PriUUim pintami v gotovini Stcv. 12. V Ciublianl, v soboto, 16. Innuncin 1937 Cena Din 1*- runu leto II. Francija je prepovedala ^ pošiljanje prostovoljcev v Španijo e Pariz, 16. jan. o. Francoska poslanica zbornica je sinoči na svoji seji sprejela vladni predlog, da se pod kaznijo prepove nabiranje in pošiljanje prostovoljcev za Španijo. Kljub temu, da so komunisti glasovali proti temu, da se predlogu prizna nujnosti je vendar zbornica pri odločilni seji soglasno sprejela vladni načrt. Zanj je glasovalo re-ordno število, namreč 591 poslancev. Vsi današnji pariški listi razlagajo to dejstvo kot presenetljivo zmago vlade in kot dokaz, da Franovo vodi v njeni zun. politiki eno vrhovno geslo: branati mir. Celo nacionalisti priznavajo, da je sinoči francoska zbornica kazala podobo francoske narodne enotnosti in skupnosti. Ta enotnost je vzbudila nedvomo silen odziv v vsem svetu. S tem je Francija dokazala svojo voljo, da hoče za vsako ceno preprečiti inozemsko vojno v Španiji. Zlasti povdarjajo soglasni sklep zbornice levičarski listi, ki pravijo, da je s tem Francka dokazala, kako so neosnovani V6i nemški napadi na njo, češ da bolj ali manj odkrito podpira eno izmed vojskujočih se strank v Španiji. »Figaro« pravi, da je treba pozdraviti vsak 6klep, ki ima za cilj obrambo miru, tudi če tak sklep predloži socialistična vlada. Treba je le, da se bo prepoved o pošiljanju prostovoljcev čimprej spremenila v dejanje. Ta francoski korak bo dal zagotovilo in pogum vsem zunanjim prijateljem Francije, ki jih je morda zadnje čase slepila nemška propaganda. »Echo de Pariš« pravi, da je včerajšnji sklep vlade in zbornice prišel dosti prepozno, in da pomeni udarec v prazno. Ta sklep nikakor ne bo pomagal, da se vpostavi francoski ugled v Španiji in drugod, ker je Francija zabredla že predaleč. Španskega prijateljstva si ne bo več mogoče pridobiti in to je za Francijo neprecenljiva škoda. Francija se je glede prostovoljcev in glede pošiljanja pomoči rdeči Španiji že tako komprimiti-rala, da nobeni papirnati sklepi ne pomagajo nič več. Vtis v Nemčiji: „Prevečf da bi bilo res" Berlin, 16. jan. o. Ves današnji nemški tisk se bavi s sinočnjim sklepom francoskega parlamenta in precej s pomisleki sprejema vesti o njem. Splošni vtis je ta, da Nemca dvomijo, da bi bil tak sklep v Franciji po dosedanjih izkušnjah uspešen. Zlasti sklepi valencijske vlade o tem, da sme vsak španski konzulat dajati prostovoljcem Španije špansko državljanstvo, nareka Nemcem pomisleke, kako bo Francija praktično izvajala to prepoved. Listi pravijo, da pomeni enoglasnost 591 poslancev preveliko enotnost, ki sicer v francoski politiki ni običajna. Zaito ni mogoče, da bi ta enodušnost bila iskrena. Sklep francoske zbornice bo služil samo za kritje in za pretvezo tistim, ki so pristaši ume-šavanja v španske zadeve. To zaradi tega, ker je moskovska vlada trdno določena, da nadaljujejo s krvavo igro v Španiji, dokler se njen cilj ne uresniči. Sklep valencijske vlade o državljanstvu prostovoljcev že itak jemlje vsako praktično vrednost v katerikoli prepovedi v sleherni državi. — Kljub vsem sklepom je ogromno možnosti za svetovno rdečo fronto, da pošilja podporo v Španijo. Zlasti franc, komunizem ne bo nehal s pošiljanjem pomoči, kar pričajo jasne izjave komunističnih poslancev. Nemški listi »o ogorčeni tudi zaradi tega, ker predsednik francoske vlade Blum imenuje va-lencijsko vlado edino zakonito špansko vlado. Rdeča vlada se seli v Barcelono London, 16. januarja, o. Včerajšnji »Evening Standart« prinaša vest, da se bo vlada Larga Ca-ballera, ki je zdaj v Valenciji preselila v najkrajšem času v Barcelono. To je prisiljena storiti zaradi tega, ker kaže, da bodo nacionalisti zdaj svoje napade začeli predvsem na pristanišča ob Sredozemskem morju, ki so najmanj zavarovana in nimajo ne obalne obrambe, ne čet in ne oboroženih ladij. Zadnji zračni napadi na Malago, Valencijo, Čariageno, Alicante, pričajo o tem. Včerajšnji pomorski napad na Valencijo, ki so jo do zdaj obiskala komaj enkrat Francova letala, je imel celo namen, da se nacionalistične čete izkrcajo na sedežu ideče vlade same. Ta načrt se sicer ni posrečil, verjetno pa je, da se posreči pri drugem ali tretjem poskusu. Zato je nemogoče, da bi vlada v Valenciji mogla še ostati v tem mestu. Zadnji obisk Larga Caballera v Barceloni je imel namen, da pripravi barcelonsko vlado do tega, da pristane na preselitev. Katalonci so se v začetku upirali temu načrtu, ker se boje, da ne bi dobili v Kataloniji vpliva Spanci. Ker je pa preselitev nujna, je tudi katalonska vlada pristala na io. Zdi 6e. da bo španska vlada zdaj docela pod nadzorstvom katalonske kakor je pod njenim nadzorstvom predsednik republike Azana. Po drugi strani pa bo vso moč nad njo imel sovjetski konzul v Barceloni Antonov Ovsejenko. Isto vest prinaša tudi pariški »Matin«. Poročila govore jasno, da se položaj v Španiji še davno ni premaknil na rdečo stran. Kai bo z zlatom London, 16. jan. AA. (Havas). Glede protesta va’s!tcij9ke vlade prcli iin/uii.iju. razširjenemu v Veliki Britaniji, da je treba v tujino izvoženo Špansko zlato nevralizirati, piše »Financial News« podrobno in je mnenja, da ni nobene pravne osnove. ki bi dovoljevala zaplembo žpanekega zlata. Zadevni sklep bi moralo izdati pristojno sodišče, vendar je to izključeno, dokler je v Madridu vlada, ki jo angleška vlada priznava. £ele če bi general Franco zmagal, pravi list dalje, bi utegnilo nastati vprašanje, kdo je lastnik tega zlata. Katalonlla ie samostojna London, 15. jan. AA. (Havas). V pismu, ki ga je poslal propagandni komisar katalonske vlade »Timesu«, opozarja na te brzojavke, ki jih je list objavil 5. januarja, češ da je Katalonija odvisna od Moskve tudi glede svoje notranje politike. Ta poročila so neresnična, pravi dalje propagandni komisar katalonske vlade, ker »se borimo za svojo svobodo in odklanjamo vsako drugo državo, zlasti če bi nam hotela vsiljevati svoja nabiranja o naših notranjih vprašanjih.« Vesti z boMšč Salamanca, 16. jan. AA. Havas. Uradno poročilo nacionalistične junte pravi, da se je na od- Združena Irska! London, 16. jan. o. Na potu iz Zuricha v Dublin se je predsednik svobodne inske države de Valera ustavil v Londonu, kjer je imel z angleškim kolonijalmm ministrom važne razgovore, ki se tičejo bodoče ureditve irskega položaja v angleški državni skupnosti. Po vesteh iz Londona bi ee to vprašanje moralo urediti še do kronanja angleškega kralja. V glavnem gre za to, da bi se svobodni Inski državi priključila tudi severna pro-testantovska Inska, Ulster, ki je zdaj predstavljala angleško trdnjavo na Irskem. Tako Irska dejansko ni bila svobodna država, razen v svoji notranji ■upravi. Zalo je mogoče razumeti irski odpor do Anglije, ki temelji tudi na zgodovini angleškega zatiranja Ircev. Inska in Uteter naj bi postali nekaka federativna država v okviru angleškega cesarstva, ki bi imeli 6vojo vojsko, svojo zunanjo politiko, kralj pa bi bil skupna vez. O v6eh vprašanjih je baje že prišlo do sporazuma in je de Va-lera potoval v Dublin, da poroča o svojih razgo-ror‘h v Londonu, sekih šeste, sedme in osme divizije samo lažje streljalo. Na obeh straneh ni bilo sprememb. Na madridski fronti je bil odbit močan napad na odseku Las Rosus. Sovražnik je imel velike izgube. Južna armada je s sijajnim napadom zavzela Esta-e|>one. Sovražnik se je umaknil in pustil na bojišču mnogo mrtvih in mnogo materijala. Radijski klub na Tenerifi obvešča, da je včeraj nacionalistično letalstvo bombardiralo vse luke, ki so v rokah sovražnikov. Tenerifa, 16. jan. AA. Dasi So včerajšnji govor generala Queipa de Mana prenašale vse radio-poetaje, ki so v nacionalističnih rokah, je bil go- vor vendar ves moten po neki postaji, ki je delala na istem valu in povzročala mestoma hude motnje. Zarota v Barceloni Pariz, 16. jan. AA. DNB: Po vesteh iz Barcelone je bila tamkaj odkrita zarota proti vodilnim političnim osebnostim. Zarotniki p v prvi vrsti hoteli ubiti ministra Prieta, ker je baje zaupnik sovjetskega veleposlanika Rosenberga. Milica je aretirala 14 ljudi, ki so na podlagi listin, katere so našli pri njih. obtoženi, da so hoteli pripraviti izkrcavanje nacionalističnih čet na katalonski obali in so bili v ta namen v zvezi z nacionalističnim brodovjem. Madrid, 16. januarja. AA. Havas: Evakuacija prebivalstva iz Madrida se vrši pospešeno. Včeraj so izpraznili vasi na severu Madrida. Izpraznili so tudi sosedna madridska predmestja. Uspeh Gorlngovega obiska: Italijanski kralj gre v Berlin Rim, 15. januarja tg. Popoldne so se nadaljevali razgovori med Goringom in Mussolinijem. Razgovori tudi danes še niso bili zaključeni, ampak se bodo nadaljevali še tekom jutrišnjega dne. Poučeni krogi trde, da se je govorilo samo o dogodkih v Španiji. Položaj generala Franca in njegovega prodiranja proti Madridu je bil dodobra proučen. Popoldanski listi tudi trde, da se je govorilo o komunističnih demonstracijah v južni Franciji. Pač pa se splošno povdarja, da se ni na teh sestankih nikdar govorilo o spremembi sedanjega političnega stanja Posebno še se podčrtava, da Goring ni stavil nikakih nemških zahtev glede španskega Maroka. V vprašanju prostovoljcev, ki hodijo v Španijo, je bilo izvedeti to, da bo Italija že prve dni pri- hodnjega tedna odgovirila na angleško noto. V nemških krogih pa se kot najvažnejša posledica Goringovega obiska