253- št — 5* leto. poštnina pavšallrana. Posamezne Številke 1 D. V L]ub’]ant, V petek, 3. novembra 1922
. ■ -•	»	________________________________e—aeaato
Narotnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D Letno 180 D
Inozemstvo: Mesečno 30 D Letno 240 D
®8ta#l: eriostolpna mm vrsta *®taat 50 para, večkrat popus
Uredništvo.
Woitova ulica 1/L Telefon 300
Uprava.
Pa*šar„i f	Tel«toB *
0b^'	w.
narok*
Faiistl so prekoračili naio mejo.
iMPERIALISTIČNl CILJI ITALIJANSKIH FAŠISTOV.
Sušak, 2. novembra. (Izv.) Odmevi j hočejo posvečati vso pozornost vpraša
spremembe v italijanski vladi se opažajo predvsem na jugoslovanskih ozemljih, ki jih imajo Italijani še zasedene. Fašisti svečano zatrjujejo, da ne izpuhe iz rok tretje cone v Dalmaciji in da
nju Reke in Sušaka. Včeraj se je jugoslovanski ministrski svet bavil z incidenti, ki so se dogodili na Sušaku, ker so fašisti prekoračili demarkacijsko črto in s tem kršili dogovor.
Po fašistovski revoiuciii.
DEMOBILIZACIJA FAŠISTOV. FAŠISTOVSKI POHOD NA JUŽNO
TIROLSKO.
žajo fašiste iz Rima Po deželi je po nekaterih krajih prišlo do spopadov med
Rim, 2. novembra. (Izv.) Predvčerajšnjim je bil Rim pozorišče manifestacij ta demonstracij fašistov, katerih se je oabralo v Rimu do 60.000. Med patriotskimi svečanostmi so pretepli nekaj komunistov, demolirali tajništvo zveze tanetskih delavcev, na kar so se poklonili grobu neznanega vojaka na kviri-aalu. Končno so se zbrali v sprevod in defllirali mimo kralja, ki je opazoval Sprevod v spremstvu generala Diaza, admirala Tbaona de Revele in generala Citandinia. Posebnih izgredov ni bilo. Pripravljenih je mnogo vlakov, ki odva-
fašisti in komunistu
Rim, 2. novembra. (Izv.) Kakor že poročano so fašisti jeli prodirati v južno Tirolsko. Povodom zadnjega prevrata in mobilizacije so zasedli Brenner. Aretirali so nekatere komunistične poslance. Fašistovska armada se še ne razide, ker meni Mussolini, da mora še obstajati, da vzdrži red v državi. Dne 4. t. m. bodo praznovali fašisti obletnico zmage pri Vittorio Veneto.
Dr. Niniič o miih odnošaiih de Italije
NAŠA POLITIKA NAPRAM ITALIJI BO RESERVIRANA TODA DOSTOJANSTVENA.
seji ministrskega sveta. Omenjal je, da je treba vse vesti, ki se razširjajo glede
Beograd, 2. nov. (Izv.) Včeraj so Posedli ministra zunanjih del dr. Nin-čiča novinarji in ga zaprosili, naj jih Pouči o zunanje-političnem položaju. — Dr. Ninčič jim je drage volje ustregel ta obširno poročal o zadnjih dogodkih t Italiji, o čemer je govoril že v zadnji
tega, premotriti s kritičnega stališča. Jugoslavija hoče nastopati napram Italiji rezervirano in dostojanstveno. Vsekakor pa zasleduje razvoj dogodkov s paznim očesom.
ŠE NOBENEGA OBVESTILA OD NAŠEGA RIMSKEGA POSLANIKA.
Beograd, 2. nov. (Iz v J Minister zunanjih poslov dr. Ninčič še ni prejel nobenega obvestila o avdienci našega poslanika, v Rimu. O razgovoru jugoslovanskega poslanika Antonijeviča in novega ministrskega predsednika Mus-
solinija se ve samo, da se je razgovor vršil. Vesti o tem razgovoru pričakujejo v Beogradu z veliko napetostjo. — Poročil pričakujejo še tekom današnjega dne.
Pred vladne demisijo.
Beograd, 2. nov. (Izv.) Vprašanje Ostavke vlade Je še vedno predmet razgovorov v vseh političnih krogih. Neprestano se vrše posvetovanja posameznih političnih osebnosti in klubov. Predvsem med demokrati in radikalci Pojutrišnjem se bo vršila seja demokratskega kluba, ki se bo bavila z tem vprašanjem. Politični 'krogi smatrajo. da zunanji položaj ni toliko re-
sen, da bi bilo radi njega treba zavleči ostavko vlade. Snoči so demokrati sklepali o razmerju med Svetozarjem Pribičevičem in Ljubo Davidovičem, dalje tudi o krizi v vladi in o nastopanju dr. Lukiniča kot predsednika narodne skupščine, zlasti z ozirom na to. da je dr. Lukinič v svojem položaju tudi svetovalec krone.
Državni prevrat v Turčiji.
SULTAN ODSTAVLJEN. OSMANSKA DRŽAVA SE JE PRETVORILA V TURŠKO REPUBLIKO.
da se Ima pretvoriti osmanska država v turško državo. Narodna skupščina si
Angora, 2. novembra, (Izv.) Narodna skupščina v Angori je sklenila, da se »altan odstavi s prestola, Džefar paša i» Imenovan za generalnega guvernerja v Carigradu in je dobil halogena? takoj odpotuje na svoje mesto. Vlada še 18 imenovala njegovega naslednika, Narodna skupščina je razen tega sklenila,
je pridržala pravo, da imenuje predsednika države brez dinastičnih pravic. To se bo objavilo s posebno proklamacijo na narod, kjer se naznani, da je postala Turška republika,
Prad eriientsko konferenco.
ANGORSKA VLADA PROTESTIRA PROTI UDELEŽBI CARIGRAJ SRE VLADE NA KONFERENCL — EVROPA DESINTERESIRANA NA TURŠKIH NOTRANJIH SPORIH.
Pariz, 2. novembra, (Izv.) Angorska
vlada Je postala zaveznikom noto ,v kateri protestira, da je bila carigrajska vlada pozvana na konferenco v Lausan-«e„ Politični krogi menijo, da je angorska vlada s to noto pristala nato, da
mim Turkom, naj se medseboj sporazumejo. Komentirajoč to noto pišejo pariški listi, da se najhujše težkoče pojavijo na konferenci sami. »Matin« predlaga, naj se s Turki najprej sklene začasen dogovor, o vprašanju morskih
Se udeleži omenjene konference. Kar se j ožin in ostalih važnih točkah pa naj se dČe poziva carigrajske vlade h konfe- sklepa šele pozneje, ko bo ozračje rair-tenci, se misli, da je treba prepustiti sa- I nejše.
Francosko angleški sporazum v orijentskem vprašanju.
ANTANTA PROTI TURŠKI MOBILIZACIJI V TRAKU1 IN CARIGRADU. — ANGLEŠKA DELEGACIJA IMA DOLOČEN PROGRAM, - ANGLIJA BI RADA ClMPREJE UMAKNILA SVOJE CETE IZ DARDANEL. - NOV KURZ FRANCOSKE POLITIKE.
ostrejšo politiko proti hnperijalističniin zahtevam angorske vlade. Prišlo je si-
KRALJ ALEKSANDER JE PREHLAJEN Beograd, 2. novembra. (Izv.) Po nasvetu zdravnika kralj Aleksander ne sme zapustiti dvora nekaj dnL
SODELOVANJE CSR IN JUGOSLAVIJE NA DENARNEM TRGU.
