Ameriška "v--..:-’ r-.'. - ---v . ' :y a<; V l /* ID—HOME AMCRICAN IN SPIRIT ?OR€iCN IN LANGUAGE ONLY NO. 32 Amerika bo umaknila de! svojih če! domov Združena države so odločene umakniti del svojega National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1963 SLOV€NIAN HORNING N€W6PAF€B Novi grobovi j Podirale! lesa so se spoprijeli v Kanadi ŠTEV. LXI — VOL. LXI Blaž Modic Po dolgi bolezni je včeraj umrl 74 let stari Blaž Modic s 3592 E. 81 St., doma z Blok na Notranjskem, od koder je vojaštva v Evropi domov j prišel pred 50 leti. Zaposlen največ zaradi varčevanja, jje bil v Allybe Ryan livarni Zlasti bodo zmanjšane pomožne enote. WASHINGTON, D.C. — Vesti iz vladnih krogov trdijo, da bodo Združene države umaknile i z imajo sedaj do svoje upokojitve leta 1955. Pokojni je bil član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Društva Mir št. 10 SDZ. Žena Cecilija mu je umrla pred 10 Evrope, kjer ileti, zapustil pa je sinova Fre-skupno okoli ;c‘a m Charlesa, hčer Josephi- člani stavkujoče unije so skušali zavreti deio \j‘ itičr iešopenj, kxic (Poroča Majk • iiiiiiiHiiummiiiiimimiimiHimimmiiiimniiiiiiiHiiiiinmimiiiiiiiiimi Pittsburgh, Pa. —Kakor več- šel k krat čitam v tem našem toeas- ža vse no najboljšem slovenskem listu bližnje v Ameriki, v “Ameriški Domo- vedno vini”, o tem in onem sloven- George skem pijonirju v Ameriki, naj * Yi se danes ustavim pri par naših! ljtič slovenskih piSjonirjih, ki so bili bi kd stebri in zidarji naše slovenske naselbine tu v Pittsburghu. Prav kraj ali pokrajina, ki je po naravni legi dokaj vijugasta, gričaista in hribovita, je bila nekako središče v vseh raznih ozirih naše zapadne Pennsylvani- ga, je. Tu so se ustavljali prvi slo- F venski priseljenci mnogo preje, poročevalec kakor pa v drugih krajih. Prav risburga natančno gotovega, 'kdaj so se zadnjih tu ustavili in začeli tu bivati prvi Slovenci, je težko dognati. Zanesti se je treba le na nekatera ustna poročila. Naš najboljši slovenski zgodovinar v Ameriki, Msgr. Rev. Dr. John Zaplotnik, omenja v svojih spisih pokojnega Msgr. Alojzija Pluta in opisuje, da je šel ta leta 1864 v Frylburg obiskat Belokranjce, med katerimi da se je prav dobro imel. V istem opisu omenja tudi pok. č. g. župnika Andreja Skcpeca, ki da je prišel v Ameriko že leta 1846. Najbrže je tudi ta obiskal te na- m materinem da predsednik vseeno bi ne smel biti kritiziran. Father Coughlin1 je bil močan govornik. Njegovi govori po radiju so zajeli vso Ameriko in ljudje so mu tedaj pošiljali čestitke in darove iz vseh delov dežele. Tipičen odločen Irec. Seveda, vsaka stvar pa ima svoje meje. V svoji gorečnosti je včasih mahnil tu in tam tudi malo preveč. Mnogim, je ugajalo, mnogim ne. Pokojni škof detroitske škofije Rt. Rev. Galla,-gher je bil z njim in ga je pod-ga pa nagradi piral v njegovih prizadevanjih. A Iko je škof umrl itn je prišel v Detroit za nadškofa kardinal E. Mooney, se je spremenilo. Zlasti, ko je bojeviti govornik začel mahati po organizaciji CIO, glede nekaterih problemov u-pravičeno, a ko se je z izjavo zaletel, da noben katoličan bi smel biti član CIO, tedaj, iiiimiiniiiimiimmiimmiii Kulturna kronika brega storil za d, in to je on /il. še enkrat, vi! ■C LACA za po- 30? — Lahko 1 vprašanje, po službe? Well, hruške, maslo! ne tudi politične cene? Tu in dvisi pa od te-e za nje plačati, .j dnevi je objavil Matthews iz Har-zhnimivo poročilo o volitvah pri nas v Pennsylvan■ ji. P o v d a rja, da kampanje v volitvah postajajo zelo draga reč. Stroški za izvolitev presegajo zaslužek v službah, za katere kandidati kandidirajo. Omenja n. pr. Jacka E. McOregor-a, ki je bil izvoljen za državnega senatorja (poslanca) v