v Rimu izjavlja, da bo italijanski kralj in cesar potoval kmalu v Berlin, kjer se bo sestal s Hitlerjem. Vendar pa se zanika, da bi se Hitler in Mussolini poprej še sestala. London, 16. januarja Včerajšnji »Times« prinaša poročilo iz Berlina, po katerem želi Nemčija z misijo generala Goringa obnoviti svoj položaj v Italiji, ki se ji zdi zrahljan zaradi britansko-ita-lijanskega sporazuma. Nemčija, pravi dopisnik, bi želela pokazati svetu, da politična zveza Rim-Berlin še zmerom obstoji. List prinaša tudi poročilo iz Rima ki se v glavnem sklada s tem poročilom. To rimsiko poročilo pravi, da je sestanku med Mussolinijem in Goringom res da cilj dogovor o odgovoru na nove predloge o nevmešavanju v špansko državljansko vojno, da pa bo na tem sestanku naloga obenem tudi kar najpodrobneje predebatirati tudii splošni mednarodni položaj, da se dožene stališče Nemčije in Italije nasproti vsem morebitno-stim, ki bi utegnile nastati. Zlasti pa je bilo govora o prijateljski zvezi med Anglijo, Nemčijo in Italijo, ki naj bi jamčila za sedanji red v Evropi in preprečila vsak boljševiški poskus v Španiji. »News Chronicle« pravi med drugim, da medtem, ko v Rimu konferirata Mussolini in Goring še zmerom prihajajo italijanski prostovoljci v Španijo. Lisit misli, da sta se Mussolini in Goring domenila, da v načelu sprejmeta britanske predloge, toda predlagani ukrepi se imajo izvajati šele tedaj, ko jih brez pridržkov sprejmeta i Francija i Sovjetska Rusija. Pred novimi boji na Kitafskem -Šanghaj, 16. jan. o. Poročila, ki prihajajo v Šanghaj o položaju na severnem Kitajskem, si zelo nasprotujejo. Po nekaterih v '’h se komunistične vojaške sile zbirajo kar nap. ' severu pokrajine Šensi in na vzhodu provinoe Kansu To delajo v sporazumu s Čansulijanovimi četami, ki jim jx>veljujejo general Jangsučen. Predvsem je negotova usoda tujcev, ki prebivajo v Siartfuju in ki' se ni$o ut.egnili odseliti v pravem času. V Nankingu domnevajo, da nameravajo komunisti vse tujce pridržati kot talce, za primer vladnega letalskega napada. Usoda teh inozemcev je še bolj negotova zato, ker so vse cestne in železniške zveze proti Sianfuju pretrgane. Pričakovati je treba, da bodo prav v kratkem izbruhnili novi spopadi. Pred pogajanii v ameriški avtomobilski stavki Newyork, 16. jan. AA. (Havas). Po vesteh iz Lancinga (Michigan) se je izvedelo iz dobro poučenega vira, da so zastopniki družbe General Motors in zastopniki delavstva zaposlenega v avtomobilski industriji, sprejeli splošni sporazum, da se začno pogajanja 18. januarja, s čimer bi se uredil sjx>r, ki je zaradi njega prišel do stavke. Tako so sklenili po posvetovanju, ki je trajalo ves dan in ki mu je prisostvoval guverner omenjene zvezne države. Zastopniki delavstva so v načelu pristali na zahtevo delodajalcev, da bodo do ponedeljka do 9 izpraznili tovarne in delaviiice. Zastopniki družbe so pa dali s svoje strani poroštvo, da se v tovarnah ne bo delalo 7. neorganiziranimi delavci, dokler bodo trajala pogajanja. Pogajanja se bi pričela dve uri po izpraznitvi tovarn po delavstvu. Razprava o angleškem stališču do Španije se prične na pobudo delavske stranke 19. januarja. 0 tem vprašanju bo govoril zun. minister Eden. Notranja uprava Gdanska je z uredbo o gdan-ski policiji postala popolnoma podobna upravi v narodno socialistični Nemčiji. To je povzročilo veliko pozornost med Poljaki. Kosti zbirajo v Nemčiji poleg drugih odpadkov, ki bi lahko prišli v poštev za vojno industrijo. To delo je poverjeno Hitlerjevi mladini in šolarjem. Prostovoljci za Španijo so odhajali tudi iz Švice, dokler ni policija odkrila sedeža naborne komisije v Schaffhausenu ter ga aretirala. Industrija umetnega bencina v Nemčiji, ki ga izdelujejo iz premoga, ,je napredovala v toliko, da je treba nemški industriji samo še nekaj sto milijonov mark za nove naprave, pa bo popolnoma rešena tujega uvoza nafte in bencina. Ta denar bodo dobili z novim posojilom. Cene se dvigajo na Japonskem zaradi silnih davkov, proti katerim je prepovedano celo protestirati. OSR poziva Anglijo, naj pošlje vojaško odposlanstvo, da se prepriča, da na čeških letališčih ni zaposlenih nič Rusov. Vremensko poročilo. Ponoči, po vseh krajih, ki pridejo za stnuča-v poštev, snežilo, tako da so izleti in smuške ture mogoče povsod. Ponekod sneži še danes. Sneg je suh v planinah j« vse zalito. Stanje sv. očeta Vatikan, 16. jan. o. Sv. oče je včeraj bil izredno dobre volje ter je njegovo stanje razmeroma odlično. Prebil je več ur na premičnem stolu. Najprej je dopoldne bil pri maši, potem pa so ga prepeljali v malo sprejemno dvorano, kjer je sprejel državnega tajnika kardinala Pacellia, več cerkvenih dostojanstvenikov ter nekatere uradnike vatikanske države. Njegovo stanje se ni ves dan nie poslabšalo. Vesti 16. januarja Švica naj izstopi iz ZN — tako zahteva v »Basler National Zeitung« neki švicarski poslanec in pravi, da je članstvo Švice v tej ustanovi nevarnost za švicarsko neodvisnost in za njeno gospodarstvo. Moštvo nemške policije bodo zdaj nabirali edino med člani črne narodno socialistične bojne organizacije SS. Tako je odredil poveljnik nemške policije general Gaulege. Pomožno vojsko v Alžiru, takozvano mobilno gardo, je bil prisiljen povečati francoski vojni minister Daladier zaradi rastoče komunistične propagande med Arabci. Število gardistov bo po novem še enkrat večje kakor je bilo. Prenos shranjene krvi se je posrečil angleškim zdravnikom na španskih bojiščih. I>o zdaj so kri prenašali tako, da je tekla naravnost iz zdravega človeka v bolnika. To je bilo včasih združeno z velikimi težkočami, zlasti v nujnih primerih. Velike poplave so izbruhnile na jugu Združenih držav, tako da je več krajev odrezanih od sveta. Amerikanske avtomobilske tovarne je zasedlo vojaštvo, da prepreči nemire in poboje. Zdaj stavka že 135.000 delavcev. Proti prepovedi glede nabiranja prostovoljcev v Franciji so glasovali komunisti v pariški zbornici in s tem dokazali, da so res in iskreno za nevtralnost. Novi protijudovski nemiri so bili na varšavskem vseučilišču takoj prvo dopoldne, ko so se- po daljšem presledku spet pričela predavanja. Sirska nacionalistična vojska bo štela 50.000 mož. Tako poročajo iz Jeruzalema, kjer že nabirajo prostovoljce za to nnnado. Priliv Davida Franklurterja, ki je ubil švicarskega hitlerjanskega voditelja Gustlofa, je bil odbit in bo Frankfurter moral odsedeti 18 let. Nemiri v Iraku so izbruhnili, in sicer med Kurdi in Beduini, ker hoče novi predsednik iraške vlade Sidki odpraviti staro rodbinsko in zadružno življenje pri teh plemenih. 6 m visok sneg je-zapadel ob romunsko bolgarski meji med hudimi snežnimi viharji. Carine sta zvišali ČSR in Anglija, zlasti na pšenico, ječmen, mast in druge stvari, ki jih mi izvažamo tja. Železniška nesreča blizu Katovic je zahtevala včeraj 7 mrtvih in 43 težko in lahko ranjenih. Stavka mehikanskega petrolejskega delavstva je izbruhnila na petrolejskih poljih v Severni Mehiki. Socialistična mehi kanska vlada je najbrž podkupljena po amerikanskih petrolejskih družbah, označa stavko za nezakonito in pravi, da bodo voditelji stavke ter delavci morali škodo povrniti. Tako se zavzema za kapitalistične koristi socialistična vlada. Vojvoda Windsorski je včeraj na Dunaju obiskal v spremstvu angleškega poslanika predsednika avstrijske republike Miklasa. Francosko atlantsko brodovje je odplulo v skupinah na manevre, ki bodo trajali sest tednov okrog inarokanske obale. Glasilo nemške gospodarske štiriletke je izšlo včeraj v Berlinu in ima naslov »Časopis za narodno socialistično gospodarsko politiko«. Uvodni članek je napisal general Goring, ki pravi, da žele Nemci trgovati z vsemi narodi. 40 urni delavnik na železnicah hoče uvesti francoska vlada. Narodno socialistične napadalne oddelke na Madžarskem je hotel ustanavljati v nekih manjših krajih brezposelni dninar in je bil zato obsojen zaradi kršitve trianonske mirovne pogodbe, po kateri je Madžarom prepovedano imeti oborožene čete. To je prvič v zgodovini, da so Madžari to pogodbo upoštevali. Preosnovo madžarskega parlamenta pripravlja vladna Unionistična stranka. Na čast italijanskemu propagandnemu ministru Alfleriu, ki se mudi v Parizu, je priredilo včeraj italijansko poslaništvo svečano kosilo, katerega so se udeležili tudi nekateri francoski ministri. Truplo umorjenega belgijskega diplomata Borchgravea je včeraj dospelo v Bruselj. Sprejeli so ga z velikimi slovesnostmi. Listi pišejo, da bo Belgija zahtevala odškodnino z vso odločnostjo. 