V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 16. 9.1983 CENA 14 din Št. 71 Glavni urednik: Igor Sl^^^^^^^ Odgovorni urednik: Jože Košnjek 0135-letiiici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Doktor Milčinski v Iskri — Iskro Kibernetiko je obiskal predsednik Slovenske akademije znano-«i in umetnosti profesor doktor Janez Milčinski skupaj s podpredsednikom akademije dr. Ro-krtom Blincem in članom dr. Jalnom Peklenikom. Gostje so se s predstavniki tovarne pogovarjali o razvojnem programu delovne organizacije in njenem poslovanju. I A. B.) — Foto: M. Kern ,-^ Jutri bo zaplesal Kranj Kranj — V torkovi štvilki Glasa «mo zapisali, da bo v Kranju za zaključek letošnje turistične sezone kulturno zabavna prireditev »Pod kozolcem«. Izpustili pa smo datum, za kar #e bralcem opravičujemo. Torej. Kranj bo zaplesal jutri, v soboto, 18. septembra. Ob 18. uri se bo začelo veselje na Titovem trgu. Sta-ri Mayr, hotel Creina in hotel Evropa bodo naši gostitelji. Cel Titov trg bo poln miz in stojnic, le toliko prostora bo ostalo, da se bomo lahko pošteno zavrteli po asfaltu. Nc, da- ! oes lahko zapišemo še to, da nas bo j zabaval ansambel »Nočna izmena«; \ to so fantje z vesele Štajerske. Iz i kuhinj omenjenih hotelov oziroma | gostilne so pa sporočili, da bodo po- j Wg vseh ostalih dobrot z žarov in podobnega postregli tudi s speciali-tetami. Tako bomo pri Starem Ma- \ jrrju lahko naročili kuhano suho | ■etos hrenom, Creina bo postregla I pravo prekmursko gibanico, v Ev- j rop! pa bodo nudili kremne rezine ■j in druge sladice, tako da bodo tudi otroci in »malo starejši otroci« prišli m svoj račun. Da bo zanimivost še večja, bo ta j dan v Kranju ponovljen kramarski »cjem. Na kramarskem sejmu pred Mnom dni so Kranjčani dokazali, j 'i i njih še ni pojenjala stara trgovska žilica____ Obeta se nam torej lep večer. Le j Ume se mora »gor držati«! D. Dolenc Le združeni so lahko uspešni V sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so pripravili referendum o dopolnilih o združevanju v sozd — Slaba kvaliteta surovine Kranj — Na nedavnem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko so največ pozornosti namenili uveljavljanju, novi organiziranosti, delu in pomenu sestavljene organizacije, ki povezuje gorenjske lesarje in gozdarje. Vrsta vprašanj je, ki jih na področju združevanja dela in sredstev še niso uveljavili. Prav gotovo bi ob boljši surovini lahko dosegli kvalitetnejši izvoz. Izvozne stimulacije, kot menijo komunisti Alplesa, so premajhne, saj se včasih zdi, da delaš le za materialne stroške. Nesprejemljivo je, menijo v Železnikih, da surovina leži dve leti pred žago in da imata potem slab in dober hlod enako ceno. V Jelovici upajo, da bo po referendumu o novejši organiziranosti sestavljena organizacija dobila več veljave, prav tako bo z novimi kadri pridobila na svojem osnovnem pomenu. Delitev dela predvsem z LIP-om so ocenili za boljšo, saj skupno letno izvozijo 60.000 vrat na konvertibilni trg. Članice sestavljene organizacije pravijo, da pa predvsem dohodkovni odnosi niso krenili nikamor in so ostali več ali manj na kupoprodajnih odnosih, če že ne rečemo da so se še bolj zaostrili. V sestavljeni organizaciji sprejemajo referendum o dopolnilih združevanja v sestavljeni organizaciji in načrtujejo kadrovske spremembe. V gozdarstvu Škofja Loka komunisti ocenjujejo tudi sam referendum, ki njihovo temeljno organizacijo precej stane, — 100.000 dinarjev — kar jih boli, še posebej, ker jih nenehno tepejo visoki stroški. Nenazadnje jih samo kilometer novih vlak velja do milijon dinarjev, /graditi pa jih morajo letno 10 kilometrov, če hočejo uresničevati načrte in prodirati globlje v gozdove. Komunisti, gozdarji in lesarji, so bili kritičnih besed, mnenja, da je povezava nujna, vendar je treba ravnati racionalno, tudi pri interni banki, še bolj pa pri organiziranosti. Skupni interesi so, sozd pa bo ostal le na papirju, če ne bo tako ali drugače, kot je dejal komunist iz ZLIT-a uzakonjene organiziranosti sozda, takšne, ki bo delala in ne bo stihijska. Stične točke najdejo zdaj članice le v količinah surovine, nikakor pa še ne v vrednosti, zato je skrajni čas, da sestavljena organizacija zaživi tako, kot bi morala. A pri tem se zahteva odgovornost vseh; vsi tisti, ki se kakorkoli ne strinjajo z delom sestavljene organizacije in kritizirajo delo, se morajo zavedati, da v bistvu kritizirajo lastno delo. Nobenega večjega napredka ni moč pričakovati, če se gorenjsko lesarstvo in gozdarstvo ne bosta končno res domenila, da brez stičnih točk nikakor ne bosta prodrla na tuja tržišča . .. D. Sedej Se farma seli ali ostane? S tem vprašanjem se ubadajo tako v tozdu Kmetijstvo KŽK Gorenjske, saj bi sedanjo farmo s Suhe radi preselili in še enkrat povečali, kot tudi v škofjeloški občini, kjer Še ne morejo izdati lokacijskega dovoljenja Kranj — Delavski svet Tozda Kmetijstvo kranjskega KŽK jo v začetku septembra sprejel sklep, da se že plačani del kupnine za farmo na Plevni v Škofji Loki vrne Lokainve-stu, če v naslednjih treh mesecih ne bodo dobili lokacijskega dovoljenja za novo farmo na Trati. Za takšen ukrep so se v tozdu Kmetijstvo odločili, ker ne bodo mogli do predvidenega roka, ki je bil določen do konca leta 1984, preseliti farme s Suhe na novo lokacijo, razen tega pa se tudi sprašujejo, kje se bodo ustavile podražitve in vsi stroški, ki nastajajo zaradi težav z odlaganjem lokacij- Jutri slavje na Kredarici, pojutrišnjem v Krmi — Slovensko planin-:'»o bo proslavilo 90-letnico svojega organiziranega dedovanja- s pomembnim dosežkom. V soboto, 17. septembra 1983, ob 11. uri bodo namreč svečano odprli prenovljeni Triglavski dom na Kredarici, plod prizadevanj planinske organizacije in širokega kroga delovnih ljudi ter občanov. Začetek slovesnosti bo jutri zarana z budnico na vrhu Triglava naznanila gorjanska godba na pihala, ki bo v uvodu dopoldanske proslave zaigrala državno himno. Zatem bo udeležence prireditve pozdravil vodja projekta postojanke na Kredarici Gregor Klan-inik. slavnostni govornik pa bo predsednik CK ZKS Andrej Marine. Slavje se bo nadaljevalo v nedeljo pri Kovinarski koči na Zasipski planini v Spodnji Krmi, kjer PD Javornik-Koroška Bela prireja osrednjo slovensko prireditev ob letošnjem dnevu planincev. Na proslavi, ki se bo začela prav tako ob 11. uri, bo slavnostni govornik predsednik TKSSlovenije Tone Florjaneič, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili pihalni orkester Jeseniški železarji moški oktet DPI) Svoboda iz Žirovnice, ženski pevski zbor Milko Skobcrne z Jesenic in recitatorji \)YI) Svoboda z Jesenic. (S) — Foto: S. Saje skega dovoljenja. Farma na Suhi je tudi že tako zastarela, da se bodo morali ne glede na resne priprave za preselitev lotiti tudi vzdrževalnih del v tem okoli 35 let starem in za sedaj edinem gorenjskem pitališču govedi. Ideja o preselitvi farme s Suhe, kjer je praktično v mestu, je stara že desetletje in več. Vendar pa se je začela stvar resneje premikati, ko se je loški Tozd Kmetijstvo od MIG priključil KŽK Gorenjske, in sicer v začetku preteklega leta. Lani, konec leta, je bil že s škofjeloško občino sklenjen dogovor o prenosu pravice uporabe površin farme na občino Škofja Loka in dogovorjen rok za dokončno preselitev farme. Zemljišče, na katerem sedaj stoji farma, pa bi nameni-'.i usmerjeni stanovanjsti gradnji. Zemljišče je bilo tudi ocenjeno, določena kupnina, katere dve tretjini v višini 22 milijonov novih din je bilo Tozdu Kmetijstvo konec avgusta letos že nakazanih. Vendar pa kupnina se ne pomeni, da bo na teh hektarih, ki jih bo farma na Suhi zapustila škofjeloški občini, tudi možno graditi stanovanja, saj zemljišče prve kvalitete varuje interventni zakon. Farma na Suhi, kjer je okoli 300 govedi, bi se preselila na novo Inka ci.jp na Sorskem polju v kompleks KZK velik okoli 200 hektarov njiv, travnikov in gozda. Z investicijo vredno 90 n»Jijonovy novih din je predvidena zgraditev pitališča za 040 pitancev. Lokacija, za katero zdaj iščejo dovoljenje, je le ena od več variant. Toda očitno se tudi pri tej zadnji na Trati še najbolj zatika. Med soglasji v lokacijski dokumentaciji namreč še manjka soglasje za zaščito podtalnice, ki jo je zaradi zahteve o premaknitvi farme za 80 metrov globlje v II. vodovarstveni pas treba zavarovati z dodatnimi nič kaj lahko in tudi ne v kratkem času izvedljivimi posegi. Ali bo farma zaradi takšnih zamotanih upravnih postopkov ostala kar na Suhi in bodo s tem pričakovanja graditeljev splavala po vodi, je vprašanje, na katerega se odgovor pač še ne ve. Še najmanj si belijo glavo pitanci na ehi najbolj zastarelih faiin, na Suhi, kjer se delo opravlja še ročno, saj za stroje enostavno ni prostora v tesnih hlevih. J,. M. Kar so zmogli predniki, moremo tudi mi Človek in gora — koliko razlik in kako prijazno sožitje razdrapanih vrhov z vsakdanjostjo življenja! Naš človek je že od davnih vekov povezan z naravo, ki ga obkroža. Gore so mu najprej pomenile naravni mejnik, za katerimi je ohranjal svoje bivanje. Potlej je v njih uzrl gospodarsko korist in se po pobočjih dvigal vse višje kot pastir, lovec in zeliščar. Hkrati ko je postal raziskovalec in popotnik, se je zavedel neskončnih lepot našega gorskega sveta. In še več; mogočnost vrhov ga je navdala z občutkom veličine in moči. Sklenil se je postaviti v bran tujcu, ki je segal po njegovem bogastvu in poudarjal, da hodijo v naše gore samo nemški planinci. Taki motivi so pred 90 leti privedli do ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki je kot narodnoprebudniška organizacija prvotno imelo nalogo pokazati ljudem pot v gore. Poznejše poslanstvo društva in njegovih podružnic je bilo postavljanje planinskih postojank. Izgradnjo sleherne nove slovenske koče so pozdravljali kot narodnojzmago, saj so tod nastajala prava ljudska in družabna središča. Ko je Jakob Aljaž 1895. leta načrtoval postavitev najvišje gorske postojanke na Slovenskem, je v oklicu planincem in drugim darovalcem sredstev med drugim zapisal: »Edinole plamteča ljubezen do domovine slovenske, do nje vsestranskega trdnega in trajnega napredka, nas je napotila, da smo zasnovali ta planinski dom, ki bode vsemu slovenstvu v ponos in največjo čast. . .« In res je ob splošni podpori Slovencev vkljub nasprotovanju nemčurjev odkupil zemljišče, izdelal načrt, zbral denarne prispevke, organiziral transport materiala in v letu dni kot peto slovensko planinsko postojanko zgradil Triglavsko kočo np Kredarici. Zgledu naših vrlih prednikov sledijo tudi današnji rodovi, ki so medtem postali narodnos.no svobodni in socialno enakopravni. Da.se zavedajo potrebe po ohranjanju narodnega bogastva, je med drugim potrdila akcija za prenovo Triglavskega doma. Kot že druge doslej je naletela na splošno odobravanje in dokazala, da je s solidarnostjo moč opraviti še tako težko nalogo. Kljub prizadevanjem za gospodarsko ustalitev smo zbrali dovolj volje in moči za povečanje doma, kije bil od nekdaj pomnik vseslovenske narodnostne zavesti. Prepričali smo se, da zmoremo prav toliko kot naši predniki. Letošnji 17. september bo zato posebno označen v jubilejnem letu našega organiziranega planinstva. Prenovljeni Triglavski dom bodo odprli ponosno, ker predstavlja novo zmago združenega dela in vseh zavednih ljudi, za stotisočglavo planinsko članstvo pa bo to pomenilo spodbudo za nadaljnji vzpon našega gorništva. S. Saje Izgubljanje kvalitete Slovenija je tako majhna, da kakršnokoli nespoštovanje dogovorov na področju sejemske dejavnosti ne povzroča le nered, marveč predvsem siromasi organizirane sejemske prireditve, škoduje njihovi kvaliteti in jih tako postavlja v neenakovreden položaj s tovrstnimi prireditvami v drugih republikah. Nekajkrat je bilo že poudarjeno, da bi kraj ali prireditelj za organizacijo sejemske prireditve moral upoštevati in izpolnjevati več faktorjev: prodajnega, sklepanje kupoprodajnih pogodb, animiranje novih proizvodov in nenazadnje pomoč organizacijam pri različnih razprodajah ali drugih težavah. Za vse pa seveda velja osnovno izhodišče. Vsaka sejemska prireditev bi se morala sam o financirati in sicer z razstavljavci,- proizvajalci ali posredniki. Samo tako deklarirana sejemska prireditev bi bila glede na današnje gospodarske razmere dolgoročno perspektivna. Vendar na tem področju v Sloveniji ni reda. Tako je bilo na primer dogovorjeno, da bo v Celju sejem obrtništva, Kranj pa bo razvijal sejem drobnega gospodarstva; industrijske kooperacije, inovacij in računalništva. Ta dogovor je že prekršen, ker je tovrstni program vključil tudi celjski sejem. Podobno se dogaja z radgonskim sejmom, kjer se pojavljata ovčjereju in tako imenovani jisoki lov. Zanimiv je primer s področja mlekarskega sejma. Pred petimi leti je bilo dogovorjeno, da bo takšen sejem imel najprej potujoči značaj in se potem ustalil tam, kjer bodo zanj najboljši pogoji. V Kranju je na primer Mlekarski center za vso Jugoslavijo, vendar potujoča prireditev do Kranja sploh ni prišla, marveč je ostala v Mariboru. Podobni poskusi, da bi prevzeli in tako povzročili zmedo ter predvsem osiromašili kvaliteto, so bili tudi s sejmom civilne zaščite v Kranju, ki pa se je vendarle že tako uveljavil, da tovrstni poskusi nazadnje niso uspeli. Kranj ima na področju sejemskih prireditev vsekakor dolgoletno tradicijo in je na tem področju z mednarodnimi prireditvami uveljavil pojem kvalitete doma ivf v tujini. Razumljivo je, da se kot organizator z bogatimi in prenckaterimi edinstvenimi izkušnjami z nespoštova-njem dogovorov in razvrednotenjem sejemskih prireditev, ki ponekod pristajajo že rva čisto kramarske, ne more strinjati, te s tem v zvezi ocenimo samo zadnji avgustovski sejem, lahko ugotovimo, da je na njem sodelovalo prek 500 razstavljavcev in da si ga je v sedanjem deficitarnem obdobju ogledalo prek 150 tisoč obiskovalcev, kar je nedvomno rekordna številka. Tudi ta sejem je s predstavitvijo niešanih podjetij s Koroške dosegel velik mednarodni oziroma evropski, pomen. Razstavljavci, posebno tisti, ki so se temeljito pripravili na prireditev (in takšnih ni bilo malo) so dosegli pomembne poslovne rezultate. Niso redki med njimi, ki so se leto dni (Murka) pripravljali nanj in začeli s pripravami na prihodnjo prireditev že na koncu letošnje. V prizadevanjih za čim boljšo fci;a-liteto na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja velja torej v prihodnje družbeno podpreti tudi napore glede razvijanja sejemske dejavnosti v Sloveniji. Zanemarjanje in nespoštovanje dogovorjenega vodi v kramarstvo in marsikje take neuspele sejme podpira širša družbena skupnost. V sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih naj bi tudi za sejme veljalo osnovno pravilo. 7o pa je, da se mora vsaka tovrstna prireditev samofinancirati in potrditi s kvdlU teto. A. Žalar Vabilo strelcem Kranj — V soboto, 17. septem-j bra, in nedeljo, 18. septembra, boj na strelišču v Struževem tekmo-! vanje v streljanju z vojaško pu-j ško za prebivalce kranjske obči-' ne, ki ga že drugič zapored prire-j jajo občinski štab TO, občinska! konferenca ZRVS in sekretariati za ljudsko obrambo pri kranjski! občinski skupščini. Prvi danbodoj nastopile ekipe s po tremi tekmovalci, ki se lahko prijavijo tudi na dan tekmovanja, drugi dan pa bodo preizkušali svoje strelske sposobnosti posamezniki. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 8. uri, prireditev pa bo ob vsakem vremenu, /s) O LAS 2. STRAN__ Zostriti kaznovalno politiko Tržič — Konec tegu mesecu bodo zbori republiške skupščine obravnavali osnutke treh zakonov: zakona o urejanju prostora, zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor in zakona o stavbnih zemljiščih. Gre za zakone, ki najbolj neposredno vplivajo na delo in življenje občanov. Povsod v Sloveniji o tem že tečejo živahne delegatske razprave. Na zadnji seji pa se je z značilnostmi in posledicami, ki jih lahko prinese sprejem teh treh predpisov, seznanil tudi izvršni svet občinske skupščine Tržič. Osnovna ugotovitev je bila, da vsi trije zakoni za tržiško občino ne bodo imeli kakšnih večjih posledic. Kar zadeva zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, ocenjujejo, da materialne posledice ne zadevajo kaj dosti urbanistične dokumentacije. Pač pa bo finančna plat povzročala težave pri novi upravni organiziranosti, ki jo bodo morali v občini reševati sami ali pa skupaj z drugimi občinami. S tem zakonom je tudi predvideno, da bi se zmanjšal obseg objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. S tem v zvezi so izrazili bojazen, da bo to povečalo obseg tako imenovanih črnih gradenj. Zakon sicer predvideva poostren nadzor inšpekcijskih služb s tem v zvezi. Vendar v Tržiču menijo, da bi bilo bolje, kot razglabljati, kdaj objekt porušiti in kdaj ne, poostriti kaznovalno politiko. Menijo, da bi se nedovoljena gradnja iz prekrška prekvalificirala v kaznivo dejanje. Kar pa zadeva zakon o stavbnih zemljiščih, v Tržiču ocenjujejo, da s širitvijo vpliva občine na promet s stavbnimi zemljišči naraščajo tudi njene materialne obveznosti. Teh pa z zakonsko predvidenimi sredstvi najbrž ne bodo mogli pokrivati, če ne bo prišlo do preusmeritve znatnega dela stanovanjskih sredstev v komunalno infrastrukturo. Skratka, če se s tem zakonom ne bo bistveno spremenil način financiranja stavbnih zemljišč, z njim ne bomo praktično nič pridobili, so poudarili na zadnji seji izvršnega sveta tržiške občinske skupščine. A. Ž. NOTRANJA PmJTiKA ^QOSPODABSTVP PETEK, 16. SEPTEMBRI i Vendarle pametna »odložitev« nas Od vseh .odložitev«, ki se EBStaftJ"stabilizacij razburjajo, so na Jesen.cah P^^'/^^eravajo povečeva sko nrimerno »odložitev« — Z-a zaaj s»c ne »« ti st'oTov z občinskim delegatskim obveščevalcem Premik pred jutranji svit V jeseniški železarni so se odločili, da bodo 25. septembra ta SSh Te odvisno, če delegatka grad, va, takšna ali drugačna, sploh prebe zanikati, da je ega izredno veliko truda za čimboljše obveščanje rejo. Nihče ne more bilo že do zdaj vloženega md*» V£ delegatov, od delegatske odgovornosti same pa je odvisno, če hočejo biti informirani. Predsedstvo občinske skupščine je zato odložilo ustanovitev delegatskega obveščevalca, predvsem zaradi visokih stroškov. Ta odložitev je več kot zgledna in stabilizacijskim ravnanjem primerna, saj si bodo konec koncev tudi drugje, prej ali slej morali priznati, da vendarle takšno obveščanje, ki ga ponekod uveljavljajo, samo »požira« papir in denar, učinek pa je — roko na srce — silno pičel. Več kot preveč obveščevalcev vseh sort se valja po nabiralnikih in smeteh neprebranih, da bi si kaj takšnega lahko privoščili v nedogled ... D. Sedej r GLAS «■•«.občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. - Odgovorni urednik Joi« Kn*ŠT C"°P,isno Podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec mer, Helena Jelovćan LmM. —Novinarji: Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Hu- Andrej Žalar in Danica ?lPh! ĆT' 'an Saje' Darln»*«» Sede|, Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik. Oblikovalci: Lojze Ena^r ^.„lJ'u?*'0'!*' Franc - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - januarja 1958 kot do izrinil, Ta ,gor Koka,i ~ Li»* izn«i» <>d oktobra 1947 kot tednik, od ft^t^MCod^^kS^ 1960 Mkrat »žensko, odjanuarja 1964 kot poltednik ob pravica Ljubljana Našlo« ..rZfč* ^ k,h in petkih- ~ st8V«k TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska v Kranju S^iSSSSSS^ tT?™ "tt* MoSe P,lad°" 1 " TekoCi rflčun pri S0K odgovorni urednik 31 «■« ^kITa • TJele,on': direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. mali o#asF£rtrt£%'^mtnlw*?ik 21 "835' "omerciSla, propaganda, računovodstvo 28-463, Polletna naročnina 450 - din ~ Opro**eno Prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Prvi planinski maraton Idrija — Planinsko društvo Idrija organizira v nedeljo, 18. septembra I. planinski pohodni maraton, posvečen. 