državno zakonodajo države Pennsylvani ja. Omenja, da McGregor je potrošil v kampanji za izvolitev $15,096.00. Letna plača te službe pa je le $9,000.00. Ko sem to prebral, sem sam sebe vprašal: Ali se splača toliko potrošiti za služ-še kraje. Pozneje seveda je pri- bo, ki domaša nad $6,000 manj, šlo, ali pa potovalo skozi te kraje več naših ljudi. Mnogi stari naseljenci so vedeli večkrat povedati o našem Pittsburghu tole: To je bilo včasih, ko je bil tu najbolj poznan naš človek v osebi pek. Lokarjevega očeta, ki je bil rodom iz Gornjega Kartaljevega pri Mirni peči na Dolenjskem. Premnogi so bili “borderji” pri Lokarjevih, to je na hrani in stanovanju. In mnogi teh so povdarjali: “Pri Lo- karjevih sem prvič jedel ameriški “steak”, kakršnega je znala Lokarjeva mama tako okusno pripraviti z okusno omako. Vse to je bilo nekoč. Zadnjič kmalu po Božiču sem vasoval na 57. cesti pri mojih znancih in smo se pogovarjali stari, kako je bilo nekoč tod po našem slavnem Butler ju in tod okrog. Pa mi pride na misel dragi prijatelj George (Jurij) Weselich, ki se je včasih toliko trudil za naša društva in vse drugo, kar je dobrega in koristnega. Jaz sem ga prvikrat sre- štvo sv. Družine št. 11, z njim je bil tedaj mladeniško lep pokojni John Bailkovec, ki je na našem Butlerju dolgo let vodil gostilno, še danes se pok. Bal-kovca sipciminjam kak lep “laj-belč” je nosil, ki se je tako čez kr'rz zapenjal, kar je bila tedaj zlasti za salunerje nekaka “moda”. Oba “zauber” mlada moža sta kar vzbujala pozornost. Oba Belokranjca. Mr. Weselich je rodom iz Adlešičev pri Črnomlju. če se ne motim, da je prišel v Ameriko par dni pred praznikom sv. Jožefa rita 1900. Kmalu je postal aktiven delavec na društvenih in drugih poljih. Raid je razširjal tudi dobre slovenske katoliške liste in publikacije. Na vseh teh poljih si je iztekel veliko zaslug! Zdaj, kakor mi je prijatelj povedal, da biva gori na severni strani pri njegovem sinu v Avalonu, predmestju Pittsburgha. Dobremu Georgu Weselicu peš Ijam moje iskrene pozdrave kot dobremu prijatelju! Naj ga Bog živi še dolgo, ko bo pri- kakor pa se zanjo potroši? Kdo bi vedel na to odgovoriti? Z business ali trgovskega stališča prav gotovo ne. Moj znanec na Butlerju, ki je hrvatskega porekla in se peča z gostilno, mi je, ko sčirl Ihu zastavil to tako vprašanje, najprej pomežiknil z enim očesom, potem pa dejal: “Matiče, zapomni si tole: Muhe in ese dobro vedo, kje je slajši sok! Razumeš?” r Izpod kape sem ga nekako sočutno pogledal in on me je razumel, da sem mu s svojim pogledom pritrdil, da razumem po čem so hruške na kakem trgu, predvsem na kakem političnem trgu! Well, ob volitvah je mnogo hrupa, vrišča in vse razne muzike. Kdor . vse to razume, že ve . zakaj tako? Isto poročilo navaja tudi, da je finančni odbor republik a neke stranke v naši državi objavil, da so stale letošnje volitve republikanske kandidate v vsej naši državi okrog $2,334,619.00. Demokrate pa so stale okrog $1,601,308.00. K temu pa pravi isto poročilo, da so mnogo dodali še ne objavljenih stclšlkov lokalni odbori obeh strank. O vsem tem bi morala javnost misliti, pa tudi priti 'do nekih zaključkov, zakaj vse to triko, kakor gre .in se dogaja. To se pravi, državljani volivci bi morali bolj in več misliti z lastnimi glavami, ne pa da drugi mislijo za nje in jim delajo načrte ... Za kak boljši nasvet jaz ne vem. * FATHER COUGHLIN, TIHI ŽUPNIK zadnjih 20 let v Royal Oak, Mich., se je pred Božičem oglasil iz svoje tišine, tako je pisal tukajšnji lokalni list “PPG”. Father Coughlin je še vedno župnik pri Mali Cvetki v Royal Oak In je zdaj 71 let star. Poročilo omenja, da je “nekdaj bojeviti” Father