4200 letalskih specialistov rabi italijanska vojska. Dobili jih bodo med člani fašistovske bojne mladine. Stari morajo biti 20 do 22 let. Svetovne gospodarske konference ne bo sklical predsednik Združenih držav Roosevelt, kakor so pisali nekateri evropski listi. Tako je izjavil sam. Predsednik litvanske republike je prišel y, Florenzo in bo potoval tudi y Rim, Rimski zlatniki pod plugom V Grajeni so izkopali zlat zaklad Maribor, 15. januarja. Govorice o zakopanih zakladih imajo vendarle nekaj podlage in ne spadajo lamo v bajko. Dokaz temu je nenavadna najdba, ki ®o jo napravili nedavno v Grajeni pri Vurbergu. Neki tamošnji posestnik je oral na njivi. Nenadoma se je med zemljo, ki jo je plug obrnil, zableščalo nekaj svetlega. Presenečen je kmet opazil, da je to svetel novec precej nenavadne starinske oblike in z nerazumljivim napisom. Očistil ga je dobro od zemlje ter videl, da je iz zlata. Brskal in kopal je na dotičnem mestu še naprej ter našel še več zlatnikov. Nevede je naletel s plugom na pravcati zaklad. Zlatniki so iz poznorimsike dobe ter nosijo na eni strani Uk cesarja Valentinijana, na drugi strani pa Merkurja. Izdelani so bili v kovnici v Trierju, o čemer priča poseben znak na novcu. Izdelava novcev pa je naravnost umetniiko dovršena. O zakladu se je razmeroma pozno razvedelo, ker je posetnik iz previdnosti obdržal vso stvar za sebe, dokler ni najdišča temeljito preiskal. Zlatniki so tako dobro ohranjeni, da izgleda, da niso še bili sploh v prometu in da so bili shranjeni v varnem zaboju. Najbrže je bila zakopana na tem prostoru kakšna rimska vojaška kasa, ki je sedaj po poldrugem tisočletju izdala svojo dragoceno vsebino. Posestnik je zlatnike kmalu razpečal. Nekaj jih je kupil mariborski muzej, nekaj ptujski muzej, večji del pa je prešel v roke zasebnih zbirateljev denarja. Bili pa so precej zabeljeni: mariborski muzej je plačal komad po 600 Din d asi zlato ni več vredno kakor kakih 200 Din. Najdba nenavadnega zaiklada pa je vzbudila sedaj okrog Vurberga pravcato zakladno mrzlico. Marsiikak kmetič se 6edaj pri oranju in ostalih delih na polju in v vinogradu skrbno ozira v zemljo v sladiki nadi, da se bodo tudi njemu zablesteli zlatniki pod orodjem. Vendar je žal taka pažnja zaman, saj je bil dosedaj še vedno najboljši zaveznik isikaiteljev zakladov — le slučaj. Poboj v Sl. Bistrici pred sodniki Maribor, 15. januarja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je danes razprava proti Štefanu Caiplu iz Slovenske Bistrice. Obtožen je, da je dne 9. decembra udaril z vozno ročico poročnika Vladimira Radivojeva s taiko silo po glavi, da mu je počila lobanja teT je na posledicah poškodbe v mariborski bolnišnici dne 18. decembra umrl. Obtožnica navaja: Obtoženi Capi Stefan je v noči na 9. decembra popival v družbi Martina Ajdiča v Slovenski Bistrici v raznih gostilnah, končno pa tudi v hotelu Beograd, kjer je bila družba treh oficirjev. Okrog 2 ponoči ®o častniki zapustili lokal ter se še nekaj minut razgovarjali pred hotelom. Za njimi pa sta prišla tudii Ajdič in Capi ter jih začela izzivati in žaliti. Pokojni Radivojev je nato potegnil sabljo, s katero je dobil Capi rane na bradi in roki; z njo je namreč presitregel udarec. Capi je nato zbežal proti Matuševi kovačnici, kjer se je oborožil z ročico ter tako oborožen ponovno izzival in pričakoval za vogalom gasilskega doma Radivojeva, ki mu je sledil s sabljo v rokah. Ko se mu je častnik približal, ga je udaril z vso silo z ročico po glavi, da je Radivojev obležal nezavesten. Prepeljali so ga naslednji dan v mariborsko bolnišnico, kjer je bil operiran. Rana pa se je infiscirala ter je nastopilo možgansko vnetje in smrt. Obdolženec dejanje priznava, zamika pa krivdo ter pravi, da je ravnal v silobranu in v strahu za lastno življenje, ker da ga je pokojnik prvi in brez povoda napadel s sabljo ter ga potem z orožjem v roki preganjal. Obtožnica pa dokazuje, da je zagovor obdolženca glede silobrana izmišljen, ker bi se bil brez vsega lahko umaknil spopadu. Razprava ob času poročila še traja. RIHO UNION Jutri v nedeljo premiera velike k odi je VER0NIR9 V glavnih vlogah najbolj- Ali si morete predstavni komiki: Hans Moser, ljati Moserja kot »stro- Theo Lingen in Hilde pega« šefa velike trgov-Hildebrandt ske hiše?????????? Dajalcem krvi! Sprejeli »mo: Nujno svetujemo, da v vseh primerih težke izgube krvi skupaj s ponesrečencem pridejo v bolnišnico njegovi zdravi m krepki sorodniki, ki bi mu pomagali s svojo krvjo. Prav tako je zaželjeno, ker je najceneje, da se tudi v primerih zastrupljenja ali potrebe transfuzije iz drugih razlogov, odzovejo sorodniki. Če bi ne bilo takih sorodnikov, seveda preskrbi bolnišnica dajalca krvi, ki ga pa mora plačati stranka. Le res revnim bolnikom ga plača bolnišnica. Glasom dnevnega časopisja se je s pomočjo ministrstva soc. pol. in nar. zdravja ustanovil v Bel-gradu (pri Obči državni bolnišnici) odsek za transfuzijo krvi. Prav slično organizacijo krvodajalske službe je ustanovil kirurgični oddelek Obče državne bolnišnice v Ljubljani že leta 1931, ter jo dovedel do popolnosti. Iz raznih vzrokov pri poslovanju, zlasti po gmotnih težkočah, se je družina krvodajalcev te naše postaje nekako razšla. Pod pritiskom finančnih razmer krvodajalcem poprej znižani honorar je sedaj, kljub našim skromnim kreditom, zvišan na 250 Din, ter hočemo z ostalimi potrebnimi ukrepi zopet vzpostaviti krvodajalsko organizacijo in realizirati to prepotrebno redno službo v bolnišnici. Zato vabimo povsem zdrave in krerpke osebe, zlasti abstinente, da se javijo od 9—10 ob ponedeljkih, sredah in petkih na I. kirurgičnem oddelku bolnišnice v svrho preiskave, podpisa obveze in izstavljanja legitimacij. Pripominjamo pa, da oddajanje krvi ni nikak poklic, niti stalna zaposlitev, zlasti, ker more posamezna oseba oddati kri tekom 4 tednov le enkrat. Uprava Ob£e državne bolnišnice v Ljubljani. Današnji živilski trg Ljubljana, 16. januarja. Ne le čas, tudi vreme vpliva na živilski trg. Zato je bil le-ta danes, kakor tudi včeraj in vse prejšnje dni vremenu primerno založen. Najbolj je to opaziti na živilskem trgu t. j. zelenjadnem. Marsikateri kmetici se zaradi hudega mraza ne da več stati celo dopoldne na trgu, ker zaradi slaDe kupčije zasluži le nekaj borih dinarčkov. Drugače je s stalnimi branjavkami. Te so dobro oblečene, imajo visoke škornje in za to ali ono stojnico je videti včasih plamen. No, kljub temu je še vedno na trgu dovolj živil in prodajalke bi bile vesele, če bi prodale vsaj tri četrtine vsega, kar zjutraj prineso. Na včerajšnjem ribjem trgu je bilo mrtvo pri prodajalcih in pri kupovalcih. Pri enih kot pri drugih je opaziti, da je ribja sezona (vsaj pri morskih) že bolj pri koncu. Vseh rib je bilo kakšnih 50 do 80 kg, pa še teh niso vseh prodali. Cene še niso bile preveč visoke, saj so bile girice po 14 Din kg, sardelice 18 Din, sipe 30, cipli 32 Din kg, osliči po 32 in zlatice po 40 Din kg. Bilo je tudi nekaj sladkovodnih rib, cene pa se od prejšnjega petkovega dne niso bistveno spremenile. _ Še vedno dobro je založen zelenjadni trg. Predvsem moramo omeniti cvetačo. To sedaj na naš trg uvažajo iz Dalmacije, dočim smo jo prej dobivali iz Italije. Medtem, ko so jo morale gospodinje plačevati prej po 10 do 12 Din kg, jo zdaj dobe že po 4 Din kg. Tudi po kvaliteti dalmatinska cvetača prav nič ne zaostaja za italijansko in jo za to ljubljanske gospodinje prav rade ku-jMijejo. Na trgu je tudi veliko radiča, goriškejja in domačega, ki velja merica 1.50 Din. Krompir je kg 1 Din, zeljnate glave po od 1 do 2.50 Din komad. Veliko je tudi repe in fižola. Kislo zelje prodajajo po 2 Din kg, trnovsko pa 2.50 Din. Na £ :.dnem trgu je največ jabolk, vendar jih kmetje pripeljejo že boli malo. Več jih imajo nre-kupčevalci, ki so jih pokupili po Štajerskem. Cene so od 4 Din naprej. Orehova jedrca so še vedno po 18 Din. Nekaj maronija imajo še stalne prodajalke in ga prodajajo kg 10 Din. Veliko pa je že pomaranč in smokev. Perutninski tre je še dokaj poln jajčk, ki jih je za kovača 12 do 14 kom. Perutnine pa jc bolj malo, ker so cene precej visoke, saj so kure po 24 do 28 Din komad Pa tudi povpraševanje po njih ni bogve kako veliko. Božično darilo -100 Din pasje takse Ljubljana, 16. jan. Organi uprave mestne občine so pretekli mesec izvršili gplošen popis vseh psov raznih pasem in vrst. Mestno poglavarstvo pa je razglasilo, da morajo lastniki psov plavati predpisano občinsko pasjo takso do konca meseca februarja. Velika Ljubljana šteje do 2000 psov in cuckov. Od pasje takse so oproščeni psi — čuvaji. Mestna občina ima od takse primeren dohodek. Prijalelji in prijateljice psov zadnji čas razglabljajo vprašanje, da bi se napravilo na primernem mestu pasje pokopališče po vzoru Pariza in Londona. Tam so velika pokopališča, kamor pokopavajo pse. Mnoge eksaltirane pariške in londonske ženščine so tako zaverovane v svoje psičke, da jim celo postavljajo spomenike in jim grobove krase s cvetjem. Pravijo, da se čitajo na spomenikih razna posvetila v verzih in prosi na čast raznim mukijem in drugim mehkužnim cuckom. V Ljubljani se je za božične praznike dogodilo nekaj čudnega Petična in postarna dama, samica je v svojem toplem stanovanju na božični večer pričakovala prihoda svojih sorodnikov in prijateljic. Sorodniki so se ji odzvali v čednem številu, kajti vsak računa, da se jih bo gospa tetika spomnila v svoji oporoki in jim naklonila pričakovano dedščino. Mnogi so teti prinesli najraznovrstnejša darila. Eden pa je bil zelo brihten. Poznal je psihologijo svoje bogate tete. Ljubila je psička Flokija, ki pa ji je poginil. Žalovala je za njim. Gospod Žan je prišel na imenitno idejo. Sklenil je, da podari mili teti za božič sličnega psička, kakršen je bil prejšnji. Povsod je igral primerno vrsto. Celo inseriral je. Naposled je iztaknil drobno živalco. Na božični večer jo je prinesel teti. Bila je vsa razigrana, ko je zagledal cucka. Od vzhičenosti je teta poljubila Žana in mu stiskala radodarno roko. Ostali sorodniki so Žana zavidljivo gledali in stiskali pesti. Božično darilo Žanovo pa je rodilo hude ne-prilike. Gosp. Žan je pozabil za psička plačati tudi takso. In teta je morala za božično darilo plačati 100 din pasje takse. Pravijo, da se ji