X. ' 'ti NASLOV uredništva in uprmv- 1M1 W. 22nd PUce Ckic.fo, 10. OF THE GRAND CARNIOLIAN < SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered a« Second-Clais Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, Illinois, onder tht^ft of August 24, 1912. The largest Weekly in the Unit States of America. lnuad every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Pkee Chicago, IIL S r - - ■ . - s ! 0 KJK 1 ^Bas— Published and distributed nnder permit No. 808 authorised by the Art of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cfeics^filteOis. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. No. 46. Štev. 46. Cfeleago, IIL, 21. ira (November) 1917. Leto IIL Volume in. Lekatae vesli. — Danes dopoldne, dne 21. nov. se je vršil pogreb rojaka Jos. Radanoviča, ki se je predzadnjo nedeljo zvečer ponesrečil v Spo-larjevem avtomobilu na Wood St. in Blue Island ave. Ponesrečeni Radanovič je ležal smrtnora-njen cel teden v okrajni bolnišnici in je umrl vsled prizadetih notranjih poškodb ter vsled pretresenih možganov. Bolj podrobno o tej avtomobilski nesreči smo poročali v zadnji številki. Mr. Andrew Špolar, njegova žena in sinček so že v toliko okrevali, da so zapystili bolnišnico ter se nahajajo sedaj doma v zdravniški oskrbi. — Vspeh zadnjega sv. misijona v naši slovenski naselbini je bH, da se je ustanovilo minulo nedeljo brhtovščino Najsvet. Imena Jezusovega. Kaj je namen te bratovščine, bo razložil naš g. župnik v cerkvi ob nedeljah. Dokaz, da je v Chicagu veliko dobrih katoliških Slovencev je ta, da je Mr. Anton Gregorič, blagajnik te bratovščine — v enem samem dnevu dobil 106 (sto šest) novih članov, ki so vsi vplačali predpisano pristopnino. Mr. Ant. Gregorič je poznan kot ustanov-nik cerkve sv. Štefana in je zato prevzel sedaj tudi vso skrb,, ki je zvezana . a to bratovščino. On stanuje na 2112 W. 23. St. — Telefon: Canal 5306. Mr. A. Gregorič je bil od našega župnika izbran za blagajnika te družbe, ker ga vidi vsako nedeljo pr? sv. maši; naj se zato vsakdo, kdor se zanima za pomen te bratovščine obrne na tega moža,, ali pa na kakega drugega katol. Slovenca naše fare, ki razume pomen te katoliške organizacije. — Dasiravno zatrjujejo nekateri, da vsled sedanje vojne Avstrijci ne morejo dobiti ameriškega državljanskega papirja, ta prepoved v našem mestu še ni v veljavi. Minuli teden je dobil namreč drugi državljanski papir rojak John Jurečič stanujoč na Blue Island Ave. Čestitamo!—Pri tej priliki opozarjamo vse one rojake, ki nimajo niti prvega držav, papirja, da naj istega vzamejo prejkomogoče; nihče ne ve, kako hitro se lahko razmere med Avstrijo in Združenimi državami iz-premene. Pojasnila o vložitvi prošenj za prvi in drugi papir daje rade-volje uredništvo našega lista po uradnih urah zvečer, ali ob sobotah popoldne'. Na razpolago imamo tudi v mwfcm uradu različne tiskovine teh prošenj. — Te dni je. bil dotiskan novi adresar mesta Chicaga za leto 1917, ki kaže, da šteje naše mesto sedaj 2,652,900 prebivalcev, ali za 40,000 več, kot lansko leto. V Chicagu živi največ Johnsonov, 9600, tem sledijo Smithi 7240 in Browni 4280. Pri sestavi tega adresarja so letos prvič tudi ženske sodelovale vsled pomanjkanja moških moči. Ameriške vesti. GROZEN UMOR V VTRGINTJA, MINN. Zverinski zločinec je ubil s sekiro troje oseb, podom Hrvate. Naš dopisnik v Virginia, Minn., nam poroča o tem groznem umoru sledeče:. "Tukaj se je dogodil žalosten slučaj, kakoršnega gotovo ne pomni v svoji zgodovini naše mesto Virginia, in tudi ne država Minnesota. Dne 15. novembra po noči je prišel nek zločinec v hišo Pavel Alar-ja, stanujočega na 14. cesti North Side. Nepoznan morilec je s sekiro ubil tri osebe in sicer: 38. letnega rudarja Pavel Alar-ja, njegovo 38. 1. staro ženo in okrog 60 1. starega Peter Tre-pič-a, ki je stanoval pri Alarjevih. Vse kaže na to, da je bilo pri tem groznem umoru udeleženih več oseb. Vse žrtve so hrvaške narodnosti. Dosedaj so zaprli že več sumljivih oseb; ali pravih zločincev še nimajo." t Povodom tega trojnega umora je izšel dne 15. nov. opoldne list The Virginia Daily" v posebni izdaji. Iz tega lista in iz lista "The Duluth News Tribune" posnemamo o tem groznem umoru sledeče podrobnosti: Sinoči se je izvršil v hiši Pavel Alarja ,po poklicu rudarja, živečega v Virginia, Minn. N. S. eden izmed najbolj groznih umorov, kar jih pomni zgodovina naše države. Na premišljen način je nekdo udri okrog polonči v Alar-jevo stanovanje, ter je z veliko sekiro ubil Pavel Alarja, njegovo ženo, oba v starosti 38 let in njunega 60 1. starega "borderja" Peter Trenič-a. Morilec, ali morilci so prišli v Alarjevo stanovanje s ponarejenim ključem skozi zad-na vrata j ključ je našla policija kasneje na dvorišču. Kmalu po 8. uri zjutraj je hotela k^kor običajno obiskat Alarjeve Žena Nik Špeharja, ki je stanovala na 620' 15. Ave. N. S.; ker so bila hišna vrata zaprta, je Mrs. Lucija Špe-har pogledala skozi okno, če se Alarjevi spijo, ali ne? Kmalu zatem je prišel na obisk k Alarjevim tudi sosed Math Ivankovič, na kar sta oba skozi neka stranska vrata stopila v Alarjevo stanovanj in našla tri umorjene osebe ležeče v mlaki krvi. Takoj zatem je bila obveščena policija, ki je prihitela na lice mesta s pomožnimi šerifi, zdravniki in polic, načelnikom. Takoj pri vhodu v kuhinji je našla policija okrvafvljeno veliko sekiro, naslonjeno ob steni. Na kuhinjski mizi je pa ležal v avstrijskem?? jeziku napisan listek sledeče vsebine:4' To se je zgodilo, ker ste bili proti cesarju. Prispevali ste za Rdeči Križ in rekli, da naj gre cesar k vragu. — Nikar nas ne iščite, kajti vsakega, ki nas bo poskušal najti, bo zadela taka kazen." < Policija je našla v prvi spalni sobi umorjenega Pavel Alarja ležečega ife postelji, z nizdol visečo, popolnoma razbito glavo; poleg svojega moža je ležala tudi mrtva Mrs. Alar, tako, da so se ji noge dotikale tal in njeni možgani so bili vsled udarca s sekiro razškropljeni po steni, tleh in postelji; v bližnji spalnici so pa našli na postelji mrtvega "border-ja" Peter Trepič-a; da je bil Tre-pič umorjen v spanju, se da sklepati iz tega, ker je ležal sredi postelje s sklenjenimi rokami. Policija navaja dva vzroka o tem groznem umoru. Prvič, da se je isti izvršil namenom oropati to družino in drugič iz političnega vzroka. Sosede Alarjeve žene govorijo namreč, da je ista prejšnji dan kazala $1500 v bankovcih in da je Mrs. Alar baje tudi poleg tega še posebej dvignila $2000 iz banke. Zdravstveni komisar Dr. Crowe je našel pri preiskavi Alar-jevega stanovanja med perilom Mrs. Alar denarnico z $60 gotovine ,kar so roparji najbrž pregle dali. Drugi vzrok tega groznega umora pripisuje policija politiki, ozir. nemškim in avstrijskim zarotnikom. V hrvaški naselbini na Virginiji je veljala namreč Alar-jeva hiša kot zelo domoljubna, ali patrijotična, ker ni držala z Avstrijo. Pok. Alar je kupil za [rajevnih društvih naše Jedno-fbojno spoštovanje, ekonomija loram, da sem ravno pred ne-ritožbe članov napram uradni- S tem naznanjam vsem društvom, spadajočim pod okrilje K. S. K. J., da se nam zopet bližajo wolitve društvenih uradnikov in uradnic; torej čas glavnih letnih s%j se bliža, ko si bodete morali izbirati vaše uradnike, ki bodo vodili društvo v letu 1918. Cenjeni mi sobratje iu sosestre! Mogoče se mnogoteri izmed vas še ne zaveda, kako važnega pomena so volitve uradnikov pri društvih. Pomnite, da uradnik društva ni izvoljen samo zato, da bi nosi? im*» uradnika; morda se dotičnik popolno ne zaveda svojih uradniških dolžnosti, ki so mu predpisane v društvenih in Jednoti-nih pravilih? Če morda kasneje kak drug član opozori takega uradnika na to, potem se pričnejo prepiri, sovraštva, suspendacije in celo izločitve pri društvu, — včasih popolnoma po nepotrebnem. In če pogledamo stvar od druge strani, jo vidimo pa zopet nasprotno. Resniea in dejstvo je, da si predstavljajo nekateri člani društvene uradnike za njih hlapec, ali celo sužnje. Pri tem taki člani pričakujejo in celo zahtevajo, da naj se uradniki ali uradnice ravnajo po zahtevi, ali po narekovaiuu članstva neoziraje se na predpise društvenih in Jednotinih prava, tako, da se lahko danes trdi, da v sievilnily slučajih nima člansttf nobenega spoštovanja in pokorščine do svojih uradnikov in r^no tako tudi ne uradniki do članstva. Vsled tega se kaj rado vnamejo prepiri ter spletke pri društvu, kakor sem že omenil. Mogoče bodo nekateri rekli, da to ui resnica, kar sem baš sedaj navedel in omenil. Pri tem omenjam še enkrat, da se tako ne po-;>nja pri vseh, tennič samo pri nekaterih društvih/ naše Jednote Resnica je, da vlada pri nekaterih te prava bratska ljubezen in me in pravo gospodarstvo; omeniti pa koliko dnevi pregledal meni došle Krtin in naobratno, — katere sem prejel v roke v rešitev tekom zadnjih 6 let, — da mi ni pri tem preostajalo drugega, da sem napisal te vrstice v pojasnilo in poduk člaueta(icam) K. S. K. J. baš v dobi, ko se bodo vrftHe gkivne iMft^weji^fc^tH-dnttovH*. Gotovo se še vsi dobro spominjate, da sem jaz začetkom mese ca decembra lanskega leta objavil v tem listu podučljiv članek glede volitve uradnikov pri krajevnih društvih. In danes lahko trdim in rečeni, da, pri katerih društvih se je upoštevalo tedanje moje navodilo in nasvete, da je ostal pri istih društvih mir in bratska ljubezen; pri onih društvih pa, kjer se tega ni vpoštevalo je ostal vedni prepir ter sovraštvo. — Ravno sedaj imam v rokah eno prošnjo pred seboj od nekega društvenega odbora, v kateri se me prosi, da naj tega odbora prestrogo ne kaznujem. — Pred nekaj dnevi nazaj sem zahteval od tega odbora neke vrste pojasnila; v odgovor sem pa prejel pismo sledeče vsebine: "Mi nismo bili izvoljeni v odbor zato, da bi izdajali naše člane, in če hočete kaj poizvedeti, pridite se sami o tem prepričat."-- In danes, ko me prosijo ti usmiljenja, — kaj jim naj jaz odgovorim?? — Zatorej Vas cenjeni mi sobratje in sosestre prosim da ne vpošte-vate pri prihodnjih volitvah uradnikov in uradnic ne sorodstva, ne prijateljstva, ne naklonjenosti, ne "biznesa," ne zamere; —ozirajte se samo na zmožnost oseb ozir. izvoljenih uradnikov. — Pri tem povdarjam, in naglašam, da se bo od 1. januarja 1918 naprej držalo v prvi vrsti odgovornim samo uradnike(ice) krajevnih društev za vse prestopke v notranjih poslovanjih društva. K sklepu naj še omenim, da ima vsak član in članica, bodisi že uradnik društva, ali pa ne, — na razpolago pravila K. S. K. J. ter da je sleherni zavezan ta pravila vpoštevati, spolnjevati in se po njih ravnati; kdor pa tega ne bo hotel vpoštevati, bo imel nemile posledice; takemu članu, ali odborniku se ni potreba kasneje obračati na gl. uracfrza usmiljenje. Upajoč, da bodo te moje besede pri društvih naše čislane K. S. K. J. obrodile dober sad, vas vse skupaj sobratsko pozdravljam, že-leč vam najboljšega uspeha pri deeemberskih letnih volitvah, tet ostajam vam vdani Pavel Schneller, « gl. predsednik K. S. K. J. Cleveland, Ohio, dne 14. novembra 1917. / ali ženskega spola bo tudi prepovedano živeti ali potovati po District of Columbia, ker je ozna čeni distrikt proglašen vojaški zoni; vsled tega bodo morali vsi, v tem distriktu živeči Nemci, ki nimajo še državlj. papirjev — za pustiti svoja t bivališča v District of Columbia; nihče izmed njih ne bo smel več zanaprej prestopiti ozemlje tega distrikta. x ' Predsednik Wilson daje v svoji proklamaciji dalje bolj natančna navodila glede registracije in nadzorovanje sovražnih inozemeev in izroča ta zadevo ' generalnemu državnemu pravdniku v oskrb. Zanaprej se bodo morali vsi sovražni inozemci registrirati na določenih mestih, tolikrat in na tak način, kakoršnega bo določil generalni državni pravdnik. V svrho reda in kontrole bodo morali nositi pri sebi vsi sovražni inozemci posebne registracijske kartice; vsako selitev, premembo dela in naslova bo treba pri policiji naznaniti. Vse, dosedaj Nemcem izdane legitimacijske kartice se bo preklicalo. Nove določbe za nabornike. Washington, D. C., 17. nov. — Generalni profos Crowder je izdal danes nove določbe glede žrebanja vojaških nabornikov.