90. obletnici slovenskega planinstva, R0. obletnici delovanja Planinskega društva Idrija in 40. obletnici ustanovitve partizanske bolnice Pavla, ene največjih naših partizanskih bolnišnic, v kateri se je zdravilo 954 ranjencev, v vseh njenih oddelkih pa nad 1700 ranjencev in bolnikov Začetek pohoda bo ob sedmih zjutraj na Trgu svobode v Idriji. Proga bo dolga 42 kilometiov in bo potekala iz Idrijo prek Hlevi-skih planin, zgornjega Čekovnika do znamenitih Klavž na Idrijci. ČeZ greben Gnelica, kjer je bila prva bolnica Pavla, in dalje po gozdni ee sti do Krokovš in spomenika na grobišču umrlih ranjencev bolnici, Pavla. Prijave sprejema pismeno, ust-meno ali po telefonu Planinsko dru štvo Idrija (005) 71-090 ali Občinski odbor ZZIi Idrija, telefon (06f>) 71 Prijave sprejemajo do vklju trto petka, 16. septembra do 12. ure V slučaju slabega vremena bo po hod naslednjo nedeljo. S. Kovač V_ Jesenice — V Sloveniji smo prvi sprejeli in uveljavili pomik v dnevno svetlobo po priporočilu izvršnega sveta, akcijo so vodili občinski izvršni svoti. V Sloveniji nasploh poleti /.učenju delo ob 6, uri 70 odstotkov zaposlenih, pozimi 55 odstotkov, do 7. ure je teh delavcev poleti 23 odstotkov in pozimi 27 odstotkov. Malo je tistih, v gospodarstvu in v negospodarstvu, ki so začenjali ob 8. uri. V eni izmeni je zaposlenih 09 odstotkov delavcev, v dveh izmenah 23 odstotkov in v treh izmenah 8 odstotkov delavcev. Uro smo premaknili in pred delavci so zdaj že prvi rezultati premakljivega delovnega časa. Zdaj razpravljajo na delavskih svetih, kako bo 25. septembra — po starem ali še naprej po novem? V jeseniški železarni so učinke novega delovnega časa temeljito preučili in delavski svet je sklenil, da 25. septembra začnejo delati ob 6. uri, tako kot pred leti. Niso se več ogrevali za nov delovni čas, premik v dnevno svetlobo, kajti začetek dnine ob 7. uri povzroča železarni nemalo skrbi, obenem pa je takšen premik silno drag. Samo stroški avtobusnih prevozov jih veljajo milijone in milijone dinarjev, razen tega pa prihaja do hudih urnih neusklajenosti z drugimi ustanovami, proizvodnja pu mora tako potekati, da jim je najbolj ustrezna troizmenska dnina z začetkom ob 6. uri. Razumljivo je, da se bodo staremu delovnemu času morale pnbit.v t d i ostale delovne organi/.ai. I ustanove v občini, saj so vso ... I manj vezane na železarno. /Ai m mo spet precejšnji problemi; ^ \ jevunjem voznih rodov — kajšl; voznimi redi vlakov, ki na i^jL \ pripeljejo okoli 300 delavcev1 ~jl začetkom dela ostalih? Kakorkoli že. pri znamo ali ne.» menjava, zamik ali premikna><* liko stala in nas še bo. l*iioor«ik« bilo jasno povsem dobronarašm umestno, koristno. Delovni iaul svetu pomemben faktor učv sti delovnega procesa, predi,, so izhajali iz želje, da bi več in delali, bili na delovnem mestu -ne doma — kar najbolj prodni« A kaj, ko smo neenotni, tudi;, cionalno vezani na 6. uro, ustvi* obilo zmede, saj resnično »i prešli na nov delovni čas. rubfo klajenosti in tudi ne dovol) Ljudje so postajali nezadovoljni, resnično nt prav nič prijetno,«', raš ob peti uri peš — prevoza pk ni — do delovnega mesta na saj ob šesti uri že sprejemaš, gram iz Beograda, da bi tja do«* ure, ko se začne prebujati doti, delovno ljudstvo, buljil v stropi*] presedal sem in tja. Sleherna akcija mora biti tana in za tako občutljivo p« kot je delovni čas v industriji povsem in do pike enotna. L« pač od prve minute po vsej drj«i v vseh dejavnostih. D. S«e V nedeljo na Turjak! 40 let od zavzetja Turjaka in velike zmage nad belo gartki 40-letnico ustanovitve 10. Ljubljanske brigade bomo pr na Turjaku Ljubljana — Ena največjih zmag slovenskega partizanstva je bil nedvomno padec Turjaka. Le dva meseca po najhujšem porazu na Žirov-skem vrhu, kjer je Prešernova brigada skoraj izkrvavela, je dosegla tudi svojo največjo zmago. Po teden dni trajajočem obleganju, so 19. septem-. bra 1943 borci Prešernove brigade zavzeli turjaški grad, v katerega se je zaprlo okrog 750 najbolj zagrizenih izdajalcev. Ob zavzetju so partizani prisilili k vdaji 695 preživelih Hkrati s praznovanjem zma^i Turjaku, bo nedeljska slovesnoai svečena tudi 40-letnici usUr^ 10. Ljubljanske brigade, ki jj ustanovljena na Golem pri \e Laščah. Tu pa se bodo zBrah Tomšičevci, ki so prav tako vali v bojih za Turjak. Slovesnost bo v nedeljo, 1, tembra, ob 10. uri pred zadr^ domom na Turjaku. Slavnos^, vornik bo Jože Smole, preds Mestne konference ZKS Ljub belogardističnih branilcev. Z zmago na Turjaku so bili dokončno pokopa- v. kulturnem programu bo poi^ ni vsi upi slovenskih reakcionarnih Pn nastopil Partizanski pevsk-. upi vrhov, da bi se ob morebitnem prihodu angloameriških enot na slovenska tla lahko zaveznikom predstavili s »slovensko narodno vojsko«. Njena glavnina je bila uničena prav na Turjaku. Borci Gorenjske brigade, kot se je dotlej imenovala Prešernova brigada, pa je dobila od GU'vnega štaba NOV in POS posebno zahvalo in priznanje in naziv 7. udarna brigada »France Prešeren«. iz Ljubljane. Za dobro počutjeu žencev proslave bodo poskrbi 1,^ jani Vehkih Lašč in Turjal spomin na dogodke izpred | . prav na ta dan praznujejo sv^M jevni praznik. Organizatorji pričakujejo, dt! prišlo na proslavo preko 10001 njih Prešernovcev in Tomš ter borcev 10. Ljubljanske ... ter preko 3000 drugih udeležen«* j Varčevanje se začne z učnimi načrti O _ čunsko lahko izvedljivo, toda učitelji niso univer- Po nekakšnem čudežu, ki ga pri nas imenujemo proces usklajevanja porabe na republiški ravni, slovenskemu šolstvu ne primanjkuje več 400 milijonov dinarjev, temveč samo še polovica te vsote. Manjši primanjkljaj naj bi vplival ludi na stabilizacijski program, ki so ga šolniki, ki jih najbolj neposredno prizadeva, ocenili ne le kot birokratski seštevek stroškov z računovodsko logiko, temveč tudi kot kratkoročen ukrep, ki pa bo imel dolgoročne posledice. Čeprav naj bi ga nekoliko omilili, je še vedno predlagano, da učbenikov v srednjem usmerjenem izobraževanju ne bi subvencionirali, prav tako ne zamenjave učbenikov v osnovnih šolah, iz skupnega denarja naj ne bi več financirali interesnih dejavnosti učencev oziroma naj bi njihovo delovanje uredili neposredno s svobodno menjavo dela; predlagana je sprememba normativov za delo administratorjev na šolah in ravnatelja; obveljala je tudi spremembna, da bi učitelji delali eno uro več tedensko. Prav tako je bilo predlagano, naj bi ukinili regrese za vožnjo srednješolcev in študentov ter še nekateri drugi ukrepi. Vsi predlogi se nanašajo na ukinjanje določene dejavnosti ali pa prenašajo stroške v žepe staršev. Zelo malo pa je v stabilizacijskem programu bilo rečenega o tem, kjer bi se dali stroški zmanjšati brez škode za kvaliteto pouka, kjer so notranje rezerve v šolstvu (ne samo v šolah), o tem, da bi lahko zmanjšali uradniški aparat, ki funkcionira v različnih oblikah ob neposrednem šolstvu in najrazličnejših predpisih, ki dražijo brezplačno šolo. • Če bi vprušali šolnike, bi najbrž povedali, da bi, če bi jih poslušali, marsikje lahko dosegli enako kvaliteto na cenejši način. Toda ali so učitelje kaj vprašali? To vprašanje smo zastavili ravnatelju celodnevne osnovne šole v Predosljah pri Kranju Jožetu Fajfarju. »Ko so pripravljali Spremembe srednjeročne ga plana izobraževalne dejavnosti, so v izobraževalni skupnosti predvideli, da sredstva ostanejo nominalno enaka, kar -pomeni, da vsako telo upadejo realno za nekaj deset odstotkov. Šolniki smo opozorili, da denarja ne bu dovol j niti za osnovni, kaj šele-'/A'dopolnilni in dodatni program. ' Hkrati smo namreč dobili nov učni načrt in,pred metnik, letos sta uveljavljena do tretjega razre da, ki poyecLux.ta.ubvez.no.st. šol in s tem večata stroške Menim, da je izvirni greh v tem da v šolah ne znamo ovrednotiti dela in je osnova za financiranje število oddelkov. Tako kot je osnova računovodsko birokratska, se potem po odstotkih režejo sredstva /.a uresničevanje programov, namesto da bi se dogovorili, katere dejavnosti v šolah morajo biti in katere bi lahko pogrešili. Za šolo v naravi se na primer prispevek izobraževalne skupnosti na učenca znižuje na polovico, namesto da bi se odločili, ali šola v naravi bo ali ne.« • Se programi in učni načrti ter financiranje ne načrtujejo skupaj? »Programe in učne nacrte pripravlja zavod za šolstvo, financiranje pa jo v rokah izobraževalnih skupnosti, katerim so sredstva vse bolj skopo odmerjena.« • Zaradi pomanjkanja denarja je pripravljen stabilizacijski program, ki je ocenjen kot nc/i-vljcnjski in preveč računovodski. Med drugim predvideva povečanje učiteljeve obveznosti. »■Zakon predvideva, da je učiteljeva obveznost do '25 ur tedensko. Na naši celodnevni Mili imajo učitelji 24 ur neposrednega dela z učenci, sicer pa velja 42-urni delov.nik. Večja učna obveznost ha.j bi_odpravtla nadure. Vendar je to ra- čunsko lahko izvedljivo, toda učitelji niso univer-zalci, ki bi lahko danes učili slovenščino, jutri matematiko. Jutranje varstvo nižjih oddelkov bomo na šoli opravili brezplačno, več pa se ne da narediti. Končno ta predlog pomeni tudi več dela za enako plačilo. Hkrati nam očitajo dodatek, ki ga imamo k<5t učitelji na celodnevni šoli. Šolska svetovalna služba ga je že izgubila, sedaj je na vrsti ravnatelj in potem bi bil učitelj, čeprav je delati na celodnevni šoli veliko zahtevneje kot na poldnevni. Dodatek namreč ne izvira iz več dela, če imamo vsi 42-urni delovnik, temveč iz večje odgovornosti. Učitelj na poldnevni šoli vzrok za učencev neuspeh lahko prevali na starše, naš tega ne more. Pojavila se je celo trditev, da smo dodatek imeli zato. ker je bila celodnevna šola eksperiment, sedaj pa je že utečena oblika, zato do dodatka nismo več upravičeni. Povedati pa je treba, da kritizirajo predvsem tisti, ki celodnevne šole ne poznajo.« • Tudi prehrano in varstvo naj bi sedaj plačevali starši sami. Že sedaj plačujejo ekonomsko ceno. Vzrok je v zakonu o osnovni šoli, ki določa, da je šola dolžna organizirati prevoz za učence, ki so oddaljeni več kot 4 kilometre, o prehrani pa ni govora. Zato so nas i/enačili z varstvenimi oddelki, čeprav so otroci v varstvu po želji staršev, pri nas pa morajo biti v šoli.« • Učbenikov ne bi več regresirali, glede njih pa milo rečeno razmetavamo denar, saj jih je vsako leto cela vrsta novih. »V kranjski občini smo med zadnjimi podpisali družbeni dogovor o brezplačnih učbenikih, oziroma izposojanju učbenikov v šoli in ga komaj vpeljali, sedaj pa naj bi s tem prenehali. Moram povedati, da imamo kljub temu, da vsako leto izide toliko novih učbenikov, veliko zastarelih, ki niso več usklajeni z učnimi načrti in metoda mi dela. zato si moramo pomagati z. raznimi pripomočki. Pričakovali smo. da bo novi učni načrt izpustil nebistvene stvari, da no bo več podvajanja, vendar učitelji pravijo, da ni nič drugače kot prej. le nekoliko drugače je napisano. Tudi predmetnik je spremenjen, vendar k- toliko, da so predmeti razdeljeni po področjih, čeprav je prav vseeno, ali je matematika napisana na vrhu seznama ali spodaj* • Torej je stalna menjava učbenikov posledica stalnih menjav učnih programov oziroma tega, da v šoli neprestano nekaj eksperti mo. »Nekateri učbeniki, kot je ~a zemliop;>« j jezike, hitro zastarijo. medtem ko bi b»lu*» ki za kemijo, biologijo, fiziko in še nekju ge predmete lahko trajnejši. Izdajanje kov izredno veliko stane in bi lahko pois nejše rešitve. Tako bi na primer lahko i« dopolnila v obliki časopisa, kar bi bilo ne*« veliko ceneje.« • Pa učenci kaj več znajo, ko stalno m* | in uvajamo nove metode dela? »Solo in njeno kvaliteto predstavljava I Če je učitelj razburjen zaradi nizkih odhodkov in če je zaradixstalnih spremni gramu m metodah nesiguren, teže dobre*-! Spremembe, ki jih uvajamo za celotno s?**] jo otrok, so največkrat slabo premišljen; izkušene in ne morejo imeti večjegt : kvaliteto. Od nove matematike smo ti kovali, vendar imajo otroci na višnji stopa;,? enake težave, koi so jih imeli pri »stari« m tiki. Nov učni načrt in predmetnik soae;u bili tik pred začetkom šole. čeprav bi.\t; pripravo potrebovali najmanj leto dni. Krts pa bodo seveda učitelje, če se kaj ne bo oba* • Prihranki naj bi se torej začeli pri i načrtih. Kaj pa lahko naredite na šoli? »Varčujemo na vseh področjih že vnfcl Čeprav naj bi otroku učitelj pripravi', i • učnih listkov, tega skoraj ne delamo w\ v ramo varčevati s papirjem. Celo pri hip^s prisiljeni gledati na stroške. Za nar.uv> kljub vsemu varčevanju dobimo sanitar špektorja, ki zahteva toplo vodo v ra;n\... v telovadnici, pobarvane lesene strope; cah, kar bi veljalo najmanj staro milijaiij mu ustrežemo. lahko učitelji do koncaku£ jo brez plače, če ne. bom kazensko odgodi Ob tem je bil sanitarni inšpektor zraven.!« prevzemali šolo. Varčujemo tudi pri dejavnostih, kjer nam mentorji delajosvv, stenj. Zelo dobro sodelujemo z. hum;-ljein Iskro Kro. ki nam je zusionj opreti niče m zagotovila tudi mentorje. Skrad bie/. omenjenega stabilizacijske?i prv* varčujemo pri stroških, vsako nadaljnje;* \ anjc. izračunamo z odstotki pa bo irr koročne učinke in dolgoročne posledk EK. 16. SEPTEMBRA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO niti Ukrepi družbenega varstva v bohinjski zadrugi .3. STRAN GLAS Radovljica — V Gozdarsko-kme-ki zadrugi Srednja vas v Bohinju nekaj časa ni vse v redu. Že lan-jesen so v občini imenovali posebno delovno skupino, ki je obiskala zadrugo. Do danes se je zvrstilo več sestankov, na katerih so ugota-da je v bohinjski zadrugi vrsta vilnosti in nezakonitosti, rezul-gospodarjenja pa vse slabši. Ker pozivom v zadrugi niso izdelali v za boljše delo in odpravili , je občinski izvršni svet konec tja letos«naročil pristojnim orga-da izdelajo predloge ukrepov nega vrstva, ki jih je na seji v sedaj sprejel. V presojo jih bo a dal še delegatom občinske ne. V bohinjski kmetijski zadrugi je vrsta stvari neurejenih, kar seveda povzroča spore in slabe medsebojne odnose. Vrsta samoupravnih aktov je zgolj deklarativnega značaja in tako na primer še sedaj uporabljajo lnik o nagrajevanju iz leta 1970. V zadrugi tudi nimajo srednjeročnih načrtov, izdelali niso niti koncepta razvoja kmetijsK«- p^''fike. Bohinjska zadruga takorekoč životari tz dne/a v dan, pri čemer se pravice delavcev ne uresničujejo. Ob tem velja povedati, da se je za oijšanje razmer zavzemal le za-ižni svet, v katerem je več kmetov delavcev zadruge. Vendar upra-organ kot njegov izvršitelj niče-r storil. Prav tako seveda tudi direktor, ki je bil celo nezakonito [jen. Takšne razmere seveda odsevajo rezultatih gospodarjenja, ki so se še poslabšali. Upadajo ekono-Mta&t, rentabilnost in dohodek na ■iavca, ki je krepko pod slovenskim rečjem. Tudi planiranega do-a ne dosegajo. Povprečni oseb-Jek je v letošnjih šestih mehi znašal 12.828 dinarjev in je ce-za 9 odstotkov nižji kot v lanskem vem polletju. Pri tem moramo poudariti, da so pretežni del dohodka ustvarile nekmetijske enote, ne pa kmetijska, ki bi morala biti najpomembnejša. Zgovorni so podatki o odkupu, saj je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim odkup mesa upadel za 24 odstotkov, odkup mleka pa za 3 odstotke. Nasploh je večina zadružnih deti slabo organiziranih, kar je ledica nenačrtne in zanemarjene kadrovske politike, posebej na polju kmetijske proizvodnje. Že taje strokovnjakov za kmetijstvo toda še ti se za delo v bohinj-kmetijski zadrugi zaradi takšnih razmer seveda na odločajo. Izvršni svet je zato sprejel niz začasnih ukrepov družbenega varstva, ki bodo veljali eno leto. Začasni kole-jski organ bo vodil Bernard To-. dolžnosti pa bodo razrešili zatožne delavce s posebnimi pooblači m odgovornostmi. Razpustili bodo upravni odbor, ostal pa bo zadružni svet, da bodo kmetje lahko sodelovali pri ureditvi razmer. NA DELOVNEM MESTU S plinom se enostavno, a skrbno ravna Kranj - Brez plinskega štedilnika je v kranjski občini le še redko katero gospodinjstvo. To kaže že itevilo dnevno prodanih jeklenk plina, ki se običajno suče okoli 500, pred desetimi, dvanajstimi leti pa je bila dnevna količina prodanega plina deset do petnajstkrat manjša. »Takrat je bilo tudi manj naročil za prvi priklop jeklenke in tudi manj pregledov plinskih naprav,« se spominja Jože Jarc, monter plinskih naprav iz Kranja. »Danes pa na dan obiščem okoli deset gospodinjstev, da montiram jeklenko ali, ker je tako želel naročnik, pregledam napravo. Običajno je to štedilnik. Za vsako pregledano napravo potem tudi napišem zapisnik, s katerim potrdim, da je naprava brezhibna. Ob morebitni nesreči, le-teh pa je zaradi plina res zelo malo, je tak zapisnik še kako potreben pri uveljavljanju zavarovalnine.« Gospodinjstva so namreč dolžna vsaki dve leti naročiti pregled plinske naprave. Prav zdaj se tudi uvaja evidenčni karton, v katerem bo- Začasni kolegijski organ bo izdelal organizacijski in razvojni koncept zadruge. Pri oceni razvojnih možnosti bo upošteval krepitev kooperacije kmetov, povezovanje s trgovino in turizmom, preprečevanje preraščanja njiv v travnike in.pašnikov v gozdove, oblikovanje skupnega proizvodnega kompleksa, boljše izkoriščanje travnikov, povečano vzrejo govedi in konj, možnosti razvoja zadružne trgovine, žage in mizarske delavnice, ureditev statusa planinskih staj in pašnikov, obnovo hribovskih kmetij. Bolje bodo skušali organizirati zadrugo, pri čemer bodo poiskali povezave z drugimi zadrugami ter začrtali dolgoročno kadrovsko politiko zadruge. M. Volčjak Konec leta brez rdečih številk Vsi trije zgubarji — Zamrzovalne skrinje LTH, Iskra Reteče in Mesoizdelki — pričakujejo ob koncu leta pozitiven rezultat — Višje cene večajo dohodek, pripravljeni pa so tudi programi za odpravljanje notranjih vzrokov Škofja Loka — Vsi trije zgubarji ob koncu prvega polletja: LTH — Temeljna organizacija Zamrzovalne skrinje, Iskra Reteče in Mesoizdelki pričakujejo, da bodo leto zaključili brez rdečih številki Tako so poudarili na torkovi seji izvršnega sveta direktorji vseh treh temeljnih organizacij, ko je bilo na dnevnem redu poslovanje temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki so v polletju poslovale z izgubo ali pa so se poslovni rezultati poslabšali. Na seji je bilo tudi poudarjeno, da se vse bolj slabša gospodarski položaj manjših delovnih organizacij, zlasti s področja storitvene dejavnosti in malega gospodarstva. Čeprav imajo dela dovolj, jim dohodek pada, ker jih naročniki držijo z nizkimi cenami. Osnovni vzrok za izgubo v LTH — Zamrzovalne skrinje je v zamrznjenih cenah proizvodov, stalnem rastu cen repromateriala in neplačanem izvozu. Ker se je oskrba z materiali za proizvodnjo izboljšala, prodaja doma in na tujem trgu dobro teče, menijo, da bodo leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Razen tega bodo v temeljni organizaciji izdelali nova merila za nagrajevanje in zmanjšali izostanke z dela. Računajo tudi, da bodo povečali konvertibilni izvoz s tem, da bodo spet začeli prodajati v Francijo, kamor je prodaja zastala, ker niso imeli atesta francoskega inštituta za standarde. Menijo pa, da so cene zamrzovalnikov pri nas še vedno prenizke in imajo od tega korist predvsem prekupčevalci. Zato se bodo morali v prihodnje bolj usmeriti v inženiring in izdelovanje hladil-. niške opreme po naročilu, kjer je cena stvar dogovora, in na konvertibilni trg. Zamrzovalniki dosegajo evropsko kvaliteto, za večjo prodajo pa morajo dobiti tudi sodobnejšo obliko. V Iskri — Tovarni gospodinjske opreme navajajo za glavni vzrok prenizke cene izdelkov, ki so jih smeli podražiti šele junija in to za 17 do 20 odstotkov, medtem ko so cene materialov za proizvodnjo porasle do 70 odstotkov. Če bi cene vhodnih materialov do konca leta ostale vsaj približno na sedanji ravni in če jim bo uspelo obdržati skoraj 5-odstotno rast proizvodnje, lahko ob koncu leta pričakujejo pozitiven rezultat. Imajo narejen tudi dolgoročni sanacijski načrt, ki predvideva, da bodo od sedanjih 35 gospodinjskih aparatov prešli na tri in sicer bodo izdelovali štedilnike in vgradne kuhalne elemente, pomivalne stroje in plinske peči. Ta prehod naj bi izvedli v letih 1985—1986 in največji problem bo s temi proizvodi prodreti na konvertibilni trg. Tudi v Mesoizdelkih so pripravili program ukrepov, ki ga dokaj uspešno uresničujejo, vendar bolj v domači hiši, kot pa jim uspeva zunaj delovne organizacije. Tako je bilo dogovorjeno, da 10 milijonov dinarjev razlik pri svinjskem mesu pokrijejo občine, v katerih so prodajali meso, vendar je do sedaj obveznost izpolnila le Radovljica, vse druge gorenjske in ljubljanske občine pa čakajo, kaj bo storila Škofja Loka. Pripombo imajo tudi na ravnanje domačega samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu, ki priznava mžje cene za meso kot drugod. Vse slabše rezultate dosegajo tudi Instalacije, kjer je poleg zmanjšanja del v gradbeništvu vzrok tudi vrsta notranjih slabosti. V Dom-opremi imajo dovolj naročil, vendar delajo predvsem kot kooperanti in so prisiljeni sprejeti pogoje izvajalca. Boljše gospodarjenje pričakujejo prihodnje leto, ko bo odplačanih večina kreditov za novo tovarno, ki so jo zgradili lani. Tudi v Mizarstvu Žiri se srečujejo kot kooperanti z enakimi težavami. Zaradi ostre konkurence so prisiljeni sprejemati delo izven občine in republike, kar jim dodatno veča stroške. Pri Obrtniku se dohodek manjša zaradi povečanih stroškov vhodnih materialov, ki jih ne morejo všteti v cene storitev. Tudi oni so izpostavljeni pritiskom investitorjev. L. B. do vsi ti pregledi tudi vpisani. Sicer pa znamo s plinom, kot kaže izredno majhno število nesreč, kar aonro ravnati. Le kadar pride do nesreče, ta vsekakor zelo odmeva in naslednje dni in mesece ima Jože Jarc ogromno dela. »Res pa jo, da ljudje ne preberejo tiskanih nuvodil, ki jih ob vsakem pregledu pustim v hiši, lahko pa jih dobe tudi pri nakupu plina v plinarni. Ne boste verjeli, toda nekateri ne vedo niti, kako se plinska jeklenka zapre, čeprav priporočamo, da je treba čez noč, ko štedilnika ne uporabljamo, ali pa če odpotujemo za dan uli več, jeklenko zapirati. Najpogostejšo napako, ki jo opazim, je obračanje jeklenke na glavo, da bi lahko uporabili še zadnje kapljice plina. Utekočinjen plin pa zamaši regulator in plamen ugasne, pri nas pa zazvoni telefon.