Žan ne sine več prikazati pred obličje. Predavani« univ. prof* Marifa Osane: Radio - največja velesila Ljubljana, 16. jan. Na včerajšnjem prosvetnem večeru v unionski verandni dvorani je predaval univ. prof. dr. Marij Osana o novi velesili — o eterskih valovih. V glavnem je predavatelj razdelil svojo zanimivo temo v. dva dela. Najprej je govoril o radiu kot duševni sili, v drugem delu pa je orisal fizikalno stran radia, ki omogoča širjenje električnih valov in s tem širjenje človeške govorice in človeških misli po vsem svetu. Predavatelj je posegel daleč nazaj v začetek razvojne dobe radiofonije, ter pri teni omenil nekatere prve jx>izkuse raznih učenjakov, ki so kar tekmovali v tem, kdo bo prvi presenetil svet z velikim odkritjem, ko bo mogoče brezžično govoriti v velike daljave. Preko Maxwella, ki je ugotovil, da je svetloba istega jjokolenja kakor električni val (hitrost obeh je ista — 800.000 km na sekundo), in učenjaka Herza, ki je posegel precej v bistvo vplivu elektrike izven žice v prostoru, je prešel tudi na našega velikega iznajditelja Nikolo Teslo, ki je leta 1922 izumil stroj, s katerim je omogočeno širjenje električne energije po zraku. Svoj izum je Nikola Tesla poklonil Ženevi »v pomiritev sveta«. Prof. Osana je nato primerjal razvoj tiska — Guttenbergova iznajdba — z najnovejšo velesilo radijem, ter pri tem posebno poudaril, da je tempo, s katerim se je razširjalo tiskarstvo, daleko j>očasnejši, kakor pa oni, v katerem je napredovala radio-tehnika. Radio so najprej poznali v Ameriki, leta 1923 ali 1924 so ga poslušali že Nemci. Približno prav takrat smo zvedeli zanj tudi mi. Tempo razvoja je naravnost rekorden: Danes imamo nekaj sto radiofonskih postaj najrazličnej- Člani JRZ v Ljubljani! Jutrišnja nedelja je naš dan, praznik naše povezanosti in zvestobe slov. narodnim vzorom. Somišljeniki! Vsi se priključite na določenih zbirališčih svoji krajevni organizaciji in v strumnem pohodu jiokažite svojo zvestobo stranki in svojo odločnost v borbi za lepše dni. Člani in somišljeniki JRZ v Ljubljani I Naj nihče ne manjka pri prireditvi, ki jo prirejamo po letih nasilja v svobodi in sredi zgodovinsko pomembnega obnovitvenega dela za boljšo bodočnost države in naroda. Jutri gremo vsi na shod kateri se ponašamo s tem, da smo sodelavci in prijatelji slov. narodnega voditelja dr. Korošca Z gnilimi jajci in pokrovkami k sprejemu TopaCoviča Belgrad, 16. januarja. Današnje »Vreme« poroča, da .so sinodi v rudniku Trepča v Kosovski Mitroviči priredili delavci velike demonstracije proti Miloradu Beliču, tajniku delavske zbornice, in Milku Novakoviču, bivšemu funkcionarju Delavske zbornice v Kosovski Mitroviči, ki je znan kot sodelavec salonskega socialista Topaloviča. Belič je prišel v Kosovsko Mitrovioo ter nameraval tam prirediti shod. Čim so delavci zvedeli za njegov prihod, 60 izbrali med seboj več ljudi in jih poslali nasproti Beliču in Novakoviču. Delavci so Beliča in Novakoviča čakali pri prvem tunelu ter ju prisilili, da sta se morala vrniti nazaj. Sinoči med 18 in 20 je pred železniško postajo v Kosovski Mitroviči večja skupina delavcev zopet demonstrirala proti Beliču in Novakoviču. Ko sta se ta dva pojavila, ju je delavstvo obsulo z gnilimi jajci, ostala skupina delavcev pa ]e začela Tazbijati s kuhinjskimi pokrovkami. Belič se je ves umazan komaj prerinil skozi množice in ušel na postajo, odkoder ee je odpeljal proti Bel-gradu. Skrbi Jeseničanov Jesenice, 15. jan. Iz raznih krajev države poročajo o nenavadno suhi zimi. Na Donavi je plovba ogrožena, o Dravi, katero bo pri Mariboru kmalu mogoče prebresti itd. Nas Jeseničane pa seveda najbolj zanima, kako je s Savo, Rndovno, ZavrSnico, saj od višine vode je v veliki meri odvisna naša bitnost, kajti, ako ni vode, mora jeseniški in javorniški železar ostati doma bre« zaslužka in brez kruha. Ker je obratovanje jeseniške železarne po veliki večini odvisno od pogona vodnih turbin, bo pač vsakomur jasno, da pri tako nizkem stanju vode, kakor je sedanje, obratovanje v polnem obsegu, ni mogoče. Ker pa smo šele v sredi januarja, se je bati, da voda še pade in z njo tudi obratna možnost, saj pred koncem februarja ni pričakovati, da bi se vodno stanje zvišalo. Zato pa jeseniško delavstvo s skrbjo zre v bodočnost, kajti možno je, da se bo KID že v najkrajšem času poslužila svojih pravic ter skrajšala delovni čas na šest ur dnevno ali na štiri dni v tednu, ali pa tri tedne v mesecu, kakor je v obratih najavljeno. Starejši Jeseničani vedo povedati, da je bila enaka zimska suša leta 1921, torej pred 16 leti, toda takrat ni bila tolikšnega pomena, ker je bil celokupen obrat znatno manjši, kot pa je danes. Popolnoma upravičeno je tedaj, da tovarniško vodstvo priporoča skrajno Sledljivost z vodo in porabo eleklričnega toka. Razumljivo bo, da jeseniško delavstvo z napetostjo zasleduje potek pogajanj za kolektivno jx>godbo, ki se te dni vrše v Ljubljani. Iz druge štev. »Tovarniškega vestnika«, ki je te dni izšla, je razviden osnutek kolektivne pogodbe, s katero se v smislu § 209 obrtnega zakona urejajo službeni odnošaji delavstva, zaposlenega v tovarnah KID na Jesenicah in Javorniku. »Tov. vestnika« KID, s katero zagotavlja, da bo v prihodnji številki razpis na vse delavstvo, da sodeluje s predlogi za zgradbo modernega ljudskega kopališča na Jesenicah. Te novice se je delavstvo silno razveselilo, saj je takšno kopališče v našem sajastem kraju v resnici potrebno. Prepričani smo, da bo predlogov za takšen načrt na izbiro. Že v naprej pa povemo, da bo sleherni načrt, ki bi meril na to, da bi bilo kopališče kje ob savskem bregu, brezdvomno propadel, kajti Sava je celo v pasjih dneh »strupena«, kakor pravijo stari Jeseničani. Medtem ko lani osorej še nismo imeli Jeseničani nobenega tiskanega informatorja, imamo letos kar dva, t. j. »Na mejah«, ki izhaja dvakrat na mesec, in pa »Tovarniški vestnik KID«, ki bo izhajal po potrebi in se celokupnemu uslužbenstvu KID deli brezplačno. Trnovska župnija se z veseljem prijjravlja na sprejem novega župnika, g. dekana Janka Cegnarja, ki pride na svoje novo mesto v torek 18. t. m. Slovesen sprejem se bo vršil ob četrt na 8 zvečer. Pri krakovski kapelici na Emonski ce6ti se zberejo otroci in vsa šolska mladina ter počakajo, da bodo gosjKida župnika s plamenicami spremili do cerkve. Plamenice bodo prodajali na licu mesta pa 1 Din. Vse drugi župljani naj 6e zbero pred cerkvijo in naj narede špalir na mostu. Prosimo, da vsi poslušate reditelje. Pred cerkvijo se bodo novemu duhovnemu pastirju poklonili otroci, odrasli župljani in Marijine družbe s jsozdravnimi nagovori. Posebej vabimo k sprejemu tudi narodne noše, ki 6e radi mraza zbirajo v veži župnišča in se j>otem urede v špalir. Delegati vseh društev v župniji — od vsakega društva po en zastopnik šib oblik in jakosti. Prijavljenih je danes okoli 50 milijonov radio-naročnikov. Če pomislimo, da imamo v Evropi vsaj 200 radio-oddajnih postaj, lahko rečemo, da mora biti na mestu turli izvrstna organizacija, da ves ta aparat povoljno funkcionira. Prav zanimivo je n. pr. tudi to, da mednarodna tehnična kontrola, ki ima svoj sedež v Bruslju, vsako postajo kontrolira vsak večer dvakrat, če oddaja na pravem valu. To je pač dejstvo, o katerem je bilo našim radio-poslušalcem gotovo malo znanega. Radio pa ni samo izum velikega stila, pač pa je poleg vseh' dobrin, ki jih čloyek ima od njega, prinesel tudi do tedaj neznane panoge, novo industrijo, nove poklice, nove obrti in nov zaslužek. Ta predrzna zamisel, ki se je na veliko začudenje vsega človeštva naenkrat uresničila, pa še do konca ni izpeljana. Zanimiva je vsekakor velika prorokba, ki jo je napovedal Nikola Tesla: Radio se bo širil naprej in bo izčrpana možnost razvoja šele tedaj, ko se bo mogel pogovarjati brezžično vsak človek z vsakim drugim na kateremkoli kraju sveta. Predavatelj je na koncu predavanja pokazal še nekaj slik iz naše domžalske postaje in s pomočjo njih razložil podrobno znanstveno, pa kljub temu tako. preprosto, da je lahko razumel prav vsak vse funkcioniranje radio oddajne postaje, poudaril nato tudi velike koristi, ki jih ima človek v zdravstvu, posebno tam, kjer gre za nekatere najtrdovratnejše bolezni. Končno se je pa dotaknil tudi brezžičnega oddajanja slik, v čemer bo svet v kratkem, če bo šel razvoj v tako hitrem tempu naprej, zopet za veliko iznajdbo bogatejši. Kako fe ban Velja dvigal kredite Belgrad, 16. jan. m. Današnje »Vreme« po-natiskuje poročilo sarajevske »Pravde« o prejemkih bivšega bana drinske banovine Velije Popoviča, notranjega ministra v Jevtičevi vladi. V članku, ki ga je objavila sarajevska »Pravda« in ga ponatisnilo belgrajsko »Vreme« med drugim stoji: »Ban Velja je enostavno vse kredite, ki so bili določeni za reprezentanco (po proračunu za leto 1936-3? so znašali 332.000 Din) dvignil iz banovinske blagajne kot njemu pripadajoče prejemke ter ni potrošil niti pare od tega denarja za to, za kar je bil denar namenjen. Račune za reprezentanco je izplačeval iz proračuna posameznih oddelkov. Bankete inozemskim časnikarjem in podobno je plačal iz proračuna prosvetnega in iz splošnega oddelka, podpore so se pa delile iz proračuna oddelka za socialno politiko. Na ta načiu so se krediti za dostojno zastopanje »nedostojno« grabili v banov lastni žep, a banovinski prejemki so dosegli bajno višino od več kakor 800.000 Din, kolikor po