* Te določbe stopijo v veljavo dne 20. novembra t. L Zaeno je generalni profos sporazumno z vlado pre- nja in odpuste iz prvega žrebanja^ Novo izbiranje nabornikov se bo pričelo dne 15. dec. Vsak jzmed registri ranče v bo dobil po pošti posebne vrste dopisnice, katere bo moral izpolniti in poslati v določenem času krajevnemu odboru naborne komisije. Po novi določbi se je razdelilo registrirance v 5 razredov; vsi registriranci, spadajoči v razred I., bodo najpreje poklicani pod orožje. Po novih določbah se bo v prti vrsti pazilo, da ne bodo vpoklicane v vojaško službo osebe, ki preživljajo svoje družine, kakor: ženo, otroke, že priletne stariše in nedoletne brate in sestre. Zaeno se bo na podlagi nove naborne določbe uvedlo posebno vrsto delavcev, ki bodo od države odpoklicani in določeni tudi za raznovrstno delo po državnih tovarnah municije, i. t. d. Inozemske vesti. večji znesek "Liberty" bondov in je tudi rad prispeval za Ameriški Rdeči križ. Morda so njegovi prijatelji porabili to priliko in vzrok za svoj grozen čin? Zdravnik je dognal, da je pri vseh treh žrtvah nastopila smrt hipno in da se je najbrže umor izvršil okrog polnoči. Pomožni šerifi so se takoj podali v vse bližnje rudarske naselbine, da bi izsledili sovražnike Alarjevih. Dosedaj se nahajajo pod ključem: Math Ivankovič, Mike Ivankovič} Math Frankovič, Mike Soronko-vič, Mike Brozovič in Steve Fer-kovič, — vsi stanujoči v bližini Alarjeve hiše in Mike Trepič iz Aurore, Minn. Vsi hrvaški prebivalci North Side okrožja so pa mnenja, da je morilec na varnem, ali skrit in iz strahu nočejo bolj obširno o morebitnih vzrokih tega umora govoriti. Trupla vseh treh žrtev so bila dne 16. nov. ob-cfeieirana in se nahajajo v prostorih pogrebnika Leslie. Pri razte- lesenju Alarjeve žene se je dognalo, da bi morala kmalu postati — mati. Ker je zbudil ta umor na Iron Range, ali v železnem okrožju države Minnesote splošno razočaranje in razburjenje, prihajajo cele trume radovednega ljudstva gledat nedolžne žrtve tega bestijalnega umora; vsakdo želi, da bi prišli zločinci čim preje v pest roke pravice. Bolj strogo postopanje z inozemci. Washington, D. 0., 19. nov. — Danes je izdal predsednik Wilson novo proklamacijo, ki se tiče vseh, v Združenih državah živečih sovražnih inozemeev (alien enemies). Na podlagi nove postave se bodo morali vsi inozemski sovražni pedaniki registrirati* za potovanje bo(*) morali imeti posebna dovoljenja; takim bo dalje prepovedani približati se 100 jardov blizu kakega obrežja, luke, pristanišča, kolodvora ali skladišča; takim osebam, bodisiže moškega Dr. Janez Ev. Krek umrl. Iz Ženeve v Švici je došla te dni preko Londona v Združene države žalostna vest, da je dne 10. oktobra t. 1. v Ljubljani umrl dr. J^nez Ev. Krek zadet od srčne kapi. Kakor znano, je bil pokojni dr. Krek več let državni in deželni poslanec in vodja Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem; zadnji čas se je osobito zanimal za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v novo svobodno in neodvisno državo. Tem povodom je izdal pred letom v neki tiskarni na Nemškem tudi obširen strokov-najški opis Slovencev, katerega je pa avstrijska vlada konfiscirala. Dr. Krek je bil rojen pred 51 leti pri sv.Gregoraju blizu Ribnice na Kranjskem; oče mu je bil učitelj ondotne ljudske šole, ki se je zatem s svojo družino preselil v Selce na Gorenjsko. Kmalu potem, ko je dr. Krek dovršil svoje bogoslovje študije, se je posvetil političnemu delovanju; zanimal se je vedno za težnje slovenskega ljudstva, da je bil večkrat izvoljen v državno in deželno zbornico. Zadnji čas se je osobito boril z voditelji škodljive politike; pred vse nT z dr. Šusteršičem, ker ni odobraval dr. Krekovih idej in načel. Slovenci še niso imeli na narodnem polju bolj vestnega in marljivega moža, kakor je bil pokojni dr. Janez Ev. Krek, ker je živel in delal samo za blagor slovenskega delavskega ljudstva; vsled tega moramo smatrati dr. Krekovo smrt za največjo in nenadomestljivo izgubo med slovenskim narodom, osobito v sedanjih kritičnih časih. Naj mu bo ohranjen časten in večen spomin! Z italijanskega bojišča. Italijanski glavni vojni stan, 17. nov. — Dasiravno so Nemci in Avstrijci z vso silo skušali do cela prekoračiti reko Piave, se jim ta nakana ni posrečila, kajti naš* armada s pomočjo angleške in francoske artilerije jim je na daljno pot prodiranja do cela zaprla. Ako se bo zavezniškim četam posrečilo obdržati sedanje pozicije, se ne bo mogel sovražnik nič več naprej pomikati, dasiravno je avstrijski general vitez Kro-batin in general Boroevič spravil vse svoje čete že na Asiago planoto v bližini reke Piave. Vojaški inženirji so namreč odprli velike jezove reke Piave in Sile, vsled česar je voda poplavila več kilometrov ozemlja na okoli, kjer tabori sovražna armada. Vsled te povodnji je utonilo že na tisoče in tisoče avstrijskih in nemških vojakov. Na ta način so Italijani rešili začasno tudi mesto k^ je i>ik» v veliki nevar- nt Esnečani so še vseeno v strahu. Benetke, Italija, 18. nov. — Iz strahu pred vpadom sovražnika je pričelo te dni prebivalstvo Benetk mesto zapuščati. Od 160,000 prebivalcev živi sedaj v mestu samo še kakih 20,000. Vlada je tudi odredila, da se je vse zgodovinske dragocenosti premestilo na varno. Da bi sovražnik ne porušil najbolj znamenitega in zgodovinskega mesta Italije, se je sv. oče obrnil s prošnjo na avstrijskega cesarja, da naj ne dovoli obstreljevanja Benetk. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 19. nov. (preko Londona). — Uradno se poroča, da so si nemško-avstrijke čete na severni italijanski fronti osvojile dve važni strategični postojanki, Duero in Monte Carnelle. Isto-tako so se morali tudi Italijani daleč nazaj umakniti iz svojih pozicij ob hribu Tomba. Papež se bo podal na Špansko. Rim, Italija, 19. nov. — V vatikanskih krogih se govori, da se španski kralj Alfonz poganja s sv. očetom, da naj se slednji preseli v kako mesto na Španskem, kjer ne bo imel toliko težkoč kakor sedaj, ko se nahaja v državi, kjer se vrši vojna. Na Španskem bi bil sv. oče lahko kot na nevtralnem ozemlju popolnoma neodvisen. Sv. oče se dosedaj še ni izjavil, je li bo ugodil želji španskega kralja ali ne? D'Annunzia padel v vojni. Rim, Italija, 19. nov. — Znani italijanski pesnik in dramaturg, Gabriele D'Annunzio, ki je bil pri-deljen italijanskemu letalnemu oddelku, je te dni padel na obmejni fronti. To vest se sklepa, ker se Annunzio ni več vrnil nazaj s svojim letalom od sovražne strani. Vendar vojni oddelek še uradno ne potrjuje vesti o Annun-zijevi smrti. Pershingove čete v ognju. Ameriški gL vojni stan v Franciji, 19. nov. — Na neki točki francoskega bojišča se je vršil sinoči živahen dvoboj med ameriško artilerijo in sovražnikom; tako je naletela tudi neka ameriška patrulja na neko nemško patruljo, vsled česar je padel en ameriški vojak. USTNICA UREDNIŠTVA, Ker se boda vršile prihodnji mesec pri vseli društvih naše Jednote glavne, ali letne seje in voli-tve uradnikov, praimo s tem solbr. tajnike, da naj nam pošiljajo pravočasno dopise in naznila o teh sejah. Sleherni tajnik ve kedaj afoo-rujie društvo, torej lahko spiše naznanilo že par dni popreje, ne pa šele zadnje dni pred sejo. Pišite, ali sestavite društvena naznanila na kratko in jedrnato in ni potreba dopisov preveč na dolgo raategovati, vsakdo rajši čita bolj kratek in jedrnat dopis kot pa bolj dolgega. Odpošljite nam pa dopis (naznanilo) pravočasno ali tako, da ga prejmemo najkasneje do sobote v roke; naznanila katera nam bodo došla v roke neposredno pred zaključkom in izdajo lista ne bodo prioibčena v prih. številki. (Prosimo torej še enkrat vse soibr. tajnike, da blagovolijo te vrstice vpoštevati in se po njih ravnati. Uredništvo "Glasila K. S. K. J." od 1. do 16. leta starosti proti 15c rednem mesečnem asesmentu ta $100. — posmrtnine. Člani otroškega oddelka lahko postanejo aktivni člani Jednote, ko dopolnijo 16 leto. O otroškem oddelku hočem bolj obširno in natanko iz-pregovoriti na prihodnji seji. Nadalje še priporočam članom našega društva, da naj si volijo na prihodnji seji take člane uradnikom za leto 1918, katerim ie kai napredek društva in Jednote pri srcu ne pa samo za .... , ki bodo vodili društvo po pravilih K. S. K. J., za napredek in procvit društva in K. S. K. J. Sobratski pozdrav do vsega članstva K. S. K. J. Josip Russ, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. ?v. Štefana štev. 1 Chicago, 111. Vsem članom gori omenjenega društva se uradnim potom nazna nja, da se vrši prihodnja mesečna, oziroma letna seja v nedeljo, dne 2. decembra popoldne ob 2. uri. Ker je ta seja velevažnega pomena, veže dolžnost vsakega člana, da se iste zanesljivo udeleži. Na tej seji se bo namreč volil odbor za leto 1918 in imamo poleg tega za rešiti,še več drugih važnih točk. Žal, da je tudi pri našem društvu veliko takih članov, ki ne pridejo tekom celega leta niti enkrat na sejo; zatorej naj vsakdo izmed takih članov žrtvuje saj e-no popoldne v letu za društvo in naj pride na glavno ali letno sejo dne 2. decembra. To je edina seja v celem letu, da se ukrene kaj koristnega za društvo in da se izvolijo dobri uradniki, ki bodo delali za napredek in korist dru NAZNANILO. . S tem se uradno naznanja vsem članom društva sv. Petra štev. 30 Calumet, Mich., da se je na zadnji seji po vseh navzočih članih sklenilo, da se vrši generalno ebo-rovanje našega društva v nedeljo dne 2. decembra ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih cerkve ne dvorane. Zaeno se vsi člani strogo opo zarjajo, da se gori naznanjenega zborovanja zanesljivo in v polnem številu udeležijo. Na tej seji se bo volil še en posebni odbor, katerega dosedaj še nismo imeli; ta odbor je društveni porotni odbor, po zahtevi glavnega urada K. S. K. Jednote. S sobr. pozdravom vsemu članstvu Mihael Maierle, predsednik. Paul K. Madronič, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Alojzija št. 42 v Steeltown, Pa. S tem se uradno naznanja, da se je na seji dne 15. nov. t. 1. sklenilo, da bomo imeli na Zahvalni dan plesno zabavo, to je v četrtek dne 29. nov. 1.1. Upam, da bode vsakemu uga jala ta zabava, ker bomo imeli tudi pečenko. - Godba, katera nam bo igrala, štva. Torej naj pride na prihod-, ^ „pleh muzika»y yabi se tudi MAt/v rti i iilo ti nodmro 4 I T*11 — ( _* njo sejo sleherni član nagega društva; izjema je le bolezen. Naj še h koncu pripomnim, da je bilo na zadnji naši redni seji dne 3. nov. enoglasno sklenjeno, da se udeležimo veselice, ki jo pri redi društvo sv. Jurija štev. 960 G. O. F. na Zahvalni dan popoldne (dne 29. nov.) v Hoerberjevi dvorani. Torej je pričakovati, da se bodo člani našega društva te veselice v obilnem številu udeležili. Bratski pozdrav Anton Stonich, II: tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio. S tem naznanjam članom našega društva, da je bilo na seji dne 4. novembra t. 1. sklenjeno, da bo imelo društvo izvanredno sejo v nedeljo, dne 25. novembra 1917 v Knavsovi dvorani popoldne ob 2. uri. Vsled tega so prošeni vsi člani, da se te seje polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu imamo več važnih točk za rešiti, kakor: Točko glede skupne bolniške podpore pri K. S. K. J., ali bolniško centralizacijo; dalje imamo na vrsti razdelitev Jednotinih certifikatov (policy) članom, ki jih še do danes niso dobili; dalje je na dnevnem redu prememba oporok, ali certifikatov, kateri želijo dediče na certif. premeniti; tudi i-mamo na tej seji vpisovanje otrok v otroški oddelek K. S. K. J. in volitev uradnikov za leto 1918. Torej so uljudno prošeni člani goriimenovanega društva, da se polnoštevilno udeležijo te seje. Vsaka glavna, ali letna seja je za vsakega člana velikega pomena in tako tudi za društvo. — Prepričan sem, da je več članov našega društva, ki morebiti že niso bili celo leto pri seji. A dolžnost bi mu naj bila, da se tak član udeleži vsaj letne seje, kajti marsikateri član še do danes morda ne ve, da se morajo vsi stari certifikati oddati, ali zamenjati za nb-ve, akoravno je tega že 2 leti, ko se novi certifikati izdajajo in so stari cert. neveljavni. Marsikateri član tudi povprašuje, kaj je prav za prav otroški oddelek pri naši Jednotif — To je oddelek, v katerega lahko člani K. K. J. zavarujejo svoje otroke vse druge na to zabavo, a ne samo člane ali članice. Pričetek zabave bo ob pol 8-ih. Vstopnina za moške 25c, za ženske pa 10c. Za člane (ice) našega društva se bo vzelo za moške 25c, za ženske pa 10c pri mesečnem asesmentu v decembru mesecu. Za čast katero bodete po svoji vdeležbi izkazali našemu društvu, ki se vaši naklonjenosti vljudno priporoča, se vam v imenu društva že v naprej prisrčno- zahvaljuje Vaš Vam udani Anton Malesich, tajnik NAZNANILO. Iz urada dr. Vit. sv. Flori j ana št. 44. South Chicago, 111. Vsem članom našega društva se naznanja, da bomo imeli glavno ali celoletno sejo v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. Pri tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918 zatorej se morate te seje u-deležiti v polnem številu; kdor se te seje ne udeleži, bo kaznovan, kakor društvo določi. •Nadalje tudi pro»im one člane, ki dolgujejo društvu ve« ali manj, da poravnajo svoj dolg; ker jaz ne mislim še izanaprcj prevzeti tajniškega posla, zatorej je potrdbno, da se vse v redu odda novemu tajniku kancem leta. Pri tej priliki tudi naznanjam, da bo imelo naše društvo svojo veselico na starega leta dan, to je dne 31. decembra. Že vnaprej prosim in opozarjam člane, da se naj vsak udeleži te veselice, ker to bo ejlina naša