« Uporaba plina propan butana v gospodinjstvih je zdaj splošno razširjena, vendar Jože Jarc meni, da še vedno vsi ne znajo ravnati s plinom. Četudi se pripeti, da začne plin uhajati, kar zaznamo po značilnem vonju, še ni rečeno, da bo prišlo že do nesreče. Zapreti je le treba ventil na jeklenki, prezračiti prostor in odnesti jeklenko na prosto, medtem pa seveda ne smemo prižigati vžigalnic, električnih stikal itd. Jože Jarc je pri kranjskem distributerju plina za sedaj edini monter, čeprav bi potrebovali vsaj še enega, saj ne naročil za popoldne vsaj še enkrat toliko, vendar bo žal še nekaj časa ostalo le dopoldansko delo. Jože Jarc pravi, da njegovo delo ni lahko, ob vsakem vremenu je na cesti, včasih nagaja tudi kombi, z jeklenko je često treba tudi v dvanajsto nadstropje, dvigalo pa ne dela ipd. »Vendar tega dela ne bi zamenjal na nobeno pisarniško delo.« Kaj bi priporočili uporabnikom plina? »Pri nakupu plinskega štedilnika naj izberejo takšnega z varnostnim zapiralom plina, žal jih vsi štedilniki pri nas še nimajo. In še — prvi priklop jeklenke naj res opravi strokovna oseba, pooblaščeni uslužbenec plinarne. Zadnjič je nekdo sam prvič priklopil jeklenko, pri montaži pa mu je počila gumijasta cev, ki jo je predaleč potisnil na nastavek. Ko so prižgali plin, je seveda vse takoj letelo po kuhinji, na srečo pa je minilo brez hujših posledic« L. M. 40 milijonov bodo vrnili vplačnikom V škofjeloški občini so se v začetku leta dogovorili za višje prispevne stopnje, da bi tako zbrali del denarja za gradnjo šol — Julija so presežke vrnili delovnim organizacijam — Sedaj naj bi jih razdelili vplačnikom Škofja Loka — Skupna poraba, to so sredstva za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju šolstva, zdravstva, kulturo, dtroškega varstva, znanosti in drugih področjih, ki jih financiramo v svobodno menjavo dela, je letos omejena na 13 odstotno rast. V škofjeloški občini so v začetku leta predvidevali 17 odstotno rast sredstev za izobraževanje, tako da bi skozi prispevno stopnjo zbrali del denarja za uresničevanje referendumskega programa izgradnje šol. Julija je hil ta denar opredeljen kot višek sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in bi ga bilo treba deponirati pri Narodni banki Jugoslavije. Tedaj je izvršni svet Občinske skupščine predlagal, naj bi denar vrnili vplačnikom, ker ne gre za običajne viške, ki bi nastali zaradi višjih osebnih dohodkov, temveč za strogo namenski denar, vendar z opombo, naj ga ne razdelijo. Če bi se jeseni pokazala potreba ali bi se zadeve uredile drugače, naj bi denar ponovno združili in tako lahko gradili šole po programu. Gre za 40 milijonov dinarjev, ki so se zbrali v obdobju januar—junij. Na torkovi seji je izvršni svet občinske skupščine sklenil, da je ta denar treba vrniti delavcem, ki so ga vlačah. Denar so delovne organizacije, kot je že rečeno, že dobile vrnjen in naj bi ga razdelile pri izplačilu osebnih dohodkov. Vendar s tem, da bodo denar, ki je bil namenjen gradnji šol, razdelili, uresničevanje referendumskega programa ne bo okrnjeno. V začetku leta je bilo namreč ocenjeno, da bodo osebni dohodki letos porasli za 16 odstotkov, sedaj pa predvidevajo 21 odstotno rast, ker naj bi zagotovili večje prilive, kot so jih planirali. Zato pa bodo prispevne stopnje ostale do konca leta enake kot so do sedaj oziroma bodo celo za 0,4 odstotka višje, ker se uvaja nov 0,4 odstoten prispevek za kmetijstvo. Različne kot do sedaj bodo prispevne stopnje za posamezne interesne skupnosti, seštevek pa ostane enak. Zbrana sredstva ne bodo omogočala valorizacijo programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, čeprav se položaj izvajalcev poslabšuje, prav tako pa tudi socialni položaj delavcev v družbenih dejavnostih vse bolj caplja za gospodarstvom. Zato so na izvršnem svetu podprli pobudo, da bodo v primeru družbeno priznane valorizacije morali ustrezno obravnavati položaj delavcev v teh dejavnostih. L. Bogataj * ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOM EHA NIŠKO STROKO Škofja Loka, Podlubnik 1 b vpisuje v 1. ŠOLO ZA VOZNIKE — izobraževanje ob delu, ki traja 18 mesecev, pouk je 4 krat tedensko v popoldanskem času Pogoj za vključitev v program — končana osnovnošolska obveznost, — zdravniško spričevalo za opravljanje vozil C kategorije. 2. šolo »obratni strojni tehnik« (tehnolog) — izobraževanje ob delu (nadaljevalni program), izobraževanje traja 2 leti Pogoj za vključitev v program: — končana poklicna šola ustrezne smeri, — eno leto delovnih izkušenj Vpišite se lahko osebno ali po telefonu na številko 62-761 (tajništvo šole). KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol.o. KRANJ jfc Delavski svet TOZD Komercialni servis Kranj n.sol.o. Kranj, JLA 4, razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva VILIČAR INDOS, tip VD 2502-0104, nosilnost 2,5 tone, leto proizvodnje 1972, izklicna cena 150.000 din. Javno dražba bo izvedena v torek, 20, septembra 1983 v DE v Hrastju, ob 10. uri. Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan od 7. do 15. ure, v DE Prodaja gradbenega materialav Hrastju. Varščino v viši.ii 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Kupec je dolžan plačati pristojni p'rometni davek. Natančnejše informacije dobite pri KŽK Gorenjske Kranj, TOZD Komercialni servis, JI.A 4, telefon 27-479. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD DODELAVA b. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. enega delavca za opravljanje del in nalog POREZAVA Pogoj: — končana osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se zanj zahteva enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. 1. enega delavca za opravljanje del in nalog PRESKRBOVANJE IN TRANSPORT — pomožna dela v Dodelavi Pogoj: — končana osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se zanj zahteva enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj UL Moše Pijadeja 1 v roku 15 dni po objavi. 4. STRAN GORENJSKI KRAJI INJ-JUDJ£ Težave v stanovanjski gradnji Zbor krajanov v krajevni skupnosti Britof je razpravljal tudi o komunalni dejavnosti Do kanca tega meseca bodo na cesti Iskra-Flamka končali dela za urejanje cestišča. Gradnja ceste Iskra—Planika napreduje Predvidevajo, da bodo do konca meseca končali ureditev cestišča Kranj — Rok za izgradnjo ceste bskra—Plpnika s posameznimi spo-rednimi objekti in ureditvami je šest mesecev. Cestno podjetje Kranj je z deli začelo 1. avgusta in po dobrem meseca in pol že lahko ugotovimo, da dela potekajo po programu. Trenutno je opravljena dobra tretjina vseh del in do konca tega meseca bodo najbrž že končali dela za urejanje cestišču. Na blizu 1.300 metrov dolgem odseku so v cestišče že položili naprave za plinovod za Tekstilindus. Cesta Britof — V okviru javnih razprav o osnutku sprememb družbenega plana občine Kranj, ki so so v krajevnih skupnostih začele 1. septembru in se končale včeraj, je bila v ponedeljek razprava tudi na zboru krajanov v krajevni skupnosti Britof. Sprememba družbenega planu občine, ki se zaradi tako imenovanega intervencijskega zakona za kmetijska zemljišča nanaša predvsem na prostorski del plana, bo povzročila (kot kaže) precejšnje spremembe prav v krajevni skupnosti Britof. Med 190 hektari zemljišč, ki so bila pred sprejetjem zakona predvidena za gradnjo, je poleg Predoselj, Labor, komunalne cone Primskovo, Planine III in nekaterih drugih, kjer gradnja poslej ne bo mogoča, tudi območje zazidalnega načrta Britof. Na področju stanovanjske gradnje v občini bodo te spremembe povzročile številne težave, predvsem pa zastoje, ki jih kljub najrazličnejšim prizadevanjem in iskanjem drugih bo široka sedem metrov in bo imela pločnik v širini 1,60 metra. Za potrebe Iskre bo urejenih 300 parkirišč, prostor za 270 koles in postajališče zu šest avtobusov. Za potrebe Planike pa bo urejeno postajališče za sedem avtobusov. Na celotni trasi bo urejena tudi javna razsvetljava. Vrednost investicije znaša okrog 40 milijonov dinarjev. Sredstva so prispevali Iskra, Planika. Gradiš, Di-nos, Samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj itd. A. Ž. Pohod po ilegalni poti maršala Tita 24. in 25. septembra ga organizira občinska konferenca ZSMS Tržič Tržič — Tudi letos mladi Tržičani organizirajo pohod po ilegalni poti maršala Tita. Izvedli ga bodo 24. in 25. septembra in vabijo nanj vse kondicijsko sposobne udeležence z Gorenjske in Slovenije. Zborno mesto pohodnikov bo 24. septembra ob 7.15 pred osnovno šolo kokrški odred v Križah. Vsak pohodni k naj s seboj vzame hrano za dva dni in po možnosti tudi spalno vrečo. Tudi primerna obutev za hojo po hribovitih krajih in topla obleka ne bosta odveč. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 20. septembra na naslov: občinska konferenca ZSMS Tržič, Trg svobode 18 s pripisom Pripravljalni odbor za pohod po ilegalni poti maršala Tita. Po telefonu pa sprejemajo prijave na številki (064) 50-457. Pivi pohod po ilegalni poti maršala Tita so tržiški mladinci izvedli avgusta 1977. Takrat se je podalo na pot 130 pohodnikov. Kasneje pć; je ta pot doživela še več ponovitev. Tako so jo prehodili vojaki, pripadniki zveze rezervnih vojaških starešin člani planinskih društev, dijaki in študentje. Vsako leto pa se podajo nanjo tudi kadeti iz šole Republiške-«-i sekretariata /a notranje zadeve v Tacnu. Prireditelj pričakuje, da bo tudi letošnji pohod množičen. A. Ž. Ferkoljeva razstava še do nedelje Preddvor — Že 1. septembra naj bi zaprli razstavo kiparskih del Slavka Ferkolja v Preddvoru, a so jo prav zaradi izrednega zanimanja zanjo podaljšali še za tri tedne. Od začetka julija, ko so jo odprli, pa do danes, si jo je ogledalo čez tisoč obiskovalcev in številne šole. Pri mladih so Ferkoljeva dela, kipi iz korenin, vzbudili takšno zanimanje, da številni že sami poskušajo ustvariti kaj podobnega, ali pa vsaj v spisih skušajo izraziti svoje navdušenje in opisati te izjemne stvaritve. Kot je videti v knjigi obiskov, so bili nad razstavo silno navdušeni tudi tujci, posebno Angleži, ki so se letos celo poletje izmenjavali v hotelu Bor. Nedvomno je prav Ferkoljeva razstava dodala že tako bogati turistični in kulturni ponudbi Preddvora še svoje zrno, ki zagotovo ne bo brez odmeva tudi v tujini. Iz vseh koncev Slovenije pa je pritegnila v Preddvor obiskovalce izredno lepa televizijska oddaja o umetniku Fer-kolju in njegovih delih. Kdor bi si razstavo še rad ogledal, naj pohiti, kajti odprta bo le še danes, jutri in v nedeljo, 18. septembra, od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Razstava Ferkoljevih del je v prostorih Turističnega društva Preddvor. D. D. (manj učinkovitih) možnosti ne bo moč nadomestiti. Večina krajanov v Britof u se je z ugotovitvijo, da gradnja na območju začrtanega zazidalnega načrta ne bo mogoča, nekako sprijaznila. Seveda pa se zavzemajo, da se zato omogoči nadomestna gradnju na zemljišču od Britola proti Miljam na levi strani Kokre. Ob tem pa so se zavzeli, da je posameznikom, ki so zaradi sedanje spremembe najbolj prizadeti, treba omogočiti ustrezno (nadomestno) rešitev. Ko pa so razpravljali o komunalni dejavnosti v krajevni skupnosti, je bilo precej pripomb na uresničevanje že sprejetih programov, za katere so namenili tudi že sredstva. Tako so predvsem nezadovoljni zaradi zastojev pri izgradnji telefonskega omrežja, kjer praktično ne kaže, da bi začeli z gradnjo pred letom 1985. Ena od večjih težav je tudi pomanjkanje telefonskih kablov za primarno omrežje. Zato bodo v krajevni skupnosti razmislili, da bi se sami lotili akcije in morda prej kot PTT dobili kable. Zaradi pomanjkanja denarja bodo v krajevni skupnosti morali postopoma urejati tudi javno razsvetljavo, če se krajani ne bodo odločili, da bi finančno pospešili celotno akcijo. Ena večjih težav je tudi ureditev oziroma izgradnja še ene mrliške vežice. Za to bo v prihodnjem letu najbrž, treba zbrati dodatna sredstva. Še posebej pa so se zavzeli za izgradnjo pločnika od trgovine do vznožja klanca. Čeprav razumejo, da so tudi v drugih krajih v občini potrebe po izgradnji pločnikov, menijo, da je ta odsek trenutno najbolj kritičen. A. Žalar PETEK. 16. SEPTEMBRA V Ratečah nova trgovina Rateče — Problematiku s bo rešujejo Rutocuni že deseu Imajo premajhno živilsko trj» razen tega pa poteče najemna godba v dveh letih. V začetku avgusta so afl adaptacijo stavbe, ki pripada — kooperacija Radovljica Gr bo trajala dva meseca in ;e septembra bodo Ratečam dobiki v o trgovino, samopostrežno Poleg trgovine in skladiščaa| dajo umetnih gnojil in semen »I objektu tudi prostor za rateške« šno skupnost. V isti stavbi pa« sodobna zbiralnica mleka, v ^ njih prostorih pa imajo prostorti jevna skupnost, turistično dr gorska reševalna služba in nopolitično organizacije. Potegi pa sta tu se večnamenska dva in knjižnica. Tekmovanje gozdarjev Begunje — Konferenca ^. organizacij sindikata GG Bled** činska sindikalna sveta jesenišbj radovljiške občine organizirati**1 boto, 17. septembra v Begunj« prireditvenem prostoru v proizvodno tekmovanje kmetov in voznikov tovomJ( prevoz lesa. Tekniovanje sel lo ob 9.30, ko se bodo pot lovnih disciplinah, ob 12. uri »I movanje v zabavnih disciplinah 13.30 pa bo razglasitev rezultu*« podelitev nagrad. Vsaka ekipa bo štela šestih vsaka temeljna organizacija p«V lahko nastopila z eno ekipo. »J, na organizacija kooperantov sj ekipo gozdarjev in ekipo kam Gozdarji jeseniške in radovljiški čine bodo tekmovali v tekme«! sekačev, v tekmovanju voznika« mionov s spretnostmi nakladaj sa in v zabavnih disciplinah. Nejasna sanacija peskokopa Tržič — Na junijski seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Tržič je delegacija krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču postavila vprašanje, kdaj bo saniran opuščeni pe-skokop v Zgornji Bistrici. Ob hujšem vetru so namreč po vsej Bistrici pravi peščeni meteži. Odgovor-komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja skupščine občine Tržič, o katerem je razpravljal tudi izvršni svet, je dokaj nedorečen in kaže, da se zadeva ne more urediti zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišča. Že 1977. leta je Komunalno podjetje Tržič hotelo izvesti ustrezna zavarovalna dela v tem pe- skokopu. Vendar pa se lastniku cele 317/26 k. o Bistrica takrati strinjali z načinom in tako s« »i čel dolg postopek, ki je trajal wl konca leta 1981. Takrat je Ko no podjetje dobilo gradbeno L nje za sanacijo. Spomladi 19&| so se začela sanacijska dela, v« «o jih morali julija ustaviti nh jim lastniki omenjerie par vilke preprečili dostop na 5, (čeprav bi sanacija, izvedena lagi strokovno pripravljenega jekta, najbolj koristila prav Od takrat naptej vsa stvar stoji | težko odgovoriti, kdaj bo peske! saniran. Ml PA NISMO SE UKLONILI V jurišni skupini na Turjak Franc Šmit je bil v Prešernovi brigadi od njene ustanovitve do konca jurišni skupini ob naskoku na Turjak — Kakšni fantje so padli! — Bil je v Franc Šmit, po rodu iz Sela pri Bledu, je bil od prvega do zadnjega dne borb in pohodov Piv šernove brigade v njenih vrstah. Zdaj, ko tudi Presornovci obujajo spomine na 40-letnico naskoka na Turjak, se Franc Šmit spominja tisiih težkih dni nenehnega obleganja Turjaka, vseh borb Prešernove brigade ter težkih trenutkov, ki jih jo do/ivljal kot borec, vodnik, pomočnik komandirja in komandi) čete V II. bataljonu. Pripoveduje živo, iskreno, z orisom pomembnih dogodkov, tako da se zares vtisnejo v spomin; ne zameri, fce se ob pomembnem dogodku iz NOB pojavljajo ra/lične Inačice, kajti sleherni borec je doživljal borbo po svoje, v različnih okolišu nah in posamezne pripovedi so le koristne. Ne mara pa romanovskih opisovanj pretekle zgodo vine, romanov, v katerih so junaki navedeni s pravimi imeni, a je v njih zelo malo resničnih prikazov dogodkov. Franc Smu Franu,- Sinu pa oficirski šoli v Beli krajini »FRANCI, DRSI NO!« Nekako usodno zu Prešernovo brigado je bilo, da je bila sestavljena iz številnih manjših enot. s kadrom, ki ni imel posebnih izkušenj pri formiranju večjih edinic, usodno, da je morala že po nekaj dneh na svoje prve? preizkušnje. Te so bile za III. bataljon Črni vrh in za I. in II. bataljon .Jelovica —Ratitovec — Pečana. Po -'teh bojih je sledila največja tragedija, poraz na Zuovskem vrhu. ko so > d 31. julija do 4. avgusta v obkoljenem pobočju brigado povsem razbili, le del I. bataljona' se je prebil in med. njimi sem bil sam. V pričakovanju italijanske okupacije se je maloštevilna brigada podala na Dolenjsko. r Po krajšem počitku smo dobili nalogo, naj prenesemo iz Iškega Vintgarja v kočevske gozdove Šestnajst težkih ranjencev. Slabo vreme, hoja ponoči, utrujenost, lakota, okupatorske postojanke in čeprav je bilo dvanajst borcev zadolženih /a enega ranjenca, je bilo teh sedem dni izredno te/.ak napor. Bila jo tako huda nošnja, da ramen sploh nisem več čutil, in ko sva nosila z nekim Poljakom, ki ni znal slovensko, je venomer ponavljal: Franci, drš no! Pri težkih nosilih vedno misliš, da soborec popušča in da na tvoja ramena nosila vse preveč pritiskajo. Enak občutek sem imel tudi sam. Ko smo uredili svoje vrste, se je bližal !t. sep ternbor, ko smo se na borbo pripravljah Tomšičeva, (iradnikova, Vojkova in Prešernova brigada v sklopu 14. divizije. Pri Dolenji vasi je bilo treba ustaviti kolono 6.000 italijanskih vojakov, ki se je umikala. Namenili so se predati zaveznikom, a po borbi so se morali prodati nam. z vsem vojnim materialom.« SKDl.!VlKRAT V IMENITNIH UNIFORMAH Franc Sinit jo bil vodnik prvega voda 2. četo Prešernovo brigade in s svojim vodom je moral dva dni na sektorju Kočevje- Dvor čuvati italijanski vojni material. Ugotovili so, da je večja italijanska edinka imale poseben kamion za oficirje, s strašno imenitno opremo, obleko, škornji, o kakršnih se partizanom v gojzarjih še sanjalo ni. France se kot mlad fante ni mogel nagledati vseh leh krasot in se je v eni noči kar sedemkrat preoblekel v to elegantno uniformo, nazadnje pa je obdržal bleščeče salonske rumene italijanske škornje! A z njimi se je ponašal le tri dni, pa je bil bos in so spet prišli prav gojzarji, saj so bili za nenehno hojo edini odporni. Kaj kmalu se je sprijaznil z običajnim partizanskim nahrbtnikom z obvezno žlico, porcijo, odejo, nogavicami, srajco, kakšni gosposki škornji pa mu niso več hodili po glavi. Približeval se je 12. september, ko se je brigada v Velikih Laščah pripravljala za odhod na Turjak, kjer se je 750 belogardistov zaprlo v grad, postavilo so zunanjo zaščito in ker So bili trdno prepričani v skorajšnji prihod zaveznikov, trmasti vztrajali. Ves dan so se borili s turjaško zaščito, 13. septembra pa sklenili obroč. BOMBA NA NAHRBTNIKU V torek, 14. septembra, se je začelo dolgotrajno medsebojno obstreljevanje, vodstvo brigade se je začelo pogajati. Belogardisti so dali v okna vreče peska, celo moke. Francijeva 2. četa je bila razporejena na severovzhodni strani gradu, na gozdni poti. prav v višini grajskih oken, v oddaljenosti 250 metrov. Kratka razdalja, primerna za pogovor in večkrat je padla tja v grajska okna nič kaj lepa beseda: okupatorjevi hlapci, belogardisti. Dnevi in noči so se partizanom, vkopanim v zemljo, neskončno vlekle, pa so si ob občasni prekinitvi obstreljevanja dali duška kot »beli Tone, ali si sploh še tam.« Ko so v odločilnem napadu metalci min začeli tolči grajsko streho, so delno porušili levi okrogli stolp, da bi imeli primerno odprtino za vhod. »Znašel sem se, »pripoveduje Frane Šmit,« V nedeljo bo ob 40-obletnici naskoka partizanske vojske na belogardistično postojanko na Turjaku velika slovesnost. Udeležili se je bodo vsi nekdanji borci, ki so prisilile belogardiste, da so se vdali. Med borci, v jurišni skupini, je bil tudi »Prešernovec« Franc Šmit /. Bleda. V Prešernovi brigadi je bil do konca in je eden i/med štirinajstih še, živih borcev Prešernove brigade. Hraber; vztrajen do konca, zato je prejel številna odlikovanja: medaljo za hra brost, red za hrabrost, medaljo za zasluge za narod, red zaslug za narod III. stopnje v delno prostovoljni jurišni skupini. D«*« grad ni bil težaven, z lestvami pa jc bilo*« problemov. Pomikali smo se prek podstrr^1 hodnike. Ko smo lezli v nadstropje, ntUi znal prav metati ofenzivnih bomb. bomba* predovanje. Zgrešila je cilj odprtine, se i na vrnila meni na hrbet, kjer je eksp sreči sem imel čez hrbet odejo, a osemnajst ran na tilniku in kri mi je: toku teči v čevlje. Moral sem se vrniti, k zdravniku hotel. Moral sem videti najprej belo grudu Turjak ...