Praga, 1. nov. (Izv.) Pogajanjem v Marjanskih Lažnih, ki so bila bolj političnega značaja, so sledila pogajanja, ki imajo namen dovesti do valutarne skupnosti med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogajanja, ki so se vršila med češkoslovaškim finančnim ministrom RaŠinom in jugoslovanskim ministrom financ dr. Kumanudijem, oziroma med zastopnikoma češkoslovaškega bančnega urada in generalnim ravnateljem Narodne banke dr. Novakovičem so popolnoma uspela. Bančni urad češkoslovaške republike prevzame skrb za regulacijo kurza dinarja, jugoslovanska Narodna banka pa bo skrbela za stabilizacijo češkoslovaške krone v balkanskih državah.
ŠPANSKI PRESTOLONASLEDNIK V BEOGRADU.
Beograd, 2. nov. (Izv.) Na svojem potovanju sta se ustavila španski prestolonaslednik Alfonz in španska infan-tinja v Beogradu, kjer so ju sprejeli kraljica Marija ter kraljeviča Pavle in Arzen. Gosta ostaneta nekaj dni v Beogradu.
POLITIČNI STIKI MED JUGOSLAVIJO IN GRŠKO.
Beograd, 2. novembra. (Izv.) Napovedani sestanek reed jugoslovanskim ministrom zunannh poslov dr. Ninčičem in grškim ministrom za zunanje zadeve Politisom še ni gotov. Politični položaj je nanesel, da je dr. Ninčiču zelo otež-kočeno zapustiti Beograd. Vendar pa poseti Politis dr. Ninčiča v Beogradu, ako medtem ne pride v Beograd Veni-zelos, ki se nahaja z grško vlado v tesnih stikih glede akciie grške vlade na konferenci v Lausanne. Vrše se pogajanja o skupnem nastopu Jugoslavije in Grške.
NAŠI PARLAMENTARCI SO SE VRNILI IZ PRAGE.
Beograd, 2. novembra. (Izv.) Davi so dospeli iz Prage naši parlamentarci, z njimi tudi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Finančni minister dr. Kumanudi, njegov pomočnik Plavšič in ravnatelj Narodne banke Novakovič so ostali v Pragi, da se pogajajo o ureditvi finančnega razmerja med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Razen imenovanih sta ostala v Pragi tudi ministra Omerovič in Miladinovič.
SPREMEMBA PRAVCU RUSKE ZUNANJE POLITIKE.
London, 2. novembra. (Izv.) Takoj, ko je Ljenin okreva k je pričel z ureditvijo zunanje politike Rusije, predvsem da ji odkaže nove smernice. Začel je takoj pri Poljski, kjer se mu je posrečilo medseboine odnošaie znatno zboljšati. Uspešno je bilo tudi njegovo delo glede političnih odnošajev napram vzhodu, japonska armada izpraznuje zadnja ozemlja v daljnem vzhodu, ki jih je imela še zasedena. Ne ve se še gotovo, v kakem razmerju se nahaja sovictska Rusija napram kemalistom. Kolikor se da doslej sklepati, Rusija ni sovražna angorski vladi. Dočim ie bila Rusija doslej orientirana v svoji zunanji politiki napram Nemčiji, je zadnje čase opažati, d ase nagiblje proti Franciji
REZULTATI ŠVICARSKIH SKUPŠČINSKIH VOLITEV.
Bern. 2. nov. (Izv.) Končnoveljavni rezultati volitev v švicarski narodni svet so nastopni: 89 radikalcev. 44 konservativcev, 43 socijalistov, 35 poljedelcev, 10 svobodomiselnih demokratov, 5 socijalističnih disidentov in pa 2 komunista.
Za ali proti Uubliani.
Z zakonom o razdelitvi države na oblasti }e nastalo tudi vprašanje deljene ali nedeljene Slovence. Od takrat naprej se je o tem vprašanju mnogo pisalo In še več govorilo In stvar je danes tako daleč razčiščena. da ni nobenega dvoma več, da bo za naš narodni razvoj edino pravilno In potemtakem tudi za državo edino koristno, če ostane Slovenila nerazdeljena.
Na] naštejemo samo nekaj vzrokov, ki govore za nedeljivo Slovenijo.
Predvsem prihaja v poštev nacijonalnl moment napram našim zasužnjenim bratom na Primorskem In Koroškem. Popolnoma jasno Je, da bodo gledali tl naši nesrečni sorojakl popolnoma drugače na ujedlnjeno In enotno Slovenijo, kot pa bi gledali na kranjsko in štajersko oblast. To so zapo-padli že koroški Nemci, ki ob času koroškega plebiscita niso morda agitirali proti Slovencem, temveč so gonili lz Koroške »dle verfluctaten Krainer,..
Cele generacije slovenskega rodu so stremele za ujedlnjeno Slovenijo kot svojim najvlšjlm Idealom, ker so vedele, da se bo slovenski narod razvijal lahko v vseh svojih zmožnostih le tedaj, če bo kulturno enoten, če bo tvoril eno kulturno edinko, ki bo tudi na zunaj Izražena z enim središčem ln eno enotno upravo. Te sanje — saj hrepenenje ne moremo imenovati drugače kot sanje — so se s prevratom uresničile !n dobDl smo narodno vlado za Slovenijo. — Takrat ni prišlo nikomur niti na misel, da bi po stoletjih koma! njedinjeno Slovenijo po avstrijskem vzorcu zopet delil na Kranjsko ln Štajerska.
Toda prišlo je tudi do tega. Centralistični režim, ki hoče Imeti niti Iz cele države v rokah Beograda, je odločil, da razdeli državo na posamezne oblasti, ne oziraje se na krajevne kulturne, narodne, soc!-Jalne in geografske razmere. Krivdo za to nosi predvsem jugoslovanska demokratska stranka, ker radikalni stranki, kot je to sama ponovno Izjavila, ni prav ničesar ležečega na tem, kako da Je država razdeljena na oblasti. Posebno glede razdelitve Slovenije na dve oblasti nosi vso krivda demokratska stranka, ki je mislila, da bo S to
razdelitvijo napravila dober korak napni na svojem potu, katerega clli je brezpogojna uklonitev vseh Slovencev pod centralisti Čut jarem.	^
Danes prireja dr. Kukovec, šei demokratske stranke za slovensko »pokrajino«, po Štajerskem shode, kjer apelira na lokalni patriotizem ln obdelava Ljubljano, kjer ln kakor more. Govori o gospodarski nujnosti dveb oblasti, dasi vsak gospodar ve, da ta nujnost ni dana — toda niti z besedico ne omeni velike važnosti Slovenstva, ki more imeti svoj žlvljenskl center edino v Ljubljani. Slovenci smo premajhen narod, da bi v narodnostnem, kulturnem in socljalnem življenju vstvarjall in vzdržavali dva centra, ko smo imeli ln še imamo z enim toliko težav, da jih komaj zmagujemo.
V slučaju, da bi zmagalo centralistično stališče sedanjega režima, potem bi padla Ljubljana na mesto navadnega provlncijai* nega mesta, kot ga Ima danes na primer Kranj, Radovljica ali Novomesto, Maribor bi se pa preko tega značaja sploh nikdar ae dvignil. Slovenstvo kot tako pa bi izgubilo svojo prestolleo, svojo reprezentanco, svoje kulturno središče ln današnji centralisti M nadaljevali delo, katerega so pričeli ~ Nemci.