veselica to leto; traba je, da se kaj naredi v prid društv. blagajne, ker stroški so veliki, dohodki pa .bolj mali. Vsaik član mora plačati $1. v prid blagajne, če že pride na veselico dr. sv. Alojzija it. 47. Chisago. HI. S tem naznanjaim članom našega društva, poBefono tistim, ki niste bili na zadnji mesečni seji dne 11. nov. da je društvo enoglasno sklenilo, da se udeležimo veselice, katero priredi dne 29. nov. (na Zaihvalni dan) društvo sv. Jurja št. 960 C. O. F. v Hoerberjevi dvorani na Blue Isld Ave in 21. Fl. Vsak član naj gleda, da pride naravnost na veselico ob 3. uri popoldne. Torej adruiženi sobratje, naj se vsak član malo potrudi in naj se udelefci skupno ta dan veselice. Pomisliti je trefoa pri tem, da je tudi dr. sv. Jurja s svojo obilno udeležbo na našem zadnjem pikniku 26. avg. dosti pripomoglo, da smo naredili $326.10 čistega dobička za našo blagajno. Torej odbor želi in upa, da se bo vsak član našega društva te veselice udeležil in sicer okrog 3. ure popoldne. Nadalje je bilo tudi sklenjeno na seji dne 11. noveimlbra zaradi letne seje, ki se bo vršila dne 9. decembra 1017, da kateri član se te seje ne udeleži, bo moral plačati 50e kazni, ker pri tej seji se bo volil odJbor za leto 1918. - Torej člani, ki stanujete tukaj v mestu- naj vsak pazi, da pride zagotovto na to sejo; kdor se ne more te glavne ali letne seje udeležiti naj se pravočasno pismenim potoni' opraviči pri podpisanem tajniku in vsa taka pisma se bo potem ne seji prečitalo. Opozarjam tudi člane, da mora imeti vsakdo vse svoje prispevke za društvo na tej seji (9. dec.) poravnane in tudi člani ki še niste plačali $1. — za piknik. Na tej seji mora biti vse v redu in plačano. Kdor ima pri sebi še kaj tiketov od našega zadnjega piknika, naj iste prinese na prih. letno sejo. Prosim da jih zanesljivo vrnete kolikor jih je kdo prejel, ali pa oddaste zanje denar. Upam da to zadostuje in da bo vsak član našega društva upošteval to uradno naznanilo. S sobr. pozdravom John Wukshinich, tajnik. 2432 So. Hanvlin Ave. ^^^^^^^^ St., Pbgh., Pa., hotelirja Mr. Nik Zebuhar, 4901 Hatfld St., Pbgh., Pa, hotelirja Mr. M. Bubanovič, 5164 Butler St., Pbgh.*Pa., hotelirko Mrs. Carr, Cor 48. St. and Plumer St., Pbgh., Pa., lastnika 'Slov. gledališča, Mr. Frank Rogina, 5107 Butl-rer St., Pbgh., Pa., slovenske mesarje: Mr. Klobučar in Rogina, 5236 Butler Street, in Josip Tičer, 5155 Butler St., Pbgh., Pa., slovenske groceriste: Mr. Frank Gaspar, 5117 Butler St., Pbgh., Pa., Mr. M. Kroteč in Flajnik, 145—48. St., Pbgh., Pa., Mr. Tom. Garešič, 5155 Butler St. (slov.-hrvaška grocerija), Pbgh., Pa. Slov. hrv. prodajalno oblek Mr. Mikuš, 4915 Butler St., Pbgh., Pa.; slovenska krojača: Mr. Malič in Sloboden, 5110 Butler St., Pbgh., Pa., Mr. Rud. Mesnar, 5239 But ler St., Pbgh., Pa.; lastnika slov. kegljišča Mr. Frank Golob, 5427 Butler St., Pbgh., Pa.; Slov. hrv. Pool Room Mr. Rud. Kordič, 5167 Butler St., Pbgh., Pa. Najboljšega in znanega pogrebnika M. A. Hanlon, 5126 Butler St., Pbgh., Pa. Založnika pive in prodajalca viške Mr. J. E. Brackney, 51 Butler St., Pbgh., Pa. S tem se lepo zahvaljujemo vsem tu označenim tvrdkam za vaše oglase in vam kličemo še enkrat: Na veselo svidenje na Zahvalni dan na 57. St. v K. S. Domu. Da boste tam dobro postreže-ni, zato vam jamči odbor. Slovenci in Hrvatje! Podpirajte naše slovenske in hrvaške trgovce in podjetnike. Držite se gesla: Svoji k svojim! Veselični Odbor, dr. št. 81 K. S. K. J. NAZNANILO. to svrho kupiti za $1. tiketov; to bo za pijačo; kdor ne pride na veselico, mora ta znesek vseeno plačati. Pri zaključku pa še pozdravljam vse člane našega društva in vam že nsqyrej želim vesele božične praznike ker se gotovo pred Božičem ne bom več oglasil. J. Smrekar, tajnik. (No. 46—47.) NAZNANILO IN VABILO. Stem dajem na znanje vsem članom društva sv. Jurija štev. 64 Etna, Pa., da priredi naše društvo domačo zabavo v korist svoje blagajne in sicer dne 29. novembra, na Zahvalni dan v prostorih Hrvaškega zabavnega kluba na 28 Bridge Str., Etne, Pa. Zato so vsi člani uljudno vabljeni in naprošeni, da se goriime-novani dan udeležijo društvene izabave in tako pripomorejo k boljšemu finančnemu uspehu. Veselica se prične ob 2. uri popoldne. Dalje naznanjam vsem članom našega društva, da se bo vršilo glavno zborovanje, ali letna seja in volitev novega odbora za leto 1918 dne 9. decembra, točno ob 2. uri popoldne. Te seje se mora udeležiti vsak član; kdor se te seje ne udeleži, bo kaznovan po društvenih pravilih, izjema je le bolezen in nujno delo. H koncu opominjam še vse one člane, ki kaj društvu dolgujejo, da do te seje poravnajo svoj dolg, tako, da bo zamogel izročiti stari odbor novemu odboru čiste knjige. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., John Skoff, tajnik. Članom dr. sv. Družine štev. 136 K. S. K. J*, v AVillard, Wis. se naznanja, da se vsi udeležijo prihodnje glavne letne seje dne 2. decembra ob 1. uri poDoldne, ker isti dan bode volitev odbornikov za leto 1918. Član, kateri se ne udeleži te seje, Napade kazni $1.00 vsled sklepa zadnje seje z dne 4. novembra. Ob enem se prosi člane, ki so zaostali z mesečnimi asesmenti, da naj poravnajo svoj dolg tekom meseca decembra, da se zamore tako oddati čisti račun novemu edboru z novim letom. Sobratski pozdrav Frank Perovšek, tajnik. Iz urada dr. Mar. Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J., Pittsburgh, Pennsylvania. Vabilo na plesno veselico, katero priredi dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa., dne 29. novembra, to je na Zahvalni dan v K. S. Domu na 57. St. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 25c za moške in ženske. Ob enem se vrši ta dan 20. letnica obstanka našega društva. Tem potom najuljudneje vabimo vsa cenj. slovenska in hrvaška društva in vse slovensko in hrva-ali ne. Vsak član mora namreč v teko občinstvo iz našega mesta in okolice, da se te naše prireditve mnogoštevilno udeleže. Posebej pa še vžtbimo naše cenj. slovenske in hrvaške hotelirje ali gostilničarje ter vse trgovce kakor: hotelirja Mn. Frank Cvetič, 3104 Butler Sjt., Pbgh,, Pa., hotelirja Mr. John Balkovec, 5400 Butler St., Pbgh., Pa, hotelirko Mrs. Mary Jambrožič, 4517 Butler St., Pbgh., Pa., hotelirja Mr. Peter NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 Sheboygan, Wis. S tem opozarjam vse člane našega društva, da je prihodnja seja zadnja seja tega leta. Vsak član je pod kaznijo navezan, da se te seje zanesljivo udeleži. Zaeno prosim cenj. sobrate, da prinesete seboj na to sejo na lističu papirja snisan Vaš naslov. Če tudi imam morda že vaš naslov, bi rad vseeno uredil pravilni adresar za prihodnje leto za novega tajnika. Seja se prične ob pol 2. uri pop. Jaz bom v dvorani že ob 1. uri, da bo lahko vsakdo plačal svoje prispevke predno se preide na dnevni red seje, na kateri imamo več važnih točk za rešiti. ' Zaeno prosim vse gg. odbornike našega društva, da se naj zberejo v dvorani dne 28. novembra k odborovi seji. Torej na svidenje! Pozdrav do vseh članov našega društva in naše Jednote. Frank Mikolič, tajnik. & NAZNANILO. Iz urada društva sv. Marije Magdalene štev. 162 K. S. K. J., Cleveland, O. se tem potom naznanja članicam, da se vrši prihodnja seja ob navadnem dnevu in v navadnih prostorih to je prvi pondeljek v mesecu decembru v šolski dvorani in sicer ob 7. uri zvečer, namesto ob 8. uri. Prošene so vse cenjene članice gorioznačenega društva, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo te seje, ker bodo prišle ja-ko važne stvari na dnevni red. Opomnila bi rada, da bo ena najvažnejših točk na dnevnem redu volitev društvenega odbora za prihodnje leto (1918). Pridite \se in skažite se, da ste vnete članice društva in nače slavne Jednote. Kadar pa pride volitev na dnevni red, dobro premislite, pre-vdarite in izvolite si odbor, kateri bo deloval za korist društva in Jednote. Prosim tudi, da se cenjene sestre toliko zanimajo za društvene reči, da bo vsaka imela svoj asesment plačan do 15. decembra, ker to bo zadnji dan pobiranja ase-smenta. Še nekaj: Rada bi omenila članicam radi otroškega oddelka. Moje mnenje je, da vsaka članica, mati ima dolžnost vpisati svojo mladino v otroški oddelek katoliške Jednote. Zakaj? Zato ker pri tem storijo nekaj v blagor svojih otrok, in tudi pospešijo napredek naše slavne in dične Jednote. Naša cenjena organizacija, katera je sedaj najstarejša, najtrdnejša in največja slovenska katoliška podp. organizacija v Ameriki, bo le tedaj napredovala, in postajala trdnejša in trdnejša, a-ko boste zapisale svojo mladino v otroški oddelek. Zakaj? Zato ker se bo otroški oddelek razvil in Je-dnota bo dobila vrle slovenske mladeniče in dekleta za svoje čla: ne in članice, ki bodo- kakor stebri podpirali in delovali v korist društva in Jednote. Otroci se, ako so pri Jednoti že od malega nekako privadijo in ko pridejo v leta, s ponosom odgovorijo na vprašanje: "ako spadajo h kakšnemu slovenskemu društvu?" Da! Jaz spadam k društvu — št. — K. S. K. Jednote. Da ne bodo na tako vprašanje povesili glave in sramotno odgovorili: "No. I dont want to belong to a Grainer or a Greenhorns organization. ^Ne! Jaz ne maram spadati k Grinarski organizaciji). Jaz rajši spadam h angleški ali nemški organizaciji.) Za vse ima ponos, toda svojega materinega jezika, slovenščine se pa sramuje. To ni prav. To je sramota ! Sestre, na noge torej! Dajte, da bomo imele vsaj 50 članov in članic v otroškem oddelku do 1. januarja 1918. Asesment za otroški oddelek je sledeč: Pri vstopu plačate 75c za vsakega otroka, to je 50c pristop v Jednoto, 10c knjižica in 15c mesečni asesment; potem pa vsak mesec samo 15c to je vse. Ako se pa smrt pripeti, se pa izplača sta-rišem $100.00 za pogrebne stroške otroka. V otroški oddelek se sprejemajo otroci od enega do 16. leta. Zdravniške preiskave ni potreba. Samo otroke .pripeljite na moj dom na 6607 Bonna Ave bom že jaz vse v red spravila, če tudi bom za otroški oddelek enega pol zdravnika jaz. Torej na svidenje pri prihodnji seji! % Sprejmite moj sestrski pozdrav Mary Maderol, tajnica. NAZNANILO. Na zadnji društveni seji je dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canons-burg, Pa. sklenilo, da se morajo vsi člani udeležiti prihodnje društ. seje, ki se vrši dne 2. decembra t. 1.; kajti to bo glavna, ali letna seja, na kateri se bo volilo društev, uradnike za leto 1918; poleg tega pride še marsikaj drugega važnega na dnevni red. Kdor se te seje brez tehtnega vzroka ne vdeleži, plača $1. — kazni v društveno blagajno. Dalje je društvo na isti seji tudi sklenilo, da priredi veselico dne 29. novembra, ali na Zahvalni dan (Thanksgiving Day). .Veselica se vrši v korist dr. blagajne. Vstopnina znaša za može in fante $1.25; žene in dekleta proste. Torej uljudno vabim v imenu našega društva vse cenj. občinstvo iz naše naselbine in okolice, da nas blagovolite posetiti v obilnem številu. Za vsestransko dobro postrežbo bode skrbel za to izvoljeni odbor. Torej na svidenje dne 29. novembra! John Pelhan, tajnik. La Salle, 111. Počasi, toda sigurno se naseljuje k nam zopet stara teta "zima." Nekateri godrnjajo, nekateri se je pa iz srca vesele. — K slednjim spadajo posebno tukajšnji slovenski lovci. Gotovo mi ne bo nobeden izmed njih zameril, če razkrijem s tem nek njih tajni sklep. Ni še dolgo tega, ko so imeli ti lovci celo svojo sejo, pri kateri so se priverili, da bo dobil vsak nekaj "uhljačev zajcev," za oni večer, ko se bo vršil v La Sallu pevski koncert, pri katerem bodejo sodelovali tudi jolietski slavč-ki pevci, kakor tudi lasallski. Pisec teh vrstic si že par tednov brusi zobe, samo, da bi bil prvak pri obiranju teh okusno pečenih zajčkov. Kakor pa kaže sedaj, sem imel jaz najbrže z brušenjem zob delo zastonj; kajti najmanj dvakrat vsak dan so naši nimrodi na lovu in do danes ko pišem te vrstice, niso dobili še ene, — "kosmate stvari!" — Sicer vem kaj je temu vzrok; vsakikrat ko se odpravijo na lov, si nabašejo polne bisage dobrega vinčka in drugih takih pijač. Da imajo na ta način dovolj dela preden spravijo vso reč pod svojo streho je gotovo; in zajci so jim potem popolnoma v ne-mar. — Upajmo pa, da nam jih bodo saj nekaj dobili, če že več ne, pa vsaj za — "sample," saj so med temi lovci možje, ki so bili odlikovani že celo z redom "Marije Terezije," — torej zajci bodo; o tem ni dvoma! Ta dan ko se bodo v La Sallu pekli gori imenovani zajci, bode nedelja 25. novembra, t. 1. Ta dan bo zelo pomemben dan, ne samo za La Salle, ampak tudi za vse druge bližnje slovenske naselbine. To bo dan, kakoršnih Slovenei v Ameriki malo dožive. Ta dan pridejo jolietski slavčki — pevci, da združeni z našimi La-sallskimi pevci kakor tudi sami, pokažejo slovenski javnosti svojo umetnost, pod sledečim programom: 1.) Opera Comevillski zvonovi katero vprizori in poje dr. sv. Cecilije iz Jolieta, 111. 