« KAKŠNI DOBRI FANTJE SO PADLI! Prešernova brigada se je 24. septeni čala na gorenjsko območje. Morala ji je zaradi italijanske kapitulacije in *k.uen čili glavnino belogardistov. Vračala se je svojemu staremu, neprimerno bolj tm nemškemu sovražniku ... Še pred v mm Francijeva četa morala likvidirati prvih jencev s kočevskega procesa . Najbolj bridki spomini Šmitovihparti;$w dni p.i su vezani na njegova soborca. Kra,v Joška Valanta iz Ribnega. V brigadni ik padel mlajši biat Joško-Skala, ki je pnitea^L vodil na postojanko v Ribnem, in ker jefcijjp malo previden, je bil zadet naravnost \ čvk S rejši brat je bil tako prizadet, da t>JJ*a»* Taležu s klofuto prisilil, da jo pustil r-mlajšega brata terencem, kajti Nemcejebj slišati. Se isti dan je France Valanl prod dirsko komando, če se lahko pridnih kHi Želel je maščevati brata in maščeval ga ji. mi 44/4.r) je na poti med Ribnim in Bledom za nekim gnojiščem počakal nemško pa v sveti jezi sam napadel in — padel. Brata Valant sta s Šniitom že v zimi43, voster, obiskala dom, a jih je videla d prijavila in Nemci so v hipu potrkali na Vi vo hišo. Joško je pograbil puško in mrt ustrelil dva Nemca. Stekel je k šmitu,F*# in vsi trije so za Ribensko goro v strahuj vali, kaj bo. Joško je hotel kar nazaj, tako*** je bal za ata in mamo. A skrita sinovastav# kako so starše selili ... Francu Šmitu je najhuje ob spominu m^I bre borce, partizane, ki so padli. Kakšni »Vj fantje so bili! Zdaj, ob svoji 60-letnici, premišljuje, WW smisel je imelo njegovo življenje, te ih*^**! njim črto. Vendar se zaveda, da je vet kme?! slil svojo življenjsko pot s hrabrostjo in in da je bil pripravljen žrtvovati najdra^g še, kar imamo - svoje življenje IU :K. 16. SEPTEMBRA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Kulturni koledar JESENICE - DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice, razstavni salon, vabi na razstavo mednarodnih otroških ekslibrisov. Razstava bo odprta do 21. septembra. BLED — V festivalni dvorani je od 16. septembra do 19. septembra odprta razstava na temo Zasnova za prikaz razvoja slovenskega planinstva na Triglavu in okolišu skozi čas in Gora Kredarica skozi čas. Razstavo je organiziral Odbor triglavske muzejske zbirke pri Planin-društvu Dovje—Moj stra- RADOVUICA - V galeriji Sivčeve hiše v Radovljici je dre-vi ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov Martina Goričaneca. Razstava bo odprta do 25. septembra. KRANJ — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Doli nar ja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je ob 10-obletnici sli-karjeve smrti na ogled spominska razstava Ljuba Ravnikarja. V galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava Tirolski slikarji in kiparji. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in stalna republiška zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. ŠKOFJA LOKA - Danes ob 26. uri bo na dvorišču puštalske-ga gradu Večer slovenskih po-doknic. Sodelovali bodo: Nonet Blegoš Poljane, decet O. Š. Peter Kavčič Škofja Loka, nonet Mladi zadružniki Škofja Loka, Gorenjevaški oktet, oktet Cvetko Golar Škofja Loka, oktet Do-nit Medvode, oktet Jelovica Škofja Loka, folklorna skupina Tehnik Škofja Loka ter povezovalca Alenka Bole-Vrabec in Marko Črtalič. Turistično društvo Škofja Loka bo poskrbelo zaokrepčila: dekleta Kmetijske zadruge bodo pripravile domače dobrote. V galeriji na loškem gradu je odprta razstava, ki jo je pripravilo Društvo tirolskih umetnikov v Innsbrucku. Razstava bo odprta do 23. septembra. Uprizoritev Finžgarjeve Verige na Senici To se pravi v onem kraju, kjer se je ta ljudska drama resnično dogajala in kjer še dandanašnji hranijo nesrečno verigo, ki je povzročila tako sovraštvo med sosedoma. Pisatelj Finžgar, takrat župnik v Sori, kamor je sodila tudi Senica, je za svojo igru rekel »da je za ogledalo postavljena, ko strasti iz malenkosti porojene, spačijo obraz ljudski duši in jo pre-slepe«. Zgodba se je dogajala v letu 1910, ko sta se soseda pravdala za staro žlajdro ... Rjasto zavorno verigo pri lojtrskem vozu ... Vprizarjanje Verige na Senici je postalo v teku let že kar tradicionalno. Letos so jo zaigrali že osmič (seveda vsako leto z več ponovitvami in vselej na prostem, na kmečkem dvorišču sredi vasi). No, letos je igralska amaterska skupina KK SZDL Senica s svojo prireditvijo počastila tudi skupni praznik krajevnih skupnosti Senica, Medvode, Preska, Vaše, Goričane in Sora. Pristnost scene; kmečko dvorišče med kmetijama, pravo cvetje na oknih, vodnjak, iz katerega res priteče voda, lojtrski voz, v katerega res vprežejo konja, sekira na tnalu zares ostri količe in seka veje — skratka: scena ena sama očarljiva pristnost. In potem še povsem naravna govorica (v domačem narečju); igralci, izmed katerih ni nihče zaigral kakega alektiranega zvezdnika — pa še vsakdanja kmečka delovna oblačila .(izjema je lepo stilizirana »zak mašna« obleka Markove hčere Micke, ki pride na »oder« iz cerkve). Da ne omenjam še prihoda poštarja na kolesu, velikega hlebca v kmečki peči pečenega kruha itd, itd.) Treba je reči tudi pohvalo igralcem, ki so svoje vloge res znali in zato tako sproščeno prikazali svojo domačo zgodbo o nesrečni rjasti žlaj-dri. Oba odmora med igro so zapolnili pevci z ubrano fantovsko pesmijo. Zares, žlahtno doživetje. Hvaliti igralce, režiserja Andreja Vebra in njegove sodelavce, ki so skrbeli, da je vse tako gladko teklo, bi bilo najbrž odveč — saj so se vsi potrudili. Uspeh je vsekakor rezultat kolektivnega dela, celo to bi upal reči, da je igro vprizarjala tako zanosno cela vas Senica, saj je to že sedemdeset let njena zgodba, njen spomin in svarilo, kako pogubni utegnejo postati sosedski spori. Stara sprta soseda Marko in Mejač sta razumno popustila in si segla v roke. Tako je bilo in tako je še danes najbolj prav. A ne le v vasi, tudi v svetu naj bo tako! Crto Zoreč Podpora pomembnim kulturnim akcijam v jeseniški občini Jeseniško občino so obiskali predstavniki republiških kulturnih ustanov: predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Vladimir Kavčič, strokovni sodelavec te skupnosti Marjan Ga-brijelčič ter predsednik sveta za kulturo pri RK SZDL Slovenije Jože Osterman. Z jeseniškimi družbenopolitičnimi in kulturnimi delavci so govorili o nekaterih pomembnih vprašanjih kulturnega razvoja, ogledali so si tudi več kulturnih objekto/ in spomenikov. Posebni poudarek je bil dan precej obsežnemu in zahtevnemu programu dejavnosti, akcij, projektov in investicij, ki jih v okviru Kulturne skupnosti Jesenice načrtujejo v prihodnjem letu. Gre predvsem za področje likovne in filmske dejavnosti, za sodelovanje z zamejskimi Slovenci, glasbeno dejavnost, spomeniško varstvo, muzejsko dejavnost in gradnjo nadomestne večnamenske dvorane. Del sredstev za omenjene obsežne akcije bo v okviru dogovorjenih in sprejetih programov financirala tudi Kulturna skupnost Slovenije. Dr. Matjaž Kmecl je pohvalil prizadevanja jeseniških kulturnih de- lavcev. Dejal je, da je v tem železarskem središču zavel nov veter, saj skušajo kulturo kar najbolj približati delovnemu človeku in občanu jeseniške občine, v posameznih akcijah pa že pomembno presegajo te meje. V razgovorih je bilo večkrat poudarjeno dobro sodelovanje Kulturne skupnosti z izvršnim svetom Skupščine občine Jesenice v omenjenih akcijah s čimer se marsikje ne morejo pohvaliti. Enotna ocena je bila, da načrti niso preobsežni, potrebno pa bo spoštovati stabilizacijska načela in usmeritve. Kljub Lemu bodo s takšno zavzetostjo, ki so jo pokazali, brez dvoma spet dosegli kvaliteten premik na področju kulture v naslednjih letih. Člani republiške delegacije so si med obiskom v jeseniški občini ogledali rojstni hiši dr. Franceta Prešerna v Vrbi in Frana Šaleškega Fin-žgarja v Doslovičah, del Poti Kulturne dediščine na območju krajevne skupnosti Žirovnica, Liznekovo domačijo v Kranjski gori, obnovljeno Kosovo graščino na Jesenicah in arheološke izkopanine na Ajdni nad Potoki. J. Rabič Kaj bo novega v kranjskem gledališču Predstave za mlade in najmlajše Izjemen odziv za vpis abonmaja — Abonmaji tudi za mlade gledalce — Kaj bo z gledališko .vzgojo? Nad vsemi pričakovanji se je začel letošnji vpis abonmaja za odrasle v kranjskem Prešernovem gledališču. Kljub temu da so v gledališču predvideli za vpis abonmaja kar tri tedne (tako kot prejšnja leta), bodo kot vse kaže, zaključili vpis oziroma prodali vse vstopnice veliko prej. Že prvi teden je bilo namreč prodanih več kot polovica vseh razpoložljivih sedežev kranjske gledališke dvorane. Očitno je letos veliko večje zanimanje za vpis abonmaja, čeprav tudi v zadnjih letih s prodajo ni bilo problemov. Gledališče bi nujno moralo odpreti še en abonma, kar pa je seveda povezano z denarjem. Potrebnih bi bilo 25 starih milijonov, to je vsota, ki je potrebna za šest različnih predstav oziroma ponovitev .. . Ob razveseljivem vpisu abonmaja predstav za odrasle pa je vsa pozornost kranjskih gledališčnikov obrnjena tudi v tisti del programa različnih predstav, ki so namenjene otrokom in mladini. Člani Prešernovega gledališča se zavedajo, da skrb za mladega gledalca ne bi smela biti le slučajen privesek ob praznovanju dedka Mraza (nam je v Kranju že jasno, kaj bomo ponudili otrokom ob praznovanju novega leta?). Gledališka predstava in seveda vzgoja bi morali biti stalen spremljevalec estetske vzgoje mladega rodu. Gledališka vzgoja, ki je bila pred dvema letoma zapisana v vseh mogočih dokumentih pri preoblikovanju šolskih programov, je očitno zamrla. Kranjsko gledališče je že veliko prej šolskim kolektivom ponujalo strokovno zasnovane in celo brezplačne gledališke ure. Odziv je bil sprva minimalen, kasneje je bilo za gledališko vzgojo več zanimanja, seveda zaradi programov in manj zaradi nujne potrebe po gledališki vzgoji. Ob tem pa je gledališče ponudilo šolam tudi vpis abonmaja za mladino oziroma otroke, kjer je bil odziv dober. Pri mladinskem abonmaju (cena štirih različnih predstav je 70,00 din) izbirajo šole skupaj z gledališčem med celotno ponudbo kranjskega gledališča, abonma za otroke pa sestavljajo najuspešnejše predstave za otroke ter lutkovne predstave (abonma treh različnih predstav stane 45,00 din). Pri predstavah za otroke in mladino je Umetniški svet gledališča potrdil znamenitega ANDROKLESA IN LEVA A. Harrisa ter vedno privlačnega JURČKA P. Golie. Kot rezervna možnost pa je v reperto-arnem načrtu nadaljevanje lanskoletne uspešno uprizorjene slovenske otroške poezije. Tokrat je delovni naslov »ČENČAČI II«. V lutkovni program je gledališče uvrstilo uprizoritve namenjene najširšemu krogu gledalcev. V prvi vrsti seveda otiokom, z uprizoritvami pa se gledališče obrača tudi na starejšo publiko. V repertoar lutkovnih uprizoritev je namreč uvrščena tudi znamenita komedija A. T. Linharta ZUPANOVA MICKA, ki bo tokrat prvič uprizorjena z lutkami Tu so potem še TRIJE ROKOMAVHI L. Martinkove ter dolg pretekle sezone ČUDEŽNI KAMEN A. Goljevšček. V repertoar, ki izhaja iz precizno napisanih dramskih del, pa gledališče na pobudo članov lutkovne skupine uvršča tudi otroško zgodbo B. Jurce ŽREBIČEK BREZ POTNEGA LISTA ter študijski projekt, ki je namenjen samoizobraževanju ter spoznavanju lutkovnega medija. Gledališka uprava upa, da bo tudi pri vpisu abonmaja za otroke in mladino podobno kot z vpisom abonmaja za odrasle. Polne dvorane ter neposreden odziv na gledališkoustvarjanje je cilj vsega dela, ki so mu kranjski gledališčniki zapriseženi. Nove razstave Kranj, Tržič — Drevi ob 18. uri bodo v Prešernbvi hiši v Kranju odprli razstavo likovnih del Janeza Zupan-ca iz Ljubljane. Ob 18,30 bo sledila otvoritev razstave slikarskih del akademskega slikarja Tomaža Gor-jupa, ki se bo predstavil v mali galeriji in v stebriščni dvorani Mestne hiše. Kulturni večer pa bo zaključen ob 19. uri v galeriji Mestne hiše z otvoritvijo razstave risb in akvarelov koroškega slikarja Sandra Bianche- ta, ki je prirejena v okviru tradicionalne likovne izmenjave med Beljakom in Kranjem. V paviljonu NOB v Tržiču pa bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo akri-lov akademskega slikarja Franca Novinca iz Godešiča pri Škof j i Loki. Ob otvoritvi bodo avtorja predstavili s spremno besedo. Slikar jeva svoboda je trda Ime mladega kranjskega slikarja Franca Vozla je postalo znano v dobrem letu dni. Brez dvoma zavoljo njegovega zavestnega hotenja, da opozori na svoje delo, pri čemer seveda išče prve odmeve. V slabih dveh letih je imel sedem samostojnih razstav, kar potrjuje njegovo izjemno energijo in delavnost. Oboje pa slikar, ki se je odločil za svobodni poklic in pošteno delo}nujno potrebuje. že od vsega začetka so bili njegovi nagibi iskreni. Potegnemo lahko vzporednice: šola za oblikovanje — likovna akademija — svobodni umetnik; nagnjenje — talent — pošteno deb. Za korak čez prvi most se je sam v sebi temeljito pripravil. Ko je videl poplavo mladih ljudi, ki žele na akademijo, se je za trenutek ustavil. Zakaj jih je toliko, se je vprašal. Malomeščanstvo, ekstravaganca, izstopanje, neizrekljiva privlačnost umetniškega načina življenja ... Tudi iskrenost. Šele ko je v sebi odkril slednji nagib, se je odločil. Tudi za pot čez drugi most se je temeljito pripravil. Imel sem srečo, pravi danes, bil 5:r.y >1 *' rt« -.V; iti .!! .(.. >f t /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske K, PETEK, 16. SEPTEMBRA 1983 ŠPORT IN REKREACIJA, ZANIMIVOSTI 7. STRAN GLAS Devet desetletij dela kamniškega planinskega društva Plodna gospodarska dejavnost Kmalu po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva so osnovali podružnico v Kamniku — Stalno večanje, članstva — Ob ju-bileju prenovljena koča na Kamniškem sedlu in novi društveni prostori — Načrtov ne zmanjka Koia na Kamniškem sedlu nekdaj in danes — Foto: arhiv PV Kamnik — Pred dobrimi 90 leti, 19. jrija 1893. leta, je tedanji kamniški fsipan Josip Močnik sklical narodno avtdne krajane na ustanovni občni zbor kamniške podružnice Slovenske p planinskega društva. Prek 30 Kam-Bičanov se je včlanilo v novo društvo, kisi je za glavni nalogi zadalo ureditev »ia/unskih poti in utrjevanje narodne ja*esti. Nadvse pomembno dejanje Otonov podružnice je bila tudi izgradnja koče na Kamniškem sedlu v letih 1902-1906. V obdobju med obema vojnama označujeta društveno dejavnost predvsem ukvarjanje s finančnimi problemi pa odtujitev postojanke na Kamniškem sedlu osrednjemu odboru SPD zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov in širitev članstva z mladimi planinci. Leti so poživili delo z ustanovitvijo fotografskega, alpinističnega, zimsko- alp'nskega in reševalnega odseka 1937. leta. Leto dni pozneje so mlade prvič izvolili tudi v upravni odbor društva. Svetovni pokal na podkorenških strminah V jeseniški občini se z vsemi silami trudijo, da bi 1. in 2. decembra, ko bo v Kranjski gori tekma za svetovni alpski pokal, pripravili nova smučišča v Podkorenu s snežnimi topovi — Priznanja neumornim članom organizacijskega komiteja Pokala Vi-tranc Jesenice — Predsednik skupščine obftne Jesenice Franc Brelih, ki je tudi predsednik organizacijskega komiteja a Pokal Vitranc v kranjski gori in predsednik izvršnega sveta skupščine oWin pa nas to ni ovira* I ■skrivaj na šolskemu# žigali srobret. Na p# to, na tisti skrivno«: pa ima tako vsak n*j> spomine. Dobro \vm,$ la zraven tudi Aha, naslov potrebuj tem bo članek kar h v stroj. Nekaj o jenja, v stilu čim prej. lje. Ali pa o smrtnosti» krat do dvakratvi$ti cih kot nekadilcih. Si kdaj sem se zadnui || valjati? Je bilo to lam J spomladi? Ver., sta doma vsi govorili, kt neznosen, ker ne ktf drugi kažje prestajajc nenčno krizo in take«« da sem jih imel kmah;* sem spet prižgal.. Mv* pa le spet poskušal' Iz sosednje SOb< lo, tajnica pa je :avv Kavica! Cigarete \ spodnjem predalu, I sem zavojček in zavil N co. Zraven pa tako ufH saj vemo kaj članek f jenju pa tako ali tako-rem napisati. Preprifci urednika, da se sta kaj drugega prav tako?! vega, ali pa še bolj. REPORTAŽA PETEK, 16. SEPTEMBRA 1983 9. STRAN GLAS SREČANJEM GORENJSKIH TEKSTILCEV ma malo poznana, god cenjena tovarna konfekcije Triglav iz Kranja je doma malo poznana, drugod slaviji pa jo cenijo zavoljo modnih ženskih oblek in kril ter kega izdelovalca robcev, prtov — Njihovi izdelki gredo dobro ijo, tudi zavoljo tega, ker s cenami nikoli ne pretiravajo — H problem so delovni prostori; svoje delavnice sedaj prena-l, računajo pa, da jim bo uspelo dobiti še prostore, ki jih bo iz-Tekstilindus ja Triglav iz Kra-a, o kateri ne sli-Doma je takore-poznana, čeprav nje-vise tudi na obešal-prodajaln. Bolj jo cenijo drugod po iji, kamor gre veliko izdelkov. liro konfekcije so spe-ih v dva programa. Pr: »dne ženske obleke in pa robci in prti. ženska oblačila pri je veliko tovarn, je e robcev prava po-Nekako podedovali so njo Tekstilinduso-delavnico. Leta narazen in v zad-etju vse večji po-a izdelovanje mod-h oblek in kril. specializaciji dajejo ve-idarek kvaliteti izdel-islovnosti, kar vse zago-prodajo tudi v bodoče. (rTone Marčun, ki to-/e sedmo leto, pra-i prodajo nimajo nika-težav, da bi lahko pro-itt.it bi lahko naredi-I dvoma zavoljo mod-kih izdelkov. Res pa je i nikoli ne pretiravajo s je bilo naročil vedno >. je poleg vsega drugega novost zavoljo je /ečja. Tovarna je namreč zgradila klavnice, v katerih bo delo steklo okto-?",pM:j daljših od osem metrov niso mogli ,/. novimi prostori so dobili mož- nost, da bodo nova Elanova plovila dolga tja do 13 metrov. Po proučitvi tržišča in izdelavnih možnosti so se v Elanu odločili, da bodo nove jadrnice izdelovati tja do desetih metrov dolžine. Senčna stran takšne odločitve je v tem, da je prav ponudba takšnih jadrnic v svetu največja. Seveda pa so tudi najbolj iskane, saj so primerne /.a navtični turizem. Pri večjih jadrnicah izdolavni stroški krepko zrastejo, s tem pa seveda tudi njihove prodajne možnosti. V novi delavnici bodo sedaj začeli s poskusno izdelavo nove jadrnice in računajo, da jo bodo maja prihodnje leto predstavili na vodi. potlej bodo skušali na koncept, jadrnic dobiti čim več pripomb in prvi sestanek s predstavniki naših organizacij, ki kanijo jadrnice sposojati, so že imeli. Tja do zagona serijske izde- lave, za kar bodo seveda potrebovali vsaj leto dni, bodo skušali dobiti še več morebitnih popravkov. Računajo, da bodo na leto izdelali od 60 do 100 novih jadrnic, ki bodo tako na voljo v sezoni 1985. leta. Serijska izdelava jadrnic je seveda zahtevna, saj bo izdelava tekla vse leto, prodaja pa denimo dva meseca. Zato takšna proizvodnja zahteva dokajšen vložek sredstev. Načrte za novo jadrnico sta izdelala Elanova zunanja sodelavca Japec in Jernej Jakopin. Pri tem velja povedati, da vsebujejo vse podrobnosti, kar bo seveda omogočilo hitrejšo pot od poskusne do redne proizvodnje. Elan je zahteval, naj bo to jadrnica, ki bo izdelana na evropski, če že ne svetovni ravni. Načrtovalca sta upoštevala najsodobnejša dognanja pri izdelavi jadrnic, tako na področju tehnologije gradnje, tehničnih rešitev jadralne opreme in izrabe prostora. Enako skrb sta posvetila kvaliteti izdelave in opreme, udobju in jadralnim lastnostim, saj so se v Elanu odločili, da bodo za opremo izbrali samo najboljše. Zadovoljiti hočejo zahtevnega zahodnoevropskega navti-čnega turista, ki terja tudi udobje. Nova Elanova jadrnica bo imela šest ležišč v treh kabinah, prostoren salon z jedilno mizo, kabino s sanitarijami in tušem, prostorno in funkcionalno kuhinjo, veliko navigacijsko mizo. Vsi prostori bodo visoki toliko, da se ljudem ne bo treba priklanjati. Lahka in čvrsta gradnja ,bo jadrnici Elan 31 omogočala v polni meri izkoristiti izredne jadralne lastnosti modernega trupa. Ob tem volja povedati, da je pri načrtih svetoval'Niels Jeppesen, avtor,.;adrnice X-102,dvakratne svetovne prvakinjo razreda tričetvercev. Posebno pozornost so seveda namenili razmeram na Jadranu, kjer so vetrovi šibki, ter uravnoteženosti trupa, kar je pomembno za varno in ,hitro plavbo ob hudem vremenu. Niso pozabili tudi na to, da mora biti jadrnica lepa. Posebej velja povedati, da je to jadrnica, ki bo namenjena sposojanju, o čemer naše turistične organizacije in agencije vse bolj razmišljajo. Doslej za sposojanje primernega plovila v Elanu niso izdelovali in nova jadrnica bo torej preizkusni kamen tudi v tem pogledu. Spočetka bodo morali uvoziti tretjino opreme, računajo pa, da sčasoma manj, saj bodo morda tudi pri nas začeli izdelovati nekatere stvari. Sedaj na primer celo hladilnika, ki je primeren tudi za počitniške prikolice, ni moč dobiti. Vsa specialna oprema, posebej vsa nad palubo, bo morala priti iz uvoza. Pri tem Elan /a svojo novo jadrnico zahteva najkvalitetnejšo opremo. Problematično bo zato vprašanje deviz in verjetno bodo morali nekaj prispevati sposo-jevalnici Elanovih jadrnic. Devize namreč Elan potrebuje tudi za materiale, iz katerih izdeluje plovila. Za najrazličnejše sestavine za plastiko pač mora našim tovarnam dati nekaj deviz. Če vračunamo še to devizno participacijo, bo za izdelavo novih jadrnic potrebna polovica devi... Obrtnikom seveda deviz ni treba združevati in materiale lahko dobijo za dinarje. V Elanu pravijo, da so zavoljo tega v neenakopravnem položaju. Nove Članove jadrnice bodo namenjene predvsem jadranju po Jadranu. Peljali jih bodo do Portoroža, kjer bodo imele priveze. Jadrnico Elan 31 bodo izdelovali v petih različicah, od manj do popolnoma opremljenih ter seveda regatnih jadrnic. O ceni je danes še težko govoriti. Današnji izračuni kažejo, da bo veljala 3 milijone dinarjev, skupaj z vso opremo, 3,5 milijona dinarjev. M. Volčjak O LAS 10. STRAN ZA DOM IN nmiŽINO. POTOPIS^TELEVIZIJA PETEK, 16. SEPTEMBRA ing. pavle hafner: bizantinska kulinarika Vse, kar je ostalo od "rimske kuhinje je bila omaka »liquamen«. pa še ta je izgubila svoj prvotni okus. ker je bilo vse pripravljeno na smrdečem olivnem olju.