priliki znašajo skupni brutto prejemki skoraj za pet jugoslovanskih aktivnih ministrov. Smatramo, da je potrebno to stvar vestno in naj-strožje pregledati, kajti obstoja zakonska možnost, ker izdatke za te kredite ban mora opravičiti, izvzemši kreditov po 81, 22. z. o drž. r*#rfnovot v smrt Ce Požgaj še živi, ne vedo. naj se Zanimiva je tudi nolica v omenjeni številki i pred podoknico zberejo v župnišču, da se predsta- Izletniški propram mariborskega tPulnika« /83?. Tudi vi si gotovo žolite kako udobno, za izobrazijo potrobilo iu koristno potovanje v kraje ki jih Se niste videli. Tudi vi se gotovo bojite vseli velikih skrbi, velikih stroškov in finančnih presenečenj,. ki ko navadno zvezani z vsakim individualnim potovanjem. Tudi zdravniki so soglasnega mnenja, da je dopust, oziroma potovanje šele takrat oddih, eo potnik pr P življa te dneve hrez vsakega razburjanja, skrbi itd. «Putnikova« potovanja z najmodernejšimi avtokari, ki nudijo ves konfort in sijajen razgled, ki otvarja utise in kraje, ki jih ne inore nuditi nobena vožnja z železnico so vsled toga najmodernejša za izrabo dopustov iu oglod lepih krajev. uPutnik« Maribor pripravlja za letošnjo sezono izredno bogat program nadvse interesantnih avtobusnih izletov, ki bodo ne le vsebinsko skrbno sestavljeni in pestri, raznoliki in ceneni, temveč bodo tudi služili našemu tujskemu prometu, ker bodo organizirani kot recipročna potovanja v smislu raznih konvencij z drugimi tujsko-prometnimi državami. Potovanja bodo sledeča: za Veliko no6 in Binkošti za 10 dni v liim z obiskom velikega Števila nnj-lepših italijanskih mest in kopališč; v aprilu ko so pri nas zima še bori s pomladjo, 14 dnevni izlet na cvetočo italijansko in francosko rivijero. Posebno skrbno in izbrano bodo tudi sestavljena potovanja na svetovno razstavo v Parizu. Predvidenih je S voženj, ki bodo vodile preko najinteresnutnejših krajev v raznih variantah po Italiji, Švici, Nemčiji in Avstriji. V poletnem času bo več izletov v gorsko krasoto Velikega Kleka in Dolomitov, on izlet pa bo vodil v zinto Prago in v čare Visoke Tatre. Razen tega se bodo vršili izleti za obiske raznih velesejmov kot v Leipzig, Oktoherfesl v Miinchenu, Berlin, Prago, Budimpešto, Dunaj, v Graz itd. Seveda bodo tudi organizirane velike vožnje v krasote Bosne, Dalmacije.in Orne Gore za katere vlada tudi v sosednji Avstriji že sedaj veliko zanimanje. Vsako nedeljo so bodo vršili krajši izleti za obisk lepot naše ožje domovine: na Bled, v Bohinj, Logarsko dolino, Slovenske gorice, Pohorje, Plitvička jezera, v razna kopališča itd. Vsi interesenti nuj so radi natančnih pojasnil in prospektov obrnejo na «Putnik«. Maribor, Aleksandrova cesta 85. Telefon št. 21—22. vijo in poklonijo o. župniku. — Slovesno ustoličenje novega župnika bo potem v nedeljo 24. t. m. ob 9 dopoldan. Šolski otroci napravijo špalir za sprevod iz župnišča v cerkev. Narodne noše se zberejo zopet v veži župnišča in gredo s sprevodom v cerkev. — Vabimo vse župljane in prijatelje gospoda dekana, da se sprejema in instalacije udeleže. Mnnti koledar Fran Mohorič 16. januarja 1928 je umrl v Ljubljani pravnik-pesnik in kulturni delavec Mohorič Fran. — Rodil se je 7. oktobra 1866 v Stročji vesi pri Ljutomeru. Gimnazijo je Študiral v Ptuju, Mariboru in Celju. Pravo je študiral v Gradcu. Od 189:5—95 je bil v odvetniški praksi pri dr. .los. Sernecu, potem je iz idealnih nagibov, ker je primanjkovalo slovenskega sodnega naraščaja, stopil v sodno službo. Tu je prišel do sodnega svetnika in referenta pri deželnem sodišču. Mohorič je bil dober praktičen pravnik, kar je pokazal tudi v svojih razpravah, ki jih je preko 100 večjih, pisanih v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Ker po ustanovitvi univerze v Ljubljani ni prišel na stolico za civilni postopek, je utihnil kot juridični pisatelj. L. 1919 je bil imenovan za privatnega docenta v Zagrebu. Poleg poklicnega dela, strokovnega zanimanja za pravo, in narodno prosvetnega dela pa je Mohorič pisal tudi pesmi in literarno-zgodovinske razprave. Pod psevdonimom Miran Branko je izdal 1. 1916 prvo zbirko: Pesnitve, ki je pa kritika ni ugodno sprejela. L. 1926 pa je sam založil še 4 zvezke '►Pesnitev*: Zvonice, Zvanice, Poslanice in Pri-rodnice. Ker jih ni izročil knjigotrštvu, so danes že knjižna redkost. Iz literarno-zgodovinskih problemov so ga predvsem zanimale osebe iz njegove bližnje okolice, tako Stanko Vraz, Miklošič, Razlag, itd. Pran Mohorič je bil idealen in požrtvovalen kulturni delavec, ki se je udejstvoval na vseh mogočih področjih in mogoče prav zaradi tega ni dosegel nikjer uspehov, ki bi jih po svoji nadarjenosti lahko. Sneg je pobelil vso Slovenilo Ljubljana, 16. januarja. | Včeraj si je v prvih popoldanskih urah marsikdo oddahnil: začel je padati — sicer prav na-lahko, vendar padal je — sneg. Vreme je kazalo, da bo končno padlo toliko snega, da bomo lahko rekli, da imamo pravo zimo. Saj to. kar smo imeli, je bilo podobno zimi samo po mrazu. Poljane, posebno pa ceste, kjer se je za vozili prašilo kakor sredi poletja, pa so dajale podobo zgodnje jeseni ali pozne spomladi. Zaradi pomanjkanja snega so obupavali dvojni: smučarji in kmetje. Obup smučarjev je popolnoma razumljiv. Kdo ima vsako soboto čas in denar, da se zavleče z vlakom recimo gor kam v Kranjsko goro in da se tam naužije, zimskega športa. Da bi se pa smučar zaradi tega, ker v Ljubljani ni snega, kratkomalo smučanju odpovedal, tega seveda zopet ne moremo zahtevati. Ni še sicer povsem gotovo, kako bo s snegom, lahko pa pričakujemo, da bodo že jutri oživeli vsi obronki okrog Ljubljane, kjer se bo kotalilo na smučkah staro in mlado. Še bolj kakor smučarji, so si bili v skrbeh glede snega kmetovalci. Zemlja mora biti pokrita s snegom, drugače — tako vedo na kmetih — ne bo rodila tako, i kakor sicer. Ne napoji se dovolj, ne odpočije si prav. Povsod na deželi so že govorili, da se je vse spremenilo, da se celo vreme spreminja, kral-, komalo — da gremo pač v vsakem oziru navzdol. Državno smučarsko Unbljana danes prvenstvo Koledar Danes, sobota, 16. jan.: Tomislav. Nedelja, 17. jan.: Zvonimir. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. • Drama: »Dež in viharc. Premierski abonma. Opera- »Hovanščinac. Red B. Kino Union: »Intermezzo*. Kino Sloga: »Rose Marie«. Kino Matica: »Ciganska postava«. * KI N JZSS razpisuje državno prvenstvo v klasični kombinaciji dne 23, in 24. I. t. 1. v Mariboru. Tek na 18 km šteje kot prvi del kombinacije, klasificiral pa se bo tudi lončeno kot savezno prvenstvo. Skoki bodo tvorili drugi del kombinacije in se jih bo klasificiralo tudi ločeno kot savezno prvenstvo. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSS-u verificirani tekmovalci, kakor tudi tekmovalci inozemskih savezov, ki so člani FIS-e. Kluibi morajo prijaviti tekmovalce na saveznih tiskovihah do najkasneje 21 I. 1937 do 20. ure na naslov: MZSP, Maribor, Prešernova ulica 32-a. Na prijavnicah je označiti disciplino in razred. Tekmuje se v treh razredih po pravilih m pravilnikih JZSS, odnosno j IWO. Razdelitev po razredih je veljavna kot je bo objavljeno v'zadnjem skupščinskem poročilu. Prvo plasirani v kombinacij: postane državni prvak za leto 1936-37. Prvo plasirani v ločenem teku m prvoplasirani v ločenih skokih postaneta savezna ika v teku, odnosno skokih za 1936-37. ed vseh tekmovalcev v lovski sobi hotela Orel v Mariboru. UNION Krasna veseloigra • petjem Intermezzo TRESI RUDOLPH - ALBRECHT SCHONHALS .h. r>: ’ »laguropereta sezone l V glavni vlogi Jeanette Mac Donald Rose Marie mmZEMSMM Izvirni rusko-sovleteki film ! Ciganska dostava DDCH(TA\/E flR QB:1to..19.1sIN KKtUilAVC UD ned.INPpAZN. 1N 21.URI Eden najpomembnejših klavirskih koncertov v Ljubljani bo v petek, dne 22. t. m. ob osmih v veliki filharmonični dvorani. Ta večer bo nastopil znameniti ruski pianist, mojster svetovnega slove-sa^ Aleksander Borovski. Koncert bo umetniški dogodek prve vrste, zato že danes opozarjamo nanj. Vstopnice od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Malice. Dev. Murija v l'nlju. V nodeljo dne 17. januarja oh pol 4 popoldne uprizori «I’rosvfila. \ I). M. v Polju v korist vevškega atavkiijočegu delavstva igrokaz *Kralj z neba*. Igra je Nama na solu vrtebiiiHko zelo močna. Ker pa se bo sedaj uprizorila v korist stavkajočih, So posebno vabimo k Številni udeležbi. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Sobota, 16. januarja: »Dež in vihar®. Premierski abonma. Nedelja, 17. januarja: Ob 15 »Kralj z neba«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20 »Korajža velja!« Znižane cene od 20 Din navzdol. Današnja premiera ki jo bodo Igrali v drami: »Dež in vihar', obeta zanimivo predstavo. Avtor igre je angleški pisec Morton Iloage, ki prikazuje študentovsko življenje in okolje v študentovskem, domu ge. Macfiejeve. Glavne zenske vloge igrajo ge.: Nablocka, Severjeva in Levarjeva; moške vloge pa gg.: Jan, Sancin, Potokar, Debevec, Drenovec in Pianecki. Delo je zrežiral Ciril Debevec. Predstava bo za premierski abonma. OPERA Začetek ob osmih Sobota, 16. januarja: »Hovanščina«. Red B. Nedelja, 17. januarja ob 15: »Cavalleria rusticana . »Glumači«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Pod to goro zeleno...