2.) Pevski koncert; mnogo krasnih pevskih točk pojo zbori dr. sv. Cecilije in dr. "Slovenija." — 3.)Dr. "Slovenija" priredi tu-cfi igro, "Doktor Vse«znal." — Predstava bo samo ena v nedeljo dne 25. novembra t. 1. — Vsa stvar se prične točno ob pol 8. uri zvečer v irski dvorani sv. Patri-cka, na 4 in Marquette cesti, nasproti irske cerkve. Ker je dvorana zelo pripravna za tako obširno prireditev, ter ob tem dostopna vsem Slovencem kakor tudi drugorodcem, kateri bodo tudi vabljeni, zato pričakujemo obilne udeležbe od vseh strani. — Komaj sem zadnji stavek skon- VABILO na veliko Plesno veselico katero priredi Dvor sv. Jurija št. 960 RcdaKatBorstnarjcv (C. 0. F.) Chicago, 111. dne 29. novembra t. 1. ali na Zahvalni dan v veliki Hoerberjevi dvorani, Blue Island ave. in W. 21. Pl. ' Vstopnina za moške 25c, dam« t spremstvu moških proste. ZAČETEK OB 2. URI POPOLDNE. Na tej veselici bo igrala izborna in splošno priljubljena Slovenska godba. Tem potom vabimo uljudno vse cenj. rojake in rojakinje iz Chicaga in bližnje okolice, osobito pa naša sobratska društva, da nas blagovolijo ta dan v obilnem številu s svojim obiskom počastiti. Ker je ta dan postavni praznik, ima vsakdo priliko privoščiti si par ur razvedrila in poštene zabave, katero priredi naše društvo. Na veselo svidenje torej dne 29. novembra pri Hoerberju. VESELIČNI ODBOR. as GLASILO K. 8. m* žal, pa že zopet so mi prišli na misel ti presneti prerokovani pečeni zajčki; da pa premagam svoje hrepenenje po njih, pa rajši končam. Lovcem pa samo svetujem, da iz- polnijo svojo obljubo; ako ne, Vam odvzamemo vsa odlikovanja "Marije Terezije." Torej na svidenje pri pečenih zajčkih! "Krpan." □ -JE Bodi svoje sreče kovač! Navki za vsakiMfe iivljeije. — Spisal lev. Jirlj Truk. DDE (Nadaljevanje.) Da, uresničilo se bo, kar piše že stari spisatelj Seneka o pravem značaju, k opravi: "Značajen mož stori, kar za prav spozna, če je tudi s težavami ali celo s trpljenjem združeno; in to, kar ne smatra za pravo, niti v tem slučaju ne stori, če bi mogel s tem pridobiti denarja, veselja ali časti". — "Pravični je pogumen in neustrašen kakor lev." (Preg. 28, 1.) 3. HRANI, DA POSTANEŠ POŠTEN IN DELAVEN. To so mirne koreničke Za prihodnji čvrsti hrast, Gnal bo vrhe, ne vršičke Domovini v čast. f fc • , • -i ^ & ravnajo vedno le po predpisanih jim nravi lih, tam vlada sloga in zine, taksna je tudi njegova dru . - a k;.«; red Pn društvu, žma. Ce gre oce družine s slabimi 1 zgledi naprej, se bodo po njegovih zgledih ravnali tudi njegovi otroci in drugi člani družine. , Vsako podporno organizacijo, ali društvo lahko tudi primerjamo kaki družini; kakor delajo Te vrstice naj služijo tik pred letnim volitvami vsemu članstvu naše Jednote v blagohotno ravnanje, da bodo člani zanaprej bolj spoštovali in čislali svoje društvene uradnike. Odkrite povedano, že čestokrat povdarjali in na-glaaali in bomo še ob priliki. Za danes hočemo dati odbornikom krajevnih društev naše Jednote važen nasvet in navodilo, kako bi bilo mogoče ukreniti, da bi člani bolj marljivo in redno hodili k sejam. To navodilo smo posneli od nekega društva Reda Katol: Bršt-narjev in je baje zelo privlačno ter uspešno. K seji gre vsak član bolj nerad, ker se iznebi nekaj denarja za društvo in Jcdnoto. Žalostno je, da gleda vsakdo tako za one cen* te, katere mora društvu plačati, a za druge nepotrebne stvari se mu pa denar nič ne smili. Kar vplačaš za društvo, vplačaš zase in za svoje domače. Ta denar ti bo v slučaju nesreče 10 krat povrnjen. Seveda, če bi blagajnik kakega društva delil vsem članom na seji kvodre, pohdolarje, ali celo dolarje, bi jih prišlo na sejo še več kot potreba. In ravno te ideje sc je o-prijelo gorioznačeno društvo s tem, da je določilo enemu elfcrtu $1. — nagrade za vsako qejo. Ta se vrši na sledeči način: Društvo je vzelo iz svoje blagajne $12. za celo leto. Pri vsaki seji se žre*, ba številko in ime enega društvenega člana, ki dobi nagrado $1. ~ zato ker je prišel na sejo. Žrebanje se vrši pred sejo in predsednik drži vlečeno številko tajno; naznani jo šele po zaključku jacjc ^Če je morda dotični.član navzoč pri seji, se mu izplača dolar nagrade, katerega vsekakor z vc$e»-ljem vzame in nese domov. Če pa ni istega člana na seji, se da dor lar zopet v društveno blagajno.-Imena ozir. zaporedne številke vseh članov naj ve spiše na male kartice; te kartice sc lahko rabi za vedno. Ko se vleče številko morajo biti v klobuku, ali vrečici zmešane vse kartice skupaj; vleče se samo eno (poljubno), in položi isto zopet nazaj; med sejo . je vsak član radoveden, če je bila morda njegova številka vlečena, da bodobil $1. — zato, ker je prišel na sejo. Če se pa določi $2. -m nagrade, pa člane še bolj vleče- Verjemite nam, če upeljete to navado, da bodo društva dajala nagrade članom ust sejali, bo prihajalo na seje veliko več članov.;, Marsikak član ki moida dobi naT grado, da isto zopet drnštvj^na^ ■zaj'; če je pa slučajno vlečena številka člana, ki ga ni na seji,.pay roma nagrada zopet nazaj v dr^r, št veno blagajno. Ta lo priporočati osobito štvom, pri katerih je običajno vdeležba pri mesečnih sejali bolj pičla. Poskusite torej z našim nasvet torn! . ; cent 9© namreč naraščajoče obresti. War Savings Stamp bo vreden $5.00 dne 1. januarja 1923. Druga denominacija ju takozvani "Thrift Stamp" (varčnost na znamka), ki stane 25 centov. Meseca decembra t. 1. in januarja 1918 se bodo predajale vojno hranilne znamke po $4.12 komad. Vsak prihodnji mesec leta 1918 pa bodo stale 1 cent več. Vse vojfto hranilne znamke , prodane lo, ker je družba iste iTvrstila v vrsto pomočnikov — mehanikov. Fore River tovarna gradi številno £«0Mkih parnikov in ladij; od 65 do 70 odstotkov teh ladij je pa določenih za'vlado; ta odstotek se bo pa kmalu še povečalo, kakor se danes uradno poroča. Lastniki te tovarne so že podpisali z vlado pogodbo na podlagi gotove odstotne mere dobička; sedaj bo pa država nekaj več plačala za leta 1918 in pa prihodnji mesec blago, da bedo dobili delavci la bodo zamenjane od države za de nar 1. januarja 1923 hi sicer po pet dolarjev komad. Razlika od kupne cene do $5.00 so obresti, kiiterc bo plačala vlada kupcem. Z nakupom prve vojno hranilne znamke bo kupec prejel brez ftroškov vojno hranilni certifikat v katerem bo prostora za dvajset varčnost nih znamk (TRrift Stamps). Kadar bo certifikat napolnjen v mesecu decembru 1917 ali januarju 1918, bo kupca stalo $4.12 za vsak War-Savings stamp a}i $82.40 za ves napolnjen certifikat in 1. januarja 1923 bo plačala vlada za njega $100.00, pri čem bo imel kupec $17.60 dobička, ker bo rabila država njegov denar. "Thrift Stamp," ki stanejo 25 centov vsak, se bodo nalepili na ^Thrift Cards" (varčnostne karte), ki se bodo dobile brezplačno Te varčnostne znamke ne bodo nosile obresti, pač pa se bodo o brestovale varčnostne karte, ko bodo napolnjene, to je, ko bode liakupljenih za $4.00 znamk, potem se bode zamenjalo za "Wai Savings Stamp, kar bode nosilo 4 odstotke obresti. Doplačalo se bode le razliko, ki bo znašala od 12 do 23 centov, to je razlika med $4.00 in med ceiio "War-Savings Stamp." A o bede kdo rabil denar preje kot leta 1923, bode vlada kupila te certifikate nazaj in v tem slučaju bo plačala 3 odstotke obresti imejitelju. Vse podrobnosti bodo razvidne na certifikatu. ' I Denar, ki ga bo vlada dobila na ta način, bode porabljen v vojne svrhe. Večina denarja bode potrošenega r Združenih državah. Vlada je za zboljšanje . delavskih plač. Washingtona, D. C. poroča hko povišano plačo. Tajnik Wilson je brzojavil predsedniku, da bo dobivala sedaj vlada lahko vsak mesec 10 mili jonov funtov bakra, ker je rudarska stavka v Arizoni poravnana, ki je trajala že letos cd meseca julija. Delavski tajnik Wilson je navedel v svojem poročilu o poravnani stavki v Arizoni način, kako je mogoče slična delavska vprašanja na konkreten način rešiti. Tajnik Wilson omenja: "Pred vsem morajo družbe in delavci napeti vse svoje moči, da se zamore zasigurati kar najboljše uspehe pri produkciji bakra; pri tem se mora upoštevati tudi disciplino in pa zdravstvene ter varnostne razmere delavcev. Drugič: družbe naj bi se ozirale še na stare pritožbe od strani posebnih odborov in odsekov delavcev v dotičnem okrožju. Doslej je bilo zastopnikom delavstva težko kaj umestnega doseči, ker so imele le družbe prvo besedo Ako bi sc pa za naprej ravnalo po gorinavedenemu načinu, bi se dosti pritožb lahko olajšalo in hitreje reševalo. Ako bi pa še vse to nič ne pomagalo, naj se stranka obrr e s prizivom naravnost na državnega administratorja, kojega odlok bo merodajen za obe-stranki. Tretjič: Delavcem stavkarjem naj se zopet zasigura delo izvzem ši onih, ki so moida kedaj kaj slabega govorili napram Združenim državam, ali onih ki so člani kake organizacije, ki ne pripozna obve-znosti pogodbe; izvzeti naj bi bi !i končno tudi oni, ki niso do dobrega v delu izvežbani. Pri zopet nem nameščanju de lavcev, stavka rje v v Globc-Miaml okrožju sc jc to vprašanje smatra io v širšem smislu kot stavko o krožja ne .pa kot stavko kakega posameznega rudnika. Ta način se je sprejelo vsled tega, ker vlada društvu lahko in gladko. Vse to se da doseči z dobro voljo in z . , . • i- u • • če bi se sleherni član ravnal po clam družine v slog., ljubezni m ^ ^ iako ^ ^^ spoštovanju eden za dnigega in b; lovanjc ri si pomagajo, tako je tudi pri pod ' pornih društvih, ki se ravnajo po začrtanem geslu: sloga, bratstvo . , . . . . , »mii -L« * • zavestjo, da smo si vsi člani dru- pomoc. Teh lepih lastnosti pa ni- :J ' . % , . v j v. . i • stva m .Jednote bratje in sestre kakor m mogoče doseči tam, kjer ,. , i , j . .. m kot taki bi se morali vedno po m pokorščine do gospodarja, ali , . .. ... .. . . . * i x i- -u • j i bratsko ljubiti, čislati 111 sposto- pred posta vi jenih. IS a j se predsed-, i K sklepu še želimo vsem krajevnim društvom pri prihodnjih volitvah največ uspeha! Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote." a način bi In- dopisnik nekega chikaškega lista, po celi deželi pomanjkanje delav ito večjim'dru- Je izdala vlada letos, dne 1. no-1 cev; zaradi tega jc treba gledat h nLiininn vembra svojo izjavo o stališču de- na vsako delavsko moč. nik društva, ali kak drugi odbornik še tako ~rizadeva in trudi za napredek društva, ali naj se dotič-nik še tako ravna po pravilih, njegovo delo je zastonj, če ne izka-zu^io vsi ostali člani spoštovanja in pokorščine do predsednika, ozir. odbora. Uverjeni smo, da je vsako uradniško mesto pri društvu težavno in nehvaležno. Koliko prostega časa in tudi svojega lastnega denarja mora tekom leta žrtvovati kak predsednik, ali tajnik društva. Namesto, da bi žel za to priznanje in spoštovanje, mu'pa članstvo kaj rado meče polena pred noge, pri rajnih prilikah mu nasprotuje kolfkor more. Vse to se pa vrši vsled tega, ker sc umeša-va v društvene zadeve, osebnosti in druge nepotrebne splet kanje, ki ne spadajo v društvo. Pri sc jah je na dnevnem redu kreg, pre pir in zabavljanje, namesto, da bi se reševalo prave točke dnevnega reda — v korist članstva, društva. Prav zaradi tega hodijo člani nekaterih društev neradi k sejam. Vojno-hranilni certifikat?. o jo izjav lavcev ali o delavskih razmerah za časa vojne. Pred vsem se bo skušalo .suspendirati morebitne stavke, dalje bo vlada nastopila za splošno poboljšanje plač delavcem, ki so zaposleni pri kaki vojni industriji; tudi se bo skušalo Četrtič: V Globe-Miami, Ariz bakrenem okrožju je nastala stav ka, ker.so delavci zahtevali povi sanje plače. To opravičeno zalite vanje je bilo treba bolj podrobno dalje naprej proti severu, 100 km o Vsak član(ica) sme biti ponosen na to in je vsakterega dolžnost, da agitira in pridobiva kar največ mogoče novih članov in članic pod zastavo K. S. K. Jednote. In ker je zadnja legislatura države Wisconsin odobrila tudi zakon. ki določuje, da smejo bratske podporne organizacije sprejemati in zavarovati tudi otroke, vsled tega apeliram na cenjeno članstvo vseh krajevnih društev spada jočih pod okrilje naše mogočne organizacije, da deluje za napredek in razvoj K. S. K. Jednote. Veliko lepega in rodovitnega polja -je še ravno v državi Wisconsin, kjer je mogoče pridobiti mnogo, Tnnogo članov in članic ter otrok pod zastavo K. S. K. Jednote. jo poganjalo zelenje že gosteje. In iz zelenja globoko doli je rde-čila kakor na izpremembo streha farnega zvonika. Od tu se jo <čulo zvonenje — toda le še v posameznih presledkih. O — tje doli si jo želel Mihol zopet jedenkrat! Od lanske jeseni —- tedaj ga je bila ošenila smreka tam v Lomcih — se ni prenaaknil pol ure od hiše. Celo danes je moral ostati za varuha doma. (Hm — a vendar je bil v mislih doli — doli-le. . . Mislil je na Anžeta, mislil je na Polonieo, mislil — no — stalno ni mogel mi-sliti na nič: — veselo nemiren je bil, ali pa nemirno vesel — vse ob jednem. . . "Glej, kdo bi bil mislil!" si je dejal, 4'kako kmalu se je na redilo! Še kazalo ni tako, a ven dar, naneslo je tako. In prav je tako!" Stopical je v hišo po kožuh in potem — ni mogel drugače — za vil jo je tje na .hribček nad ovinkom, Tam mimo je držala pot iz doline. Med tem je bila izginila megla do cela in zablisknilo se je sedaj tu, sedaj tam po rosnih vejalh. 