Potrebno je, da spomnimo našo javnosf na to vprašanje sedaj, ko stojimo pred ljubljanskimi občinskimi voIItvamL Ljubljanske prebivalstvo se mora zavedati, da pri tek volitvah ne bo glasovalo samo o tem, kdo da bo gospodaril prihodnja leta na ljubljanskem magistratu, temveč da bo glasovalo tudi o tem, kako mesto da bo zavzemala Ljubljana v naši državi. Kdor je za ugled ljubljanskega mesta, ta gotovo ne bo dal svojega glasu demokratski stranki, Idf je dosedaj storila vse, da v svojem strankarskem interesu kar aajbolj poniža mesi-Ljubljano.
Ne dvomimo, da bo Ljubljana tudi v tem oziru ostala zvesta sama sebi, Slovenstvu in državi ln da bo v korist vseh treb glasovala odločno za to, da ostane Ljubljana prestoHca edinstvene Slovenije bi pa kulturno središče vsega Slovenstva.
Dinar in češkoslovaška krona.
London, 2 novembra. (Izv.) Razgovori, ki Sta jih imela francoski poslanik ta lord Courzon, so se zaključili povolj-,Sklenil a sta, da se nikakor ne sme tavetti turška mobilizacija v Trakifi in Carigradu. Vrhovnim antantnim komisarjem je naročeno, da sporoče ta sklep ^bJtorski vladi. Na podlagi listin se je dognalo, da je Turčija poslala svoje Agente v Carigrad In Trakljo z naroči-tam, da zbero 30.000 vojakov.
Rariz, 2. nov (Izv.) Z bližnjega vžbod» prihajajo vesti, da so se Fran-**** flato oeavražOL kar so zaSdi z
cer do premirja s kemalisti, kakor pa stoje stvari sedaj, ni verjetno, da bi se Turki premirja držali. V Carigradu, v Mudaniji in po drugih krajih prireja prebivalstvo demonstracije proti Francozom. Bati se je, da nastopi Turčija na orientski konferenci v Lausanne s popolnoma novimi, zelo pretiranimi zahtevami, ki utegnejo politični položaj na vzhodu bistveno predrugačiti.
London, 2. novembra. (Izv.) Kakor 9at dcenava Pride angleška dalesaciia p«
Borzna poročila.
Curih, 2. novembra. Berlin 0.12, Holandija 215. New York 550, London 24.55, Pariz 38.90, Milan 23, Praga 17.45, Budimpešta 022, Bukarešta 3.45, Zagreb 2.20, Sofija 3.75, Varšava 0.032, Dunaj 0.0071, avstrijske krone 0.0077.
Zagreb, 2. novembra. Valute: ameriški dolarji 60. bolgarski levi 29, madžarske krone 225, angleški funti 267.50, češkoslovaške krone 197.50.
Praga. 2. nov. (Izv.) Jugoslovanski finančni minister dr. Kumanudi je izjavil v razgovoru s poročevalcem praške »Tribune«:	Gospodarsko	sodelovanje
med obema državama zavisi od gospodarske pogodbe, ki se sklene. Današnja pogodba je popolnoma provizome-ga značaja in pomenja le nekak »modus' vivendi«. Ta provizorij je nujno potrebno zamenjati z detajlno konvencijo in s tarifnimi določbami. V tej konvenciji morajo biti popolnoma rešena vprašanja Z ozirom na to, da je češkoslovaška republika industrijska, a kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev poljedelska država, tako da bi bila med obema državama mogoča , Izmenjava blaga. — Trdno upam, da se predpriprave za to pogodbo začno čimpreje, ker Imata obe državi eminentne interese na tem, da se regulacija gospodarskih odnošajev postavi na trdno podlago, kakor to zahteva bodočnost tesnega sodelovanja. To je danes otežkočeno radi velike razlike tečaja dinarja in krone in Je zato rešitev valutnega vprašanja najvažnejši problem vseh teh vprašani V tem oziru se more najti dosti skupnih točk, da se doseže stalno razmerje med Češkoslovaško krono in dinarjem. V tem okvirju pa ima češkoslovaška republika najlepšo perspektivo za razpečavanje svojih izdelkov v naši državi.
Na vprašanje ali sem za deflacijsko politiko, je lahko odgovoriti. Vsak finančni minister Je zanjo, ker inflacija ne pomenja samo zvišanja obtoka bankovcev, temveč vpliva tudi na proračun, ker
zvišuje cene, a povišanju cen sledi ne« ravnovesje v proračunu. Naša država, ima 13 milijonov prebivalce’/, a v obtoku je v celem 5 milijard bankovcev; od teh je del krit s kovinastim denarjem, del pa z državno imovino. Ne more se govoriti o inflaciji tam, kjer je obtok bankovcev tak, da se pojavlja potreba po nevezanem denarju, po plačilnih sredstvih. To pa zato, ker je del imenovane vsote izključen iz prometa, to je del (okoli 2 milijard dinarjev), katero so kmetje pospravili po skrinjah. Ti zakladi pomenjajo težkoče v prometu, ker je na ta način prišlo do pomanjkanja plačilnih sredstev. V državi Srbov, Hrvatov in Slovencev so bili dosedaj v veljavi prejšnji davčni sistemi raznih dežel: srbski, ogrski, bosanski \n avstrijski, kar je davčno vprašanje neizmerno komplicirano. Vsled tega je naša vlada smatrala za svojo prvo dolžnost izdelati splošni zakonski predlog o direktnih davkih, ki je že bil predložen narodni skupščini in se ravnokar o njem razpravlja v finančnem odboru. Zakonski predlog meri k temu, da naj posestniki zemlje, kateri so dosedaj plačevali samo malenkostni davek enotno obdavčijo po doblčkanosnosti zemlje.
Češkoslovaški kapital se je že udeležil na dveh produkcijskih strokah: na sladkornih tovarnah in na pivovarnah. Pričakujem, da se bo vaš kapital udeleževal tudi nadalje na jugoslovanskem gospodarstvu in da pride med našimi in vašimi bankami kmalu do sporazuma in odprtega kredita.
konferenco v Lausanni z že določenim programom. Bonar Law in ministri njegovega kabineta žele, da se čimprej najde rešitev, ki bi zadovoljila vse stranke, ker je angleški vladi na tem, da čimpreje umakne svoje čete z Dar-daatf
Položaj
Trst, 1. novembra.
Mesto je zopet zavzelo skoro običajno lice. Po ulicah bandajo skupine fašistov s čeladami na glavl *er oboroženi z gorjačami. Pred fašistovskimi
sedeži so razpostavljene straže s puškami in nasajenimi bajoneti. Na vse strani dirjajo fašistovski kamioni ter prenašajo povelja ln odredbe. Kamione jim je dala na razpolago vojaška uprava.
Komunistično glasilo »II Lavoratore« je fašistovska oblast ustavila in danes
v Trstu.
ni več izšlo. Danes je izšla »Edinost* v navadni obliki.
Delavstvo ie odšlo na delo in nikjer ni prišlo do incidenta.
Poslanec Giunta je prevzel nadorne-stovanje general, inšpekt. IV. cone (Jul. Beneč.), Qiuratija, ki je bil poklican od fašistovskega centralnega odbora v Rim. (Fašisti s.o bili razdelili dežele na cone!)
Fašisti so zapustili glavno pesto, ki so jo bili te dni zasedli. Tramvaji in Železnice vozijo redno.
„juuu5l,avija~ 3. novem d ra ivzv.
itev. 253.
Konec farse.
Trsi I. novembra
Revoluotfa Je pri kraju. Velikanski fevoucionarni krik in vik se je polegel, pohod na glavno mesto Rim se je sprevrgel v zadnjem trenutku v nacionalistično in patriotično manifestacijo.