« Izven. Znižano cene od 30 Din navzdol. O (M) za rja m o na premiero Beneševe operete: »Navihanka« z go. Marico Bruuien-Lubejevo v na-slovni partiji ter celokupnim operetnim ansamblom v izvrslno karakteriziranih vlogah. Premiera bo predvidoma v torek, dne 19. t. m. Mariborsko gledališče Sobota. 16. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Red C. Nedelja, 17. januarja ob 15: »Visokost pleše«. Ob 20: »Ples v Savoju«. Znižane cene. Nedelja v gledališču. Ob 15 ponove Ascher-jevo opereto »Visokost pleše«. Delo ugaja zaradi .svoje nežne glasbe in ljubke ter zabavne vsebine. — Zvečer bo prva letošnja repriza Abrahamovega šlagerja »Ples v Savoyu«. Madeleine »oje Jelka Igličeva. Veljajo znižane cene. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 25. januarja: Prva legija«. Go- stovanje Narodnega gledališča iz Maribora. prvaka v teku, odnosno skokih za 1936-37. Dne 22. I. ob 19 je zdravniški pregled vseh Marii Po zdravniškem pregledu se izvrši žrebanje. Dne 23. I. je ob 8.30 start za tek na 18 km pred gostilno Račič v Radvanju pri Mariboru. Dne 24 I. ob 14 je pričetek tekme v skokih na skakalnici v Betnjavi pri Mariboru. Ob 20 |e v veliki dvorani hotela Orel .azglasitev rezultatov in razdelitev daril. Pokrovitelj: dr. Josip Rogič, minister za telesno vzgojo naroda. Častno predsedstvo: dr. Natlačen Marko, ban dravske banovine; dr. Juvan Alojzij, župan mesta Maribora; dr. Tomažič Ivan, škof mariborski; Milenkovič Milutin, komandant mesta Maribora; dr. Šiška Janko, okrajni načelnik, Maribor-desni breg; dr. Miroslav Ploj, senatni podpredsednik; ing. Šlajmer Vladimir, predsednik SPD in TPD Maribor. Predsedstvo-, dr Marušič Drago, predsednik JZSS-a; dr. Pavlin Ciril, I. podpredsednik JZSS-a; Gnus Miloš, predsednik MZSP. Tehnično vodstvo: dr Alojzij Vrtačnik, Forstnerič Viljem. Sodniki za sk.ike- Jelenič Jernej, Aljančič Lamberg, Vetrih Franjo Starter za skoke' Pretrovič Aleksander. Nadzornik odskoka: Pirnat M. Nadzornika dvoskoka; Krajšek Janko, Marušič Josip. Nadzornik izteka: dr. Kac Rudi. Sodniki za tek: Kopecky Dolfe, prof. Čerček Edvard, Golubivič Vekoslav, Voglar Srečko. Starter za tek: Bergant Evgen. Časomerilci: Fišer Josip, Venuti Vladimir, Petrovič Aleksander. Nadzornik proge: Vezjak Viljem. Zdravniška služba: dr. Lutman Slane, dr. Kac Rudi, dr Velkar Hugo. Nadzornik skakalnice: kapetan Ilič Svetoslav. Zapisnikar: Konič Josip. Jesenice Samomor. Pred nekaj dnevi si je neko mlado dekle vzelo življenje s tem, da je postavilo v spalnico posodo z žarečim ogljem in so jo našli nirlvo. | Pokopali so jo na jeseniškem pokopališču. Kaj je mladenko gnalo v prostovoljno sinil, ni znano. Kultura. Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo, dne 17. t. m., ob osmih : zvečer Meškovo dramo: »Henrik gobavi vitez«, na j kar Jeseničane in okoličane opozarjamo. Od tu in tam Če bo sneg nadaljeval včerajšnji začetek — kar, kakor vse kaže, bo — potem se bomo pa morda le prepričali, da je sicer vreme muhasto, da nas pa tako hudo vendarle noče ogoljufati. Kadar pade sneg, se ljubljansko zunanje lice «e spremeni samo zato, ker je Ljubljana pobeljena, marveč dobi spremembo tudi pri drugem običajnem pouličnem življenju. Že na vse zgodaj zjutraj — včasih se ti še sanjalo ni, da je čez noč padel sneg — le zbudi neka melodija, ki drugače ni preveč prijetna, ki pa v zimskem jutru spada skoraj med tista budila, ki jih prav rad slišiš. To je melodija lopal, s katerimi kidajo po ulicah sneg. Izpod snega, kjer nastaja, se melodija razleže po jutranji poulični tišini, se prikrade skozi okno tik do tvojega ušesa, ti poščegeta po bobniču, da se zbudiš in ti pove dvoje: da je jutro in da je padel sneg. V zimskih mesecih, kadar je dovolj snega, vsaj za nekaj časa prestane tudi tisti hudi poulični trušč, ki ga včasih poleti tako težko prenašamo. Predvsem ne drdrajo — to posebno ob prvem suhem snegu, kakor je danes — tako hrupno vozovi in vozički, tudi tovornim avtomobilom prepreči sneg listo neznosno ropotanje in celo tramvaj sedaj ob prvem snegu ne cvili tako hudo. V splošnem moremo torej zabeležiti ob prvem snegu splošno pomirjenje tudi po naših ulicah. Predrzni cigani in berači Novo mesto, 15. jan. Cigani, berači in brezposelni, ki se jih je za zimo zopet mnogo nabralo v mestu, postajajo vedno predrznejši. Ni jim dovolj, da nadlegujejo s svojim beračenjem, nego še groze in zahtevajo stvari, katerih ljudje nimajo. Posebno za denar jim je. Pa ne samo kronico, dinar hočejo. Tudi niso redki slučaji, da taki potepuhi robantijo in preklinjajo, ako jim kdo ponudi jedi. K neki gospe sta prišla pred kratkim dva cigana in zahtevala denarja. Ker ga ni imela, jima je ponudila kave. Eden je začel kleti in zahtevati dinarje, drugi pa je sicer vzel kavo, a naliti mu jo je morala v skodelico in podstaviti pod njo krožnik. Ako jim ponudi kaka gospodinja kruha, ga pohavadi vržejo proč, postajajo po vežah in tam grozeče postopajo. Posebno, kjer nalete na same ženske, kaj radi robantijo in groze. Prav bi bilo, da bi oblastva malo pretipala kosti tem potepuhom. Trobentice. Že od jeseni, ko je v onih toplih dneh pred oktoberskim snegom cvetelo celo drevje, cveto na prosojnih sončnih krajih trobentice. Tudi leskovina je vsa v popju, in tudi mačice se že dobe. Med. univ. Dr. Vladimir miavcc specialist za Kolne In spolne bolezni ter Kozmetiko, naznanja, da je pričel z ordinacijo Alehsandrova cesta 16, pritličje Ordinira od 1.—3. ure popoldan Športniki ali že veste... ...da je na prvi olimpijadi 1. 1896 v Atenah pri metu diska zmagal — začetnik. A meri kanci so prijavili za met diska svojega tekmovalca. Ta pa je v Atenah postal bolan in ni mogel nastopiti. Vendar Amerikanci niso hoteli odnehati, pa so na njegovo mesto dali Garretta, ki je pri nastopu v stadionu prvič metal disk. Prva dva meta sla bila neuspela in nespretna, pač pa je s tretjim dosegel daljino 25.15 metrov, s tem pa tudi nepričakovano olimpijsko zmugo. ... da je neverjetne koristi pokazalo v Franciji tekmovanje »Tour de France«. Tam so se namreč otroci ljudskih in srednjih šol ravno zaradi tega tekmovanja začeli veliko bolj kot prej zanimati za zemljepis, seveda predvsem so hoteli spoznati svojo domovino. Tudi v Jugoslaviji so začeli s pripravami za tekmovanje »Tour de Yougoslavie«. Bomo videli, če bo tudi pri nas rodilo take uspehe. ... da je postal finski minister pravde predsednik lahkoatletskega saveza Hekkoneu, ki je imel važno besedo, ko so Finci 1-. 1932 hoteli bojkotirali olimpijado v Los Angelesu zaradi diskvalifikacije Nurmija, pa je Hekkoneu ta bojkot preprečil. ... da so Japonci ustanovili svoj kolesarski dum-ping ; saj je tam bilo I. 1935 vsega 0,750.000 koles, to se pravi, da je na vsakega devetega prebivalca prišlo eno kolo. ... da jo poljska vlada obljubila plavalnemu odboru veliko podporo in da bodo angažirali za trenerja znanega Amerikanca Leonarda Spencea, ki je nastopil tudi na berlinski olimpijadi. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Nove vloge..................Din 50,000.000 Oproščene vloge, prenesene na nov račun ................. 60,000.000 Skupno stanje novih vlog . . . Din 110,000.000 Nove vloge vsak čas izplačljive obrestna mera 5% Za vse vloge jamči Mestna obilna ljubljanska Pogajanja med KID in njenim delavstvom so bila včeraj v prostorih Zl>orniee za TOI za ta teden zaključeue ter se bodo nadaljev. prihodnji ponedeljek ob čelrt na deset. Delavski zastopniki so predložili sedaj svoje zahteve pismeno in bodo te zahteve sedaj predmet nadaljnih pogajanj. Blaž Arnič odhaja v Varšavo. Znani slovenski komponisi g. Blaž Arnič, ki je imel pred tedni ze'o lepo uspeli simfonični koncert svojih skladb in pa del drugih avtorjev v ljubljanski stolnici, odhaja sedai v Varšavo. G. Blaž Arnič predstavlja v slovenski glasbeni javnosti že ugledno in priznano ime. Iz Ljublj. odide jutri ter se bo spotoma ustavil na Dunaju in v Krakovem. G. Arnič je svojčas že študiral na Dunaju. V Varšavi pa bo v eni največjih tamkajšnjih koncertnih dvoran priredil simfonični koncert svojih najboljših skladb na orgle. Izvajal bo orkestralno uverturo, simfonično rapsodijo in svojo četrto simfonijo »Rex resurrectiouis«. Pot mladega g. Arniča v Varšavo je zelo težka, ker Arnič pač nima dobrih zvez s poljsko javivv stjo, kakor 6ploh ne v tujini. Vendar je optimist in upa, da bo na Poljskem uspel. V Varšavi se bo tudi vpisal v tamkajšnjo muzikalno akademijo, ki je najvišja glasbena Šola na Poljskem ter bo dovršil svoje študije. Arniču želimo na Poljskem čimveč uspeha! V Samlžakn divjajo iv nekoliko dni veliki snežili viharji, ki povzročajo velike zamete. Poginoma je onemogočen vsak promet. Takoj je v vasi Murica pod Čakorjeni ostalo okoli 100 potnikov, ki ne morejo nadaljevati svoje poli, ne morejo pa tudi ne nazaj, odkoder so prišli. V Račkem Petrovem selu so sinoči roparji vdrli v prostore Krščanske gospodarske banke ter odnesli 150.000 dinarjev. Za roparji seveda še ni ni-kakih sledov. Umrl je v Belgradu Raša Miloševič, predsednik srbijanskih brodarskih društev, bivši minister in eden od ustanoviteljev bivše radikalne stranke. Pokojni Miloševič pripada znanim organizatorjem radikalnega pokreta v Srbiji. Po Timočkem uporu leta 1883 je bil zaprt in obsojen na smrt. kmalu nato pa pomiloščen. O tem timočkem uporu je napisal tudi knjigo: »Tlmočka hrt la 1883,- Predlanskim pa je izdal tudi drugo knjigo: Državni udar od zgoraj 1. aprila 1898.