'Mihol je bii vesel. No, in kako ne! Hm. f "Ali je kaj kazalo?" se je vprašal. "Nič, prav nič! We tedaj ne, ko je bil odšel Anže k vojakom." Kaj človeka** vse zadene! Ono jesen so mu bili potrdili Anžeta. Mihol je bii slaboten že tedaj, in 'Barba priletna; pa samo tega sta imela, samo Anžeta. To je bil udarec! :No, župan doli v dolini je obetal, seč: "Izpustili ga bodo; vidva sta slabotna in dom je obši- "No, ali je kaj?" "Nič,. disto n«f!" je dejala navadno. Anže prve tedne ni pisal. 'Novega menda ni vedel, kaj veselega tudi ne. In tožiti ni hotel. ga vrgla v stran in ga poplazila po levi strani. Domov so ga prinesli in potem je trpel — uh, tega ni bilo prestati ! Barba v prvem hipu n; vedela A stavim, v par tednih bo pi- kaj početi. ren!1 Na delo torej dragi sobratje in sosestre! Oprimimo sc dala še danes! Sedaj sc Vam ni treba bati agitirati za Jednoto, misleč, da Vas bode zopet kedo zatožil državnemu zavarovalninskemu oddelku. Ta s^rah je cdstranjen. Postavno dovoljenje v to imamo in državni zavarovalninski oddelek hoče in želi, da pridobivate novih, čilih in zdravih moči Vašim društvom in K. S. K. Jednoti. S pridobitvijo novih, članov in članic ne bodete koristili samo društvom in K. S. K. J., marveč bodete s tem tudi pokazali državnemu zavarovalninskcmu ^ oddelku, da ste pravi naprednjak* na društvenem polju, ter da se ™ PoYo'nic7ni bila napačno^de-zavedate svojih dolžnosti kot člani in članice dične m mogoče orga- _ ^^ ^ ^ ^ ^^ nizacije K. S. K. Jednote, kar Vam bode v čast in ponos. ,vati učit po dvakrat na teden v Upajoč, da bom v kratkem času prejel lepo število novih članov in članov, ter želeč obilega vspeha, sem z bratskim pozdravom udani sobrat, Jos. Zalar, gl. tajnik. Glavni urad 17. nov. 1917. "Bog daj!" — je želel Mihol. Odslej se je upiral s posestvom sam. In Barba je delala, ,moj Bog, pokala, pa molila za Anžeta. Kolikokrat sta govorila o njem! Da bi pač izdale kake prošnje! Da bi prišel res — posestvo bi mu izročila — brez skrbi in v dobre roke bi je izročila — in potem bi mu pomagala pri delu dotlej, da se oženi, ali že, , , No, oženi! Posestvo na Knmro-vini je bilo. trdno že od nekdaj. In Anže! Pošten in moder fant je bil vedno. Nihče mu še ni očital ničesar. Ali izbral si bo sam — tako sta sklepala — branila nuu ne bode-ta in prigovarjala tudi ne kdo ve kaj. Izbral si bo pač sam najbolje. Dobro in pridno ženico bo privedel v hišo, in na starost jima bo še kaj postregla obema. . In ob takih prilikah so ušle Miholu misli kar tako na Tirovo Polonieo. Tirova Polonica je imela tedaj osemnajst let. Zrastla se je bila vitko in na visoko in v značaju ji je ostalo nekaj otroških let: tisto udano in prikupljivo vedenje namreč. Doli niže sta stanovali in gospodarili Polonica in njena mati. Pa na Kumrovino sta hodili pomagat delati ob žetvi, ali sicer, kadar je bilo dela veli- sal, je. dejal Mihol saim pri sebi. Pozneje je zopet čakal tako ob popoldnevih. Ob nedeljah je pa stopil včasih za trenutek gori k županu — Mihol je bil še zdrav tedaj. — in vselej je tolkel potem t veselejšo nado po jarkasti poti navzgor proti Kumrovini. "Bog daj! Morebiti se bo vendar le kaj naredilo in napravilo." "'No!" je zopet Mical enkrat pozneje Poloniei nasproti, ko je prihajala po klancu navzgor. Dekle je bilo videti bolj rdeče tje v liea kakor-sieer; stopalo je hitreje in gledalo živeje. — Tedaj je Miholu nekaj reklo, da ne bo brez nič. Hm! 44Bo nekaj, kaj ne?" ,4'>- _ H| tegnil po strugi gori in še to le v|zob očrtala krog ust mala dolin -pol a h kili tresljajih, pojemajoč in globina, gubeč se v ozračju. Stari Mihol — dosedanji gospodar na Kumrovini — jc odmo- mladih novoporočencev. lil, kakor in kolikor je imel na vado moliti zadnje čase, ko je moral zaradi bolezni celo ob nedeljah ostajati doma. Z oho nogo — z bolno namreč — jc klecal na stolu in s komolci se je naslanjal na mizo. Skozi malo, zakajeno o-kence pa je gledal prosto doli po kortlini. . .... Danes ni bila" nedelja, tudi m mrzlikavo. Tako je v pomlad-praznik ne nih jutrih sploh po naših gorah. A nekai drugega je bilo : Kuni,! Veter ali se mu ne ^smejem, črez strune kakor da trepeče pod Kako bi mu se ])l1 smeJa1' ko se vsakim strto srce ... Mi pa smo ™ Je tako f\lhl! • • ; y J t. vriskali in skakali in plesali, ka- "Res, najbolje bi bilo, ce doln-kor da nas je obsedel duh tajin-> kaj pravega. Ah pa prodajte stvene poezije vzkipelega gozda, j tu in P°idite stanovat k dobrim Jeziti pa ga nismo smeli, stri-ljudem v vas, da vas postrežejo ca Ivana. Ondan mu je neki pa- 111 operejo. glavec skril klobuk, zato pa ga "Tega pa že ne!" se je zavzel je pretepel tako, da se nismo upa-| odločno. "Tu vun iz te hiše me li več časa v bližino njegove hiši- samo poneso nekdaj! Ju je naj ce. Sam je moral priti po nas. Potem pa nam je govoril: "Otročič-ki, nikar me ne jezite, ker sem tako hude krvi. Le lepo pametni bedite, in za Veliki teden vam naredim lepe ropotače." lepše! In potem bi čakali tam doli v vasi, da se uganem in da pograbijo za mano! Ne, le tu bom ostal!" Od takrat ga je začel obiskovati njegov dobri prijatelj Sla- bilo višje nego sam sveti evangelij — kaj čuda, da me je divje pogledal pa izginil takoj. To sem hotel. "Stric, vi se torej res ženite?" Ona opekobarvna rdečica, ki je lastna starim ljudem, mu je šinila v lice. "Saj sem ti že rekel . . . Takd pozimi ... bi rad imel koga poleg sebe tu na peči . . . ko...", je začel jecljati. "A za božjo voljo, stric! Če vzamete to žensko sploh ne boste sedeli več na peči, nego zunaj v snegu! Ta vražji Maren .vas je preslepil, da ne vidite več, kaj delate! To sirovo osebo bi vzeli!" Gledal je predse in molčal... Počasi mu je pritekla težka solza iz očesa in se izgubila v bradi... "Stric meni se smilite! Verjemite, da vam hočem dobro. Ta Maren hoče le svojo nečakinjo spečati; ali ne vidite tega? Morebiti bi vas vzela Seljanova? Ta je starejša, a dobra ženska!" "Noče me!" je vzdihnil ubogi Ivan. "Tako? Čudno! Pa ta Marejio-va Zalka, ali je že bila kaj tu?" "Že dvakrat . . .: Saj morebiti ni vse res, karo pravijo ljud-je .» "Se premalo pravijo! Tistega Baloha ima tudi še vedno ..." "Obljubila je, da ga pus . . . pusti ... da bo skrbela zame ... da . ..." Zopet mu je zdrknila solza črez razkovo lice. Bal sem se, da se ne bi tresel glas tudi meni, zato sem malo po-molčal, potem pa sem rekel: "Jutri moram oditi! Morebiti mi ne bo mogoče govoriti več o tem z vami. Prosim vas, premislite dobro, preden storite tak korak. Hudo bi mi bilo, če bi vas videl nesrečnega ... Če le morete . . ." Vedno sem bil rad v gozdu! Tako lepo oglje bom napravil, da bo veselje!" . . . O svojih težkih križih prav nič! Črez dve uri sem ostal pri njem a ni besedice ni zinil več o tem. Jaz pa seveda tudi nisem hotel nadlegovati ga. Prav enake pogovore sva imela, kakor tedaj, ko se mu še ni tožilo po ženi . . . Celo smejala sva se kakor tedaj. ■ Potem sem zopet odšel in sc vrnil o Božiču. Spal sem prav sladko zopet pod domači streho in se zbudil šele pozno, ko je solncc že skoro raztopilo one ledene cvetice na okenskem steklu . . . Moja mati jc vstopila . . . Bila je vsa bleda in prestrašena. "Kaj pa je mati ..." sem jo vprašal v skrbeh. "Velika nesreča sc jc zgodila snoči gori v gordu," je odgovorila počasi. Vedela je, kako sva si dobra prijatelja z Ivanom. "Pri Ivanu?" Kaj je? Ali je bolan?" sem vprašal hitro. "Huje! . . . Nič se ne ustraši! . . . .Tisti Baloh je bil snoči gori pri njiju, pa so se nekaj sprli . . . Saj veš, Ivan je nagle jeze in u-daril je Baloha s sekiro po glavi . . ." "Moj Bog!" "Pravijo, da umrje ..." Pozajtrkoval sem naglo nekaj malega in odhitel potem tja gori v gozd.' Na poti sem žc dohitel komisijo; adjunkta iz trga, zdravnika, župana, domačega župnika in pisarja. "Zalka! Pa ti povej ti! ... Ti veš bolje . . . jas ne vem ničesar . . . Oh, moj Bog, Zalka! Prijel se je za glavo in zopet molčal. Treba ga je bilo na novo opominjati. "In norčevala sta se z mano ... Jaz pa sem le molčal . . . Gor k peči sem sedel . . . Onadva sta legla na peč ... In on mi držal noge prav v obraz . . . Zadel me je dvakrat v lice ... a molčal sem . . . Potem me je sunil še 2krat z vso silo s škornji v obraz, da sem padel z zapečka . . . Potem pa me je prosil odpuščanja, in smejala sta se . . . Sedel sem tja k mizi . . . Hudo mi je bilo... Onadva pa sta govorila še dalje tako grdo, čeprav je sveti adventili čas . . . Nazadnje je prišel še mašno knjigo pa bral sem nekaj pri luči . . . Upihnil mi je luč in šel zopet na peč. A jaz sem izno-va prižgal luč ... V svoji hiši sem jaz gospodar! ..." sem rekel. Bolje bi bilo da bi ostal v temi! Kar sem videl na peči, mi je začelo netiti mojo nesrečno jezo. . . .On pa je zaklel in prišel zopet k meni . . . Sunil me je v prsi . . . .Vstal sem . . . Hotel sem oditi iz hiše . . . Bal sem se samega sebe . . . Odprl sem vrata in stopil v vežo . . . Tudi tu sem odprl, a zunaj jc bilo mraz ... Iz svoje lastne hiše moram vun v to burjo! .. . Sedaj pa je stopil on k meni . . . Tam v kotu je stala ona sekira. Vzel jo je in me potisnil s toporiščem črez prag ... Potem ne vem, kako je bilo . . . Ho- Jaz sem šel res trikrat gor, a vselej sem našel zaprto. Samo še k maši je prihajal vsak dan. Počasi, počasi je stopal, in noge so se mu premikale z vidno težavo. Videti je bil ves trd kakor iz stekla. Če bi ga bil zadel le malce premočno, se je zdelo, da bi bil se razsul. Ko se je vračal iz vasi domov je držal v rokah včasi nekaj J modrem robcu zavitega. Malo kave in sladkorja je vzel v prodajalni — na premoženje, kakor se je govorilo — in ob tem je živel. Nekaterikrat. sem pohitel za njim in ga ustavil, a gledal je v tla in mi odgovarja le na kratko; potem pa se je je podvizal šc bolj, kakor bi upal da ga ne bom mogel dohajati. Ko sem moral zapet v tujino, dol k meni . . . Jaz scm*-bU-^elisem naprosil svojo mater, naj skr- bi zanj če bi obolel. Zdelo se mi je pa, da ne bo potreba, ker bo kar tako zaspal . . . In zgodilo se je tako. Našli so ga mrtvega na poti iz vasi . . . Gospodje so mi dovolili, da jih tel sem menda nazaj v hišo, a on Spremljam, in pomikali smo se me je zopet sunil s toporiščem v počasi navkreber. Govorili smoj rebra . . . Jaz pa sem mu iztrgal seveda le o Ivanu. sekiro ... in udaril . Tema je Tiho je stal gozd . . . Solnce ga i bila . . . Jezus Marija! ... Zaje obsevalo, in počasi sc jc topilo kričal je in telebnil na tla . . . ivje na njegovih vejah . . . In Spravila sva ga potem v sobo z Vstal je naglo in stopil k meni!kaplja za kapljo jc padala poča-|mojo in mu zavezala glavo. Potem pa mi podal roko. si z njih, kakor bi se gozd sol-isem hitel pa po vas, gosped žup- "Bog ti povrni! Nikdar te ne zil, da mu odženo železiri možje, nik, da ste ga deli v sveto olje. . . pozabim Beseda se mu je zopet ustavila. . . . .Stisnil sem mu roko pa naglo odšel. Ko sem šel zunaj mimo okna, sem se ozrl še enkrat v sobo. Bil je sklonjen nad mizo in obraz si je skrival v dlani . . . Drugi dan sem odšel. Črez mesec dni so mi pisali z doma, da se je stric Ivan poročil z Marenovo Zalko . . . neločljivega prijatelja . . . CrcZjO, ti moj Bog! Vrhove jc počasi letela črna vra-i Sedaj šele se je začel jokati, na . . . Komisija je ostala še nekaj časa, Dospeli smo do hiše. da je odpravila svoj posel, žup- V veži je sedel Ivan . . . Dvkfnik pa je stopil k ranjencu, da ga orožnika sta slonela ob vratih . .. pre vidi . . . Gospodje so odšli v sobo, jaz potem smo se Opravili. ivan je sem stopil k lvanu. Nič me ni vi- stopa, prvi iu mi tiho m njim <1 ženska z nerodno, konjsko 'hojo. Obraz ji je bil tak, kakršne snil celo nož v roki Hudo kri je moral imeti stric Ivan nekdaj, gorko, strastno. In lep fant je moral biti in nikakor ne onih ljudi, ki jih imajo matere rajši nego hčere. Potem pa je začela Petrova Tinica bledeti, in rožice njenih vidite pod rubriku 'kdo vc kaj?' . . . . Ne, da bi ji mogel brati v o-čeh kake ovce; tudi so bila njena usta taka, da si mogel sklepati po nji dober tek, ki je naj-gotovejši dokaz mirne vesti. Sploh ni govoril obraz Marenove lic so osule, in oči, te velike nečakinje niti za njo niti proti modre oči, so dobile oni prestra- njej. Proti njej bi bila moida šeno vprašajoči izraz, kakor bi gpvorila edino ona dva fantička, slutile nekaj strašnega, a never- ki ju ji je baje poklonil dninar jetnega . . . In gledale so žalostno: Baloh v znak svoje ljubezni v okrog sebe in prodirale