izrazil, da je še vedno prepričan, da je bil v pravem, ko je kritiziral pok. predsednika Roosevelta in druge vsleid priznanja Rusije pred zadnjo svetovno vojno. Tako tudi, da je bil proti vstopu Amerike v vojno na strani Rusije. Pravi pa poročilo, da je zdaj mnenja, če tudi ve, da je bil v svojih nastopil v pravem, svoje določene'pravi poročilo, je odločil nadškof Mooney, na podlagi kanonskih pravil, da mora za naprej znameniti radio govornik predložiti v pregled' vsak govor posebnemu odboru cenzorjev, tedaj je ponehal in jerijal. Je pa Father Coughlin s svojimi nastopi javnosti veliko koristil. Marsikaj je razkril in razgalil. V svojem listu “Social Justice” je upravičeno žgoče bičal zlasti imperializem Velike Britanije, ki je prej vedno imela svoje prste v vsakem “paju”, kjer koli je za njo kazal kak dcibiček. Seveda vsem ustreči pa nikoli nihče ne zna in ne more, tudi Father Coughlin ni mogel... * SMRT REDČI VRSTE TUDI MED NAMI. Večinoma umrli so zdaj že iz tu rojenih rodoy. | — Pred nedolgim je umrla tu Mrs. Genevieve Fink, žena Jožeta Fink, 307 N. Balph Ave., Bellevue. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri. Pokopana je bila iz cerkve Marije Vnebo-vzete. — Na dan sv. Treh kraljev je umri Raymond R. Colarič, s 123 Rilverview Blvd., v Whitaker, sin Štefana in Ane Colarič, materino dekliško' ime Novosel. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Rite. — Na isti dan, na nedeljo sv. Treh kraljev, je preminul tudi Edward Kress, s 2238 Federal St. Na isti dan tudi John Slobodnik, 2325 McCook St., zapušča sina in štiri hčere. Slednji je bil pokopan iz cerkve sv. Gabriela. — V Plum Boro predmestju je preminula rojakinja Jean Strehar. Zapušča žalujočega soproga Martina Strehar ter dva sina in hčer ter štiri vnuke. Pokopali so jo na Plum Creek pokopališču. — V East Pittsburghu je preminul rojak Michael Troha, ki je bival na 60 Prospect St. Zapušča žalujočo ženo Ano ter dva brata. Pokopan je bil iz cerkve Matere Božje na Ranki-nu. — Preminula je tudi pred nedolgim Mrs. Angelina Furlan. Zapušča tri sinove in eno hčer. Pogreb se je vršil iz cerkve Marije Pomočnice kristjanov. — Na Sygan Hill pri Bridge-ville je na starega leta dan umrl rojak Frank Uršič (Ur-sitz). Zapušča ženo Mary, rojeno Kumer, ter tri hčere in sina. — V McKeesportu pa so pokopali 74 let starega Andrewa Kacin, ki je bival na 1404 Bouquet St. Zapušča 4 sinove in eno hčer. Pokopali so ga iz cerkve sv. Trojice v McKeesportu, na Kalvarija pokopališče v Port Vue. / — V Lucerne premogokopu, 'ki je 5 milj južno od Indiana, Pa., je ubilo dva premogarja, in sicer 42 let starega Paul Pene-žič in 49 let starega Mike Pa-vclka. Zasulo jih je kamenje. Druge podrobnosti niso znane. Pozdrav Vsem čitateljem! Majk. Stoletnica pesnika Ivana Trinka-Zamejskega Dne 25. januarja 1963 je bilo sto let, kar je bil rojen v vasici Tričmun pod visokim Matajurjem v Silovemsiki Benečiji msgr. Ivan Trinko, s pesniškim imenom Zamejski, največji sin, kar jih je rodila v svoji tisočletni zgodovini Slovenska Benečija. Vsa Slovenija — domača, zamejska in zdomska — se je na tan dan spominjala tega svojega velikega sina, ki bi nam moral biti vsem, svetel zgled ljubezni do svojega naroda. V spoštljiv spomin nanj objavlja AD ob tej priliki spominski govor, kakor ga je rajnemu monsignorju Ivanu Trinku govoril pred devetimi leti ob njegovem pogrebu v cerkvici v Trčmunu Rev. Mirko Mazora. Ta je bil potem poslal svoj govor za spomin v Cleveland gospodu Antonu Grdinu, ki je v svoji neizmerni ljubezni do naroda toplo sprejel v svoje srce tudi najbolj zapuščeni del naše slovenske domovine, Beneško Slovenijo. Sam Bog ve, kaj je tudi za te naše rojake