^ Namesto okusne mlade govedine so na mizo prihajale jedi iz smrdečega kozjega mesa, stare mršave govedi in starih ovc. Svinjina je popolnoma izginila z bizantinskih miz. Po letu 1090 so se pričeli križarski pohodi v daljne svete dežele. Ko so se križarji vračali, so prinašali v vzhodno cesarstvo nove začimbe in jedi krajev vzhodno od rimskih meja. To so bile v glavnem jedi iz Perzije, ki so pa bile po okusu in kvaliteti bistveno boljše od bizantinskih, bolje rečeno, grških, armenskih in sirijskih. Kulinarična novost, ki so jo križarji prinesli v Bizanc in potem tudi dalje v Evropo, so bile razne omake in prelivi, napravljeni iz tolče-nih orehov, mandljev in pistačev. Istočasno so pa križarji prinašali v bizantinsko cesarstvo razne jedi iz Srednje Evrope. Znano je, da je Nostradamus, medicinec in kuli-narik, prinesel na vzhod žele in sir iz kutin. Ta jed je kasneje dobila domicil pri križarskem redu na Malti. Nostradamus jih je prepričal, da ima kutina močan erotični vpliv na moške in ženske. V tistih časih so imele jedi z erotično poživitvijo velik pomen. Vitezi svetega križarskega reda so zauživali jedi iz kutine v glavnem zaradi njenega poživila. (Današnjim kuharicam svetujem, naj zopet prično v jeseni, ko so kutine zrele, kuhati žele in sir iz kutin. Pripomniti moram, da so naše babice to jed visoko cenile in ni bilo ne meščanske ne kmečke kuhinje, da ne bi v jeseni pripravljale kutin za zimo. Gotovo so vedeli zakaj!) Zadnjih 250 let vzhodnega rimskega cesarstva se je njihova kulinarika, zahvaljujoč vplivu perzijske kuhinje, zelo izboljšala. Perzijske gospodinje so pripravljale razne sladko kisle želeje. K mesu so pripravljale sladko kisle omake, ki so jih kuhale iz medu, sladkega sadja in limon. Napačno je mnenje, da so sladke, sladko kisle omake, sladice iz mletih orehov, medu in olja, ki so sličile današnjemu »rahat lokum«, v Evropo prinesli Turki. Te jedi so prišle v vzhodno Evropo pred udorom Turkov. Od tam pa na Balkan. Vse te jedi so perzijskega izvora. S propadom zapadnega in vzhodnega rimskega cesarstva je sčasoma propadla tudi njihova kuharska umetnost. Kuhinja evropskih narodov je imela svojo razvojno pot. Sredozemlje, kot središče starega in dela srednjega veka, je z odkritjem daljnih dežel na zapadu in vzhodu izgubilo svojo nadvlado. V Evropo so svetovni popotniki prinašali nova hranila, nove začimbe in nove jedi. O tem pa naslednjič. kutinov sir Ko nam mojster' dobre stare kuhe ing. Pavle Hafner toliko piše O poživljajočih in moči obuja jočih jedeh iz kutin, je prav vam posredujemo tudi kakšen r cept. Pravkar imam pri roki r cept za kutinov sir. Takole ga pripravimo: Oprane kutine zrežemo na krh-Ije, jim odstranimo peščišče, jih v kropu prevremo, odcedimo zmeljemo na strojčku. Na gram mase vzamemo 40 do 50 dkg sladkorja in ga z nekaj žlicami vode kuhamo na nit. Gosto kuhanemu sladkorju dodamo kutinovo maso in jo na močnem ognju čim hitreje vkuhamo. Model obložimo s papirjem, ki smo ga namazali z oljem, vanj vlijemo kuhano maso in pustimo, da se strdi. ta mesec na vrtu da e-re- ln kilo- Ljubezen je kot vožnja z avtomobilom; startaš naglo, voziš prehitro, zaviraš pa, ko je že prepozno Sagan Konec septembra je treba misliti na občutljivejše rastline in si priskrbeti smrečje. Za zimsko sonce občutljive rastline najbolje zavarujemo s smrečjem. To velja za vse zimzelene rastline na skalnjaku in suhozidu pa tudi za vso vedno zeleno drevnino. Mnoge rastline z gred cveto še dolgo, če jih pred prvimi mrazovi konec septembra presadimo v lonce. Presajanje dobro prenašajo zlasti pelargonije, fuksije, gomoljne in druge begonije, čeveljčki in druge rastline. Rastline izgrebemo z ročno lopatko in jih z ustrezno koreninsko grudo posadimo v lonce. Potem jih prenesemo v hladen prostor na svetlo in dobro zalijemo. Enoletni mak, ostrožnik, meseček, črnika in nekatere druge rastline cveto spomladi mnogo bolj zgodaj, če jih sejemo že konec septembra. Mlade rastlint teh enoletnic dobro prebijejo zimo, če niso na prostoru, ki je izpostavljen zelo hudim zimskim vetrovom. Na normalno gredo sejemo v 5 vrst (na 120 cm širine). V vrstah pa seme sejemo v kup kupčka do kupčka naj bo 22 cm. V vsak kupček damo poli semen. Rastline redčimo šeki mladi. Tudi za pokrivanje telil se moramo pravočasno oskrtftl smrečjem. Konec septembra znesemo«! no vse rastline, ki jih mrezues osmoditi. Tu gre predvsem a« dre, agave, juke, trdoleskeini še katere. Avkube sicer niso< ve na mraz, vendar jih kljub: vzamemo noter. Pred njem vsako rastlino očistimo-I stranimo vse obolele ali. ne dele. Prostor naj bo sveteLi in hladen. Kakteje, ki smo jih imeli prekl v vrtu in tudi druge sukulenu«! line, dokaj občutljive na mnu,j^ ba proti koncu septembra na varno. Če te rastline popan čez zimo gotovo propadejo, ko smo jih prinesli v zi prenehamo redno zalivati. r Nič se ne posuši prej od ženskih solza John Webster Jok je zatočišče grdih žena in propad lepih VVilde Ženske solze zaležejo veliko, stanejo pa malo Španski ^pregovor Večina ljudi potrebuje več ljubezni kot je zasluži Ebner- Eschenbach i s starim pohištvom, kije ostal v babičini zapu-vJllko, pa si prijetno starinsko Soboop= l]U. Star kavč preoblečemo v vzorec, ki spominja na stare, lepe čase, na strop pritrdimo trome V* ^J^J šuvmce, saho cvetje, ki jih bo moderen M miza-Zakaj bi pa vedno morala biti nastm vogale hItei Včasih res ne vemo, kam b ščini. A včasih res ni treba tudi v modernem stanovanju. Star kavč preoOie letve, nanje pa obesimo di-sebej poudaril. In ■ki babičini omari 'lavi dajala pn^oru poseben čar miza iz de-reka ali kaj podobnega. Zagoto- ikaj bi pa iz mecesna bo čudovito pristojal bla, pa naj bo to kostanj, mecesen, ruska snu vo bo odvrnila prav toliko kot male mQ4m^^%^^b^^^ šopek, odložimo časopis ali pri njej popijemo kavico. Drugačna bo .agotovo kot sosedova! Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in ped ikerka savna Savna ima vedno več pristašev. Že dolgo so znane prednosti pravih* | ga potenja, ki ureja krvni obtok, gibčnost in lepoto telesa. Kaj je treba vedeti o pravilni uporabi savne Finski pregovor pravi: »Nikoli ni ženska tako lepa, kot eno uropos nanju.« Že to bi bil vzrok, da bi enkrat na teden obiskali savno. Savnami ja krvni obtok, krepi krvne žile, povečuje odpornost telesa ter mobibanl celotno presnovo. Prav tako povzroča izločanje vode in poživil iz telesa;*! ža se s tem čisti in prekrvavi. Osnovno pravilo: 1. Vzemimo si vsaj dve uri časa. Savnanje pomeni tudi sprostitev 2. Potrebujemo milo, velike brisače (za podlogo za sedenje na klopi za frotiranje), eventuelno tudi kopalni plašč, da po savnanju lahko udok počivamo. 3. Temeljito se umijemo pod toplim tušem, odstranimo ves m, in se nato dobro osušimo. V savni je temperatura od 80 do 100 stopinj C. Ta temperatura lahke »I vince prestraši. Toda skrajno majhna vlažnost, 5 do 10 odstotna, skrbi V' je bivanje v savni znosno. Kdor savne ni navajen, je najbolje, da sedei najnižjo klop. kajti čim višje sedimo, bolj vroč je zrak. kasne Med potenjem se razširijo krvne žile in popusti napetost mišic \i leje v 15 minutah moramo j ivno zapustiti in se shladiti. \"a svtJJl -----r---------•««, ot^hb zraku se počasi sprehajamo in globoko dihamo. Faza ohlajanja naj tr{ i prav tako dolgo kot savnanje. Nato telo osvežimo z mrzlim tušem. Kdor ima nizek krvni pritisk. • bolj prija tuširanje z mlačno vodo. Lahko se ohladimo tudi v mrzli kopal Če imate na obrazu razširjene kapilare, ne tuširajte obraza z nudit* do, temveč obraz ohladite z rokami, ki »te jih namakali v hladni vodi Počitek po savni Po savn' se zavijemo v kopalni plašč in počivamo. Preden gremo por* vno v savno, je priporočljivo, da noge namočimo v topli vodi, da se nfat žile spet razširijo. Če gremo v savno še tretjič, se med drugim in tretja savnanjem odpočijemo vsaj za pol ure, se nato še enkrat stuširamo, ta smo se med počitkom verjetno spet spotili. Po savnanju so kozmetični preparati zelo učinkoviti, zato ne varčevati s hidratantnimi kremami. srn«* TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 16. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Čuvarji našega morja, Ruščina, Odmor. TV gledališče, Poročila - 10.35 TV v šoli: Stara verovanja balkanskih narodov, Risanka, Humus, Mali program, Risanka, Književnost za otroke, Zadnje minute - 17.20 Poročila - 17.25 Čez tri gore: Slovenska ljudska pesem - Koroška - 17.55 Čarodejev sin, švedska otroška nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Prehrana, izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka -20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Čemu živeti, dokumentarna serija - 20.40 Ne prezrite - 21.00 Šerif v New Yorku, ameriška nanizanka - 22.10 TV dnevnik II - 22.25 Nočni kino: Odprtih ust, francoski film Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Casublan-ca: SI - Atletika, finale, prenos - 20.00 do 20.15 In kam gre glasba... - 20.45 do 21.00 Zagrebška panorama - 21.00 do 21.15 Vidiki, dokumentarna serija - 21.51) do 22.05 Najboljši jugoslovanski filmi v Pulju: Ali se spominjaš Dollv Bell, igrani film TV Zagreb I. program: 15.40 Videostrani - 15.50 TV v šoli: Ruščina, TV gledališče - 18.40 Poročila - 10.45 TV koledar - 16.55 Kronika občine Reka - 17.15 Vsak petek i.a začetek - 17.45 Cusu-blanca: SI - Atletika, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Šerif MC Cloud, ameriška nanizanka - 21.15 Zabavno glasbena oddaja - 22.00 TV dnevnik - 22.15 V petek ob 22.00, kulturni mozaik - 23.45 Poročila SOBOTA, 17. 9. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Trgatev - 8.20 Čarodejev sin, švedska nadaljevanka - 8.50 Modro kot pisano, otroška nanizanka, TV Novi Sad - 9.20 Trudicio-nalni svet islamskega izročila: Nomad in mesto, angleška poljudnoznanstvena serija - 9.45 Za prostor pod soncem, izobraževalna oddaja iz cikla Medicina dela - 10.15 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Velika tekma, dokumentarna serija - 10.55 Otvoritev doma na Kredarici, prenos s Triglava - 11.45 Poročila (do 11.50) - 10.55 Poročila - 17.00 Dečka m vrabčki, japonski mladinski film - 18.15 Edvard in gospa Simpsonova, angleška nadaljevanka -20.00 Ni imena na naboju, ameriški film - 21.20 Zrcalo tedna - 21.40 TV teka: leto 1959 - 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Test - 17.00 Dnevni pregled sredozemskih iger 18.00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka -19.00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 glasbeni oder, oddaju zabavne glasbe - 20.30 Poezija -21.05 Poročilu - 21.10 Clo vek in čas, feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 S po ti po Indiji: Rajska dolina, dok. oddaja TV Zagreb I. program: 8.50 TV v šoli: TV koledar. TV, izbor, Poljudnoznan stveni film. Poročila - 10.30 Sedem TV dni - 17.00 Dnevni pregled sredozemskih iger - 18.00 Poročilu - 10.05 TV koledar - 18.15 Mali koncert - 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Premieru. Vaidez prihaja, ameriški film - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Za konec tedna - 00.15 Poročila NEDELJA, 18. 9. 9.45 Poročila - 9.50 Živ žav, otroška matineja - 10.40 V. Kovačevič-I. Ivanac: Kapel ski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb - 11.55 625, oddaja za stik z gledalci - 12.15 Kmetijska oddaja (znanje-imanje) - 14.15 Poročila (do 14.20) - 16.10 TV kaseta: Maja Odžaklijevska, oddaja TV Skopje - 16.35 Poročila - 16.40 Obupanec. ameriški film (ČB) - 17.50 Naš kraj: Kobarid - 18.05 Športna poročila - 18.20 Turki: Odkod so Turki prišli, 1. del dokumentarne oddajo avstrijske TV - 20.00 J. Utče-nasek-O. Danek: Danes v neki hiši, nadaljevanje in konec - 21.20 Dve življenji -enega človeka, dokumentarna oddaja TV Skopje -21.50 Slikar Mucha, češkoslovaška oddaja - 22.15 Športni pregled - 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 15.45 Test - 16.00 Glasbeno popoldne - Balet Igorja Mojsjejeva - 17.05 Zaključek sredozemskih iger, posnetek iz Casablan-ce - 17.35 Motokros. posnetek iz Jastrebarskega -18.05 Konjeništvo za vele-sojemski turnir, posnetek -18.45 Slikar Miloš Šobujič -19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu -19.30 TV dnevnik - 20.00 Poezija in glasba bluesa -20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Boj za obstanek, dokumentarni film - 21.25 Ludivig, italijanska nadaljevanka (do 22.20) TV Zagreb I. program: 9.45 Poročila - 9.55 Glasbeni tobogan - 10.55 Tršič: Vu-kov sabor, prenos - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Jugoslavija, dober dan (do 13.45) - 14.15 Narodna glasba - 14.45 Moja dežela, dokumentarna serija - 15.45 Veliko nebo, ameriški film -17.40 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pop Čira in pop Spira, TV"nadaljevanka - 21.30 Igman, reportaža - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Športni pregled PONEDELJEK, 19. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Pesmi in zgodbe za vas. Slovenščina, Gozd, Zakladnica zagrebške katedrale, Poročila (do 10.35) - 17.15 Poročila - 17.20 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 17.50 Otrok in šola: Nekatere je strah -18.25 Podravski zbzornik -18.45 Zdravo, mladi - 20.00 I. Pregelj-A. Hieng: Sin pogubljenja, drama - 20.45 Mednarodna obzorja - 21.40 J. Havdn: Kvartet št. 37 v D-duru - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Govorica nemih, lutkovna serija - 18.00 Vabilo na komedijo, otroška serija - 18.15 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja - 18.45 Dvanajstica, ročk glaspa - 19.00 Tele-sport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe - 21.50 G. Markov: Strogovi. sovjetska nadaljevanka , TV Zagreb I. program: 10.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Mesto raste, Pesmi in zgodbe za vas, Zakladnica zagrebške katedrale -17.40 Poročila - 17.45 Govorica nemih - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Go-spič - 18.45 Zdravo, mladi -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Rakovac: Grgo gre v Pazin, drama - 21.20 Izbrani trenutek - 21.25 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 21.55 Filmi Anteja Babaje: Laket kot takšen, kratki film - 22.20 TV dnevnik TOREK, 20. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zastava in grb, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Otok Hvar, Poročila (do 10.35) - 17.30 Poročila - 17.35 V znamenju dvojčkov: Prevzetni medved - 17.55 Graničarsko vasovanje pri predicah, - oddaja TV Novi Sad - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Mali svet, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb - 20.00 A. Bleas-dale: Delavci na črno. angleška nadaljevanka - 21.00 Aktualno - 22.00 Iko Otrin: Pesem giba - In v začetku je bil ritem - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Čas knjige - 18.45 Glasba, čas, ljudje, zabavno glasbena oddaja - 19.30 IV dnevnik -20.00 Folk parada - 20.55 Žrebanje lota - 21.00 40 let Istre in Slovenskega Primorja. 2. del dokumentarne oddaje - 22.10 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Zastava un^rb, Otok Hvar - 17.40 Poročila - 17.45 Mali svet - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasba, čas, ljudje - 19.30 TV dnevnik -20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja - 20.55 Žrebanje lota - 21.05 Aziza, tuni-ški fi'm - 22.45 TV dnevnik SREDA, 21. 9. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu, Zrak. Odmor, Vukovarski kongres KPJ, Sončna energija," Poročila (do 10.35) - 17^25 Poročila - 17.30 Pedenjžep -18.00 Glasbeni amaterji: KUD Stanko Dragojevič Ti-tograd - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Nepreskrbljeni in Številka iz svetlobe, jugoslovanska filma - 20.00 35 mm - filmska delavnica, ob ameri: škem (ČB) lil mu Ptici - 22.45 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Slavonska Požega: Namizni tenis - 1. kolo evropske lige: Jugoslavija : ČSSR, prenos - 18.15 Doživeti stoletnico, izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Album -20.25 Sadike, gruzijski film TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Grom. otroška serija - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Igra glasbe, zabavi« i j a - 20.55 Glasbena« nja - 21.40 TV dnevs ČETRTEK, 22.1 3.50 TV v solhTV; Pot po neznanem." Odmor. Matematika,] tena narava. 17.25 Poročila - 17J ljepisne posebnosti;! - kraj suhe vode. dokumentarna 18.25 Pomurski 18.40 Obramba in ščita - 19.10 Risanka-J Tednik - 21.00 H. F*: i svobode, nadaljevan,« konec - 21.50 TY dneviil Oddajniki 11. TV 17.10 Test - 17.25 T\ nik - 17.45 Dvojčki serija - 18.15 Znanost cionalizacija enerjui 18.45 Glasbeni album vno glasbena oddaja TV dnevnik - 20.1« l' tek greduliško predsuvt BITEF-a - 21.15 Zagrifl panorama - 21.50 Pod ture (do 22.00) TV Zagreb I. propnaav 16.40 Videostrani -1«»! \ suh: Pot po MtNfll Zaščitena narava -174#t) ločila - 17.45 Dojiti— 18.15 TV koledar • M Kronika občine Siv Glasbeni album - 19JT^ dnevnik - 20.00 Flj|_ magazin -21.05 Halo Nfl večer - kviz - 22.05 TV nik inovak K, 16. SEPTEMBRA 1983 RADIO, OSMRTNICE 11. STRAN GLAS i RADIJSKI SPORED ICTTK, 16. sept. N program L30 Jutranji program -i - 8.05 Radijska šola w i nižjo stopnjo - 8.35 Glasna pravljica - 8.45 Naši aetniki mladim poslušal-j. ta■ 9.05 Z glasbo v dober w ari - 9.35 Napotki za naše 31 B*«iz tujine -10.05 Rezer-w rano za 12.10 Iz glas-* ene tradicije jugoslovan-narodov in narodnosti 12-30 Kmetijski nasveti -12.40 Vedn zvoki - 13.00 Dala do 13.00 - Iz naših kra-»'BJ* - Iz naših sporedov -L38 Obvestila in zabavna j«l H* • 16.35 Vrtiljak Napotki za turiste -»Studio ob 17.00 - 18.00 in godemo - 19.25 la in zabavna glas-19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Vsa zemlja bo z nafti zapela... -20.00 Sloven-solisti in ansambli - Ta-Bučar - klavir: Mari-«rski kvintet trobil - 21.05 Ulja o morju in pomor-biih glasba-22.15 Infor-latr/na oddaja v nemščini angleščini - 22.25 Iz na-i sporedov - 22.30 Iž glas-Kse skrinje - 00.05 Nočni (»gram - glasba tregi program W> Petek na valu 202 -ftfift Od enih do sedmih -fcpotaiška malha. Ob kon-tedna, glasba, Minute za np" Znano in priljubljeno b> g* k kaj - 19.25 Stop pops in novosti - 21.33 Petkov m klub - 22.45 Zrcalo hrva - 22.55 Glasba za ko-programa SOBOTA, 17. sept. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Glasbena panorama - 15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi -19.55 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno -23.15 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, Človek in prosti čas, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -21.18 Melodije za vas - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcaio dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 18. sept. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.30 Nedeljska're-portaža - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.30 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program J RT - 23.05 Literarni nokturno - VVvstan H. Au-den: Pesmi - 23.15 Disko, di-sko - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - 21.33 Lahke note -21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 19. sept. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - Suite Edvarda Grfega? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 14.25 Vrtiljak -16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva 23.05 Literarni nokturno -23.15 Ob dmačem ognjišču -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13 00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba, Znanost in tehnika, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 20. sept. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Novo mesto - 9.05 Z glasbo v dober dan ... - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi -14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.05 Radio danes, ra- dio jutri - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s kvartetom godal - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno -Mart Ogen: Pesmi - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v . . ., glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče -21.33 Jazz na II. programu -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 21. sept. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 15.05 Radio danes, radio jutri - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Uglasbene besede Er- vina Frit/.a in Ivana Minat-tija - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinov-ca - 20.00 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov SPITTAL 1983 - 20 34 Klavirski skladbi Eugena Suc-hona - Igra pianist Marijan Fajdiga - 21.05 Operne arije in monologi - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v . . ., glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.20 Likovni odmevi -20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 22. sept. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje - MPZ RTV Ljubljana - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Jezikovni pogovori - 16.30 Ob vestila in zabavna glasba -16.35 Vrtiljak - 18.00 Z ansamblom Savinjskih sedem - 18.15 Lokalne radijske po- staje so vključujejo - 18.35 G. Rossini na koncertnem odru - Pola bo sopranistka Mileva Pertot, pri klavirju Janko Šetinc - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Simo Matavulj: Tiste noči... - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00' Od enih do sedmih -Vroče-hladno, glasba, Minute za EP, Za mlade radovedneže, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Spekter -21.03 Zavrtite, uganite -22.00 S festivalov jazza -Ebu jazz - koncert Stock-holm '83 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila v 85. letu starosti naša dobra mama, stara mama, prababica, tašča in teta IVANA SEKNE roj. LOČNIŠKAR Iskreno in lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in tolažili. Posebna zahvala gre zdravnici Ravni-karjevi. Zahvala gre tudi vsem dobrim sosedom, posebno družini Grilc, Žepič; pevcem za žalostinke. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede, Društvu upokojencev in praporščakom, gasilcem, delovnim kolektivom Triglav konfekcije, Save, IBI-ja in Iskre Telematika. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Šenčur, 4. septembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, očima in starega očeta FRANCA HRIBARJA iz Naklega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki ste nam pomagali ob najtežjih trenutkih, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega za ganljivo petje, Stanetu Štefetu in vsem ostalim. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Naklo, Ljubljana, 12. septembra 1983 Ni Za vedno nas je zapustila, po težki in hudi bolezni, v 60. letu IS f^K^m?■ 1 MARIJA REHBERGER Gamsova Micka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali s tolažil- j no besedo, dejanji in spremstvom na zadnji poti. Posebna za- ji hvala dr. Žgajnarju in Inštitutu Golnik za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi botru Jožu Markunu za vso pomoč in g. 1 župniku iz Preddvora za lep obred in poslovilne besede. VSI NJENI Zg. Bela, 7. septembra 1983 ZAHVALA V četrtek, 8. septembra 1983 je nenadno za vedno prenehalo biti nadvse dobro srce naše ljube mame, babice in prababice FRANČIŠKE KUNŠIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnjo pot, kjer se bo za vedno odpočila; gospodu župniku za zadnje besede in lep obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Ribno, 10. septembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata JANEZA MEZEKA iz Gabrka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej N zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Nevrološke kirurgije v Ljubljani in Centru slepih v Škofji Loki zu zdravljenje in nego v času bolezni, delovni organizaciji Gradiš za podarjeni venec ter g. duhovniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, Ljubljana, Čakovec, U. septembra 1983 -u—*.-,-.-i- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage hčerke in sestre ROZKE PO LAK se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala dobrim sosedam, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagale. Lepa hvala tudi vsem sodelavcem LIP Rečica, govornikoma, tovarišu Kristanu in tovarišici Zalokarjevi za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pevcem za žalostinke. VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT HVALA ZA ŠTEVILNO SPREMSTVO NA NJENI ZADNJI POTI VSI NJENI ŽALUJOČI OGLASI G L« A 8 12. STRAN PETEK, 16. SEPTEMBRI SD DOMŽALE prireja veliko denarno blagovno TOMBOLO v nedeljo, 18.9.1983, ob 14. uri v športnem parku Domžale Dobitki: 5.000.000 din traktor Uda 1300 Zastava 101 6TL3V 3 x 1000 litrov kurilnega olja 2 x 51 premoga 5 športnih koles 5 pony koles in več drugih dobitkov Vsi dobitki bodo izžrebani. vabljeni IZLETI z veselim vlakom na gobe. 24. in 25. 9. z veselim vlakom na ribji piknik v Pulj, 1. in 2. 10. * Križarjenje, 6—9. 10. Makedonija, 12—16. 10. POČITNICE BOHINJ VABI! Zahtevajte program Jesen v Bohinju, na voljo pa so že tudi zimski programi! POČITNICE ZA VSAK ŽEP! še vedno se lahko odločite za prijetne in ne predrage počitnice v Pulju in Medulinu SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA zahtevajte brošuro TTG s celovito ponudbo vseh naravnih zdravilišč. Z VLAKOM NA OLIMPIADO Programi izletov s cenami in urnikom tekmovanj v vseh turističnih poslovalnicah TTG. PRIJAVE IN INFORMACIJE v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722) Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494), Postojna (21-244), Portorož' (75-670), Rogaška Slatina (811-488), Murska Sobota (21-189), Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145). ŠD »BAČA« Podbrdo in ŠRD Sorica organizirata II. tek na Soriško planino 1. Čas: sobota, 17. „ bra s startom ob 17 Podbrdu. 2. Tek je posamičen. 3. Kategorije: a) moški do 40 let b) moški nad 40 let c) ženske 4. Prijave: uro pred na startu J ALPETOUR KORNATI - odhod 30. 9. (3 dni) HVAR, otok sonca — odhod 1. 10. (10-dnevni oddih) MALI LOŠINJ - odhod 7. 10. (3 dni) SARAJEVO — odhodi v septembru in oktobru — z vlakom (program za skupine) SARAJEVO — olimpijsko mesto — posebni vlak 7. 10. (program za skupine) ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE — »SARAJEVO 84«— ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 Zahtevajte naše programe za delovne kolektive in zaključene skupine! Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. SODIŠČE ZDRUŽEN13GA DELA KRANJ objavlja javno ustno botri jo za prodajo naslednjea»| novnega sredstva Fotokopirni stroj znamke REX — rotarv 4O40 Izklicna cena je 39.400 din ■ Stroj bo prodan najbolji«* j ponudniku. Predstavniki družb«* pravnih oseb morajo iorM veljavno pooblastilo n »l stopanje na licitaciji in sfcrl nitev pogodbe ter prinese-I seboj štampiljko organu*| je in naročilnico. O nakupu osnovnih sreds*i bo po licitaciji sklenjena?! smena pogodba. Licitacija bo v prostoru Sr| dišča združenega dela v Rti nju, soba 106. 22. septer#| 1983 ob 12. uri. Ogled stroja je na dan cije od 11. do 12. ure. Vse ustne informacij« aot*| po telefonu 25-361 int. "i, Gradimo tudi jeseni Za vse. ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah. Kamniku in Ptuju bo v dneh do 21. 9. 1983 posebno bogata izbira gradbenega materiala Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, Schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebovi in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in električni mešalci za beton, samokolnice (uvoz iz CSSR). Novost v naši ponudbi so tudi: celotne betonske montažne garaže, dimniške tuljave, novi hidro in izolacijski materiali. Prodajamo za gotovino in gradbene kredite. Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče! Z Metalko sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto; IGM Strešnik Dobruška vas; Vegrad Tozd Vemond, Titovo Velenje; RSC Titovo Velenje; Termika Ljubljana; Marmor Hotavlje; Gradnja Žalec; Tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci; Beton Prelog; LIKO Vrhnika. @ metalka SŽ VERIGA LESCE Delavski svet TOZD TlO razpisuje na osnovi ustraniK čil statuta TOZD TIO individualnega poslovodnegal ' VODJE TOZD TIO Za vodje temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje ponj — da ima visoko ali višjo izobrazbo, strojne, metalurške ali* nizacijsko proizvodne smeri, — pasivno znanje enega tujih jezikov, — da ima z visoko izobrazbo 4 leta, višjo 5 let delovnih izkuaJ zahtevanem poklicu, — da z imenovanjem soglaša koordinacijsko-kadrovska ko pri občinski konferenci SZDL, — da predloži zamisel realizacije razvojnega programa ter organizacije Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta, po mandata je lahko ponovno izvoljen. Kandidati naj posredujejo vloge na razpis na naslov SŽ Vi Lesce, Kadrovska služba, Alpska 43, Lesce, s pripisom »vit razpis«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 301 poteku roka prijave. CEN TEK ZA SOCIALNO DELO KRANJ Komisiju za delovna razmerja na osnovi določil Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. SOCIOLOGA - ANALITIKA 2. PSIHOLOGA 3. SPECIALNEGA PEDAGOGA za področje vedenjsko in osebnostno motenih starejših mladoletnikov Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod I, — du ima visoko strokovno izobrazbo, diplomo II. stopnje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, oddelek za sociologijo ali diplomo II. stopnje Filozofske fakultete, oddelek za sociologijo pod 2. — da ima visoko strokovno izobrazbo, dokončano II. stopnjo Filozofske fakultete, oddelek za psihologijo pod 3. — da ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo — diplomo pedagoške akademije oziroma diplome visoke šole ustrezne stroke v Zagrebu Kandidati so lahko pripravniki. 'Aa kandidate z delovnimi izkušnjami je predvideno poskusno delo v trajanju 90 dni. Kandidati morajo poleg pogojev, glede strokovne izobrazbe, izpolnjevati tudi pogoje, določene s samoupravnimi akti Centra. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju ra/pis nih pogojev na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije l, Ž oznako »Komisija za delovna razmerja«. llu/.pis velja 15 dni od dnevu objave, o izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka. Lfch LTH - TOVARNA HLADILNIH NAPRAV ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija OE Uprava objavlja prosta dela in naloge TAJNICE (glavnega direktorja) Kandidatke za zasedbo objavljenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo srednjo izobrazbo ekonomske ali administrativne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — da pasivno obvladajo en svetovni jezik. — da dobro obvladajo strojepisje Poskus no delo je 90 dni. Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejemu Ka-drovsko-socialna služba DO in sicer 8 dni po objavi. Tovarna obutve PEKO n. sol. o. TRŽIČ Delavski svet TOZD nakup in prodaja na debelo K0MB CIALA n. sol. o. Tržič razpisuje dela in naloge individui ga poslovodnega organa VODJE TOZD NAKUP IN PRODAJA NA DEBELO »KOMERCIALA« Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še našteta pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomsko-kontr cialne smeri ali poslovno organizacijske smeri in 3 ozinei 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — da je moralnopolitično neoporečen, — imeti mora organizacijske sposobnosti vodenja, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — šolo za poslovodne kadre, — pogoje za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavjii predpisih, — preizkus znanja iz varstvr pri delu, — izpolnjevati mora druge zahteve, ki jih določa samoupr* splošni akt. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevan« zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna obut* Peko Tržič. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zakljui« prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štirilem mandat. EU, 16. SEPTEMBRA 1983 OBVESTILA — OGLASI 13. STRAN GLAS ,9** S£uxx Ujtoivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta tozd BLAGOVNI PROMET, komisija za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovor-stmi, razpisuje proste delovne naloge za dobo 4 let: 1. VODENJE SEKTORJA PRIPRAVE PRODAJE Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali psihološke smeri s 5 leti delovnih izkušenj, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - organizacijske in kreativne sposobnosti, - družbeno politična aktivnost ali aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. 2. VODENJE SEKTORJA PRODUKTNE PRODAJE Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri s 5 leti delovnih izkušenj, - registracija za opravljanje zunanje trgovinskih opravil, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - znanje in sposobnosti organiziranja in koordiniranja prodajne funkcije na nivoju DO, - družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve, ter. do razvoja samoupravnih odnosov. 3 VODENJE SEKTORJA NABAVE Pogoji: * - visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj, oziroma tehnične ali organizacijske smeri s 5 leti delovnih izkušenj na komercialnem področju, - registracija za opravljanje zunanje trgovinskih opravil, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - znanje in sposobnosti organiziranja ter vodenja nabavne funkcije na nivoju DO, - družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samourpavnih odnosov. K. VODENJE SEKTORJA SKLADIŠČENJA Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične ah organizacijske smeri s 4 leti delovnih izkušenj, - znanje in sposobnosti organiziranja ter vodenja sektorja skladiščenja za potrebe DO., - družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki Na podlagi sklepa delavskega sveta DO SAVA COMMERCE, komisija za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje prosti delovni nalogi za dobo 4 let VODENJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s 5 leti delovnih izkušenj, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. VODENJE SEKTORJA PODROČNE PRODAJE IN NABAVE Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s 5 leti delovnih izkušenj - organizacijske in vodstvene sposobnosti. - družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje 64000 Kranj, Škofjeloška 6, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov n. sol. o. Škofja Loka, Titov trg 3 a Izvršilni odbor DS Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge na sedežu DO v Škof j i Loki, Titov trg 3 a in vabi k sodelovanju SNAŽILKO Pogoji: — dokončana osnovna šola in 1 mesce delovnih izkušenj. IMo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni. Rok obvestila je 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov n. sol. o. DSSS, Škofja Loka, Titov trg 3 a, kadrovska služba. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE V KRANJU Cesta JLA 7 razpisuje javno dražbo sredstva: — licitacijo za naslednja osnovna 1. Osebni avto Ftet 132 GLS, leto izdelave 1974, izklicna cena 70.000,00 din, 2. 2 kom osebni avto VW 1200, leto izdelave 1976, izklicna cena 80.000,00 in 85.000,00 din, x 3. 3 kom osebni avto VW Golf J, leto izdelave 1978 in 1980, izklicna cena 140.000,00 in 150.000,00 din, 4. 2 kom osebni avto Zastava 750, leto izdelave 1978 in 1979, izklicna cena 60.000,00 din in 50.000,00 din, 5. osebni avto Zastava 101 (karambolirun). leto izdelave 1980, izklicna cena 45.000,00 din, 6. osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1980, izklicna cena 85.000,00 din, 7. 2 kom specialno vozilo IMV 1600 BR, leto izdelave 1976 in 1978, izklicna cena 70.000,00 din, 8. razni pisarniški inventar in druga tehnična oprema ter rezervni deli za motorna kolesa BMW. Licitacija bo v sredo, 21/9-1983, v garaži UNZ Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 14.30 uri. Interesenti si lahko ogledajo vozila eno uro pred pričetkom licitacije. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, katerega plača kupec. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % polog od izklicne cene. KOMPAS TOZD TGO LJUBELJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge L NATAKARJA (4 delavci) Pogoji: - KV natakar, — enoletne deiovne izkušnje, — izpit iz higienskega minimuma, — pasivno znanje enega tujega jezika, — dovoljenje za delo v območju mejnega prehoda Ljubelj 2. RECEPCIONERJA Pogoji: — gostinska šola ali končana srednja šola, — aktivno znanje nemščine, — pasivno znanje še enega tujega jezika, ' — dve leti delovnih izkušenj, — dovoljenje za delo v območju mejnega prehoda Ljubelj 3. CISTILKE GOSTINSKIH PROSTOROV Pogoji: — končana osemletka, — dovoljenje za delo v območju mejnega prehoda Ljubelj, Delovno razmerje se sklepa z$» nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Kompas, TOZD TGO Ljubelj, Tržič. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE Vabimo mizarje, ki bi se želeli dokvalificirati za modelne mizarje za delo v modelni mizami TOZD Livarna Železarna Jesenice, da se zglasijo ali pismeno prijavijo na kadrovski sektor Železarne Jesenice, Jesenice, c. Žele za t je v 8 Delo modelnih mizarjev je organizirano samo dopoldan, povprečni mesečni osebni dohodek pa-je odvisen od rezulta tov dela in se giblje na začetku okoli 15.000.—din. bmbažM predilnica in tkalnica tržit BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ n.sol.o. proda na javni licitaciji TOVORNI AVrO FIAT 90 NC - KASONAR, nosilnost 5,5 T. Leto izdelave 1973, delno karamboliran, v nevoznem stanju. Izklicna cena je 350.000 din. Prometni davek ni zaračunan. Javna licitacija bo v soboto, 24. septembra 1983 ob 10. uri na parkirišču pri spodnjem vratarju DO BPT Tržič. Vozilo bo na ogled na dan licitacije od 8. ure dalje, vse informacije lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure (tel. 50-571, int. 257 ali 339.) Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene bo potrebno vplačati pred pričetkom licitacije. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ OBVEŠČA vse uporabnike, da bo cesta KOKRICA—NAKLO in cesta od odcepa od magistralne ceste KRANJ—JESENICE do igrišča TVD Partizan v Naklem zaprta za ves promet od 19. 9. do 15. 12 1983. Obvoz bo mogoč NAKLO— KRANJ— KOKRICA in obratno. OORENJ8KA POEOIUNICA GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75 Prodaja nu javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: — zračno vakum črpalko /. elektromotorjem, izklicna cena 0.000 din — vročevodni venlil C 300, izklicna cena 1.200 din — štiri kaloriferje, izklicna cena za en kos 1.300 din — več omar in polic raznih velikosti, izklicne cene so od 200 do 600 din Licitacija bo v torek. 20. septem bi a 1983 ob 11. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka. Kidričeva J5. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije. KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD nizke gradnje objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE — BAGERISTA — za nedoločen čas Pogoji: — tečaj za upravljanje težke gradbene mehanizacije, — vozniški izpit C kategorije. — eno leto delovnih Izkušenj pri upravljanju bagra Kandidati naj pošljejo pisne prijave t dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Komunalno podjetje Kovinar Jesenice. Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje. Spodnji Plavi 0, v osmih dneh po objavi oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. DEŽURNI VETERINARJI od 16. 9. do 23. 9. 1983 za občini Kranj in Tržič LOK AR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, tel.: 23-910 GAŠPKRL1N BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 zu občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem /uvodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. GLASU STRAN m Al . OftLASf. OSMRTNICE, ZAHVALE PETEK, 16. SEPTEHj ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata ALOJZA MULEJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem KŽK Kranj, TOZD Kooperacija Radovljica, sodelavcem Trgovine z repromaterialom Radovljica, kolektivu SGP Gradbinec Kranj, govorniku iz KŽK Kranj za lepe poslovilne besede, pevcem za žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: žena Katarina, sin Aleš, hčerka Majda z družino ter drugo sorodstvo MALI ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in Rt.riea JOŽETA JAVHA jem, stali se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatelj znancem, zdravniškemu osebju in duhovniku, ki ste mu stali ob strani v najtežjih trenutkih in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsa zahvala tudi za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje in vso ostalo pomoč. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ševlje, 13. septembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega ljubljenega moža in očeta ZDRAVKA ŠKRJANCA se iskreno zahvaljujeva sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Gorenjskih oblačil za nesebično pomoč, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za tople besede, IGD Sava, sindikatu Sava za vsestransko pomoč in g. župniku za pogrebni obred. ŽENA SONJA IN HČI DAMJANA Duplje, 14. septembra 1983 OGLASItel.: 27-960 PRODAM_ Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 6909 Prodam barvni TELEVIZOR iskra azur, še v garanciji, star dve leti. Grenc 4, Škofja Loka 9141 Prodam 6 PRAŠIČEV, težkih po 40 kg. Zg. Brnik 60, Cerklje 9145 Prodam BETONSKI BLOK 30, po 48 din - 500 kosov in BETONSKI BLOK 20, po 32 din - 500 kosov in MONTAŽNO GARAŽO, 18.000 din. Informacije: 24-631 9156 Prodam 20 do 200 kg težke PRAŠIČE, primerne za rejo ali za zakol. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9189 Poceni prodam trajnožarečo PEČ, PEČ na olje EMO 8 in peč za v kopalnico ter 80-litrski bojler. Ana Bobnar, Vo-glje 70 9198 Prodam KRAVO s teletom, ČEBELE in prazne panje. Zalog 61, Cerklje 9199 Prodam TUŠ KABINO s plinskim grelcem. Kranj, Smledniška 106 9200 Prodam SUHE BUTARE. Sp. Bitnje 9201 LESTVE, samostojne, razne velikosti in GAJBICE] za krompir in sadje, ugodno prodam. Kimovec, Repnje 24, poštva Vodice 9202 Prodam dva dobra KAVČA, ohranjena in trodelno OMARO. Hajda, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 9203 Prodam rabljeno OPEKO bobrovec. Prebačevo 19, Kranj 9204 Prodam stoječo SILAŽNO KORUZO. Belcjan, Valburga" 41, tel. 061-627-146 9205 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, 120-basno, cena 35.000 din. Dež-man, tel. 28-990 9206 Prodam TELICO staro 5 tednov, za pleme. Franc Hafner, Zg. Bitnje 23, Zubnica 9207 Prodam KRAVO f rizi j ko, dobro mle-karico, ki bo konec tega meseca tretjič teletila. Kokrica, Pokopališka 26 9208 Prodam borova DRVA v »klaftrah«. Kogovšek, Repnje 46, Vodice 9209 Prodam GRADBENO BARAKO v Hotemožah. Pojasnila pri Bogomolcu (popoldan) 9210 Novo PREDSOBO »Sora«, ugodno prodam. Artač, Ul. XXXI. divizije 46, tel.21-492 9211 Prodam MOLZNI STROJ »Virovitica«, v garanciji. Hajman, Kovor 84 9212 Prodam staro OSTREŠJE. Nastran Vinko, Voglje 54, Šenčur 9213 Prođem TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ AEG 3,5 kW in ŠTEDILNIK na trda goriva TOBl 4. Silvo Sladic, Trojarjeva 17/A, Kranj 9214 Prodam skoraj nov temno rjav žametni globok OTROŠKI VOZIČEK. Mojca Pavlic, Rožna 40, Šenčur 9215 Prodam rabljen barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 56. Telefon 22-411 9216 Prodam 6 tednov stare čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev. Križnar, Žiganja vas 60/B, Duplje, tel. 47-634 9217 Prodam 1600 kosov modularne OPEKE SKOK 6. Telefon 83-428 popoldan 9218 Prodam rabljen HLADILNIK, trajnožarečo PEČ in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Predoslje 61/A . 