vsakomuri dveh obrokih; a tema dvema fan-prav na dno duše, da vidijo, ali tičkoma so bili že lani zaprli usta mislijo vsi isto, kar ji je rekel s črno blagoslovljeno zemljo . . . grdi konjederec Luka — da mo- Nič ni torej govorilo proti ra umreti že na pomlad . . . Ta- njej, a vendar sem pohitel k stri-krat vzkliku je jo rože na njenem cu Ivanu, ko sem zvedel, kaj sc vrtu, da bodo imeli s čim oviti plete. njeno spečo glavico ... In ozrle Maren je bil pri njem . . . Jeza so se te vprašajoče oči tudi v me je zgrabila . . . No, za to se Ivana ... In njeni pogledi so se Maren ni zmenil, nego mirno mi omotali kot mehki, svileni, tožno-, je za£ei pripovedovati, kar sem modri trakovi okrog njegovega bil slišal že stokrat — kako je srca, pa ga stiskali bolj in bolj cesarja stražil, ko je prišel v da se mu je hotelo včasih zapreti Trst. grlo od mrtvaške tesnobe, neizre-: "Kaj so ga hoteli ukrasti"? čene boli ... In nikdar jih ni mo- j sem ga vprašal jezno* gel zabiti, teh oči; in ko so jih zaprli in ji ovili glavico z rožami, je postal čudak, samotar tam go-za goro v gozdu. z sem se zopet začel zanimati kot osmošolec na gimna- Tu je bil Maren ranljiv. Smel si mu reči vse, a zasmehovati njegov najlepši spomin!. . ..Dejstvo, da je stražil cesarja, ga je drža lo v vseh mnogobrojnih nevihtah, ki so se vršile i nad njegovim življenjem, to dejstvo mu je Črez dolge mesece sem se vrnil domov in drugi dan sem ga po- setil. Nisem ga našel doma . . . Ob ognjišču je stalo ono ženšče, ki je bila sedaj njegova žena» na stolcu poleg nje pa je sedel Baloh . . . Smejala sta se glasno, ko sem vstopil, z onim smehom, iz katerega so se še režali umazani, pohotni fauni, otroci podlega dovtipa, ki ga nisem več čul . . . Pogledala sta me neprijazno in ženska mi je odgovorila na vprašanje po stricu, da je že tri dni "za robom," kjer žge ogljenico. Stopal sem počasi po trdi kamc-niti poti in za visoko strmo skalo, preko katere je držala le ozka pot, sem zagledal slednjič ogljenico. Gost dim se je vil iz kope proti grabrovim vrhovom okrog nje, ki so rumeneli bolj in bolj... Ob strani je sedel on. Brada mu je popolnoma osivela'. . . Male, še lani tako žive oči, so mu strmele nekam v daljo ... Bil je odkrit, in ustne so se mu premikale — molil je . . . Stopil sem bliže in zakašljal. Zdrznil se je in se naglo ozrl. Pogledal sem mu naravnost v oči. Kaj takega še nisem videl, te bli-skovne izpremembe človeških o-či . . . Najprej le hiter, navaden pogled . . , potem pa se je nekaj zasvetilo v njih ... in zopet se je umirilo ... in videlo se je globlje. . . in zopet se je vsa ta globina zaprla ... in iz nje so privrele solze . . . Stric Ivan je ihtel kakor otrok. Mojo roko je držal v svoji.. . . Hipoma pa se je nejevoljno, stresel, obrisal solze in se nasmehnil. "Kdaj si jprišel?" me je vprašal, kakor da se ni zgodilo prav nič. , "Včeraj. No, kako pa vam, stric? Kako se vam godi sedaj?" "Kako sc mi godi?" Zagledal se je za hip predse ... "Čemu bi mučil še tebe s tem! Kar je, je! Bog že ve, kaj dela!" Počasi si je zopet prižgal ugaslo pipo. "A kako, da ste tu sedaj, v tej samoti?" "Saj je lepo tu! O, tu je lepo! -Dotaknil sem sc mu ramena, in ozrl sc jc name s praznini pogledom. Pokimal je z glavo, ki sc mu jc pa koj sklonila zopet na prsi in zastrmel zopet v tla. Ob kolena se mu jc drgnil lep, velik maček in začuden gledal gospodarja, zakaj jc danes peč tako tih. Prvi sc jc vrnil iz sobe župnik. "No. Ivan,, nikar se tako ne u-dajte obupu! Bog je usmiljen, in ljudje tudi ne bodo sodili prehudo vaše naglice!" ga je tolažil. "Ubil sem ga," je odgovoril zamolklo Ivan, kakor da še vedno ne vidi nikogar. "Ne! Saj šc živi! Morda šc o-zdravi! Le potolažite se!" Zdaj so prišli še ostali gospodje iz sobe. Pogledal sem skozi odprta vrata. Na postelji jc ležal Baloh, bled, z zavezano glavo. Oči je imel zaprte. Ob mizi je pospravljala Zalka neko platno. Od duri do postelje je ležala polstrjena mlaka krvi sredi nje pa krvava sekira . . . Obrnil sem se k Ivanu! Vsi gospodje so stali okrog njega. "Povejte sami, kako jc bilo! To jc najbolje!" mu jc prigovarjal adjunkt. "Ubil sem ga!" jc zastokal revež iznova. H Z velespoitovanjem ® % ANDREJ GLAVAČ, m » 2107 Coulter St., Chicago, IU. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I vesa so stala nepremično in z vej j C padala počasi kaplja za kapljo . . . Bajoneti so se bliskali v mrzlem, zimskem svitu . . . e • • Baloh je visel dolgo časa med življenjem in smrtjo. Obrnilo se mu jc bilo slednjič celo na bolje, a po neprevidnosti se je prehla-dil, in šesti dan so ga pogrebli. Ivana so obsodili na šest mesc-cev ječe. Govorilo jc pač vse za kolikor možno rahlo sodbo, oprostili pa ga vendarle niso, ker si je sam škodoval s preveliko odkritosrčnostjo. Ko sem prišel domov , je bil že prost. Zalko je gledalo vse težko. Kakor okuženki ji je hodilo vse s poti. In dva dni preden so spustili Ivana jc izginila iz našega kraja. Tako je bil Ivan zopet sam. O-gibal sc je ljudi in nič več ga ni bilo videti. Če se je kdo bližal njegovi hišici, so pravili, da se vselej zaklene, ker samo moli in moli \ . . Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih zastav, bander« trakov, društvenih re-galij, kap, Ltd. Cene smerne, postrežba točna in solidna. Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Pišite po naš krasen ilustrovani cenik zastav in drugih društvenih potreb tč ion; dopošljemo vam ga brezplačno. Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J. EMIL BAČHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. "Ne! Ubili ga niste. Morda celo ozdravi. In zdaj povejte lepo kako je prišlo!" Treba je bilo še malo prigovarjanja, potem pa sc je streznil nekoliko. Začel je pretrgano: "Snoči ob šestih sem prišel iz vasi ... V mlin sem bil nesel . .. Pa sem dobil zopet onega notri v hiši . . . Vkup sta sedela . . . Stresel je z glavo in zopet molčal . . . Župnik ga jo prijel za ramo. "Le dalje. Le povejte! Ti gospodje tu so.namestniki božji, ker varujejo pravico na zemlji, zato morate biti odkritosrčni kakor pri izpovedi. Le nič ne zamolčiter Sedela sta skupaj, pravite ..." Vzdihnil je težko in nadaljeval: "Sedela sta skupaj ... in grdo sta govorila ..." "Ni res! Kaj lažeš tudi še, raz-bojni?" se je oglasila na vratih Zalka. Prav tako vsakdanji je bil njen obraz kakor vedno . . . Adjunkt se je ozrl strogo tja, in obrnila se je zopet v sobo. XVXV \X\XX\W\XWXV\\V\XXXVXXWXW \WXXX\XXXXWA1 Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, IU. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! WXXXXXXXXXXXWXXXXXXXXXXXXXXNWXXWXXWXXXl w^vv ! J S. R. Kirby, predsednik Frank Gouze, blagajnik MINERS STATE BANK | Chishoim, Minn. | se vam uljudno priporoča za vse bančne $ posle, kakor: čekovni promet, hranilne | uloge in zavarovalnino. i Banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne. Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog QnWot Ha/In AHUO Doljanava Tona, vitka, zaeno krepka mlada žena, z zagorelim, nekoliko' shujianhn obrazom je stala razburjena ob hifinih vratih in s koprnečimi modrimi očmi venomer gledala proti Brezjam; se nikdar ni čakala pismonoše iz Radovljice tako nestrpno kakor to jutro. (Današnjo nedeljo je preteklo dvoje dolgih dolgih let, odkar se je bil poslovil njen mož Martin od nje pa svojih otrok in odpotoval v deželo milijonarjev; odsihdob so jo imenovali sosedje le Američanko. Vsaj po dveh letih, ee ne prej, da se vrne z lepimi denarji, tako ji je bil obečal, preden sta se ločila. Več mesecev že ni dobila nobenega pisma njegovega; danes pa se je nadejala trdno, da pride željno pričakovana Vest o njegovem prihodu. iNad gorenjskimi skalnatimi strminami se je smehljal mlad julijski dan s prazničnim lesketom in blesketom. Ob odsojniih sle -menih bližnjih gora so visele velikanske svetlosive megle in zopro-vale jutranjemu solncu. Zdajpa-zdaj je zaipihal hladen veter in stresal kriveneasto sadno drevje. V prele&tni krasoti so se razpro -stirali takraj Save sočni prisojni travniki, in jim je malokod sapica božala valovite zelene laske. Svečano tiho so stale smreke v bližnji hosti. V gozdičku, segajo-čem malodane do ceste, so ska -kale temnorjave veverice, in Tona je videla, kako se je usipal po vsakem skoku droiban dež razno -barvnih bisernih kapelj z guga-jočih se vej na nižje olševje in gozdijo bilje. Od svežega i-gličev-ja je dehtela ogavna, volhka vonjava. Po ravni beli cesti se je dvigal legak prah, kadar je priči rdral vaz z izletniki in romarji. Tona se je uprla z žuljavo roko dti dumko in vzdihnila globoko. Zamislila se je dotlejsnje življe -nje. Dasi Martin ni bil nikdar posebno trdno zdrav, je vendar delal za dva druga. Pomagala mu je pač vselej in povsodi, kolikor mu je mogla. Toda, kakor bi se bilo zaklelo vse zoper ta dva trpina: zemlja ju je uklanjala leto na leto, živina se jima je ravnala slabo in slaibeje. Trla ju je nesreče za nesrečo, vse se jima je izpona-šalo na škodo, vse jima je hodilo na zlo. In prišel je jezičen agent, da bi speljal moža od žene in otrok. Martina, preverjetnega, da mu je doma vse ukleto, je zastonj prosila žena in g a rotila, naj poizkuša še nekaj časa z domačim svetom. "Sem ga že sit," ji je odgovarjal, "mi kaže same fige!Odpotoval je in že v drugem pismu se je hvalil z ondotnim bogatim zaslužkom. Tona se jc poslej apajala z najslajšimi nada-mi; morala je verjeti možu, saj j: je poslal več potov po sto dolar -jev. Vse te svotice pa so pogoltnili večinoma prejšnji dolgovi. "Mati!" je zaklical z detin-skim priglasom petletni Matev -žek, ki se je bil doslej podil z bel-kastolasim bratcem Lojzkom in sestrico Tončko za domačim zaj -cem okoli hiše, okusne krite z belimi, modrimi in rdečimi skodlami. "Kdaj pa že pridejo oča?" "Kmalu," "Ali bo potem lepo! Juhu!" je vriskal deček. "Kakšni so pa že na« oča? No, kakšni so pa?" "Bož že videl!" "I kdaj pa že?" je dejal očita-je. "Zmeraj pravite, mati, boš že videl, pa le ni nikoli nič!" "Le potrpi! Zdaj nam ne bo treba dolgo čakati," ga je tolažila mlada mati. "Ej, kako se veselim! Potem bomo jedli vsako nedeljo bel kruhek, kajne?" "Pojdi, pojdi, neumnež mali!" "Meni pa prineso konjička s sabo," se je rado val mlajši sin Lojzek. "Pa še čisto novega, haha! Konjička, mati, konjička!" "Meni tudi!" je hitel starejši. "Samo da bo moj dokaj večji, kajpa!" Otroci so sedli v zasenčje kraj ogalnika in se kamenčkali in se menili o neznansko dobri pojedini, o belem kriMu, o odpustkih z Brezij in o neznanem možu, ki se mu pravi "oča". Po gladki cesti je pridrdrala •gizdava ekipaža; na njenih prožnih blazinah je sedela tuja gospoda lenozložno s hladnimi, ponosnimi obrazi. "Vsaj enkrat svoje žive dni bi se rada vozila tako lepo!" si je *lela Tona z vzdihom. "In mo- , 1■ j. 1 ji otroci ! 'No, brez denarja se ne bo vračal moj Martin. Kako bova •gospodarila potem veselo skujpaj! Nemara dava vsaj starejšega sina kaj več v šolg, da se mu ne bo treba ubijati na revni gulici donia kakor nam drugim. Tončko dava šivati učit. Mojškre so dandanes ko velika gospoda. Lovako-va Francka se nosi ko plemenlta-šinja, kadar pride "romat", to se pravi, svoje capice kazat in ž njimi dražit nas manj srečne kmečke prijateljice!" Voz za vozom je hitel mimo. Prihrumel je tudi avtomobil. Gospoda v njem se je držala ošabno, nezadovoljno, kislo, kakor bi imel vsak izmed njih privezan pod o-holim nosom olupljen hren. "Le naglo za njim," sta zakričala Tonfna dečka in letela za strojem, ki je izginil za oblakom belkastega prahu in neprijetno dišečega dima. Žena na pragu si je oseneila oči z desnico in pogledala ostreje proti Nošam. In zadovoljen nasmeh ji je zatrepetal okoli lepo obra-ženih iUsten, m hitreje so se ji je-le dvigati ne prebujne prsi. Tam med njivami visoke rži se je pa -javil bel cfblaček pa glava s čepico in pipo. Polagoma je rastla postava, prihajal je poštni sel s slečeno suknjo na rami, z usnjato torbo olb strani in s palico v desnici. Ko je zagledal Američanko, je zamahnil z gorjačo in se na -smehnil. "Danes pa, Tona, danes!" je klical še za plotom na poljski poti, zarastli na o»beh straneh s kratko travo. "Iz Amerike!" Vroič val krvi ji je zaplul v glavo. "No vis, Tona!" je dejal nekam blagohotno, ko je dospel bliže; Obesil je kljuko močne palice na podlaket in odpiral torbo. "Petkrat je zapečateno!" Žareča od veselja je obstala pred njim in si brisala roke v predpasnik. "Ali bo kaj prida?" je vprašala in mu stisnila par dvojač v pest. "No, viš ga! Tu ga imaš, Martina* martinastega! Pa je res nemaren, da ga ni tako dolgo nazaj, kaj?" Tuje, skrajno neprijetno čuv-ji }*e pretreslo dušo, ko je vzela ta papir iz daljnih, daljnih; krajev v roke; kar ni se drznila od -preti ovoja. Široko odprte oči so se vsesavale v nerodne črke naslova. Teh potez ni pisala roka njenega moža! Njegova pisava je bila krepkejša