Fašistovski voditelji so svojčas trdi* 8* da bo morala italijanska vlada absorbirati fašistovsko idejo, ali pa bo fašistovska ideja absorbirala vlado. Zgodilo se je poslednje. Vlada je popustila, pustila je fašizmu prosto pot, sama nezmožna za življenje je pognala fašiste preračunano v peč po kostanj. Fašisti so si v svoji navdušenosti pože- i leli vlade in želja se jim je uresničila bolje, nego so si sami mislili.
Brez truda, brez žrtev, brez pohoda •na Rim so dosegli, da je podala vlada demisijo in da je Salandra odklonil sestavo Vlade. Zaradi lepšega Je hotela vlada pred ostavko proglasiti obsedno stanje, a kralj sam baje ni hotel podpisati proglasa. Poklican je bil Mussolini sam h kralju, ki mu je poveril sestavo vlade, kar se je Mussoliniju posrečilo takorekoč v petih minutah. Kako bi se ne. Saj jc imel Musolini listo nove vlade v Žepu Še preden je bil poklican h kralju. In da bo poklican, je vedel, zakaj komedija se je študirala pridno in je imela že dosti vaj. Ni čuda tedaj, da je bila igrana gladko in je Žela povsod mnogo aplavzov!
Ko je bila proglašena nova vlada pod Mussolinijevim predsedstvom, ki si Je pridržal poleg tega tudi ministrstvo za notranje in zunanje zadeve, je tisti gromoviti pohod na Rim obtičal In ni vedel kam. Ali da bo farsa imela dobro sklepno poanto, se je pohod razvil v patriotično manifestacijo. Danes zjutraj so dobil« fašlstovske kolone, ki so kora* kale (v brzovlakih!!) proti Rimu, povelje, da ukorakajo v glavno mesto ter ... ter da se poklonijo neznanemu padlemu vojaku in se nato podajo pred kvirinal, da... da priredijo ovacij« kralju ter se mu poklonijo.
Tako se zaključuje poslednja slika dobro naštudirane in s pomočjo vlade dobro iriscenlrane farse.
In sedaj? Treba je razdeliti inkasol To se pravi — razdeljevala se bodo korita In koritca. Vsa ta mnogoštevilna fašistovska množica bo zahtevala za svoje delo tudi svf>je plačilo. Kdo bi pretepal, zažigal ir moril brezplačno?! Kdo bi si črnil vesi brez odškodnine? Res je, da je bila ta vest že prej dovolj črna, zakaj nikdar še niso imeli fašisti
čiste vesti, vedno so nekaj riskirali. Ce drugo ne, so si naprtili na rame nešteto osebnih sovraštev s strani socialistov, komunistov, tirolskih Nemcev, popola-rov in drugih izmed proletariata.
In sedaj pridejo po plačilo! Ali bo dovolj korit za vse? Dvomim, zakaj mnogo, mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. Nekaj Jih bodo pač potisnili k jaslim, zato bodo pa drugi odgnani od njih, ki bodo proklii jali fašizem in ruvali proti njemu. In vsi tisti fašisti, ki ostanejo brez nagrade, postanejo — komunisti, največji sovražniki fašizma. Da bi ostali vsi fašisti še nadalje v svojih organizacijah, v svojih sedežih, plače-vani za brezdelje, to je menda izključeno. Sedaj so fašlstovske čete nepotrebne in jih bo treba pač kako odpraviti.
Brez velikih naporov, biez krvi so fašisti dosegli, kar sc- hoteli — dobili so v reke vlado in oni imajo sedaj v obisti krmilo in vajeti italijanske države.
Prejšnja vlada jim je seveda šla pri razvoju na roko, zakaj sama je bila gnila, brez življenja, brez smernic za bodočnost. Zato je morala — hočeš, nočeš — moraš kapitulirati pred žilavim fašizmom, ki je svečano obljubljal vse-kdar in vsepovsod temeljito preustroji-tev države, ki životari in prhni, ki je napovedoval »očiščenje in pomlajenje« in prožil nove, vabljive politične smernice, ki brezdvomno prinesejo državi ugled, zaupanje Iti koristi.
Ako se posreči fašistovski vladi dvigniti državo gosrcdarsko in usmeriti koristonosno zunanjo politiko — to pokaže bodočnost. Mussolini je dejal, da bo njegova prva skrb — narodna ekonomija, kredit v tujini in smotrena zunanja politika.
Kljub vseh slabih strani, ki Jih Imajo fašisti, nam morajo, ako hočemo biti objektivni, vendar imponlrati. Imponi-rati nam mora njih srčnost in njih žlla-vost, s katero so v kratkem, komaj dveletnem roku potegnili vse za seboj, pridobili zaupanje in simpatije pri državnikih In vojski ter prišli končno do oblasti v državi.
V	parlamentu so imeli doslej komaj 30 poslancev, in še ti so bili izvoljeni kompromisno. Ta majhna skupina je sedaj vodilni faktor Italije.
S tem so dokazali, koliko lahko doseže še tako majhna pulitična skup!na, ako je delavna, smotrena in idealna. Fašisti so dokazali, da sc ljudje dejanja, in to nam mora impotirati.
Politične vesti.
Občinske volitve v Ljubljani.
Politične skupine in Narodno socialistična stranka, ki nastopijo pri obč. volitvah v Ljubljani kot »Jugoslovanska zajednica« sklicujejo že sestanke zaupnikov. Vsi sestanki so izredno številno obiskani. Program »Jugoslovanska zajednica« sprejema ogromna večina ljubljanskega volilstva z velikim zanimanjem. Ze danes je gotovo, da ddbi »Jugoslovanska zajednica« absolutno večino. Prva najmočnejša politična grupa, ki stoji nasproti »Jugoslovanki zajednici« Je klerikalna lista »delavnega ljudstva«. Klerikalna lista Je bila razglašena z velikim pompom. Vendar se prvi pompjozni pojavi klerikalne liste uničujejo ob razumnem premotrl-vanju politične situacije ravno tistega delavnega ljudstva na katerega so hoteli apelirati klerikalci. Poleg tega vse uvidcva pravi namen klerikalcev, ki je ta, da si hočejo s slepomišenjem in s
povdarkom socialnih gesel osvojiti Ljubljano v eksploatacijo za svoje strankarske ln kulturnobojne namene. JDS omejuje svoje udejstvovanje v obč. volilnem boju na dovtipe in neredne polemike v »Jutru«. Sestankov JDS še ne sklicuje in se zaenkrat zanima le za — stave, kdo bo dobil pri volitvah največ glasov. Glavni del pristašev je zapustil JDS in se je priključil »Jugoslovanski zajednici«. Vsak uspeh JDS pri volitvah je izključen. Kolikor glasov bo' JDS dobila, bodo oddani le v okrepitev klerikalne liste. Lista oficielne socialne demokracije bo pritegnila vse tiste socialne demokrate, ki pod nobenim pogojem nočejo voliti klerikalce. Socialno demokratično listo bodo volili tako pristaši Bernotove, kot bivše Peričeve grupe. Klerikalni kandidat, socijalnl demokrat dr. Perič je vedno bolj osamljen In ga zapuščajo njegovi dosedanji najboljši sodelavci. Tako n. pr. kandidirajo ofi-
cielnl soc. demokrati tudi dosedanle or-ganizirance v dr. Peričevi organizaciji
Klerikalno - JDS zveza.
»Jutro« se razburja, ker smo kon-statirali, da JDS in njeno glasilo Podpirata pri obč. volitvah v Ljubljani -klerikalce. Da je naša trditev pravilna, to je ponovno dokazal »Slovenec«., ki ponatiskuje »Jutrove« bojne članke proti napredni »Jugoslovanski zajednici«, ki bo edina onemogočila klerikalcem prestolovanje na ljubljanskem magistratu. Par nobiles fratres!
Izjava.