9219 Prodam dva kasbna SILAŽNE KORUZE. Breg 8, Preddvor 9220 Ugodno prodam skoraj novo sedežno GARNITURO za v dnevno sobo in otroško POSTELJICO, rjave barve. Ogled vsak dan pri Simčič, Cankarjeva 40, Radovljica 9221 Poceni prodam zasteklena OKENSKA KRILA, 3-delnih, 2-delnih in 1-delnih OKEN. Škofjeloška 43 9222 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat, JABOLKA, ČEBELNJAK s panji ter STROJ ZA MED in PRALNI STROJ gorenje. Meglic, Leše 7, Tržič 9223 Prodam BIKCA simentalca, za pleme. Jože Žerovnik, Voglje 53, Šenčur Dobrim ljudem oddam dve leti starega PSA. Hrastje 125, Kranj 9225 SPALNICO - mahagonij, dobro ohranjeno in otroško POSTELJICO, poceni prodam. Telefon 75-457 po 19. uri j 9226 Prodam dobro ohranjeno SLAMO-REZNICO epple 900. Franc Bobnar, Voklo43, Šenčur, tel.49-128 9227 Za dojenčka prodam globok VOZIČEK PEG, temnomoder žamet. Čeba-šek, Malo Naklo 4 9228 POROČNO OBLEKO št. 38, prodam za 4.500 din. Telefon 061-737-435 9229 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Ambrožič, Zg. Gorje 15 9230 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, ŠTEDILNIK iskra venera, HLADILNIK, POMIVALNO MIZO krom, skupaj ali posamezno. Leopold Svetelj, Li-kovičeva 2, Jesenice-Javornik 9231 Belo MIVKO, 1,3 kub. m in novo trodelno OKNO z vgrajeno plastično roleto v izmeri 120 x 100, prodam po polovični ceni. Mlaka 23 pri Komendi 9232 Prodam zelo lepe PSIČKE, čistokrvne NEMŠKE OVČARKE, br.v. rodovnika, stare 11 tednov Mirko Bergelj, Žirovnica 60/A 9233 Prodam TERMOAKUM^LACIJ-SKO PEČ 1,5 kVV, trodelno OMARO, MIZO ter črnobel TELEVIZOR gorenje z anteno in ojačevalci. Telefon 064-50-714 9234 ' Prodam JEDILNI KOT, MIZO in 4 stole. Telefon 26-150 - Kranj 9235 Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico (bojler). Terezija Zupan, Stare-tova 15, Kranj —Čirče (pri cerkvi) 9236 Ugodno prodam PEČ za centralno ogrevanje ferrotherm, 40.000 kcal. Telefon 23-486 popoldan — Jezerska c 12 9237 Prodam TELICO simentalko, ki bo v začetku novembra teletila. Poljče 24, Begunje 9238 Ugodno prodam električni Slu NIK (4 plošče) in dva ŠTEDILNIKI trdo gorivo, kuppersbusch ter pa Julka Lokar, Mošnje 51, Radonu SANYO ojačevalec 2x501,. šalni mizo 5 kanalov, prodam.! 12.000 din. Telefon 28-861 - $ (Bešič) Prodam dve OVCI in 30 _ PRAŠIČKOV. Primož BenediSj tinj vrh 43/A, Železniki Prodam KADI. Marko Koar.Vi 4, Škofja Loka Prodam 300 kosov nove nov« OPEKE »Vesna«, grafitno zn*\ Prodam dva TELIČKA. Vitij gant, Lenart 2, Selca nad ŠkofwL ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in dedka JOŽETA DEBELAKA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, vsestransko pomagali in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo splošnemu osebju Bolnišnice Golnik, sosedom Kocjano-vim, ki so nam stali ob težkih trenutkih ob strapi. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskre Otoče in SO Slovenjske Konjice za podarjeno cvetje. Prisrčna hvala govornikoma ZB in Čebelarske družine za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pevcem iz Krope in duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Otoče, Slovenske Konjice, Strunjan, Tržič; Slovenski Javornik ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MILANA MARETIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, stanovskim kolegom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga spremili na prerani zadnji poti. Hvala tudi osebju Intenzivne nege Bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici za vso pozornost in nego v njegovih zadnjih dneh; Obrtnemu združenju Škofja Loka, AMD Škofja Loka, delegaciji zbora združenega dela SR Slovenije za obrt, kolesarjem Kokrice, učencem in tov. razredničarki 8.crazreda OŠ Peter Kavčič Škofja Loka, Krajevni skupnosti Stara Loka-Podlubnik, govornikoma za poslovilne besede in č. g. duhovniku za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, Milana imeli radi in ga spoštovali! ŽALUJOČI MARETIČEVI Škofja Loka, 12. septembra 1983 v^ri^rvL, »vesna«, graiitno : Golob, Suha 24. Škofja Loka Prod«"1 A*,a tct t/*>v » i int, L Prodam PISALNI STROJ in NO MIZO za 5.000 din in Air. GUS. Telefon 22-221 - int.34-Ki dan; 23-177 popoldan Prodam KRAVO s teletom Podnart Prodam nerabljen OBRAČALA seno »Pajk VO 4«. Kristan, Ti* Škofja Loka Prodam ČEBULICE TULIM-Trampuš, Suška 30, Škofja Loki 60-455 Prodam 7 tednov staro Sv. Duh 41, Škofja Loka Prodam čistokrvne NEMŠKI CARJE z rodovnikom. MikUvoJ štal 18, Škofja Loka, tel. 60-619 Prodam diatonično HARMLa glavo diferenciala, polosovineiai odbijač za ZASTAVO 125-P T> 064-62-916 Prodam 30 kg težke PUJSKI Laj še 3 pri Leskovici, Goneča ve Poceni prodam SEDEŽNO G.1 TURO. Telefon 61-581 restav vsak dan popoldan Zaradi bolezni prodam HRT mošt ali žganje. Šenturška Cerklje Prodam TRAKTOR IMT 560, popolnoma nov, ali menjam za lažjega. Pod-gora 22, Gorenja vas nad Škofjo Loko 9239 Nov JOGI 140 x 190, prodam. Kličite po 19. uri po tel. 064-83-211 9240 Prodam suha bukova in hrastova DRVA. Preddvor 10, tel. 45-368 9241 Ugodno prodam dobro ohranjen električni štedilnik (4 plošče + pečica) in peč na olje EMO. Tel. 22-106 Prodam OVC©. Grad 5. Cerkvi Prodam TELICO za rejo. Cerklje Prodam otroški spor: VOZIČEK. Milan Pintar, Kranj Prodam PEČ KTK, malor&b^ polovično ceno, HIDROFOR.S NIK (4 plin, 2 elektrika), KAD: ni stroj gorenje 664. Skokova' žišče —Kranj Prodam nov mini STOLP »| 2 x 50 W. Informacije po te! 23.; Prodam sveže KUMARICE, ceni. Voglje 40 Prodam SVINJO z mladiči herl, Sr. Bitnje 97, Žabnica Prodam SILOKOMBAJN ger« MEX II., Suha 18, Kranj Prodam silažno KORUZO, zerska c. 2 Prodam ZLATO za zobe. Info od 16. do 19. ure po tel. 22-796 Prodam 9 mesecev brejo Mavčiče 59 Prodam 5 mesecev stare PIŠCJti Tončka Petrič, Zupanova 6, Prodam 17 0-1 i trski HLJ Kranj, Gubčeva 5, tel. 26-731 Prodam BUKOVA drva Nemilje 7. Tel 40-587 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame MARIJE FLORJANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavcem, posebno sosedom za izkazano pomoč, za čeno sožalje, darovanje vencev, cvetja ter za spremstvo nanj«« zadnji poti. Dr. Bajželjnu za lajšanje bolečin, pevcem za žaie-stinke in župniku za izrečene tople besede. VSEM ŠE ENKRAT POSEBNA HVALA! Žalujoči: sin Franc in Rudi z družinama Kranj, Stražišče: 14. septembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE TSCHECH (ČEH) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, osebju Doma Petra Uzarja za postrežbo, sosedu Mirku za poslovilni govor, oktetu Šarabon za lepe pesmi ter gospodu župniku za obred in lep tolažilni govor. VSI NJENI ŽALUJOČI 16. SEPTEMBRA 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .15. STRAN GLAS m bi H .M Ml EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! l'(odno prodam kombiniran ŠTE-WIK(2pHn, 4 elektrika). Telefon 9357 Trajnozareč ŠTEDILNIK (53 x 43) in 3R0ĆNO OBLEKO (žensko) št. 40, Luftldam. Franc Bertoncelj, Britof 318. 9358 Prodam 3 in 8 tednov starega BIK-simentalca. ELEKTROMOTOR kf(na dve brzini, 700 in 1400 obra-Moše 10, Smlednik 9359 m PRAŠIČE za dopitanje. Vi-:Afco 5. Šenčur 9360 I L Poceni prodam novo žensko VERIŽI-ttbelega zlata. Vukotič, Šorlijeva 9, c •.»503 zvečer 9361 Prodam globok otroški VOZIČEK. vi tmbi, Juleta Gabrovška 23, Kranj 9362 Prodam OKNA 180x180. Markič, Mbrezje 121 9363 Prodam CIRKULAR, VOZ z derco, ~" na olje in plin, MLIN za sadje, KVALNIK in BOJLER. Britof 279, tj 9364 Prodam zelo lep borov OPAŽ in 1500 ■aev silikatne bele OPEKE. Zalog 11, »kije 9365 OTROŠKI športni voziček, nov, pro-Telefon 28-048 9366 Prodam suha trda DRVA. Srednja 11 M16. Golnik 9367 Prodam trda suha DRVA in BUTA-ittASp. Bela 11, Preddvor 9368 jf: tfcodno prodam prenosni stereo RA-DKASETOFON, japonske izdelave. HLA 35, tel.28-436 9369 Prodam nemški ŠOTOR »Brand« za Meb. s plastificirano streho, rabljen ,fj dni Telefon 24-265 od 18. do 19. ure ttn v soboto in nedeljo 9370 Prodam RECEIVER SHARP in KA-JT0KON sharp z zvočniki. Zlato Dr-ns nič. Gradnikova 3, Kranj 9371 Prodam PUNTE in ASCONO 16 S, ledji kl9»7 Retljeva 11, Kranj 9372 Prodam PSIČKO — NEMŠKO OV-*0PttKO, z rodovnikom, staro 3 mese-lW>. Lese 21, Tržič 9373 ^Prodam AVTORADIOKASETOEON, K charp, star pol leta z original koma in UPLINJAČ »Veber« za Ml. Zdravko Rodič, Jake Platiše 1, 9374 m LIGUSTER za živo mejo. .Partizanska 28 9375 6 tednov starega BIKCA. 16, Cerklje 9376 ST H SMREKOV OPAŽ. Sp. 3. Tržič 9377 no prodam novo STREŠNO - pural in 35 m' MARMORJA Ije«, primernega za venecianski Ogled možen vsak dan popoldan. Blatnik, Zg. Bitnje 179, Zabnica 9378 m 2 m MIVKE. Posavec 64, 9379 !am P ŽICO 1,5, 700 m in 2,5 -m Vida Rozman, Poljšica 4, Pod- 9380 am rabljena vratna KRILA ). gladka in okrasno 'masko za (okrogle luči). Grosova 40, Kokri- 9381 rajnožarečo PEČ TOBI »Plamen«, ki BOJLER. RADIATOR na olje PEĆ na olje. zaradi selitve prodam, on 60-091 - int. 311 dopoldan 9382 Prodam 9 plošč BAKRA za žlebove iKrjavećo POMIVALNO KORITO z odtejalnikom. Telefon 24-312 9383 Prodam več »klafter« bukovih DRV. acj]f? po tel. 47-614 9384 Jfcdam 2200-litrsko CISTERNO U gnojevko in S1LOKOM-vse novo. Informacije po tel. 1-895 9385 ■Mam novo SMUČARSKO OPRE-Rtmuči RC 04, 185. z okovjem tiro-jp JV) in čevlje št. 42. Bojan Rozman, ■tfnikova 79. Radovljica 938P Jfc«dam 3 mesece brejo KRAVO. Po-fcfcJS Preddvor, tel. 45-115 9387 Prodam KONJA, starega 12 let, vaje-M|p vs*h kmečkih del. Anton Justin, ktofe 18. Žirovnica 9388 frodarn 250 opečnatih VOGALNI-m Potoče 5, Preddvor 9389 "jjfodno prodam črnobel TELEVI-$R Teflon 62-659 9390 Trodam 30 kg težke PRAŠIČKE. Ve-mJmr,r Cerklje 9391 Todam PUNTE in BANK I NE. Tele- 9392 am eno leto starega PSA — A Telefon 26-960 9393 iam 5 kW termoakurnulacijsko Radovljica, tel. 74-717 9394 'i, -r moakumulaci jsko PEČ in kuMHMsbusch. Pavlin, Delavska 'če-- Kranj' B3w!ir Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Rozman, Lancovo 40, Radovljica 9396 Prodam OVCO in KOŠTRUNA. Telefon 57-154 9397 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38. Kranj - tel. 26-230 v soboto dopoldan 0398 Prodam večjo količino kvalitetnega VINSKEGA GROZDJA sort modra frankinja, rizling in kraljevina. Čas trgatve od 24. do 28. septembra. Leon Bratanič. Brezje 14, 68254 Globoko pri Brežicah, tel. 068-69-388 9399 Proddm 300 novih STREŠNIKOV grafitno sive barve s posipom »Strešnik Dobruška vas«. Informacije po tel. 064-81-306 - ' 9400 Prodam KRAVO po izbiri ter KROMPIR iz 1. saditve resv in desire. Podreča 24, Mavčiče 9401 Prodam nov barvni TELEVIZOR. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 9402 Prodam PEČ za ogrevanje. Telefon 40-562 9403 Prodam JARKICE, priznane nosnice, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 9404 Ugodno prodam vrata »Lip« Bled 80x200 in OKNA »Glin« 80x 120 in 120 x 120, z roletami, vse novo in globok otroški VOZIČEK. Mihevc, Tomšičeva 3, Kranj 9405 Oddam TEPKE in MOŠTARICE. Metod Teran, Bled, Grajska 15 9406 Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mizo, novo pomivalno korito, 10-litrski BOJLER in kopalno kad. Informacije od 14. ure dalje. Marjan Žajdlik, Grad-nikova 131, Radovljica 9407 Prodam 100 m" LADIJSKEGA PODA in STREŠNO OKNO roto (54 x 85). TeL 27-633 9454 Prodam 1 leto stare kokoši nesni-ce in kokoši za zakol. Cegelnica l Naklo. KUPIM_ Kupim par dni starega TELIČKA. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9245 Kupim suhe smrekove PLOHE, 8 do 10 cm debeline. Telefon 27-043 9246 Kupim novomeški STREŠNIK, rjave barve, 200 do 300 kosov. Ponudbe po tel. 50-908 v večernih urah 9247 Kupim 10 plošč prokrom PLOČEVINE za žlebove; za uslugo prodam premog. Telefon 061-822-587 9248 Kupim MOTOR OD E-90. Janez Žižek, Cerklje 271 9408 Kupim od 1200 do 2500-litrsko kovinsko CISTERNO. Naslov v oglasnem oddelku. • 9409 Po ugodni ceni kupim SURF. Telefon 24-931 9410 Kupim neuporabne PRALNE STROJE. Telefon 28-576 9411 Kupim 100 kosov STREŠNE OPEKE »Trajan ka« Dravograd. Telefon 061-627-110 9412 VOZILA_ Poceni prodam dobro ohranjen OPEL ter PEUGEOT, registriran do 30. avgusta 1984 in FORDA 12 M, here-gistriranega. Telefon 28-427 9166 GOLF JL, rdeč, letnik 1978, odlično ohranjen kot nov, zaščiten, garažiran, ugodno prodam. Tarman, Titova 39, Jesenice 9249 Prociam R-4, letnik 1975, odlično ohranjen, cena 11 SM. Telefon 81-341 — int. 34-50 v delavnikih dopoldan 9250 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, prva registracija novembra 1976. Milan Klajnčar, C. 1. maja 59 (hišnik), tel. 24-943 - int. 13 9251 Prodam MOPED. Štiren, VVeingerlo-va 22, Šenčur 9252 HONDO CB 550 F super sport, letnik 1978, zelo lepo ohranjeno, prodam. Telefon 25-811 zvečer 9253 Prodam R-4, letnik 1974, dobro ohranjen, cena 8 SM. Robert Benedik, Ret-nje 25, Tržič 9254 Prodam TAM 4500, vozen, s cerado ali menjam za kombi ali osebni avto. Grosova 25, Kokrica 9255 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Informacije po tel. 064-21-067 — Jenko, Planina 19 ' 9256 Prodam ZASTAVO 750, leto izdelave 1970, obnovljena karoserija, za 1,5 SM. Kličite po tel. 21-025 9257 Prodam SIMCO 1005 LS, letnik 1977. Gabrijel. Britof 137 9258 Prodam AUDI 60, celega ali po delih. Miro Mlakar, Velesovo 74, Cerklje 9259 Prodam MOPED na 5 prestav 15 SLC, letnik 1983. Škrjanc, Stiska vas 1, Cerklje na Gorenjskem 9260 GOLFA, črne barve, 1977, 54.000 km, prodam. Informacije po tel. 21-634 9261 FIAT 126, letnik december 1980, prodam. Kalan, Podlubnik 296, tel. 62-927 ZASTAVO 101 confort. letnik 1979, prevoženih 43.000 km, prodam. Telefon 22-150 9263 Prodam ZASTAVO 101. starejši letnik, prva registracija 1977, športno opremljeno, registrirano do maja 1984. Mlaka 62/A 9264 Poceni prodam diesel MOTOR FIAT 311, potreben obnove. Telefon 1)04-74-368 9265 Zaradi bolezni ugodno prodam MOS-KVIČA s prevoženimi 13.000 km. Tepi-na, Kranj, Planina 16. tel. 064-21-631 9266 POceni prodam MOTOR MZ 250/1 ter MOPED tomos automatu- 3 M. Mer-lak, Koroška r 39, Kranj 9267 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, pločevina obnovljena, motni letnik 1980, registi iran do julija 198-C Hupa 21. Kranj 9268 Prodam dobro ohranjen CITROEN (rSX 1.2. cena 25 SM. Visoko 49 9269 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik ' fiTT4 Br'itof ! 17, kra rti 9271 moški čaj MEŠANICA DOMAČEGA ČAJA Moški čaj je sestavljen iz 9 vrst po-' znanih zdravilnih zelišč, ki pomagajo pri delovanju notranjih organov. Moški čaj je namenjen predvsem tistim, ki imajo težave s prostato, pospešuje izločanje vode iz telesa, delovanje želodca, jeter in žolča. Moški čaj krepi kri ter pospešuje cirkulacijo krvi. ĆAJ DOBITE V TRGOVINAH! TOMAŽINČIČ — PREDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ — IZOLA Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1973, dobro ohranjen, Kranj, Šmidova 14 9270 Prodam ZASTAVO 101 EL, letnik 1978. Gogič, Škofjeloška 8, Kranj 9272 Prodam VVARTBURG, letnik 1974, registriran do junija 1984. Ševo, Tuga Vidmarja 6, Kranj 9273 Ugodno prodam AUDI 100 LS, letnik 1977, prevoženih 75.000 km, dobro ohranjen. Miha Prinčič, Valjavčeva 34, Kranj, tel. 22-085 9274 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976. Ludvik Vilfan, Zg. Bitnje 236 9275 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1971, obnovljen in CITROEN GS pal-las. Dvorje 85, Cerklje 9276 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980. Informacije vsak dan od 14. ure dalje po tel. 064-62-466 9277 Prodam OPEL ASCONO 16, letnik 1977. Franci Černe, Krnica 14, Zg. Gorje 9278 FORD TAUNUS 12 M, letnik 1976, neregistriran, motor po generalni, prodam. Informacije v delavnikih dopoldan po tel. 81-580 9279 Prodam komplet OS, POLOSI in roke za spačka in oddam PSA bernar-dinca, kratkodlakega. Janez Česen, Križe 18 9280 AUDI 50 LS, letnik 1976, prodam. Po-toče 5, Preddvor 9281 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 in tovorno prikolico, za 4 SM. Meglic, Britof 332, Kranj 9282 R-8, odlično ohranjen, registriran do avgusta 1984, prodam. Ogled vsak dan popoldan. Telefon 27-743 ' 9283 Prodam PEUGEOT 404, letnik 1968, lahko po delih. Bitenc, Kidričeva 17, Kranj 9284 Prodam GOLFA, letnik 1977. Telefon 4?-223 9285 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled popoldan. Zupančič, Gozd Martuljek 99/C 9286 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Slavko Belehar, Šenčur, Štefetova 24 9287 Prodam FIAT 126, letnik 1979. Radovljica, C. svobode 21 9288 Ugodno prodam avto MOSKVIČ. Kozina. Mlaka 123, Kranj 9289 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1 tone. Informacije po tel. 24-917 9290 ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Jezerska c. 114/B, Kranj 9291 Prodam ZASTAVO 1500 Ogled popoldan. Groharjevo naselje 4, Škofja Loka, Markovič 9292 GOLF JGL, december 1980, 26.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 064-60-840 9293 Kupim KOMBI BUS s sedeži. Telefon 064-26-254 9294 Prodam karambolirano športno ŠKODO, zraven 10 gum, sklopko, menjalnik, prodam tudi razne dele motorja lade 1200 ter karambolirano školjko Z-750 (spredaj). Dolenja vas 21, Selca nad Škof jo Loko 9295 FIAT 132 GLS 5S 1800 letnik 1976, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 16. ure dalje na telefon (064) 22-001, ali osebno C. talcev 7 Kranj Prodam obnovljen avto ZASTAVA 750, letnik 1976, registriran do avgusta 1984. Marija Špik, Zakobiljek 6 9296 Prodam MOPED APN-6. Maček, Groharjevo 12, Škofja Loka, tel. 60-017 9297 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Naslov v oglasnem oddelku. 9298 Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1978. Gartner, Dolenja vas 67, Selca Prodam nov MOPED tomos uutoma- tic A3 G. Britof 20, Kranj 9300 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. neregistrirano, vozno. Kranc, Planina 35, tel. 25-210 9301 Prodam Z. .„TAVO 101, obnovljeno, letnik 1973, registrirano do 18.6.1984 in 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Vu-janovič, Lahovče 31, Brnik 9302 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1981. Udovič, Hrastje 92, Kranj 9303 Prodam nov automatic A3 ML. Mlakarjeva 24, Šenčur 9304 Ugodno prodam OPEL KADETT, letnik 1979, v račun vzamem tudi gradbeno posojilo. Zg. Bitnje 164, ob stari škofjeloški cesti 9305 Prodam FORD TAUNLS 15 M, letnik 1968 z motorjem 12 M, 85.000 km, za 25.000 din ter veliko rezervnih delov za 12 M. Zvone Grobovšek, Kokra 44, .Jezersko 9306 Ugodno prodam ZASTAVO 101 speci.il »navil stroj«, letnik 1979, 59<000 km, zelo ohranjeno, Športne gu- me. registrirano do 1.8.1984. Zvone Lončarič. Gorenjskega odreda 18, Planina Kranj 9307 Prodam dobro ohranjen GOLF JGJ , letnik 1981. Tunjič, loj.eu llinvir. 0, Kranj 930? Prodam ZASTAVO 101, po delih. Šrimpf Božidar-, Deteljica 5, Tržič 9309 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 87, Cerklje 9310 Prodam VVARTBURG, registriran do julija 1984. Držanič, Gubčeva 3. Plani-na-Kranj 9311 MERCEDES 220, letnik 1971. prodam. Marinšek, tel. 21-481 9312 Prodam avto GOLF JL, letnik 1980 Sovič, Koroška 6, Lesce 9313 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Informacije po tel. 064-75-157 9314 Prodam OPEL RECORD, starejši le tnik, registriran do 15. aprila 1984. Telefon 81-608 9315 Prodam DIANO, letnik 1978. Telefon 064-47-688 9316 Prodam ZASTAVO 750. Zrim, Jezerska c. 116, Kranj 9317 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1976. Žumer. Benedikova 11, Stražišče pri Kranju. 