. Anton Bohek. linger, Jacob tteanlk. John Štapnla Glrard, Anton Nagode Lorain. Lonla Balant, John KuaaAa • Youngatown, Anton ttkatj OREGON: Oregon City. J. Koblar PBNNSILVANIA: Beaeemer. John Je v nikar Conemaugb. J. Breaavee Coverdale ln okolica, Joa. Paternel Import, Louis Supančlč Farreli, Jerry Okora Foreat City. Math Bamla Fr. Blo4nIkar Greraaharg. r'raak Novak Bomer City. Fr. Feraarhak Imperial, Vence Palcich Jobnatowa, Jaha Palaati Krayn. Ant. Taafel) UJaerne. Frank Balloeh Midway. Joud Žnat Plttaburgb la okolica, Philip Fragai 8teeltoa. A. Hrea Turtle Creek. Fr. ScUfrar West Newton, J^^b J or an WI8CONSIN. Milwaukee, Went A Ilia, Fr. Sheboygan, Jaarpl WYOMING: Bock Rprlaga, Laala DlamondvHIa, Joa Rotlch to, katera Je preja!. VI *»UI treb>, kakor je treba pač sejati. Pra\-ijo pa, da je dovolj, če vsak izmed njih dela 4 ure na INOZEMCI MOREJO BITI t^^nt Pa si že v kratkem času ZAPOSLENI NA VOJNIH nahere lepo premoženje. KONTBAKTIH. Vso xrpravo voilijo prebivaJ- Zastopniki federalne posre- « sami ter se pri tem baje prav dovalnice dela (U. S. Eir^lov- mbdar ™ - ment Sei.vice) obveščajo delo- ^T tlJe mf f* dajalce sirom dežel^kTso do-boje' ^ iT bili vojne kontrakte, da nan*- I** ^ ^čanje inozemcev ni prepove-^1 ^^ tamka^ v dano, razun v posebno označe-' uih slučajih. John J. Corson, ravnatelj >lniployment Service je vseim upraviteljem lokalnih posredovalnic dela, kjerkoli se nahajajo, naročil, naj razložijo izde-Jovateljent vojnega materiala da, ako odrekajo nameščen K ljudem le za to, ker so inozem-^ ci, je nekaj, kar se protivi želji federalne vlade. -Federal Security Administrator, Paul V. MxsNutt je obljubil, da §e bo začelo obširno prizadevanje razjasniti delodajalcem, da ni nikake splošne prepovedi proti zaposlovanju inozeaucev, in izjavil: Edina omejitev glede nameščanja inozemcev je v slučaju vladnih 'kontraiktov. ki so tajni, zaupni ali omejeni, in v s-ldčaju kontraktov za zrak o-plovne dele ali pritikKne. Pa celo v teh slučajih nedržavlja-ni morejo biti nameščeni, ako se 'dobi dovoljenje od vojnega, oziroma mornariškega department a, kateregakoli se stvar tiče.'* [Federalna posredovalnica dela je razposlala upravitelj3lm lokalnilh podružnic otjavo, izdano od vojnega in mornariškega departmenta, glede na-meSčamja inozemksev pri on*ef-nih kontraiktih. Iste vBeboje-jo navodila, kaj mora delodajalec storiti, da si priskrbi dovoljenje za namK*ščajn(je ino-zeraica od strani. vpjnega ali moja DEKLE JE SE MLADA P* rv komad: Naročite pri KNJIGARNI RI.OVENIC PtTBIJSHIXG CO. ti« Weat t8tb SI.. New Tarfc votlah vredni vsega zavidanja. Bog ve, če sedaj tudi tam o-koli ne slepomišijo Japonci z njihovim 44novim neredom''? ZAVEDNOST JUOOSLOV, UJETNIKOV. (JC*).) — 'Wiener Tagblatt' poroča, da je neki bolgarski general obiskal taborišča jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Italiji iz tistih krajev, ki so j'k sedaj zasedle bolgarske čete, zlasti iz okolice Pirota in Vranja. Bolgarski general je omenjenim jugoslovanskim u-jetnikom dejal, da jih bodo izpulili na svobodo, ce se hočejo vrniti na svoje domove in izjaviti. da soglašajo z bolsrarsko nadvlado. Xoben jugoslovanski ujetnik ni hotel sprejeti ponudbo bolgarskega generala. Ameriki preti nevarnost. Vsak državljan Je dolian. da pa svoji tmoinostl kupi Defense Savings Bonds in Stamp«. Jfrff # ftfrff ^^^B Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo ▼ zalogi dosti nabornih knjig,, predvsem .Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: K\T:ŠKU SBOE—«tv. 415 2Vi x 3% inCer — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 2Vi a 4 1 nCeT — 255 strani ▼atevši Sv. Kriier Pot Cena $1-50 RAJSKI GLASOVI -