in kolikortoliko zamazana v zankah, zlasti pa je bila za vsako tretjo, četrto besedo hudo ozaljšana s skromnim madežem neveščega pismouka. "Vroče je, Tona, kaj?" je dejal prijazni pismonoša, snel čepico in si brisal oznojeno čelo pa vrat. "Moja duša si mora kupiti malo plohe! Ti pa le natanko beri! No, kadar se vrne Martin, to ga bomo poslušali! Ta bo pa, rajtam, že vedel dokaj novega! Pa z Bogom!" "Z Bogom!" mu je odzdravila, ko je bil že daleč na cesti proti Črnivcu. Pismo je držala še vedno s čudnim strahom v roki. Strmela je v američanski znamki, prilepljeni na levem zdolanjem roibu, in v keli priporočilni listek, pritisnjen preko njih srede. Zadaj je videla rožnordeč pečat avstrijski. Vse to je ogledavala, kakor bi hotela zmotiti samo sebe, da ne »bi odprla zavitka. Bala se je vedno bolj, da ne zagleda potrjenih tistih Črnih sluten j, ki so jo trpinčile mnogo mučno noč. •Šla je s trdnimi, počasnimi ko -raki v hišo, sedla v kot pod razpelo za javorjevo mizo k zelenkastemu obloku in odprla zavoj. Na modro črtanem listu, levo zgoraj so bile nalepljene pisane cvetlice od trdega papirja; na desni so se šopirili štirje natisnjeni angleški stihi. Jela je Ibrati: *1 Dragoljubljena Toma! Pisem ti slabo novico, pa se nikar ne ustraši preveč, ker to mora že tako biti, Bog tako hoče, moj brat in pa tvoj mož Martin je... ' Upognila je glavo kakor pod krutim udarom. Roke so se ji jele tresti na moč. Tiho je bilo v zatohlem, ubornem prostoru, da se je slišalo le enakomerno tiktakanje stenske ure in dihanje skrajno razburjene mlade žene. Kakor v omotici je brala dalje: "... tvoj mož Martin je izdelal za večno, je preveč skrbel za vse, in to je pokopalo, dobil je hudo pljučnico, je bil samo r. in teden 4»lan. " Slišala je.te svoje poluiglasne besede, to neusmiljeno sodlbo usode kakor odnekod iz puste tuje daljave. Črke so ji zaplesale pred očmi, pismo se je jelo sukati. Nekaj trdega, težketga ji je leglo mučno na možgane, na srce. Dušil jo je bolesten tlak v grlu, toda olajšujoč krik ni hotel iz njega. Topo je gledala skotzi okno. Po poti se je pripeljal oddelek romarjev na lestvicah. Rama ob rami so sedeli tesno drug ob dru-tgem in prepevali svoje pesmi na ves glas. Od bližnje serkve se je glasil don zvonov. Tona se je zdramila. "Ali more biti to vse res, ali se mi sanja?" se je vprašala. "Pa tam zunaj je solnce, življenje — vse je res!" . Dvoje .kolesarjev je švfgnilo mimo hiše, kakor bi jima šlo za kotžo. In kako sta se grolhlotala! Vsi ljudje, ki so hiteli mimo, vsi so se ji zdeli neizmerno srečni. Tega ni mogla umeti, zakaj mora biti tako nesrečna samo ona. Divji, hripavi smeh ljutega obupa ji je prihajal iz u^ehlih uist. Tedaj je čutila zopet pismo v roki. Brala je mirno do konca, kakor da ne bi bilo vse to namenjeno njej: "previden si svetim zakra -menti je mirno zaspal v Gospodu dva dni pred Kresom ob desetih zvečer, bila sem pri njem. to je pač daleč poldrugo uro, 1 kjer je stanoval, pa so mi dali glas, da je Martin nastrašno (bolan, precej sem šla gledat, čeprav morem le težko z duma, ker imam dvoje majhnih otrok in pa enajst ljudi na stanova 1 nju. to je žalostno, ,da je vse dolarje pošiljal domov in se ni zapisal v nobeno društvo, zmerom je rekel, da je še dosti časa, pa bela žena smrt ni vpraša la po času. tukaj je imel le malo prihranjenega, komaj smo plačali pogreb ,da ga niso za -kopali kar tako, preden je umrl, sem mu obljulbila, da vas* ne Ibom nikdar terjala za to, kar sem vam dala, ne moreš nič reči, da nisem ravnala usmiljeno, ti se pa udaj v božjo voljo, pa preskrbi, da bo zvonilo doma, ker tukaj nič ne zvoni, sklenem za danes, pa ti hočem vkratkem še kaj pisati, to ti pa pišem precej po pogrebu, te lepo po -zdravljam, tebe in vso tvojo družino in drugo žlahto. pa nikar preveč ne žaluj, saj nič ne pomaga, ker vsi bomo morali umreti, kralji in berači, moli za njegovo dušo pa mi kaj odpiši v Chisholm, Minnesota! Z Bogom! Bodite vsi pozdravljeni! Tvoja odkritosrčna Marička." Dvakrat, trikrat je prebrala list, ne da bi mogla umevati vse dočfeta. Obšla jo je želja, naj se kam skrije. Tam zdolaj je globoka Sava .. .Tja pod valove! — Pismo ji je padlo iz rok. Šla je iz hiše in sedla na klop; tu je počivala tolikokrat z možem poleti zvečer, ko se je jel Triglav zagrinjati v mrak. Iz bližnje gostilnice z dimečim se dimnikom je prinašala lahna sapica godbo harmonike, smeh, vrisk. Osiroteli otroci, ki niso vedeli, kaj so izigulbili, so se pripo -dili pravkar mimo nje — in nič več ni mislila na Savo. Mlado vdovo so navdajale temne misli o izkaženi prihodnjosti, o dnevih, polnih grenjav in malenkostnih borb. S splahnjenim, otrdelim obrazom je zrla proti zahodu, po potu solnca, ki 'bo skoraj obsevalo zapuščeni grob moža. Jok ji je zaprl sapo, obrnila se je v stran in sklonila glavo. Tedaj se je vračal z Brezij elegantni avtomobil. Vsi trije otroci so mu leteli preko ledine naproti. Toliko da ni prišel Matevžek pod kolo. Zoprno je zapiskalo na vozu. "Vražja sodriga!" je klel lepo Oblečen gospodek s prezirnim pogledom na mlado vdovo. "Tu ti dremlje! Niti zgenila se ni za o-troka. Te kmečke babe nimajo prav nobenega srca!" Kclor proučuje razpoloženje žensk, se pri tem lahko marsičesa privadi; vendar je pa tako prou- čenje zelo drago. • • • Žal, da se pogosto varamo, ko smatramo svoje tovarše za prave prijatelje. • • • Radovedneži čujejo le bolj po-redkoma kako dobro stvar, tika-jočo se njih; so pa neznansko veseli slabih novic in govoric o drugih. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam, da je dne 6. novembra po dolgi, mučni bolezni za večno v Gospodu zaspal moj nepozabni soprog, ozir. oče . DANIEL STUA Pokojni je bil doma iz Vrano-vič, fara Podzemelj na Dolenjskem. Tukaj zapušča mene, žalujočo soprogo, sina, očeta, mater, brata in sestro. Pri tej priliki se vsem iz srca in lepo zahvaljujem, ki so nas tolažili za časa pok. bolezni in ob njegovi smrti. Lepo izahvalo izrekam tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Lepa hvala vsem tistim, ki so ga sDremili do groba k večnemu počitku. Pokojni je bil član društva Vitezi sv. Florjana štev. 44 K. S. K. J. in dr. "Sloga" vsem tem se lepo zahvaljujem za vso dobroto in pomoč, ki sem jo od vas prejela. Priporočam ga vsem v molitev in blag spomin. Naj mu bo lahka tuja žemljica! Na zopetno svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Mary Stua, soproga in sin. South Chicago, 111. dne 15. novembra 1917. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TEB ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listni $5.00 — NAGRADE — $5.00. Pet dolarjev nagTade dobi oni, ki mi prvi naznani naslov FRANK KERHLIKAR-JA, tudi se izdaja za FRANK KOKAL-A. Doma je iz Domžal, okraj Kamnik na Go -renjskem. Star je okrog 35 let, srednje, bolj tanke postave, črn-kastega, kozavega obraza; oči ima, sploh ciganu podobne. Jas ga iščem, ker je pred enim mesecem meni in mojemu sinu pokradel denar, ure, verižice, obleko in še druge stvari v skupni vrednosti $68, ko je bil pri nas na stanovanju pa je porabil to priliko, na kar je neznano kam pobegnil. Govoril je, da gre v Mo^ion-gahela City, Pa.; semkaj je pa prišel iz Clevelanda, Ohio ali iz Fairmonta, W. Va. Prosim torej cenjene čitatelje tega lista, da, ako kdo ve za njegov sedanji naslov, naj mi ga kmalu naznani. URBAN PODOBNIK, P. O. Beadling, Pa., box 28. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" ŠT. 50. K. 3. K. J., ALL£GHENY, PA. © ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Doma, 67 in Butler St. Pittsburgh, Pa. Uradniki za l«to 1917: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4621 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina j« $1000., $500. ali $260. NaŽe društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pn vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še nisU §ri nobenem društvu, spadajoče h K . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. "V slučaju bolezni se mora vsak član te*» društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 6211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli m ravno tako zopet ko ozdravi. Pa. Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicaffu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! SLUŽBA OBGANI8TA. je razpisana pri slovenski župniji. Ponudbe in pogodbe naj se pošiljajo pod šiframi: "P. S." na upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Place, Chicago, 111. MARIJA SLUGA 1828 W 22nd St. Cblctgo, 111. Telephone Canal 473» izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA m vljudno priporoča no-venskim in brvaikim lenem ia ogrskim Slovenkam. BOSTON ZOBOZDRAVNIŠKI PABLOR 3009 S. 92. St., vogal Commercial Ave. South Chicago, 111. Sedaj imamo zapoglenega posebnojra Specialista za zobne plo«če. Vsaka plošča (plate) garantirana. ZJi T ZLATE KRONE PO $3.00 Nič več — nič manj. Naravne sobne krono............S3.00 Nasada zobovja.................$3.00 Umetno podstavljeni zob.......... $3.00 Polnitev zoba od.........50c do $2.S0 Zamoritev Živcev brez bolečine____75c Nas zobozdravniki parlor je vsled tefa tako na dobrem glasu, ker izvršujejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garancija za 10 let. Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2. Telefon številka: So. Chicago 1622. JOSIT TE*RKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 298. Se priporoča rojakom Slovencem za obilen posel "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geelo. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in ne|starejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. » Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko- hrvaftka IVI LEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar rr Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova drnitrenA pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drug© tiskovin«, obrnite ■e na največjo dovansko unij ako tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave.f Chicago, III. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnoat g!«d® eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjižloe za Člane in tlanice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladno Nakaznice ca blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolnlike liste, večje in manjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahke vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali rasredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu druitvu vzorec gorlnavedeBlh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni so tiska "Glasilo K. 8. K. Jedaow". Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 396 obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in nljudno postreženi po ^_ _ svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj *am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naš« bank« j« deposits! urad u zvezno poštno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za dri«vo Illinois in z« vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop. The. Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,060. Rezervni sklad $360,000. Junaštvo in zvestobi Q Zgodovinski roman is časov francoske revolucije. Q 0 (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) . jj| Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil ,M Hj ^irai--ipnr==irar===l[=l[y (Nadaljevanje.) To potem zovejo "delovanje!'' Kaj pa ti zidarji v resnici hočejo podreti in kaj sezidati, tega seveda pricensinja Lamballe niti zda-leka ne sluti. Vojvoda Orleanski, veliki mojster Francoskih lož, ve pač nekaj več. Če pa tudi najtaj-jiejše načrte t — Težko da. Skriti voditelji mu nudijo kraljevo krono kot plačilo za njegovo izdajstvo, in on je dovolj malopriden, da izteza svojo roko po njej. I-mam dokazov za to." "Saj to bi bila očitna veleizda-ja," je rekel Reding. "Tu treba delati, dokler je čas." "Prav ta je moja misel," je odgovoril veliki sodnik. "In da vam pokažem, kako važno je, da o pravem času delamo, vam kratko razložim načrt zarotnikov," je dejal major proti Re-dingu. "Koristno vam bo, če se ob svojem povratku s polletnega dopusta kar mogoče dobro poučite o položaju; in tudi našega mladega rojaka bo poznanje stvari čuvalo pogreškov." Spregledal je migljaj velikega sodnika, ki ga je hotel opozoriti, da ni pametno, razkrivati te načrte pred menoj novincem, ki se nisem še izkazal, kaj da sem. Umel sem ta pogled in sem bil užaljen od Keyserjeve nezaupnosti. Tembolj sem pa cenil Baehmannovo zaupanje, ki je nadaljeval tako-le: 4'Zanesljivo vem, da je vsa Francija preprežena z ložami, ki delajo natanko po migljajih, ki jih daje glavna Pariška loža. Prostozidarji so edina organizirana stranka. Tako torej. Potemtakem je jasno ko beli dan, da bodo pri volitvah v državne stanove, ki jih zdaj sklicuje kralj na svet Ne-ckerjev (tudi ta je framason!) oni imeli zase veliko večino." 