žrtvovalo A. Grdinovo srce! Vsekakor je moralo biti veliko. Rev. M. Mazora je bil takrat poslal gospodu Grdinu tudi vrsto slik, napravljenih ob Trihkovem pogrebu. Vse to je gospod A. Grdina takoj ves srečen prinesel podpisanemu, češ “To je vaše, vi spravite, vi ste me opozorili na te Slovence, na goispeda Trinka! Hvala Vam!” Spominski govor Rev. Mirka Mazora pa se glasi takole: "‘Zvezda 'se je utrnila izmed nebeških svetil, sijajni svoj tek je zvršila, ugasnila sredi gomil.” Ta najlepša zvezda, ki je sijala na nebeškem nebu, je zvr- vsemu svetu nepoznani, od nikogar spoštovani že nad 1000 let moji ubogi bratje in sestre ter se mučijo dan za dnevom, leto za letom.” Kako prisrčno je ljubil rajni monsignor te svoje uboge brate in rodno zemljo prav do, zadnjega diha: “O ti zemlja rodna, zemlja bedna, mala, ki te milost božja meni v last je dala! Kakoršna si koli, moja si brez kraja, dokler se s telesom duša moja spaja.” , Nič čudnega, da je želel msgr. Trinko tukaj na svoji rodni zemlji gledati zarjo večerno svojega življenja ter nekoč počivati v njenem krilu. Prošnja njegovega prijatelja Simona Gregorčiča je bila tudi njegova prošnja: “Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah; ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah!” Tvpja želja je danes izpolnjena. Tvoje veliko srce, ki je tako bilo ljubezni do Boga in do naroda, bo zdaj leglo v domačo zemljo. Različne misli in čustva se mešajo v naših srcih ob Tvojem odprtem grobu, predvsem pa misli hvaležnosti in žalosti. Hvala ti, monsignor, za vse zaklade isrca in duha, ki si nam jih dal: “Plodnejšega nikdar duhova rodil še ni beneški svet, in Bog ve, kdaj nam pride znova, ki tak zoril bo sad in cvet.” Hvala Ti, ker si bil ves čaš luč, ki je žarko svetila v svet ter resnim učenjakom razodevala rod, ki biva tod: “Ti branil si nam sveto pravo z duha orožjem žive dni, Ti Slavi si ovenčal glavo, zato 'ves dom te zdaj slavi.” Od blizu in od daleč roma danes k Tebi domovina od vseh strani. Ob Tvojem odprtem 'grobu se danes srečavamo z sila sijajno pot. Msgr. irinko jo ;;rai j Italijani in Furlani, mi, bil ves čas svojega dolgega in sjnc.vi iiste matere, morda raz-blagoblovljenega življenja zvest: nazorov, toda edini v Begu in 'narodu. Kot duhovnik jn ljubezni do Tebe je bil tako kristalno čist značaj,'— ^ edini v globoki žalosti, da mu noben sovražnik ni mo-j l6 j cikaj, beneška zemlja, ker gel do živega. Kot človek tako je nehaio biti srce Tvojega naj-clag in krotak kakor jagnje, večjega sina. Le skloni se, dc-pa tudi silen in neustrašen ka- niovina, v nemi žalosti, ker si kor lev, ko je branil pravice ^zgubila biser, ki se je svetil cd tvojih trpinov in siromakov, vseh strani. Le: tecite, svetle ljubljenih Benečanov. Res trpinov in siromaikev. Takole je pisal o njih msgr. Trinko že pred 50 leti: “Tukaj živijo z dušo in telesom privezani, Ulični ilisr ihmmk® prisfawe 'Cleveland, O. — Občni zbor Slovenske pristave bo 9. marca cb sedmih zvečer v Baragovem domu na St. Clair Ave. Tisti, ki še niso plačali polne pristopnine, so prošeni, da to poravnajo do občnega .zbora, s čimer bodo postali polnopravni člani. Odbor Pariška stanovanja Številni prebivalci francoskega glavnega mesta še vedno niso deležni nekaterih pomembnih pridobitev civilizacije; je rečeno v poročilu posebne komisije, ki je z anketo ugotovila stanje v 1 milijon 204,157 stanovanjih,' kolikor jih je v Parizu. Skoraj milijon stanovanj (na-' tančno 972,531) je brez kopalnice ali prhe, 889,000 jih je brez j centralne kurjave, 623,000 brez lastnega stranišča, 475,000 brez čivaj tekoče vode in 266,000 brez plin-j Tvoj duh pa naj prosi svojega skega priključka. j