»Slov. Narod« priobčuje: Ker sem že delj čas bolehen in ne zasledujem pazno dnevnih političnih dogodkov, sem na povabilo »Jugoslovenske demokratske stranke«, na katerem jc bil podpisan g. dr. Puc, šel na zaupni sestanek v »Kazii.o«, Bil sem pač mnenja, da me vabi na sestanek stara narodno-napred-na stranka. Stopivšl v dvorano, sem zagledal več starih nekdanjih dr. Tavčarjevih prijateljev, zato sem bil uverjen, da velja v stranki še vedno stari dr. Tavčarjev koncept. Na sestanku so me določili za namestnika na kandidatski listi. Sprejel sem kandidaturo, ker sem bil v 2moti, da gre za staro dr. Tav-čarejvo stranko. Pozneje pa sem izvedel, da je bil ta sestanek sklican od mladinske skupine. Ker sem bil že od mladih let vedno pri narodno-napredni stranki in zvest pristaš dr. Ivana Tavčarja, ne maram brez vzroka zapustiti njegove zastave ter izavljam, da od*
stopam od mladlnov, se odpovedujem
kandidaturi na njihovi listi, in pristopam k »Jugoslovanski zajednici«, kateri se je pridružil tudi naš velespoštovani voditelj dr. Ivan Tavčar, naš, za Ljubljano tako zasluženi bivši župan. Alojzij Rus, gostilničar v Ljubljani. — To je že drugi slučaj, da se odpoveduje ugleden volilec kandidaturi na mladinski listi. Prvi se je odpovedal g. dr. Tone Šaplja, katerega so mladini uvrstili med kandidate brez njegovega pristanka in brez njegove vednosti. Prepričani smo, da bo temu zgledu sledilo še več drugih.
»Jutro«, »Nova Pravda« in gostilničarji.
»Jutro« hujska gostilničarje proti »Jugoslovanski zajednici«, češ, da so narodni socijalisti kot član bivše večine v ljubljanskem občinskem svetu gjaso-vali za občinski davek — ki pride v prid mestnim občinskim revežem — na po* nočno obiskovanje javnih lokalov. Mimogrede povedano, ta davek ne zadeli,; gostilničarjev, temveč nočne obiskoval* ce in je tako malenkosten, da nikogar ne preobremenjuje. Gre torej le za de-magoško hujskanj’ proti »Jugoslovanski zajednici« in glasilu narodne soci-jalistične stranke »Novi Pravdi«, ki se je slučajno raznašala po istih raznašal-cili kot »Slovenski Narod«, kot včasih »Jutro« raznašajo isti raznašalci kakor »Slovenca«. Izvajati iz tega kake politične konsekvence je ali bedarija ali pa volilna demagogija!
Gospodarstvo.
Gospodarska kriza v Avstriji
V	gospodarstvu Nemške Avstrije opažamo že par tednov pojave, ki so precej slični onim, ki jih je bilo opažati ob pričetku gospodarske krize na češkem. Avstrijska krona se je na zuna* njih borzah nekoliko ustalila ter so nekatere tuje valute v primeri * njo nekoliko padle. Splošno prevladuje mnenje, da je to pričetek ureditve gospodarskih razmer v Avstriji. Predno pa bo došlo do te ureditve, bo morala Avstrija prestati težko gospodarsko krizo, kakršno prestaja sedaj Češka.
Učinki delne stabilizacije avstrijske krone so postali že precej občutljivi. Prebivalstvo je prenehalo z vsakršnim nepotrebnim nakupovanjem, v nadi, da bo imela stabilizacija in porast krone za posledico znižanje cen. Vsled tesa se že pojavlja na avstrijskih tržiščih nekako mrtvl'0. To stagnacijo pa poveličuje in jo bo št* poostrilo neko drugo dejstvo, to je padec nemške marke.
Tečaj nemške marke je bil že od nekdaj v veliki mer. merodajen za avstrijsko krono Ker je vrednost nemške marke do predkratkem precej nad-kriljevala vrednost avstrijske krone, je Avstrija lahko konkurirala z nemško industrijo in trgovino Vsled silnega padca nemške marke v zadnjem Času se je položaj Avstrije nasproti Nemčiji zelo poslabšal. Na avstrijsko veliko industrijo porast krone sicer ne bi mogel I vplivati škodljivo, ker vsa ta industrija že dolgo računa v zlatih kronah ali pa v kaki drugi stabilni valuti. Ker pa se je vsled padca marke konkurenčni boj med Nemčijo ln Avstrijo v veliki meri poostril, bodo morali avstrijski Industrij* ci sčasoma znižati cene svojim proizvodom. Pr! tem bodo imeli seveda velike težkoče, ker se bo delavstvo z vsemi silami upiralo znižanju plač. Ako pa se te, ki so danes v Nemški Avstriji zelo velike, ne bodo prilagodile povečani vrednosti krone, bo izgubila avstrijska
industrija vsakoršno konkurenčno možnost z Nemčijo. To tembolj, ker marka še vedno pada, vrednost krone pa ostaja ista.
Vse kaže, da bo nastopila v gospodarstvu Nemške Avstrije kriza precej težke narave. Kakor hitro pa se posreči Avstriji to krizo premagati, se bo pričelo njeno gospodarstvo normalno razvijati ter bo polagoma prišlo zopet v urejene razmere.
+ Dobava železniških pragov In pa
gradbenega hrastovega lesa. Ministrstvo saobračaja v Beogradu razpisuje na dan 10. nov. t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 1,293.500 komadov hrastovih pragov (od teh ena tretjina bukovih) in na dan 11. nov. t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 8,747.006 m3 hrastovega specialnega stavbnega lesa za skretnice in mostove. Pogoje in specifikacije vseh dimenzij dobe interesenti pri ministrstvu saobračaja (ekonomsko odelenje) v Beogradu na vpogled.
+ Dobava vodovodnih cevi. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 10. nov. 1.1. ob 11. uri dopoldne pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 4.000 metrov Železnih cevi. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
4- Dobava ovsa. Dne 11. nov. t. 1. ob 10. uri dopoldne se bodo sklenile v Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe za dobavo 650.000 kg ovsa. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtne zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Uklnjenje odborov za devize In valute. Odbor za devize ln valute pri podružnici Narodne banke v Ljubljani je prejel na predstavko objavljeno v našem časopisju glede ukinitve odborov radi zlorab, od pomočnika finančnega ministra g. Dušana Plavšiča to-le
Jenufa. (Njena pastorka.)
(K premieri v ljubljanski operi.)
Dva dneva mojega bivanja v zlati Pragi mi posebno ostaneta nepozabna za vedno: dan 30. maja 1916, ko je češki narod praznoval petdesetletnico svoje ljubljenke, Prodane neveste, tisti večer, na katerem je Narodno gledališče odmevalo nepojmnega navdušenja in dan, katerega so v istem gledališču prvič peli in igrali redigirano, že leta 190S zloženo opero moravskega skladatelja Leoša Janačka »Njene pastorke«. Spominjam se dobro, da Je bil priča naravnost senzacijonelnemu uspehu dela sivolasi skladatelj sam, katerega je oduševljeno občinstvo po vsakem dejanju ponovno klicalo pred zastor in mu je prirejalo gromke ovacije. Še v sanjah mi takrat ni prišlo na misel, da bom to izredno zanimivo novost češke operne literature kedaj poslušal v ljubljanski operi v kateri se je ba§ v tistem času še šopiril kinematograf, ln vendar! Obljubljali so nam Jenufo že več let, nazadnje smo jo vendar pričakali. Brez strahu trdim, Pričakali tako, da dela čast vodstvu gledališča in vsem sodelujočim.