2) — 2( To zgodovinsko dejstvo je ja-' ko poučno! Po novejših raziskavah je očitno, da so bili prvi gibat el ji Francoske revolucije Angleški framasoni. Vršili so jo *pa potom organiziranih Francoskih lož. Kakor tačas, se je tudi pozne* je še mnogokrat v novejši zgodovini izkazala neizmerna važnost in moč politične organizacije. Ali njihovo pomočjo. To dobro vedo. Vedo, da treba preprečiti gospodarsko propast države, ki bi spravila vso Francijo v sramoto in brez števila Francozov ob premoženje. Sicer bi pa bilo tudi zelo tvegano, s silo razpoditi poslance; to bi bilo toliko, kakor požar revolucijo raztrositi po vsej državi." "Toda če se jih ne razžene, bodo dali Francoski tako ustavo, ka-sprejeti," je dejal Reding. "Vem to, vem," je pokimal major. "In potem ga odstranijo: morda odstavijo, ali z bodalcem za-vratno umore, ali pa bo Francoska gledala enak dogodek, kakršen se je na Angleškem uprizoril pod Karlom I. in Cromwillom," 1) je dejal veliki sodnik. 1 (L. 1649 je Angleški parlament na priga-njanje Oliverja Kromvela obsodil kralja Karla I. na smrt. To je bilo prvikrat, da so v krščanski državi sodnimo potom kralja usmrtili.) "Dobri in bogoljubni Ludvik XVI. na morišču!" je vzkliknil lieding neverno. "Pravijo mi, da sem črnogled, a taka strašna misel . . .!" 'Pa njegova armada?" sem vprašal. "Kaj se kralj more zanesti na svoje čete?" "Omenil sem že, da bo težko skloniti ljudomilega Ludvika XVJ., da bi rabil vojake zoper poslance in ljudstvo. Žal! Namesto enega puntarja, ki zasluži smrt, bo na ta način bržkone žrtvovanih deset, sto ali še več nedolžnih. Žal, da bo tako! Ludvik XVI. ni kakor Ludvik XIV. In potem postaja od dne do dne bolj dvomljivo, koliko se je zanesti na zvestobo vojakov. Že, naš polk telesne straže in še nekaj polkov, ki bi jih lahko na prste seštel! Mi Švicarji moramo biti pripravljeni, umreti za svojo prisego, in pripravljeni smo. "Junaštvo in zvestoba" do smrti, je naše geslo; tudi če bi naša smrt kralja ne o-tela. — Gospod Mous, upam, da ste to preudarili, predno ste sem prišli?" "Junaštvo in zvestoba" je ge- "Ali poznate imena kolovo-j Priklonil sem se. Da naravnost povem: vse to se ml je nemalo ding. dij?" "Sem si jih zapisal," je odgor' laskalo. Vendar sem bil dovolj voril Bachmann in potegnil listni- previden, da nisem maral kočljive co iz notranjega žepa. Potem je " *---x—1 bral precej dolgo vrsto imen, ki naj katoličani ostanejo slepi pred slo, ki mi ga je tudi moj boter temi dejstvi?) Zurlauben dal na pot, sem odgo- " Večina tretjega stanu na vr»ak voril ginjen. način," je dejal Reding. "A gotovo ne večine plemstva in duhovščine. In tako poslanci meščanskega stanu s svojimi prekucijskimi naklepi ne proderejo." Major je zmajal z glavo in rekel: "A ne bodo več, kakor doslej, glasovali po stanovih, ampak po glavah, in tedaj jim je večina zagotovljena. Ni Necker zaman dosegel, da štejfc tretji stan toliko poslancev, kolikor oba dru ga skupaj. A nekateri | plemstva, ki šteje veliko 'filozofov,' kakor tudi nekateri izmed duhovščine, ki ima v svojih vrstah — žal — mnogo janzenistov in propadlih oseb, bodo glasovali s i ret jim stanom. Abbe Sieyes ()). Siejes), osnovatelj lože "Dvaindvajsetih," 1) je že pripravil ognjevito spomenico, ki zahteva za tretji stan odločujočo veljavo. — 1 (Seyes je bil duhovnik (t. je. abbč), ki je na vso moč pospeševal revolucijo. Ravno pred volit-vijo v državne stanove je izdal spomenico: "Kaj je tretji stan?" Ž njo je brez usmiljenja šibal plemstvo in duhovščino ter slavil meščanstvo. V zbornici je glasoval za kraljevo smrt. Napravljal je pot Napoleonu, a ta ga je potisnil v ozadje. Umrl je 1836.) — To bodo izpeljali, če treba s pouličnimi rabukami, in pri tem računajo na kraljevo dobro srce, ki ne bo pustil streljati na drhal." "Tako daleč smo v Parizu!" je vzkliknil Reding. "Slutil sem kaj takega. — Toda taki državni stanovi z zanesljivo večino Voltair-jancev bi prevrnili vse božje in človeško pravo in bi razlili čez Francijo neizmerno zlo. Kralj jih mora razpustiti, brž ko se tako ustanove." "Ne bodo se dali razpustiti," >je nadeljeval major. "Kljubovali bodo kralju, in zopet se ne bo u-pal, jih razgnati s silo. Ogromni državni dolg, ki so ga nagrmadile vojne in potratnost zadnjih dveh kraljev, je mogoče kriti le z "Vrlo! Tu je roka!" In major mi je tako krepko po švicarsko stisnil roko, da .bi bil lahko naglas zakričal. "A vnanje vlasti," je prigovo-ril Reding, "mar bodo mirno gledale tako početje? Ali bo cesar Leopold pustil brez maščevanja, da bodo njegovemu svaku strgali krono z glave? Major je skomignil z rameni ter odgovoril: "Na Dunaju se nikoli izmed niso prenaglili. Bržkone bodo odlašali s pomočjo, dpkler ne bo pre-poznb. Vrhu tega je Dunajska loža, ki se je tam ugnezdila za časa Marije Terezije in se okrepila pod Jožefom II., prijateljem "prosve-te," zvezana s Francoskimi ložami. Ni še davno, da so bili tukaj Nemški bratje in so sklenili z našimi mednarodno zvezo." "Za božjo voljo, kje je rešitev iz tega strašnega položaja, ki ste ga nam zdaj narisali?" je vzkliknil Reding. "O tem sva se mnogo posvetovala med seboj z gospodom velikim sodnikom," je odvrnil Bach mann. "A le en izhod vidiva: Kralj mora prijeti vojvodo Orleanskega in glavne zarotnike ter jih obtožiti, predno se sestanejo državni stanovi; zakaj potem bi kot zbornični člani postali nedotakljivi. V bastijo. (Bastija (frc. bastille) je bila Pariška utrdba, v 14. stol. zgrajena ob mestnih vratih St. Antoine. Služila je zlasti kot ječa za politične kaznjence in lahkomiselne plemiče. Na slabem glasu je bila zavoljo "zapornih povelj", ki so velevale brez sodne preiskave, upravnim potom, notri imenovane osebe deti *v{ sapor. Ta "zaporna povelja,v so se cesto samovoljno zlorabila.) z njimi ! Jaz se ponudim, da z eno stot-nijo svojega polka vse za vrat primem, brž ko bi imel v rokah kraljevo zaporno povelje. Udarec mora prileteti nanje ko strela z jasnega neba." "Načrt je drzen," je dejal Re- si nisem vseh zapomnil. A>mes so bila sledeča: pred vsemi vojvoda Filip Orlčanski; potem od glavne lože "Devet Sestrd": Garat, Bris-sot, Bailly, Camille Desmoulins, Condoreet, Champfort, Danton, Petion. Mislim, da tudi Robespierre, a nisem prav gotov. Iz lože "Železnih Ust," sem slišal imena voditeljev: Fauchet, Gougil in Bonneville. Zvezo "Dvaindvajsetih" je bil osnoval in jo je vodil abbe Sieyees. Loža "Iskrenosti" je štela tele svoje brate: Laclos, La Touche, Sillery, oba Lamoth in Lafayette. (Vsa ta imena prostozidarjev navaja Louis Blanc v svoji "Zgodovini Francoske revolucije." (Op. pis.) Iz tega je očitno, da je bila revolucija delo organiziranih prostozidarjev.) Mnogo drugih imen, ki jih je major še bral, sem pozabil. "Preveč jih je," je vzkliknil Reding. "In med njimi zelo čislana imena. Lafayette je izza Seve-roameriške vojne bog ParižanOv. Njega zapreti, kralj ne bo dovolil. Dantona, Desmoulina, Brissota in podobne advokate morda še." (Marquis de Lafayette, roj. 1757, se je kot generalmajor slavno bojeval v Severni Ameriki 1. 1777 in 81. Po povratku na Francosko se je navduševal za vzore svobode; to in pa njegova bojna slava sta mu dala velik politični vpliv. V narodni skupščini (1789) se je pridružil tretjemu stanu. 15. jul. i. 1. je postal poveljnik Pariške "narodne straže." Skušal je posredovati med dvorom in skrajno demokracijo. A mu ni uspela. U-mrl je 1. 1834.) "No, če dovoli kralj, da shranimo v bastijo te advokate in še Sieyesa in pred vsemi Orleans,-naj se Lafayette zaenkrat še izmuzne. A vojvodo in nekatere kolovodje moram prijeti — ali pa rajši ni«. Polovična sredstva bi stvar le poslabšala." "Tako je. Toda dvomim, da bi mogli Njegovo Veličanstvo skloniti k temu koraku. A tvegati treba, ker ta načrt daje vsaj žarek upanja. Kaj niste že poskusili, prepričati kralja o nujnosti, Wen korakov?" "Kako bi kralju ta načrt predložili? To je težjioča, čez katero doslej nismo prišli," je rekel Key-ser. "V zasebni audienci? Kako težko jo je doseči po dvorni šegi! Morda bi se dovolila maršalskemu činu našega prijatelja — po večdnevnem postajanju v predsobah. A vzbudilo bi pozornost, tla gre major Švicarske tel^ne straže k tajnemu zaslišanju, in zarotniki bi se ovedeli. In potem, kako kratek čas je odmerjen zasebni audienci !, Kvečjemu bi bilo mogoče izročiti spomenico in jo priporočiti kot nujno. Ta bi potem šla v presojo na ministerski svet, v katerem-je pa gotovo več kot en lo-žin brat, ki bi načrt izpodnesel. Enako bi bilo s pismeno vlogo po običajni poti, le toliko drugače, da bi tista sploh nikoli ne prišla kralju v roke." "Prav pravite. To ne gre," je odgovoril Reding. "Toda po kraljici? Ona je odločna in osebna nasprotnica Orleanova." 'Tudi naše mnenje je tako," je prikimal veliki sodnik. "Po kraljici! Le da je bila do danes skoro enaka težkoča, kako-^ijej stvar primerno predložiti. Danes pa se nam res nepričakovano odpira pot, o kateri sem nameraval koj spočetka spregovoriti. Zurlaube-nov dar za Trianom nam da priložnost za sestanek s kraljico, ne da bi vzbudili pozornost. Ta naš mladi prijatelj odda svpje priporočilno pismo na d'Hervilly-ja, ki mu lahko namigne, kdaj naj spravi koze v Trianon, da se obenem — kakor slučajno — sreča s kraljico. Potem je odvisno od njegove spretnosti, da izroči spomenico, ki že spisana leži doma v moji miznici, ter dostavi prošnjo, naj jo kraljica blaarovoli nemudoma in brez prič prečitati. Seveda mora spremstvo misliti, da je nava dna prošnja, in moj strinič bo dobro storil, ako besede v pojasnilo po nemško izgovori." 41 Dobro! Izvrstno! Častitam prijatelju Keyserju k temu premetenemu načrtu," jfe vzkliknil major. "In vi, moj mladi prijatelj, lahko takoj ob svojem pri hodu položite temelj svoji sreči, in mogoče, da. preprečite neizmer no zlo." in važne stvari sam nase vzgti,^ ter sem prosil, naj bi mene neizkušenega spremljal stotnik Reding, ako ne bi morda hotela iti z menoj sam gospot veliki sodnik ali pa njegov sin. y (Dalje prihodnjič.) Dve zastareli ideji. Idejo, da je nagnusnost včasih za človeka koristna in prikladna bi se moralo že davno zavreči v ameti. V tej zadevi moramo pred vsem upoštevati učinke in koristi kakega zdravila, če je isto okusno in uspešno. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je take vrste zdravilo da vedno pomaga in je zaeno tudi zelo prijetnega okusa. To vino vedno izvrstno učinkuje, Če tudi ste že zanemarili zaipetko (zabasanost) nepreba-vo, glavobol, nervoznost, ali splo* sne slabosti. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino ižčišča želodec, povrača zopet izvrsten tek (okus) pospešuje prebavo in utrjuje ves notranji človeški sistem. T t>dbiva se v lekarnalh. Druga zastarela ideja je, da ljudje tarnajo, da ni nikfckega zdravila za Vevmatizem, nevralgijo, hrfotobol itd. Poskusite samp ewkrat in ta-&QJ Trinerjev Linknent in iprepri-eali se boste takoj, da niste imeli prave sodbe. To zdravilo je tudi izborno pri izjpahkiti, o tiski h, oteklinah, utrujenih mišicah in nogah. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner »izdelujoči kemist, 1333 — 1943 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertis.) ± Naznanilo. Vsem onim, kateri si mislijo kupiti afli so pa morda že kupili lote v S ter novem Parku uljudno naznanjamo,da sprejemamo tudi Liberty Bonde v plačilo lot ravno tako, kakor z gotovim denarjem. , L. STERNA SONS Prodajalci zemljišč. Zavarovanje. Posojila. 1023 Collins St. JOLIET, ILL. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let §e Trinerjeva zdravila uspešno rabijo r največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo poviianje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve4 plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno —s Grenko Vino ■ 1M3 torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nsbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi V želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženfcke ob premembi iitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v »lučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjšo in gotQXP pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in otekliu itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZ8TAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POO VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Naelfonallzlmaa leta 1864 ZE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 olagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaSeitnem skladu. * , Naložite torej Vaše prihranka v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLD3TU. V v - 396 Narastle obresti si polletno pripisujejo k glavnici, OQL ali pa izplačuje)* na hranilno uloge od $1.00 naprej. ^71/ FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET, «Jollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".