Odrešenika, da bi Tvoja Ijub- Mestna uprava pripravlja ad-djena Benečija, Tvoja draga do-lok, po katerem bodo hišni gos-jmovina, dvignila kvišku k son- solze ljubezni, na grob klicarja našega trpljenja in pokažite vsem ljudem žalost -in bolečino ter povejte vsemu svetu, da ljubezen ne mine na robu groba, .ampak raste in cvete v daljno večnost! Teda v ta kelih grenkobe in žalosti, ki ga sedaj pijemo, pada velika in svetla tolažba: Monsignor! “Kot sonce se žari neugasno in svet oživlja z visočin, svit Tvojih del sijal bo jasno in nam pomlajal tvoj spomin. Pretke naj grob Ti gosta trava, nad njim naj kamen se zdrobi, a v vek ne mrakne Tvoja slava, Tvoj duh med nami v vek živi!” S to tolažbo- se poslavljamo od Tvojega groba. Vsej domovini od gor do morja bomo izročili Tvoj zadnji pozdrav: “Z Bogom, bratje, z Bogom, sestre dragomile, najmilejše zvezde z neba vam svetile!” Z Bogom, misgr. Trinko! Po-mirno v domači zemlji! podarji dolžni v določenem ro-/CU od trpljenja ku zagotoviti vsem stanovanjem !c;b>raz!” tekočo vodo. i p o v e 1 i č a n i Janez Sever James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA mmmmmMmmmmšmmmmMmimmmmmmmmmšmmmmmmmmm Njegov rabelj je bil med prvimi drevesi, ne prav pred njim, nego kakih sto jardov od reke. Dvajsetkrat si je stavil vprašanje, zakaj se nasprotnik ne prikaže izza tistega drevja, da bi ga dobro osmodil, iz skrivališča, ki je med prvo skupino jelk in grmovjem balzamovca ter njegovo skalo. Ko bi se premaknil nekoliko na desno ali levo, bi se ne mogel popolnoma zakriti. Ali mož se ni pomaknil niti za pedenj, od koder je bil ustrelil prvič, ko je šel Carri-gan po pesku med reko in drevesi in mu je švignil strel tako mimo sencev, da je imel občutek, da ga je osmodilo. Samo centimeter bolj na desno, pa bi ga ubilo. Kakor blisk je degnil za bližnji zaklon: skrilavčevo skalo. Dobre četrt ure se je skušal iznebiti velikega tornistra s pleč, pa da ga krogla ne bi zadela. Nazadnje se mu je le posrečilo. Velika olajšanje zanj je bilo, ko ga je mogel položiti poleg skale tako, da je s tem podvojil ploskev zavetja. Tisti trenutek pa se je že vanj zapiknila žvižgajoča krogla, in takoj potem še ena. Carrigan je čul, kako sta obe šli v posodo in je podvomil, da bi jo še mogel rabiti. Prvič si je sedaj mogel obrisati pot s čela in se nekoliko pretegniti. Carrigan je trdno veroval, da je volja vse. Z voljo se da vse napraviti, tako napraviti, tako je bilo njegovo geslo. Več je vredna kakor dobra puška. Ko se je tako telesno že nekoliko bolje počutil, je začel urejati svoje razbite umske Sposobnosti. Kdo je tisti v drevju skriti tujec, ki se ga je lotil tako srdito? Kdo?... Na vprašanje mu je odgovoril nov svinec, ki se je zabodel v veliki oprtnik. Bilo je tako blizu njegove roke, da ga je prešinilo. Začel je kupčkati pesek, da bi ojačil svoje skrivališče. Odmor po tretjem in za posodo tako usodnem strelu je bil dolg. Davidu Car-riganu je tudi v trenutkih velike nesreče vedno nekaj uži-galosoj nasmehljivosti v očeh. Sonce je pripekalo in za tistim ozkim zavetjem je bilo strašno vroče. Nedaleč od njega se je šopiril na snegu ptiček in čivkal ob vsakem gibu. Vsenaokoli je bilo tiho in mirno. Reka je tekla šumljaje in se ni brigala za čivkajočega ščinkavca. Na oni strani tam se je razprostiral senčnati raj zelenega gozda, ki je bil poln skritega življenja. V tem času so ptiči gnezdili. Povsod je bilo čuti čivkanje. Na veji je prepeval majhen temen ptiček, da mu je skoro počilo grlo. Tista stvarca, nekaj večja od dobrega oreha, se je napenjala na vso moč in hotela preglasiti vse drugo petje. “Močneje, tovariš,” se mu je smejal Carrigan. “Glasneje!” Mali pevec, ki