«. Zopet bo potoval skozi Belgrad turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, ko bo šel 16. t. m. v Ženevo, kjer bo pred svetom ZN zastopal turške interese. Kakor ponavadi, se bo tudi topot najbrže sestal mimogrede z merodajnimi političnimi osebnostmi v Belgradu. Devet novih občnskih svetnikov je bilo postavljenih pri 6plitski občini. Zadnie čase je bilo namreč teh enajst mest izpraznjenih in sicer radi tega, ker so štirje svetniki odstopili, dva sta se izselila iz Splita, dva sta umrla, eden pa je preveč zanemarjal svojo dolžnost. Novi svetniki pripadajo vsi JRZ. Veliko število svetne in dahovske muslimanske inteligence je prisostvovalo sestanku muslimanske organizacije hrvatske^a kmetskega pokreta. Tega sestanka se je udeležilo tudi veliko število političnih prijateljev. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje, če naj bo res dovoljeno, da se nekateri laiki le preveč umešavajo v verske zadeve in hočejo imeti tudi glavno besedo kadar gre za reševanja stvari, ki se tičejo verskih ustanov. Za danes napovedane seje finančnega odbora v Belgradu ne bo, ker predsednik lega odbora dr. Voia Lazič zadnje čase ni prihaial v narodno skupščino Kakor vse kaže, se bo delo v finančnem odboru pričelo šele prihodnji teden enkrat. Kustos Narodnega muzeja v Belgradu Jaro Petrovič ie imel včeraj v Hrvatskem klubu predavanje o izkopaninah Pravijo, da ie bilo to predavanje zelo dobro obiskano. Ce je bilo na dnevnem redu res samo to predavanje, nimamo točnih poročil. Frankiranje dopisnic za Češkoslovaško. Poštna direkcija v Ljubljani je opazila, da pošiljatelji dopisnic in razglednic za Češkoslovaško še vedno nezadostno frankiraio. Zato opozarja vse interesente na to. da pristojbina za dopisnice (razglednice) za Češkoslovaško ni znižana, temveč znaša 2 (dva) dinarja, kakor za vse ostalo inozemstvo razen za -Italijo. Grčijo, Romunijo in Turčijo. Za nedostaf-no plačane dopisnice morajo plačati naslovniki v Češkoslovaški dvakratno manjkajočo pristojbino. Zaključni račun Poštne hranilnice za leto 1930. je končan. Ta račun je pregledalo predsedništvo Poštne hranilnice, nakar ga je podpisal fin. minister. Po teh računih ie znašal čisti dohodek v preteklem letu 59,170.279.38 dinarjev, kar je za 2,293.400 3T> din manj kakor prejšnje leto. Skupni promet Poštne hranilnice, je v preteklem lelu znašal okoli 2o<5 miliiard dinarjev, t. j. za 16 milijard več kakor leta 1985. 35 letnico literarnega delovanja in 60 letnico življenja praznuje Zagrebčan Peclja Petrovič. Na- Eisal ie nešteto humoresk in zelo posrečenih in du-ovitih pripovedk, za katere Hrvatje vsaj ob prili- ki njegovega dvojnega jubileja gotovo ne bodo varčevali s priznanjem in razumevanjem . Vse zanimanje zagrebških in belgrajskih športnikov je obrnjeno ni nedeljsko nogometno tekmo med Gradjanskim in Jugoslavijo, ki bo odločila, kdo bo jesenski prvak. Postava, ki jo je določit Gradjanski za to tekmo bo ista kakor je bila v Splitu proti Hajduku in sicer: Urh—Hiigel, Bivec Kovačevič Jazbinšek, Kokotov ič—Med ar ič. Brozovič Lešnik Djanič, Pleše. Redni letni občni zbor Gradjanskega iz Zagreba je bil pred nekaj dnevi. Na njem je bil izvoljen za novega predsednika dr. Josip I orbar, za tajnika pa Jožo Jakopič. širša konferenca za izvoz živine bo v jx>ne-deljek, 18. t. ni. v Belgradu, tako je odločil minister za trgovino in industrijo. Namen te konference je, da na podlagi srednjih podatkov o izvozu živine in tovrstnih proizvodov razmotriva vsa vprašanja, ki so v zvezi z izvozom, in da pride končno do sklepov, na podlagi katerih bi se mogli postaviti temelji za novo uredbo o izvozu živine in živalskih proizvodov. Konference se bodo udeležili tudi predstavniki vseh zainteresiranih ministrov, vsi člani strokovnega odbora za kontrolo izvoza živine, pa še nekaj oseb, ki jih bo za to odredil minister za trgovino in industrijo. Poleg tega bo n« zasedanje prišel najbrž tudi trgovinski minister saui. mšm iiS§t ■■■:■ ■ ■ ' Sven ElveBtad: 49 l Zlodej se dolgočasi >Dobro premislite vse,< je dejal Hasel-huhn vneto, skoraj proseče. Zdaj se mu je sumljivo nekam mudilo. Spodaj na cesti je stopil v prvi prazen taksi in »e odpeljal. Ko se je vozilo premaknilo, je pokimal Ristu in se še pozneje oziral nazaj. Kako je bled in resen, si je misli) Rist. Imel je v obrazu tisto žalostno resnobo, ki jo človek pogosto sreča pri blaznežih. Toda kje naj zdaj najde Bergcrono? Seveda pri punču. Odpeljal se je v restoran Santa Luzia, tam je sedel Bergcrona na terasi, pred seboj je imel v hladilniku steklenico likerja Gronstedt Bla. Prvo, kar mu je Bergcrona dejal, ko ga je bil videl, je bil stavek: »Izročam vam pozdrave vse od mr. Johnsona. On je tu.« DVAJSETO POGLAVJE. Generalni ravnatelj Brede je v zadnjih dnevih postajal čimdalje bolj skrivnosten. Ne samo, da je zapredel v očitno bogato brzc javno korespondenco, ampak je delal skrivnostne izlete. Na njih ga je navadno spremljala gospodična Ida. Rist in Bergcrona sta o teh dogodkih često govorila. Oba sta si bila edina v mišljenju, da Brede pripravlja presenečenje. V nattnu, ki je Brede z njim zakrival svoje dejanje in nehanje, ni bilo nič žaljivega. Narobe, opazil je njuno radovednost in od takrat kazal nekaj dobrodušno nagajivega v svojem bistvu. Rist je večkrat poskusil, da bi kaj zvedel od Ide, toda ona se je zelo varovala, vsa srečna, da je imela skrivnosti s svojim »medvedom «. Tisti večer, ko je Rist imel sestanek s Haselhuhnom v stari palači, sta se Brede in njegova mlada spremljevalka vrnila pozneje v hotel kakor sicer. Rist je že postajal nervozen, ko sta se naenkrat pokazala v hotelski veži, nekoliko trudna sicer od dolgega izleta, toda vseeno polna šal in klepetanja. Rist ju je pogledal od glave do pete in je zamišljeno povesil svojo dolgo konjsko glavo. Oblečena sta bila nekam turistovsko, vsekakor ne tako, kakor obiskovalci muzejev in koncertnih dvoran. Brede je nosil par čvrstih škornjev iz goveje kože, ki jih je obul čez hlače. Ti škornji so bili visoko gor oškropljeni, sploh so bili takšni, da bi jih o belem dnevu nikdo ne mogel nositi. Napoli ima med vsemi mesti na svetu največ snažilcev čevljev in največ brivcev. Precejšen del prebivalcev živi od tega, da se medsebojno brije in si čevlje snaži. Ce bi se par takšnih Bre-dejevih škornjev o belem dnevu pojavil na korzu, bi spočel pravo pravcato grmeče bobnenje krtač ob skrinje snažilcev, s čemer ti izražajo svoje nezadovoljstvo, če gredo mimo njih z umazanimi čevlji, pa se ne ustavijo. Dalje je nosil Brede turistovsko srajco tako, ki se zgoraj ob vratu zapre z zateznico; bil je videti kakor kak zemljomerec, ki se je vrnil s polja. Tudi Ida je bila praktično, nekam športno oblečena, tako kakor drzna čas-nikarica na kaki ekspediciji. Govorili so o pomladnem soncu v Torre del Greco. Vsi so si bili edini v sodbi, da je strašno. >Vendar sva morala skozenj,« je rekla gospodična Ida in vzdihnila. Toda iz njenih oči je sijala vzhičenega instituta na univerzi svoje četrto predavanje. Predaval bo vseučiliški prof. dr. Rihard Zupančič o temi: tDetrminizem in fizikalna slika sveta*. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi, ki se zani- majo. Vstop prost. Sekcija Pomladka pri Dravskem banovinskem odboru drufitva Rdečega križa se najiskrenejše zahvaljuje za 1000 Din, ki jih ji je poklonil tukajšnji Ro«i tary-klub za izvedbo ferijalnih kolonij. Druitvo «Araša škrinja« priredi 21. t. m. v frančiškanski dvorani predavanje «Naše noše, njih pomen in uporaba. Predava gosp. prof. S. Šantl s številnimi skioptičnimi slikami. — V četrtek, dne 21. t. m. je predavanje za javnost, v petek in soboto pa za šole. Prosvetno društvo Trnovo, uprizori v nedeljo, dne 17. januarja ob 8 zvečer na odru Društvenega doma v Karunovi ulici 14 božično legendo v treh dejanjih •Trije kralji«, spisala Felix Timinermans in Edvard Veterman. — Vabimo vas, da si ogledato to prelepo igro, ki predstavlja boj zlega in dobrega človeka, zmago miline in dobrote nad surovostjo. Propadli Grega, Jurca in Tinač prekosijo vse po svoji grobosti, ko pa začno kolekovati z nabožno pesmijo, jih sreča velika milost — sveta Družina — in žo sc obudi dobrota v njih, vse dajo vbogajme večjim revžem nego so sami. Tako store na sveti večer dobro delo, ki jih zveličujo kar po vrsti. Videli bodete, kako popelje božje dete Jurco na koledovanje — v nebesa. Kako Grega radi svoje kletve trdo služi v hudičevih krempljih in so nazadnje le zveliča. Kako ponese Tinač Marijo po snegu. Kako jih božje dete išče v njihovi bedi in narodi iz falotov božje in dobre ljudi. In še mnogo lepega bodete videli. Zato pridite k premijeri te lepe ljudske igre. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 dopoldne. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih posiai dobite v najboljšem in najcenejiem ilustriranem tedniku .Radio Ljubljana«, ki sečno samo 10 Din TaMMMi Sobota, m. januarja 12 Pložča *a ploSčo, pisana zinns pesmic veselih in godbe za ples. — poročila. — 1* Cos. sporod, obvestila. — n$9cPreWa zu ploščo pisana zmes pe«mic veselih iiCIsufll)#"!« ples. — 14 Vreme. — 18 Za delopust (igra Radijski orkester). — 18.4« Poglod v delavnioo naravoslovca I. (gosp. prof. Miroslav Adležič). — 19 Ca«, vreme, po. ročila, spored, obvestil«. — 19.30 Nacionalna ara: 2ena v ilirskem gibanja (dr. Mira Podvarška ia Zagreba). — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 Današnji svet, prečudni svet za zmote, burke, šport Jo vnet. Pisan večer: Sodelujejo člani rad. igr. družine Jožek in Jožek. Sodelujejo člani radijske igralsko družine Jožek in Jožek, brata Goloba in drugi — tudi ploSče pri tem pisanem vočoru no bodo manjkale — 20.20 «HlS’ea prt eost’ stoji, gor pa nič strehe ni...