Pa predno o predstavi, par besed o delu samem. Smetana je postavil vogelni kamen češki operni tvorbi. Za njim s« *e	operi	Dvofak, če-
tudi z manjšim uspehom kot Smetana, ker Dvorak je bil pretežno simfonik in manj dramatik. Kot tretji jima je sledil na polje operne glasbe Zdenko Fibich, čigar krasna gledališka dela (na primer Hedy, Mesinska nevesta) so nam Slovencem popolnoma neznana. Smetana se je deloma opiral na Wagnerjev čredo: uvedel je v svoja dela glavni (vodilni) motiv, ki se je oglašal skozi vso opero, ter je dajal celi glasbeni stavbi enotnost, je služil karakterizaciji posameznih oseb in je v svojih različnih va-rijacijah uveljavil bogato glasbeno Izražanje. Jasno pa je bilo Smetani, da deklamacija dela glasbo. Sledil je tedaj češki deklamaciji. Na podlagi te je izvedel Immanentno melodijo, ki ima poseben, specifično češki značaj. Nadaljeval je — četudi popolnoma drugače — Janaček. Ta je zavrgel Wagnerjeva načela, načela modernih glasbenih dram in šel popolnoma svojo individualno pot. Obrnil je vso svojo pozornost na melodičnost moravske ljudske govorice in je na podlagi te komponiral opero, katere melodije so pravzaprav ljudska govorica, v nji pa izraženo čuvstvo-vanje posameznih nastopajočih oseb. Njegov slog je ravno nasproten Smetanovemu in upal bi sl trditi, da je docela umljiv le doma. Ritma moravske govorice v slovenski jezik prenesti ne moremo, kar se Je pri predstavi razločno opažalo. Janačkov orkester ima v »Je-nufi« podrejeno vlogo: ilustrira. Je pa Janičei mojster malih, pa tem bolj u-
činkovitih glasbenih domislekov in je v tem oziru nemalo podoben Pucciniju. Da tudi po delni zaslugi realistične vsebine in po posebnem glasbenem slogu »Jenufa« poslušalca frapira in ga prevzame, je tedaj popolnoma razumljivo. Tembolj Če je zasedba vlog posrečena, delo z ljubeznijo in natančnostjo naštudirano. In reči moram, da Je naša »Jenufa« dosegla kolosalen uspeh, kakor-šnih v operi pomnim prav malo. Ne samo zunajen — slavnostno razpoloženje povodom češke obletnice osvoboditve češkega naroda —» marveč tudi notrajen, umetniški.
Delu je kumoval Matačič, ognjevit in sila temperamenten mlad dirigent, ki je vodil ves glasbeni aparat z globokim umevanjem zlasti kočljivih ritmičnih posebnosti nasičeno partituro. Matačič je umetnik, kateremu uprava brez najmanjše skrbi poveri v rešitev najtežje probleme. Pa tudi pri metu simfoničnega orkestra si ga iskreno želimo! Med solisti je odnesla prvenstvo večera g. Vilma de Thieryieva, ki je v vlogi cerkovnice postavila na oder do malenkosti izklesan tip ponosne in obupane ženske. Prvovrstna kreacija! V pevskem oziru jc izredno naporno vlogo absolvirala briljantno. T ežko bi bilo dobiti za vlogo cerkovnice bol;šo inter-pretinjo. Najlepše Čestitke! Takoj za njo naj pohvalno omenim g. Lewandovsko, ki se je naslovni vlogi simpatično uveljavila. Njen glas ni žal ta večer zvenel kot običajno. Gg, Šimenc ln Sowilski
sta mi bila zelo všeč. Oba sta v igri in petju prav dobra. G. Šimencu se kar čudim. G. Zupanu podobne vloge kot je rihtar pristojajo. Samo v igri ne sme biti preenoličen. Rihtar ni Malina! V petju pa očiten napredek. In še g. Cve-jič ni bil tako slab kot drugače. V ostalih manjših vlogah so pokazali ambicijo in dobro voljo ga. Erklavčeva (rihta-rica), ga. Matačičeva (Karolka), ga. Smolenskaja (pastarica), gdčna Korenjakova (Barena). Prav srčkan pastirček Jano je bila g. Ribičeva, ki svoje vloge že kar lepo igra in še boljše poje.
—	Zbor je svoj težak part odpel dokaj sigurno, orkester pa je svojo naporno nalogo rešil prav častno.
Lepa oprema opere (delo g. Skruž-nyja) in krasne moravske narodne noše (delo g. Dobryja) zoslužijo posebno pohvalo. Režiral je opero g. Vasilij Seva-stjanov in ne slabo. O njegovih režiserskih zmožnostih se bo treba šele prepričati pri morebitnih drugih delih. Vse sodelujoče je publika po vsakem dejanju naravnost viharno aklamirala, koncem 2. dejanja je bilo na odru nešteto vencev in šopkov. Pohvala pa ni bil morda zunajen blesk, marveč popolnoma izraz navdušenja občinstva nad krasno uspelo predstavo. Janaček je zmagal! Ko bi vsaka druga opera prišla na oder tako vestno pripravljena in uprizorjena, bi brez dvoma najhujšim peropraskom — kritikom nemudoma pošla vs; zabavljanja.
brzojavno obvestilo: »To ministrstvo d dobilo nobenih kobkretnih pritožb *o*
per poslovanje pOedinih odborov in tudi ni sklenjen zakon o razpustu teh odborov. Vprašanje bodoč« ureditve od* borov se bo rešilo z novim pravilnikom, o katerem se bo pred izdajo razpravljalo z pridobitvenimi krogi.
+ Trgovina z vinom v Dalmaciji Glasom obvestila pokrajinske uprave oddelek za trgovino m industrijo ** Dalmacijo, trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani je preostalo v Dalmaciji starega vina še okroglo 15.000 hi. *** Izvoz vina Je v zadnjem času popolnoma zastal, tako da je omejena trgovina z vinom le na konzum v pokrajinL Vzlic temu vinske cene niso popustile. Trgatev je končana povsod, izvzemši Vis. Grozdja se Je prodalo le male količine v Neretvi in sicer 7 do 8 kron kg, z moštom in mladim vinom P* •• ni nikake trgovine.
+ Rok za napolnjenje uvoženih h*0*
zcniških sodov podaljšan od 6 na 9 m** secev. Na intervencijo trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, je Generalna direkcija carin z razpisom z dne 16. oktobra 1922 D. Br. 63.144 podaljšala rok za polnjenje sodov iz kakršnegakoli materijala, koji se uvažajo pogojno, da se napolnjeni z našimi produkti zoP*j izvozijo, od 6 na 9 mesecev, račun« od dneva izvršene uvozne ekspedicij** S tem bo ustreženo posebno vinskeO* trgovstvu na štajerskem.
+ Gospodarske vesti Iz Cehoslov**
ške. Konzulat čehoslovaške republike* Ljubljani sporoča trgovski in obrt® zbornici v Ljubljani, da je izvoz kott* in briketov iz čehoslovaške republik* od 20. okt. t. L dalje prost in ni pod* vržen izvozni carini. Nadalje pod*J* statistiko o zunanji trgovini čehoslov* ške republik«. Od januarja do julija t *• je znašal Čehoslovaški izvoz 57,767.69* q in 2,662.315 enot naprom 85,078.738 * in 2,163.362 enotam v isti dobi leta 1981» Uvoz v letošnji navedeni dobi je do#* gel 20,575.942 q in 400.549 enot. Trgovinska bilanca čehoslovaške izkazuje v teku prvih sedem mesecev 1922 aktiv 37,191.752 q in 2,261.766 enot. Radi olajšave eksporta bodejo znižani prevoza* tarifi in sicer za steklo za 18%, porcelan za 30—40	celuloza za 23—34»'
Tudi tarifi za prevoz sladkorja s« bodo znižali, vendar tozadevni sporazum 5* ni dosežen. Znižanje tarifa za premo* je odvisno od znižanja davka na premog. Dosedanja filijalka banke Bohe-mia v Parizu se v kratkem pretvori V francosko-čehoslovaško banko. Za enkrat se ve za dve propoziciji glede tt-vršitve transakcije, za prvo od strani ameriških finansljerov, drugo od stratf neke francoske skupine.