bi ga mogel med prsti zdruzniti, mu je dal mnogo poguma. Ptiček je utihnil, da bi zajel sape, in Carrigan je tedaj začul dve kanadski živopisani šoji, ki sta se sprli. Te ptice so kakor nekateri ljudje, rojeni črnogledi, ki vedno najdejo kaj za prepir, tudi če se imajo radi. Tisti dnevi so bili kakor nalašč za ljubezen. Tako je razmišljal Carrigan, ki je tiščal obraz v tla in si previdno skušal s prsti napimviti lino med skalo in tornistrom. Bili so dnevi ljubeznivega življenja gori in doli ob veliki reki,!som, da kjer je moško in žensko pri- živ. skrit jetno prepevalo in so se igrali otroci, pozabivši na hude in žalostne zimske dni. Po gozdu je šla ena sama pesem o ljubezni in življenju. Iz vseh gnezd samo čivkanje, povsod mlado življenje; godne mladiče, ki so se že razpeljali, so stari učili letati Mali pevec na veji je pel radostim življenja in izzival svet, da bi ga premagal s svojo himno. Carrigan je vendarle zapazil skoz lino med skalo in oprtnikom, kje poje ščinkavec ... in kje je njegov sovražnik, ki čaka ugodnega trenutka, da bi ga ubil. To je bila majhna prednost, ali če bi kak gibi ja j izdal ozko odprtino, bi bilo po njem. Camgan je jako (previdno delal in upal, da ostane njegov trud neopažen. Mislil je, da bo skoro vedel, kje se skriva človek. Poleg skupine balzamovcev je ležala podrta cedra. Gotovo je bilo, da so streli prihajali izza vrha onega drevesa. S še večjo opreznostjo je sedaj začel riniti ustje puškine cevi v vrzel. Domislil se je Blacka Roger j a Audemarda, ali kakor hitro mu je prišel sum, tako je dobil tudi gotovost, da to ne more biti on. Tam za izkoreninjenim drevesom ni mogel biti Black Roger ali kdo izmed njegovih prijateljev. Niti pomisliti se ne sme na to; saj njegovo poslanstvo je bilo tako tajno. Še poslovil se ni Carrigan od prijateljev. Razen tega je Black Roger Audemard moral biti tisoč milj proti severu, seveda če ga ni kak poseben vzrok spravil s pomladno družbo po reki navzdol. Ali bilo je malo verjetno, da bi bil storil to. Ne, človek v zasedi je moral biti kak zahrbten mestic, ki ima skomine po oprtniku in vrednostih, ki jih morda sluti v njem. Četrti strel v sredo njegovih živil ga je zagotovil, da je krivo razmišljal o položaju. Kdor koli že strelja, nima, kakor se vidi, posebnega spoštovanja do vsebine oprtnika, gotovo pa tudi ne čuti prave potrebe po strelivu. Po Carri-ganovi roki je zacurljalo kondenzirano mleko, znamenje, da je sedaj preluknjana tudi pločevinasta čutara. Po četrtem strelu je ostal z obrazom povsem pri tleh in se nekaj časa ni ganil. Videl je proti reki. Na nasprotni strani tam daleč so se trije kanuji živahno pomikali proti lenemu toku. Sonce je obsevalo njihove mokre brke. Kratka vesla, ko so se pomakala v vodo, so bila podobna perutim srebrnih ptic. Prek vode je prihajal nedoločen krik za odgovor na strel. David je mislil, da bi mogel skleniti roke ust in glasno zaklicati na pomoč. Ali predaleč je bilo, da bi ga mogel kdo čuti. Sicer pa bi bilo ponižanje, če bi sedaj, ko ima tudi oprtnik pred seboj in je dovolj zavarovan, klical na pomoč. Še nekaj minut, pa bo, vse po sreči opravil z možakom tam za deblom. Zopet je počasi nameščal cev med skalo in oprtnikom. Mali ščinkavec ga je odkril; zdelo se je, da ga Davidovo ravnanje jako zanima. Približal se je nekoliko, stegnil vrat in si ogledoval čudne pojave življenja za skalo. Njegovo čivkanje se je spremenilo v čudno vreščanje, ostro in ža-lobno. Carrigan bi mu rad zavil vrat, kajti ptičevo vrsčanje je povedalo onemu za dreve-je on tukaj še vedno Družba s THE HOLY FAMILY S O GIFT Ustanovljena 23. novembra 1914 Zedinjenih Državah I/iKaf IH lnkorP- Severne Amerike JUHCl, HI. 14. Irž. Iliin 3 V Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega . ■ . ’ GLAVNI ODBOE: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensem 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race S 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway . Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hicko Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., N Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, I Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chici Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, II JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 5 POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MAR" Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. t' Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške • Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. are You > our next ioSice - SI Mu’s I& 11 Brothers and sisters of St. John’s No. 13 H.FjS.: invited to attend monthly meeting, which Will be held Fqb. 24th at 2:30 p.m. in St. Stephen’s lower' church hail. Come and iget your door g'ft. Last month’s door tgift was awarded to Mrs. Wilma Šinkovec, lucky girl! Our dear mother, Mrs. Clare Foys, had a little accident here not so long ago. She slipped on the ice and broke her knee cap. Sorry to hear this. AH of uis at St. John’s wish you a speedy recovery. Steve — take good care of her now. Papa Frank Puklavetz — what’s happened to you and ma? We here at St. John’s don’t see you around here anymore. Come and visit us, we like your company. I am still waiting to hear from our old timers, Mr. and Mns. Nicholas Zunich. Come on, ma and pa, let’s do a little visiting on the West Side. I would like to pay my re- telja št. 13 so vabljeni v nede-|ljo, 24. februarja, ob 2:30 po-: poldne v spodnjo dvorano k Sv. Štefanu na redno mesečno sejo. j Pridite in vzemite vašo dumo nagrado! Pretekli mesec jo je , dobila Mrs, Wilma Šinkovec. Na svidenje! John Kovas, zapis. Sprehodi na 50 milj prihajajo kar v modo! WASHINGTON, D.C.— Kan-didatje za sprehode na 50 milj se množijo kot gobe po dežju. V naši prestclici se jih udeležuje vse, celo diplomatje, uredniki, športniki itd. Seveda je tudi na tem področju veliko poklicanih, toda malo izvoljenih. Sprehodi se začenjajo spreminjati v tekmovanja. Ako je v Amarillo neki uslužbenec vojnega letalstva prehodil 50 milj v desetih in pel urah, zakaj ne bi drugi potolkli tega rekorda? Ameriška podjetnost je prišla tudi ob tej priliki-na dan. “Specijalisti” že izdelujejo načrte za pota, ki so dolga po 50 milj, drugi pa se- spects to my dad, who passed 3^a'v^ja?0 navodila, kako -se je away 9 years ago this month on'tre,^a P'I'i,Praviti na pot in kako February 14th. May your soul'^e treba hoditi, da ne omagaš, rest in peace, Amen, A person iVenidar ^ že v Prvem zagonu never, knows how much parents1 dos^ ki omagajo. mean to him, until they are departed. Yours truly has again been chosen to take the part of Simon in The Way of the Cross, which Will be held every Friday from March 1st to Good Friday, April 12th included, at 7:30 p.m. at Our Lady of Charity Church, 3620 So. 57th Court, Cicero, 111. You are invited. Don’t forget your door gift, Feb. 24th at 2.30 p.m., lower St. Stephen’s Church hall. Come one, come all. Fraternally yours, John Kovas, Rec. Sec’y. --------o—-— SSrsšSsa sv, Ivana ši. S3 wm sa sejo CHICAGO, 111. — Vsi člani in članice Društva sv. Ivana Krsti- Seveda ne smemo pričakovati, da bo hoja na 50 milj ostala dolgo časa v medi. Kot vsaka moda, bo tudi ta kmalu izumrla, morda še preje, predno bodo vsa pota godna za tako hojo. Predsednik Vrhovnega sodišča Warren govoril v