« Ptean večer o moderni arhitokturi im novih hiSah. Besedilo sestavila Marjan Mehle in En.ka. Vodi gosp. ing. I. Pengov, sodelujejo čliunl rtulijtcke igralsko družine ta Akad. pevski kvintet, vmes plofif«. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.16 Veseli zvokA (Kadiijski orkeetor). Drugi programi Sobota, 76. januarja Belgrad: 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20.00 Pester večer — 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.45 Klavir — ».20 Film — 20.40 Plesni večer — Budimpešta: 19.09 Lisztova klavirska glasba — 20.40 Dunaj - 22.10 Ciganska glasba - 23.10 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 20.40 Dunaj — 22.40 Plesna glasba — Itim-Bari: 21.00 Gluckova opera »Alceste« — Praga: 19.15 VojnSka godba — 19.55 Narodne pesmi — 20.30 halmanova opereta (Pustna vila« — 22.85 Plesna glasba — l'aršava: 19.30 Zabavni koncert — 21.00 Dunaj —. 22.40 Ploščo — Nemške postaje: 20.10 Različni zabavni programi — Strassbourg: 21.30 Delibesov koncert. ne da bi se pri tem pojavile kakšne večje prometne neugodnosti, lahko rečemo, da so novi načrti javnih del, ki jih nameravajo zgraditi v najkrajšem času v Rimu, zelo velikopotezni. S pomočjo teh modernih prometnih sredstev bo tudi mogoče premagati in držati v redu ves naval, ki ga pričakujejo za svetovno razstavo leta 1941. Glavni razstavni prostori bodo namreč ravno ob progi Rim-Ostia ob Tiberi in bo ob njih potekala tudi omenjena štiritima železnica. Modernost podira stari Rim Nova javna dela, posebno pa še podzemska železnica bo največ pripomogla k temu, da se popolnoma urede do-sedaj še ne čisto idealne prometne razmere v Rimu in okolici. Da je Rim tako hitro izgubil svojo pestro sliko starodavnih dragocenosti in važnih zgodovinskih spomenikov, bo marsikdo obžaloval. Toda, treba je kot samo ob sebi umevno poudariti, da mora Rim kot primerno glavno mesto rimskega italijanskega imperija dobiti malo drugačno lice, kakor ga je imelo dosedaj. Dobiti mora — pravijo Italijani — bolj moderno obliko. Treba pa bo pozabiti tudi na tiste težke milijone, ki so jih tujci prinašali leto za letom v starodavno in staroslavno mesto Rim zato, da bi si tam od blizu ogledali spomenike, ki govore o nekdanji rimski zgodovini in slavi. Brez ozira na to mora vse, kar je »zastarelega«, sedaj izginiti iz modernega Rima. Fašistični veljaki kaj radi zatrjujejo, da se je Rim v petnajstih letih fašističnega go- Odposlanec sv. očeta ra veliki katoliški kongres n. pr. lahko izstopili iz tega vlaka na postaji »Piazza Venezia«. Kdor bo hotel, bo lahko še naprej ostal v udobnem železniškem vozu in se peljal za gričem Aventinom do mesta, kjer se bo ta železnica pridružila prog'. po kateri vozi že sedaj brzovlak proti Osli. Ta brzovlak, na katerega eo bili Rimljani pred nekaj leti tako ponosni, sedaj že davno več ne zadovoljuje sodobnih potreb, ki jih ima rimsko velemesto. Zaradi tega bodo pretvorili to progo, po kateri vozi omenjeni brzovlak In na katero bo priključena tudi podzemska železnica, v štiritirno progo. Novi podzemski vlak bo vozil z vsake postaje v kratkem razdobju 2 in pol. minute, po potrebi celo vsako poldrugo minuto. Z vsakim vlakom bo lahko potovalo iz Rima v okolico do tisoč ljudi. Vsako uro bo mogel ta edinstveni podzemski vlak prepeljati iz Rima v pristanišče Ostio do 40.000 oseb. Električni brzovlak proti Castelli Romani bo vozil od začetne postaje na glavnem rimskem kolodvoru. Odtod bo tekla ta železnica deloma podzemsko, deloma ne, mimo lateranske bazilike do Via Appit Nouva, kjer se bo pri kraju Ciampino razcepila na tri veje. Vozovnice bodo vsaj tako poceni, da bo mogel ob nedeljah in praznikih vsak, tudi na.jsiromašnejši Rimljan zapustiti mesto in oditi na daljši izprehod v okolico. Rimski kolodvor - vsak dan 500 vlakov Če upoštevamo tudi to, da nameravajo na novo preurediti tudi glavni rimski kolodvor in ga povečati tako, da bo lahko vsak dan odpravil namesto 350 vlakov kar 500 z najmanj 200.000 potniki, Velikopotezna javna dela v Rimu: Železnica pod večnim mestom Med ona mesta, ki so se zadnja leta silno povečala in ki so dobila tudi velik prirastek na prebivalstvu, spada v prvi vrsti tudi glavno mesto Italije — Rim. To mesto ;ma sedaj že nad 1,200.000 ljudi, in lahko rečemo, da se je število Rimljanov od časa ko je minila svetovna vojna, skoraj po dvojilo. Mesto ni ostalo v svojih starih mejah, pač pa se je razširilo na vse strani tako, da je prejšnja okolica in prejšnje predmestje postalo v današnji dobi pravo velemesto. Kdor je videl Rim pred 20 leti, ta šele more dobiti nek pojem, kako se je v povojni dobi to mesto razširilo. Gotovi deli mesta imajo danes popolnoma drugačno lice. kakor so ga imeli nekoč. Gotove mestne četrti, ki so bile prej skrajno zanemarjene in niso prav nič delale časti »večnemu« mestu, so danes najličneie urejene. Razumljivo je tudi, da je marsikaka starinska zanimivost, zaradi katere ie prihajalo v Rim toliko tujcev, izginila, ker je bilo treba prostora za zgradbe, ki so jih zahtevali najmodernejši Mussolinijevi načrti Vse kaže, da se bo kaj kmalu tudi uresničil Mussolinijev načrt, da postane Rim — „Rim ob morru" Do velike svetovne razstave, ki bo leta 1941 v Rimu, bo tako imenovana »urbs mussoliniana« — Mussolinijevo mesto dobilo tudi svojo podzemsko železnico. Tako se počasi izpolnjuje vroča želja rimskega meščanstva. Zdi se tudi, da se prav v kratkem ne bo pustil Rim več zapostavljati pred nekaterimi manjšimi mesti, kakor je n. pr. glavno špansko mesto Madrid. Podzemska železnica, ki bo tekla pod Mussolinijevim mestom, pa ie le drobec onih načrtov, ki jih je odobril pred kratkim predsednik italijanske vlade Mussolini. Namen te podzemske železnice je, da se doseže čim krajša in čim modernejša zveza z bližnjim morjem in Albanskimi gorami na jugu. Lepote bližnjih »Castelli Romani« s slikovitimi gorami in jezerci do danes niso našle še pravega upoštevanja, to pa ravno zato, ker ni bilo do tja prometnih zvez, kakršnih zahtevajo današnje razmere in današnji ljudje, ki jim je šport in letovi-ščarstvo poslalo skoraj nujna potreba. Te krasne izletne točke so imele prej zaradi tega tako malo obiskovalcev, ker so se morali izletniki voziti tja po veliki vročini, ki ji v poletnih mesecih skoraj at enake. Do leta 1941 pa bo, kakor kaže, vse drugače: Sedanji kolodvor Termini bodo popolnoma prenovili in mnogo povečali Odtod se bodo lahko Rimljani in Rimljanke v nekaj minutah pripeljali po lični podzemeljski železnici do pristanišča Ostia ob izlivu reke Tibere v morje do osvežujoče obalne pokrajine ali pa v bližnje albanske gore proti jugu. Za ta dela ie sedaj namenjenih 210.000 milijonov lir. Ker dela tudi ne bodo kar tako hitro izvršena, oo tudi brezposelnost v prihodnjih letih v Rimu in okolici gotovo precej omiljena, če ne bo morda celo izginila. Vsi načrti pa ne bodo dolgo časa ostali v predalih, ne da bi se jih kdo dotaknil. Že 16. februarja se bodo dela začela. Gotovo bo tudi topot zastavil prvo lopato ali kramp, kakor se to dogaja pri vseh večjih javnih delih v Italiji »prvi italijanski delavec« — Mussolini sam. Proga pod sedmerimi griči Kakšna bo ta podzemska železniška mreža v bližini Rima leta 1941, ko bo v Rimu svetovna razstava? Pri postajališču Termini se bo vlak spustil pod zemlio in bo napravil po^ pod vsemi znamenitimi sedmerimi rimskimi griči od vzhoda proti jugovzhodu. Na tej progi bo šest postaj, seveda podzemskih. Bodoči obiskovalci Rima bodo tako Tak je *ačetek največje ladje sveta: >592«. Ta ladja, ki jo sedaj grade na Angleškem, bo še večja kot znana >Queen Mary«. v Manili na Filipinih, kardinal Dugherty. spodovanja daleč razvil, kakor pa v prejšnjih letih do fašističnega pohoda na Rim. Od katerega Rima, od starega ali od novega morda še tako modernega, bodo imeli Rimljani več, je težko reči. Pa ne samo za Rimljane, tudi za tujce bo najbrž veljalo isto ... Dosedaj neznani polžki Prirodoslovci so že toliko raziskali živalski svet, da se je začelo zdeti skoraj nemogoče, da bi se le komu še posrečilo, odkriti kako novo živalsko vrsto, niti takšno, ki ima dovolj življenjskih pogojev, da bi živela danes, niti ne morda kakšno iz daljnjih geoloških dob, iz katerih pač nimamo drugih točnih podatkov, kakor le okamenine v številnih zemeljskih skladih. Vendar pa se je pred kratkim le posrečilo nemškemu profesorju Robertu Laisu iz Freiburga, da je odkril v podtalni vodi v dolini reke Rena polža, ki ga je imenoval Latetia rhenana. S tem ni odkril samo nove živalske vrste, pač pa tudi dosedaj še neznano življenjsko območje. Novo odkriti polži so majhni, slepi polžki, ki nosijo stožičasto ali cilindrasto stolpičasto hišico Žive v podzemskih apnenčevih razpokah, po katerih teče voda. Znani so iz vzhodnoalpskih po krajin, iz Dalmacije, Bosne in jugovzhodne Male Azije. Polžki žive v podtalni vodi v renski dolini v družbi neke vrste školčnih rakov. Zelo značilno je tudi to, da žive ti polžki pod zemljo v popolni temi med prodom v podzemski vodi, ki so jo smatrali za eno najbolj čistih in čednih pitnih vod, v kateri pa je kljub temu dolga stoletja teklo naprej življenje dosedaj nepoznane živalice latetie.