+ Nove lokomotive in vagoni ® Nemčije. Prometno ministrstvo Je dob1-lo 35 novih lokomotiv za normalne proge in 50 osebnih vagonov iz Nemčije » račun reparacij.
+ Cene sladkorju v Cehoslovaštt Čehoslovaške sladkorne rafinerije sklenile dogovor, s katerim so uredila medsebojno konkurenčno razmerje **a domačem sladkornem trgu. Po tem dogovoru stane 100 kg sladkorja, postavi ljeno na kolodvor 400 Kč.
+ Tečaji na novosadski produktni borzi 31. okt.: pšenica bačka 330, sremska 335, ječmen bački 240, sremski 245, oves bački 235, sremski 238, koruz* bačka 275, fižol beli novi 300, pisav 290, moka št. 0 485, za kuho 460, it. 410, pšenični otrobi 135, svinjska maj* 28, bačko zelje v glavah 70, bosan**3 orehi 460, čebula 300.
-h Dohodki državni trošarina. & nančno ministrstvo je dobilo od državne trošarine za mesec september okro* 83 milijonov dinarjev, t j. približno ** 10 milijonov dinarjev več, kakor * predvideno v proračunu.
f Znižana carina za Izvoz sadja y Češkoslovaške. Češkoslovaško trgov* sko ministrstvo je znižalo izvozno c8rv no na sadje od 3 na 1 čsl K. lstočasn je ukinilo vse uvozne takse na moko vse vrste žitaric.
+ Knjigovodstvo v dinarjih. Kak® smo že svojčas poročali, Je odredilo^, govlnsko ministrstvo, da morajo „ vsa podjetja, ki so zavezana javno lagati račun, svoje knjige in bilance 4 1. januarja 1923 v dinarjih. Relacija ' velja tudi za vse aktivne In pasivne stavke brez ozira na datum nasta®*^ Na podlagi te naredbe bosta oba odbora pri Narodni banki p°.. s 1. januarjem dovoljenje samo v «,n jih in ne več v kronah.
+ Skupni vagoni RumunSe to slavfje. Naši vagoni, ki so se oaj*» za časa okupacije na rumunskih 2e' u, cah, «0 odslej po doseženem SP mu skupna lastnina naše in države. Vagoni bodo imeli tudi s znamenja.	letoS
+ Oljčna žetev v Dalmaciji jeta tako dobro izpadla, kakor Že 00 s s0 ne. Sad je velik in zdrav. ^en.5fll£0vati v prometu že sedaj padle, Pn pa je Se nadaljnega padca. ^ -Aljav*
+ En rubelj — en mffiion p jc-Sovjeti nameravajo izdati	b0
to nove bankovce. En tak velja* ,f>0 sedanjih rubljev.
2*3. štev.
.JUGOSLAVIJA* 3. novembra 1922.
Strani S
Dnevne vesti.
~ Mej* y Prekmurju. Z merodajne se nam poroča: Ko so se postav« M v Prekmurju mejniki proti Madžar-*0 se po Prekmurju širile vesti, da ^ Precejšen del našega ozemlja zopet ^Ucljeii Madžarski. Razmejitvena ko-*•% je v resnici kljub protestu našega 7£tata stavila Ligi narodov tak pred-”*• Ugi narodov pa se ni posrečilo do-sporazuma med obema državama, te to sporočila konferenci poslanikov I Parizu, S tem je vprašanje meja v Lemurju definitivno rešeno in ostane •Mmurje v dosedanjem obsegu pri ** državi.
*- Vič dobi meščansko šolo. Že dol-” se dela na to, da se ustanovi na Vi-?•v 2g. šiški in v Št. Vidu nad Ljubno meščanska šola. Kakor izgleda, r*ai meščansko šolo najprej Vič in se ®0do v to svrho k dosedanji šoli prizi-novi prostori.
H **• Sola za delavne sloje. »Prosvjet-®3avez« v Zagrebu bo v kratkem Jjj^ril večerno srednjo šolo za delavne
Češkoslovaška je praznovala ob-e. r> Vstajenja. Naši zastopniki so šli W*dravit bratski nam narod. Stiki z •Publiko bodo postali čimdalje tesnejši Sklati jo bomo morali v vseh ozirih. Ponovno opozarjamo na knjižni-»Češkoslovaška republika«, ki jo je profesor Šarabon. V njej je °^no čisto vse, kar moramo o repub-vedeti. Knjiga stane z dobro pre-
Ljubljana.
^“io karto vred 15 Din, dobimo jo v knjigarnah.
Za Aškerčev spomenik je zbral Ntoko Nučič v Zagrebu med tamkaj-Pml igralci 4200 kron. Posnemajte po« hvalnega na*ega umetnika! v*- Predavanje za vinogradnike. V jMjo,. dne 12. (. rn. ob 2. uri popoldne Smdi ravnatelj drž. kmetijske šole na g. B. Skslickv v Šoli v Metliki •Juvanja o potrebi in izvedbi orga-v?*člje vinskega izvoza. Po predavanju razgovor o eventuelni ustanovitvi Jj^ske zadruge v Metliki. Istega se cjfeii tudi še! kmetijskega oddelka poljske uprave za Slovenijo, g. San« Interesenti se vabijo, da se istega vin večjem Številu udeležijo.
^ Smrtna kosa. V Škofji Loki je na f^nik l. novembra umrla gospa Mari-Koinatar, vdova Kalan, roj. Geser. {J®fcreb bo danes popoldne ob 3. uri. '»ni.ii!
„ «•> Vpis naših državljanov na pru-!*&» Visokih Šolah. Glasom razpisa mi-»prstva prosvete z dne 16. okt. 1922 J6470 se sprejme na pruskih visokih tekoče Sol. leto 250 naših dijakov; JJjJ} ie bila komu prošnja za sprejem jo mora ponoviti. Tudi za ostale r^r&jlne (Bavarsko, Saksonsko in dr.) ? objavi maksimirano število, ki bo JjOfieno za naše dijake. Kdor vloži "®*njo za sprejem, naj to javi tudi neredno ali posredno (preko nemškega rslaništva v Beogradu in dr.) našemu ^laništvu v Berlinu.
.-*■ Nepošten nečak. 2e večkrat kazini Anton Heber iz Zgornjih 2er-ie ukradel svojemu stricu konja, j?* in več vreč ovsa ih z ukradenim J*t0m »fural« na Hrvatsko, kjer je »i“J&kupaj prodal. Nato se je potikal po i^škcm in Slavoniji in končno zopet S? Žagrebu, kjer ga je zalotila roka "'Vice in shranila pod ključ, k , - Ogromna tatvina tobaka. V to “«ni tovarn v Sarajevu je osem tari lenih delavcev izvršilo ogromno
Sili
Lj»mo tobačnih izdelkov. Vseh osem ”°V so zaprli.
tL.*** Prijeta tihotapka. Grofica Amalija ltJi lastnica velikega posestva v Osi-je potovala v Pečuj. V Subotici je carinikom, da nima ničesar čari-
in našli pri njej su.ooo dinarjev, je hotela »švercati« čez mejo. In jJ*’ le nesrečna Amalija, namesto da bi Uti 50 lepem zaslužku, morala v carin-^Dor.