Atlanti WASHINGTON, D.C. — Vsi tisti, ki so za segregacijo v naših javnih šolah, imajo predsednika Vrhovnega federalnega sedišča posebno v želodcu. Pod njegovim predsedstvom je namreč Vrhovno sodišče odločilo, da v javnih šolah ne sme biti nobene segregacije. Zato se Warren tudi ni nikoli pokazal v južnih državah. Letos je sprejel povabilo, da na Lincolnov rojstni dan govori na univerzi v Atlanti, Ga., o civilnih pravicah. Atlanta je znana po svojem odporu proti šolski integraciji, zato so se bali, da bo Warrenovo predavanje povod za demonstracije in nemire. Warrenu so radi tega dali močno policijisko spremstvo, da ga zavaruje proti vsem napadom. Proti pričakovanju demonstracij in neredov ni bilo. Warrena je poslušalo kakih 4,000 ljudi, večinoma univerzitetnih dijakov. Tekom predavanja in po njem so mu priredili tople ovacije. —----o----- Oglašajte v “Amer. Domovini” MALE HELP — WANTED Fitters Layout Hen experienced in structural work, good hourly rate, many, many benefits. BARTLETT-SifOW- mim sic. 6200 Harvard Ave. (33) Short Order Cook night shift. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. (x) Zakonski načrt o bolniškem zavarovanju pride ta teden na Kapitol WASHINGTON, D.S. — Ta teden, najbrže v četrtek, bo predsednik Kennedy poslal Kongresu znova poiseibno spomenico z zakonskim načrtom o bolniškem zavarovanju. Senatorji in kongresniki ga bodo sprejeli z istim nezaupanjem kot lani. ■ ' L ; 1 i Moramo vpoštevati, da je letošnji predstavniški dom bolj konservativen, kot je bil lanski. Povrhu letošnje leto ni nobenih volitev v Kongres. Vse to bo dalo nasprotnikom zakona še več poguma v boju proti obravnavanja zakonskega načrta. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko, ki govori angleško, da bi skrbela na mojem domu za tri otroke 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889. ______________________(33) Delo za žensko Iščemo žensko srednje starosti, da bi skrbela za bolehno žensko. Mala plača. Kličite CL 1-1887. (33) MALI OGLASI Naprodaj Euclid Beach okolica, zidan trgovski prostor, velik lot, poslopje kot novo. Pripravno za katerkoli trgovino. Sprejme se pametna ponudba. Štiridružinska štiri plinski furnezi, v prvovrstnem stanju, najemnina 82900 letno. Cena samo $20,000. $2000 naplačila. Delikatesen Prvovrstni promet. Se mora prodati. Lastnik gre ven iz mesta. $4000 naplačila vključuje poslopje. Globokar Realty HE 1-6607 986 E. 74 St. (33) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 V najem Oddamo 4 lepe sobe, 2 spalnici, vse sobe velike. $60 mesečno. Kličite EV 2-4535. (31) Oglašajte v “Amer. Domovini” m *> zginejo v plinskem sežigalniko Vse gorljive odpadke v plinski sežigalnik ... kar v hiši. Oglejte si nove modele, ki sežigajo brez dima in brez smradu. Calcinator/Caloric/Duramatic ^ Majestic/Martin/Sears-Kenmore/Warm Morning the eastohio gas company K3 JULIUS ZEYER: ANDREJ CERNISEV 4.. “Precenjujete me, madame je rekel smehljaje, “in delate krivico prirodi; nima nobenin izvoljencev; saj v resnici nismo ničesar drugega kot sled ali slika enega samega bitja, po mnenju nekega navdušenega srednjeveškega bogoslovca. Vse, kar se zdi, da je, ni morda nič drugega kot misel onega edinega mozga — fantastično rečeno — v katerem krožijo vsi svetovi kakor komarji v poletnem soncu. Zavest, da če smo, smo le on, nas dviga iz razburkanega morja strasti in prevar v višavo, od koder lahko gledamo nepremični azur širnega neba; ta simbol vseobsežnega, neskončnega bitja, iz katerega je vse izšlo in h kateremu se zopet kolikor mogoče približati, je najsilnejše hrepenenje modrih; V vseh dobah so živeli ljudje, katerim se je zdelo, da dosežejo naj vzvišene jši