9318 Ugodno prodam nov izvozni model TOMOS A UTO M ATI K bulet 2 A in OPEL RECORD coupe 1700, dobro ohranjen. Telefon 28-782 9319 Prodam zadnji desni BLATNIK za audi 80, letnik 1972 in plinsko napravo za avto. Telefon 064-74-106 9320 Prodam karamboliran AUDI 100, letnik 1969, celega ali po delih in plinsko napravo s priključki. Ivica Petkovič, Podljubelj 102, Tržič 9321 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Zevnik, Hrastje 123, Kranj 9322 Časopisno podjetje GlJ\S Kranj išče honorarno ČISTILKO v prostorih na Moša Pijade 1. Dnevno bi bilo dela za 4 ure. Prosimo, da se osebno zglasite na Uredništvu ČP Glas Kranj (nasproti sodišča), do 23. septembra. poklicna gostinska šola — smer kuhar in dve leti delovnih izkušenj. Ponudbe pošljite na naslov: GOSTIŠČE »PIBER-NIK« OTOK BLED, 64260 Bled ali nas pokličite po tel. 064-77-820 9012 Iščem DELAVCA. Informacije po tel. 61-211 9185 Sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 9436 Zaposlimo ČISTILKO. Delo je v večernem času od ponedeljka do petka. Gostilna »DEMŠAR Pavle« Škofja Loka, Titov trg 10, tel. 60-077 9437 Iščem spretno ŠIVILJO, za izdelovanje usnjenih izdelkov (denarnic), na svojem domu. Nudim dober zaslužek. Pogoj svoj šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 9438 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Bitnje - tel. 44-660 9439 Spretni ŠIVIIJI nudimo honorarno delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku 9008 p| OBIŠČITE DISC0 STOP BLED Vsako nedeljo od 15. do 20. ure DISCO MATINEJA Prodam avto R-4, letnik 1977, spredaj poškodovan. Martin Puhar, Drago-čajna 9, Smlednik 9323 MOPED tomos automatik, prodam. Telefon 28-861 — int. 23-42 dopoldan 9324 Prodam R-4, letnik 1981. Ivanka Burja, Sp. Gorje 92/B 9325 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Zupan, Breznica 27, Žirovnica, tel. 75-742 ' 9326 DIANO, letnik 1976, registriran do februarja 1984, prodam za 65.000 din. Informacije po tel. (064) 74-696 od 17. do 19. ure 9329 Prodam ZASTAVO 750. celo ali po delih. Špiler, U1.4. julija 55. Tržič, tel. 50-855 9330 Prodam FIAT 850 special. Ogled v petek in soboto. Radoslav Cvetkov. Tomšičeva 19, Kranj 9331 Ugodno prodam ZASTAVO 750, karoserija letnik 1983, motor 24.000 km. Dolenja vas 21, Selca nad Škof jo Loko 9413 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 57.000 km. Vukovič, Tončka Dežmana 2, Kranj 9414 Prodam ZASTAVO 101 super, letnik 1978. Ašanin, Kranj, Tončka Dežmana 2 i T 9415 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, garažirano, z boni. Telefon 25-941 9416 STANOVANJA Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki prodam. Ponudbe pod: Februar 1984 9417 Enosobno STANOVANJE v Kranju, opremljeno, s centralnim ogrevanjem, oddam. Ponudbe pod: Predplačilo 9418 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE išče zaposlen in resen uslužbenec, poročen, brez otrok. Možno predplačilo. Kličite po tel. 23-955 9419 Večje STANOVANJE v Škofji Loki (stolpnica) oddam za nekaj let. Ponudbe z navedbo garancije glede izpraznitve po izteku roka pod šifro: December 9420 Mlad par nujno išče SOBO v Kranju. Pokličite po tel. 064-23-232 9421 Zamenjam enosobno STANOVANJE za GARSONJERO na Planini ali pri Vodovodnem stolpu. Naslov v oglas nem oddelku. 9422 Kupim novejšo GARSONJERO, za gotovino, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 9423 Moški srednjih let išče SOBO ali ležišče- v Kranju ali v oddaljenosti do 30 km. Cenjene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro: Domačin 9424 Moški pred upokojitvijo išče STA-. NOVANJE. Tudi možnost odkupa. Ponudbe pod: Predplačilo-K 9425 , Študentkam oddam dve SOBI s kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 9426 Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki (60 m ), prodam za kredit in gotovino. Telefon 064-62 932 9427 POSESTI_ Prodam staro KMEČKO HIŠO v Ja-vorjah št. 11 nad Poljanami. Naslov v oglasnem oddelku. 9428 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali nedograjeno HIŠO v Škofji Loki. Ponudbe pod: Zdomec- 6429 4000 m GOZDA na Pokljuki; prodam. Informacije vsak večer pO tel 001-5734)02 9430 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične in ŽULU-ZIJE, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8700 CIPRESE za ograje v kontejnerjih za takojšnjo saditev, dobite v popoldanskih urah - od 16. do 18. ure pri KANCILIJA, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa ta koj za št. 12) 9431 POPRAVIJAM kolesa in otroške vozičke. Jereb, Mestni trg 3, Škofja Loka 9432 POLAGAM stropne in stenske lesne obloge. Telefon 26-788 9433 POPRAVLJAM kolesa, popoldan. Naslov v oglasnem oddelku • 9434 OPRAVLJAM VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJF. (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 084-50-530 PRIREDITVE 9435 Vsako SOBOTO ob 20. un je PLES v HOTELU BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI. VABLJENI! 9440 Ansambel S1BILA vabi na PLES vsako SOBOTO ob 20. uri v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO! 9441 V SOBOTO. 17.9., ob 20. uri ste vabljeni na VESELICO v ŽELEZNIKE. Igra ansambel NASLOVNA STRAN 9442 PLESNI TEČAJI in AEROBIKA -Plesni klub Kranj sprejema prijave za plesne tečaje in plesno gimnastiko! RITMIKA in PLESNA VZGOJA za otroke in šolsko mladino — celoletna plesna šola. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. Vpis vsak dan od 17. do 19. ure v Delavskem domu — vhod VI., VABLJENI! ČESTITKA 9443 Iskreno čestitamo J ust i ZUPAN z Bleda, Ljubljanska 33, ob njenem dvojnem prazniku in ji želimo še na mnoga leta. PRIJATEIJI! 9444 IZGUBLJENO Izgubila sem zlat POROČNI PRSTAN z vgraviranim imenom Frenk 18. 10. 1975«. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne. Jana Cmrečnjak, Hrastje 125, Ki anj 9445 NAJDENO Našla sem zlato ŽENSKO ZAPESTNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 9446 Našli smo MOŠKO KOLO. Korošec, Orehovlje 18, Kranj 9447 OSTALO ZAPOSLITVE Restavracija — Gostišče »PIBER NIK* r~ otok .Bled, vabi k sodelovanju KV KUHARJA - KUHARICO. Pogoj: V Šenčurju, Stranska 9, je nekdo vzel ročni STROJ za mletje sadja, (železen, ulit. okrogel, tri noge lesene, temno zelene barve). Kdor bi kaj vedel o stroju, dobi visoko nagrado. Vinko Frantar. Šenčur, Stranska 9 9448 Iščem INŠTRUKTORJA FRANCOSKEGA JEZIKA za I. letnik usmerjenega izobraževanja. Suzana Posezič, Kranj« Moše Pijadeja 7 9449 V Sjcofji Loki uli bližnji okolici INSTRUIRAM angleščino za srednje šole. Telefon 62-809 9450 Opozarjani osebo, ki je vzela električno svetilko s kablom, 12. 9. 1983 popoldan, naj jo vrne nazaj na isto mesto, v nasprotnem primeru vas bomo prijavili, bili ste i pazovani! Anton Vidic. Zg. Pesnica 66 9451 Rado Petkovič, Veljka Vlahoviča 4, Kranj, preklicu.jem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Franju Capudru, Gradnikova 7, Kranj in se mu zahvaljujem, da je odstopft oc! kazenskega postopka 9452 Razstava VRTNARSTVO -NARAVA -ZDRAVJE 83 Ljubljana — Od 15. do 18. septembra bo v Ljubljani odprta 14. razstava »Vrtnarstvo — narava — zdravje 83«. Razstavni program zajema več tem, med njimi urejanje bivalne* ga okolja, človek in narava, narava in hobby, zdravje, prodajno razstavo male obrti in literaturo in slikarstvo. Gasilsko tekmovanje na Kokrici Kokrica — Gasilsko društvo Kokrica prireja v nedeljo. 18. septembra ob osmih zjutraj na travniku poleg nogometnega igrišča v Bobovku gasilsko tekmovanje za memorial Alojza Snedica starejšega. Pretekla leta je bil odziv na to tekmovanje slab, letos pa kaže na boljšo udeležbo, saj se je že prijavilo 15 desetin iz kranjske in tržiške občine. Povabljena je tudi desetina pobratenega društva Šmarje pri Jelšah. Prehodni pokal branijo gasilci Save. jH A Regulacija v Besnici — Vzporedno z rekonstrukcijo zgornjega ustroja ceste v Besnici v kranjski občini potekajo tudi regulacijska dela oziroma odvodnjavanje. Po načrtu dipl. inž. Tadeja Markiča iz Projektivnega podjetja Kranj jih izvaja Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Na najbolj zahtevnem odseku, v Podskokarjevem grabnu, so najprej nameravali propust pod cesto betonirati, potem pa so se odločili za položitev betonskih cevi. Tako so prihranili mesec dni na času in okrog 40 odstotkov pri stroških. Sicer pa je tovrstna izvedba regulacije svojevrstna novost. Pomembno pa je tudi, da dela potekajo po programu in delavci delajo vse sobote, nedelje in tudi ob praznikih. O zahtevnosti ureditve ceste v Besnici pa pričajo tudi podatki: izkopati je bilo treba 14.900 kubičnih metrov materiala, vgraditi v nasipe 2.400 kubičnih metrov, za ureditev 9.200 kvadratnih metrov brezin na blizu 2 kilometra dolgem odseku pa bodo porabili okrog 1000 kubičnih metrov humusa. — A. Žalar Jabolk dovolj, primanjkuje obiralcev V nasadu Resje pri Podvinu celo boljša letina kot lani — Nižja cena za večja naročila — Težave z bencinom »oklestile« potrebno število obiralcev Podvin — V torek, 13. septembra, so v nasadu Resje pri Podvinu začeli z obiranjem zgodnjih sort jabolk. Kaže, da bo letošnja letina celo nekaj boljša od lanske, ki je bila zelo dobra. Vse sorte so približno enako obrodile; od zlate parmene in kokso-ranžne renete do jonatana in zlatega delišesa. Kvaliteta pa je pracej boljša, saj letos v nasadu niso imeli toče, pa tudi škropiti ni bilo treba tolikokrat, ker ni bilo dežja. Letošnja suša nasada tudi ni prizadela, ker je zemlja v nasadu precej globoka. Dež, ki je padel potem, pa je kvaliteto zelo izboljšal. Tako računajo, da bodo letos pridelali blizu 700 ton kvalitetnih jabolk. V nasadu zgodnje sorte jabolk že prodajajo, hkrati pa zbirajo tudi naročila. Zaradi letošnjih težav z bencinom predlagajo, da posebno v osnovnih organizacijah sindikata v okviru organizacije ozimnice pohitijo z na- notranji ročili, ker je zanimanje letos, ko sicer jablane v glavnem niso tako obrodile kot lani, veliko. Jabolka letos v nasadu prodajajo po 23 dinarjev za kilogram za prvo kvaliteto, po 18 dinarjev za drugo in po 8 dinarjev za tretjo. Za organiziran nakup za sindikate in za večje količine pa so cene za prvo kvaliteto 20 dinarjev, za drugo 15 in za tretjo 7 dinarjev za kilogram. Letošnja dobra letina pa jim v nasadu povzroča tudi nekaj težav. Težave z bencinom so »namreč« precej oklestile potrebno število obiralcev. Vsako leto namreč potrebujejo okrog 100 obiralcev, letos pa jih je prišlo le okrog 40. Bencinski boni in tudi cena goriva so pač naredili svoje. Da je težava še večja pa tudi avtobusi neradi ustavljajo na postaji v Podvinu, v Vrbi in na Koroški Beli, od koder je večina že stalnih obiralcev. V nasadu se zato bojijo, da jabolk ne bi pravičasno obrali. Posebno dolgotrajno deževje, jim jo lahko pošteno zagode. Zato, če ne bo šlo drugače, nameravajo poklicati na pomoč vojake in šole. Ker pa le-ti niso najbolj vajeni tega dela, se bo to seveda poznalo na kvaliteti. Zato še posebej vabijo interesente, da se udeležijo obiranja jabolk. Za vsako obrano gajbico jabolk dobi obiralec 15 dinarjev. V nasadu pa imajo organiziran tudi topli obrok, za katerega vsakdo sam prispeva 80 dinarjev, organizator pa 60. V nasadu upajo, da bodo nekaj razumevanja ob sedanjih težavah zaradi pomanjkanja obiralcev pokazala tudi avtobusna podjetja in sicer s tem, da bodo avtobusi redno ustavljali predvsem na postajah v Podvinu, v Vrbi in na Koroški Beli. A. Žalar Zagorele suhe deske Visoko — V soboto, 10. septembra, ob 3. uri zjutraj je zagorelo na dvorišču hiše Aleša Dobnikarja na Visokem- V četrtek so na dvorišču kurili odpadke, ognja pa nato niso dokončno pogasili. Naslednjega dne pa so na mesto, kjer je bilo prejšnji dan kurišče, naložili 20 kubičnih metrov suhega lipovega lesa, pri tem pa niso preverili, če je morda na kurišču še kaj žerjavice. Tlenje pa se je kasneje razraslo v ogenj in zajelo suhe deske. Pogorelo je okoli štiri kubike lesa. Ogenj so pogasili gasilci. Škode je za okoli 60.000 din. Na robu sklepčnosti V tem mandatu so bile nekajkrat skupščine interesnih skupnosti kranjske občine nesklepčne, toda za slabo aktivnost delegacij so še drugi vzroki: slabo kadrovanje, osamljenost delegacij, nedodelana delegatska mreža itd. Kranj — Spomladanske skupščine interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so bile v kranjski občini na robu sklepčnosti, nekatere pa celo nesklepčne. Kaj je vzrok, da ostajajo delegatske klopi v teh skupščinah prazne, je bilo vprašanje, ki ga je že spomladi naslovil kranjski občinski sindikalni svet na osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah, kajti le s podrobnejšo analizo vzrokov za izostajanje delegatov bi lahko v temeljnih sredinah vplivali na drugačno delo svojih delegacij. Kljub temu, da je sindikalna ocena takšnega dela delegacij zelo kriti čna, pa se doslej še ni kaj dosti premaknilo. Celo v osnovnih organizacijah sindikata o tem še niso razupra-vljali, vsaj v večini ne, čeprav za te slabosti prav dobro vedo, vendar pa doslej povsod tam, kjer delegacije slabo delajo, niso ukrenili skoraj ničesar. Številčni podatki o udeležbi delegatov na sejah skupščin interesnih skupnosti sami po sebi še ne povedo veliko, še posebej pa ne o aktivnosti delegacij, o izpolnjevanju njihove funkcije, kako prenašajo mnenja delavcev na skupščino ter tako vplivajo na to ali drugo področje določene družbene dejavnosti od kulture, otroškega varstva, izobraževanja itd.V delovanju delegacij so-v kranjski občini opazili vrsto slabosti, med drugim, da delegacije delujejo pravzaprav osamljeno, brez povezave z HHovskimi sveti, strokovnimi služ- bami v delovnih sredinah, kar še posebej velja za manjše delovne organizacije. Aktivnost delegacije je zato pogosto odvisna od vodje delegacije, ki v nekaterih primerih ni le organizator dela delegacije, pač pa tudi njen stalni delegat v skupščinah. Da takšno obešanje celotnega delovanja delegacije na ramene enega ni niti najmanj podobno delovanju delegatskega sistema, jo seveda jasno, očitno pa jih podobnost s poprejšnjim odborniškim načinom zastopanja interesov delavcev in občanov sredin, ki jih je izvolila, niti ne moti preveč. Ob slabem delu delegacij, nezainteresiranosti delegatov pa se pojavlja še en problem, ki ga bo treba odpraviti. V kranjski občini namreč ugotavljajo, da je delegatska mreža nedodelana, da delegati niso seznanjeni s tem, s katerimi delegacijami so povezani v konferenco delegacij. Zato tudi ni posebnega učinka, če v neki delovni organizaciji delegacija dobro dela, ker pa ni povezave s konferenco delegacij, to ne vpliva na delegatsko odločanje v skupščini. Ko so o tem razpravljali na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj, so ne glede na to, da podatkov za vse skupščine interesnih dejavnosti o delovanju delegac:j ni na voljo, sklenili, da je treba z vrsto akcij poskrbeti, da se bo sedanje slabo delovanje delegatskega sistema v interesnih dejavnostih popravilo. L. M. NESREČE TRČIL V POSODO ZA SMETI Kranj — V torek, 13. septembra, se je na Savski cesti pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil ranjen triletni otrok. Voznik osebnega avtomobila Janez Kranjc (roj. 1931) iz Kranja je peljal po Savski cesti proti Planini, pri hiši št. 20 pa je zapeljal na desni rob vozišča in zadel posodo za smeti. Le-to je odbilo v triletno Marijo Velkar, ki je prav tedaj hodila z očetom po hodniku za pešce. Voznik Kranjc po nezgodi ni ustavil in je odpeljal naprej, tako da ga je nek drug voznik dohitel, ustavil in obvestil o nezgodi. Ranjeno Marijo so pripeljali k zdravniku, ki pa jo je po pregledu poslal v domačo oskrbo. ZA VOZIL S CESTE Škofja Ix)ka — Voznik osebnega avtomobila Miroslav Gejgar (roj.. 1937) s Češnjice je v torek, 13. septembra, okoli 17. ure peljal po gozdni poti v bližini vasi Prtovča pri Železnikih. Zaradi neprimerne hitrosti je v ovinku zavozil s ceste, tako da je avtomobil zdrknil kakih 70 metrov po strmini. V nik je bil v nesreči ranjen, škode na avtomobilu pa je za 80.000 din. TOVORNJAK POD CESTO Jesenice — V torek, 13. septembra, okoli 20. ure se je na-gozdni cesti pod planino Zg. Kozjak pripetila prometna nezgoda vozniku tovornega avtomobila Vejsu Adroviču iz Most pri Žirovnici. Adrovič je peljal iz Poljan proti planini Kozjek, na ravnem delu ceste pa je zaradi nepazljivosti zapeljal preaveč v desno, zaradi teže pa se je z drvmi naložen tovornjak prevrnil, zdrsel po strmini, se obrnil na streho in končno obtičal med smrekami. Med prevračanjem sta iz tovornjaka padla sopotnika Josip Maric in Adem Pirič ter se laže ranila, prav tako pa je bil lažje ranjen tudi voznik. Škode na tovornjaku je za 200.000 din. L. M. GLASOVA ANKETA Obisk iz pobratenih mest Kranj — V program različnih oblik sodelovanja s Kranjem pobratenih mest v sosednjih republikah v naši državi sodijo tudi vsakoletna srečanja predstavnikov služb in sredstev obveščanja. Po zadnjem takšnem srečanju novinarjev in zadolženih za informiranje v Bitoli je bil letos na vrsti Kranj. Predstavniki sredstev obveščanja iz Sente, Osijeka, Zemuna in Banja Luke (iz Bitole in Hercegnovega so se opravičili) so bili na obisku v kranjski občini v ponedeljek in torek. V dokaj zgoščenem programu so naši stanovski kolegi v Kranju obiskali različne delovne organizacije in bili v torek tudi gostje našega uredništva. Šlo je predvsem za seznanitev z delovnimi razmerami v naši hiši, za koristno izmenjavo poklicnih in drugih izkušenj informiranja pri nas in v drugih republikah. Namesto običajne predstavitve smo se tokrat odločili za kratek pogovor z njimi. gospodarstvu. Šesto leto sem i vinarstvu in sem prvič v SlovesfB Sedanji obisk je zame nekaj neir vadnega, vznemirljivega, vese^L kot da odkrivam nov svet. NasriB bom imela po obisku še dan, ji, čas, da bom obiskala nekatere t» je na Gorenjskem. Tovrstna srečt nja so prav gotovo zelo konstm menim, da bi morali različne ob* sodelovanja med posameznimi s vinarskimi hišami v okvini swir vanj a pobratenih mest v pnhafc« čimbolj razvijati.« 1 Zoran Jocić, predstavnik iz občine Zemun: »Ocenjujem, da je bil naš obisk v Kranju zelo koristen in hkrati tudi zares delaven. Večina vaših kolegov je tokrat prvič v Sloveniji in so zato toliko bolj prevzeti od vtisov o dogajanju in življenju v vaši občini, pa tudi zaradi naravnih lepot. Zdi se mi, da je položaj novinarjev pri vas na različnih področjih boljši in precej ugodnejši kot v nekaterih časopisnih in radijskih hišah v drugih mestih. Presenečata me tudi vloga in pomen, ki jo tukaj namenjate profesionalnemu delu novinarjev v organizacijah združenega dela. Res je, da je Kranj v primerjavi z nekaterimi drugimi pobratenimi mesti izredno razvito industrijsko mesto, vendar nam bodo vaše bogate izkušnje lahko koristile na preneka-terem delovnem področju v sistemu informiranja. Še posebej pa mi bo ostalo v spominu ponedeljkovo srečanje na Jezerskem; želim si, da bi se razvilo sodelovanje med mesti tudi na turističnem področju.« Dubravka Vukšanić, novinarka Radia Osijek: »Ko sem končala prehrambeno tehnološko fakulteto, sem se zaposlila v radiu'kot novinarka. Moje delovno področje je spremljanje do-eaianja v občini s poudarkom na 1 Anton Kasipović, novinar č*$* sa Glas iz Banja Luke: »Kljub petletnemu novinarske*-, stažu je bil moj obisk v Kranju pr v Sloveniji. Presenečen sem 'r* proizvodnjo m dosežki Iskre ve ter Kmetijsko-živilskega kod* nata. Prav tako me presenečajo t di rezultati vaše časopisne htšr Glas Banja Luke je dnevni bggj s približno polovico manjšo nakit*' kot vaš Glas. Prenekatere vt* t kušnje s področja delovnih in sparnih pogojev, posebno pa glede* ročniške mreže, so zame popoai novost in nam bodo zelo dobroar šle. Edino kar zadeva skrb dmftr ne skupnosti za delovanje tovraiJ časopisnih hiš (mislim na Ukofc-t novano sofinanciranje ozirom*$£ vencioniranje) imamo nekako** ke startne osnove. Nepozabno j» ga obiska bo zame družabno sjtčr nje na Jezerskem, najbolj pa preseneča vaše izobraževanje .. delu na vseh področjih in način u ko ga stimulirate.« A Ž Gorenjski turizem na valovih koroškega radia Radio Triglav Jesenice je pripravil na pobudo koroške am4 deset 40-minutnih oddaj p gorenjski turistični ponudbi - Sel ski in kranjskogorski turistični delavci bi morali z oddajami/ daljevati, saj je ponudba na poslušanem koroškem radiu ia* nega propagandnega pomena Jesenice — Radio Triglav Jesenice je letos sprejel pobudo predstavnika Alpen pross-intornational Beljak, radijske« postaje Canntia, ki jo posluša območje od Celovca, koroške ravnine. Ziljska in Kanalska dolina vse tja-do Radovljico, da pripravi 40 minutno oddajo o turizmu na Gorenj skem. Novinarji jeseniškega Radia so poleg svojega rednega dela in polog svojih kadrovskih in drugih težav — oddajajo rodno vsak dan —'ponudbo sprejeli in ponudili gorenjskim turističnim delovnim organizacijam in društvom sodelovanje v turistični oddaji. Turistične delovne organizacije so se odzvale, na trak so posneli novice o zanimivostih Gorenjske, • prireditvah, kulturnih spomenikih, nakupih čekov, bonov, carinski kontroli, možnosti izletov, obenem z našo narodno glasbo. Pripravili so deset oddaj in jih posredovali naročniku, turizem, predvsem blejski in kranjskogorski, pa je za oddajo prispeval 9.000 dinarjev, kar je simbolična cena, saj marsikje samo en podoben reklamni oglas velja toliko. Sodelovanje je potekalo nadvse uspešno, radio Carintia je tako vsako sredo ob 6. uri zvečer posredoval slovensko besedilo o naši turistični ponudbi, obenem z nemškim prevodom. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kakšen pomen je imela takšna oddaja za turistično propagando v sosednji Italiji in Avstri \ prihaja na Bled in v Kranjsk . zadnjom času izredno velik imenovanih »vikend- turiste* >| pač postali poceni, znatno oev] kot sosedje, ki tudi sami radiMJi zirajo izlete za svoje goste\ NM jugoslovanska turistična Nam pa je seveda tudi oatai saj si deviznih gostov, takšni drugačnih, želimo. Deset pogodbenih odda; pr nega Radia Triglav Je or. u v teklo, na podkorenški carin g Carintia ' že oddali zadnjo m Vendar pa so bili prijetno prt« ni, ko so pri koroškem radiu trdno željo, da bi z oddajali i ljevali, saj predsta\ Ijajo poa*p poživitev njihovega programa nem pa izredno dobro intom turiste. Pri Radiu Jesenice bi sevedi^ sodelovali, če bodo le turistu-* nizacije obeh občin zainteres-«' prav tako pa se dogovarjajo s k«P no skupnostjo, da bi se \k, j program. Kranjskogorci sosojn nili, da bodo sodelovali do ktnfl' ta, prav tako se pogovarjajom$ du. Oddaje namreč ne smejo ti, sčasoma bi se lahko temelj širile na ostala slovenska, obatffl središča, saj je reklama in p:j tev Slovenije več kot uc mo turistični delavci lahkot*! liko takšna propaganda ponesl odtehta... , . D.$t*|