Vlak skočfl s tira. Dne 27. minu-yr^ meseca Je pri Vlakoviču tovorni
ki je vozil iz Capraga v Karlovec h j* slabe železniške proge skočil s ti-^Oškodovanih je bilo več vagonov. Strašen samomor. V Ouettinge-fcj1* Nemškem se je Reinhard Kemmle w®H2ai življenja in je zažgal na ue-P®5nlku netilno vrvico, ki jo je he- * Eranato ter se nato na granato ieyCle*- Nek njegov prijatelj, njegova in mati, so to opazili in SO ga rešiti. V tem pa je granata raz-
— Praznik naših pokojnih dne 1. no*
vembra je nebo blagoslovilo z lepim jesenskim vremenom. Od ranega Jutra do pozne noči so se vile množice ljudstva na pokopališče in nazaj. Ob 4. uri popoldne je »Zveza slov. pevskih zborov*, broječa 200 pevcev pod spretnim vodstvom zveznega pevovodje gosp. Zorko Prelnvca zapela tri krasne, v srce segajoče žalostinke. Pevska zbora »Glasbena Matica« in »Ljubljanski Zvon« sta potem na grobu Avgusta Štamcarja zapela še »Vigred se povrne*. Grob našega Podlimbarskega je di-čil prekrasen venec s trakovi, darilo Šentpeterske ženske podružnice. Sploh je bilo po vseh grobovih toliko pestrega cvetja in vencev, da se je zdelo celo pokopališče kot en sam velik šopek, številne luči, prižgane na grobovih naših dragih, so svetile pozno v noč. Žalostno sliko pa so nudili vojaški grobovi, ki so bili popolnoma zapuščeni.
Svečana otvoritev bakteriološke Staniče v deželni bolnici se je izvršila včeraj ob pol 11. uri dopoldne. Sef zdravstvenega odseka dr. Katašič je v svojem govoru povdarjal potrebo bakteriološke preiskave nalezljivih bolezni. Gdč. dr. Simencova je strokovnjaško razložila pomen bakteriološke stanice. Obema Je čestital primarij dr. Jenko k uspeli ustanovitvi te važne institucije. Gg. dr. Derganc in dr. Tičar Sta omenjala največjega dobrotnika človeštva Louisa Pasteurja. G. dr. Tičar je poudarjal, da se mora stoletnica Pasteurjeve smrti, ki bo 27. decembra, na vsak način slovesno praznovati. V imenu vlade je govoril vet. svet. g. Pavlin, v imenu mestnega fizikata pa g. dr. Rus.
s* »Korajžni« študentje so vsekakor nekateri dalmatinski akademiki, ki so na praznik Vseh svetnikov brez vsakega povoda napadli nekega gospoda, ko Je šel na pokopališče k sv. Krištofu, ter preizkušali svojo fizično moč na njegovi glavi in hrbtu. Korajža je seveda takoj izginila, čim je dotični gospod poklical stražnika. Mi ne bi imeli prav ničesar proti temu, če bi dotični »junaki« odšli svojo korajžo kazat kam drugam.
= Komercljelnl večerni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Začetek predavanj se bode objavil potom dnevnih listov.	Ravnateljstvo.
—	Amerlkanska moka In mast v Ljubljani. Oddelek za socijalno politiko nam sporoča: Tvrdka Kmet in Komp. je uvozila amerikansko moko št. 0 in jo prodaja po 19 K na debelo m 20 K na drobno. Tvrdka Šarabon je pa uvozila mast in prodaja eno vrsto na debelo po 99 K in drugo vrsto po 98 K. Na drobng se prodaja po 106 K oziroma 105 K.
= Tatvine v Ljubljani. Na Marijinem trgu štev. 1. /I. je bilo Ernstu Pogačniku ukradena zlata broša, zlata zapestnica in dva zlata prstana, eden brez kamna in drugi z malim modrim kamnom. — Poštnemu oficijalu Leonu Špar-hakelnu je bil iz stanovanja na Marijinem trgu štev l/II. ukraden zlat prstan z malim okroglim priveskom, z napisom »Milena«, dalje ena masivna zlata verižica z obeskom v obliki srca, s tremi biseri in deteljico v sredini, zlata kra-vatna igla in zlata zapestnica z malim verižnim priveskom. — Na kralja Petra trgu štev. 8 je bila davčnemu nadupra-vitelju v , pokoju g. Francu Šumanu ukradena zlata ženska ura, zlata ženska zapestnica in še več druge zlatnine in srebrnine. — Učiteljici Pavli Tomšič je bilo na Sv. Petra c. štev. 4, ukradena zlata verižica z obeskom, v katerem je bila slika sv. Terezije, zlata zapestnica in en ženski poročni prstan. — Vseh teh tatvin sla sumljiva dva moška v starosti 24 do 28 let, oblečena eden v svetel drugi v temnorjav površnik.
župnik kaplanu predpovedal hrano in pa maše. Poleg tega g& )e tudi radi nekih žaljivk o državi tožil. Kaplan je bil obsojen na 4000 Din, proti čemur se Je pa pritožil. Kazen mu je bila sicer res znižana na 1000 Din, toda ker Je rekel pri razpravi zastopniku dr. Juvanu: »Sram vas bodi klerikalce^ ga bo ta najbrž« tudi tožil
Celje.
najnatančnejših nijans. Prof. Vach ima ta zbor v vsakem oziru v popolni oblasti, tako kakor bi igral samo na enem inštrumentu. Zbor je pel Cehom v veselih Ir. žalostnih časih. Med vojno je bila to skoro edina enota na Moravskem, ki je prirejala umetniške koncerte. Ko pa je prišlo češkemu narodu osvobojenje, je proslavil tudi to s pesmijo in isto ponesel v najskrajnejše kote Čehoslovaške Republike.
in je vse štiri raztrgala.
Ker se je z ženo skregal, se je S5J v Novem Sadu v Sokolski ulici delavec Emerik Wirth.
Pet~^ Pečine v gumbnicah imajo zo-h ^Vstriii. ker nameravajo baje zo-J*J>|ljati redove in častna znamenja. ev‘l° vernikov češkoslovaške Kakor poročajo brnski listi, je p število vernikov češkoslova-L v mesecu septembru t. 1. v tetk ar za 920 udov. češka narodna ^0 i’V *Iria veliko privlačno silo na Če-fer^vnost, ker jim ne prepoveduje W*ve božje v njih i»»tem materinem kakor to dgia rimska stolica.
Mariborsko planinsko društvo je
imelo v ponedeljek v Narodnem domu svoj izredni občni zbor, ki je bil izvan-redno obiskan. Društvo je pri tej priliki Izvolilo sodnika g. dr. Sinjova za svojega predsednika namesto v Ljubljano prestavljenega dosedanjega predsednika g. fin. svetnika dr. Brenceta.
Ker je hotel orožnike razorožiti je bil aretiran in oddan okrožnemu sodišču v Mariboru znani pretepač rudar Fran Barlt.
Roparski napad. V soboto okrog 10. ure zvečer so trije neznanci napadli zidarskega pomočnika Matijo Štoporka za kadetnico in ga oropali 1100 K. Nato so izginili v temi proti mestu.
Nesreča vsled alkohola. — V torek zvečer sta pripeljala iz Ruš dva voznika voz hlodov Juriju Koleriču v Vojašniško ulico. Ko sta voznika pomagala Koleriču voz razkladati, jima je pri tem padel težak hlod iz rok, ker sta bila popolnoma pijana. Hlod je dvakrat zlomil nogo Koleriču, ki je moral v bolnico. Voznika se bosta morala vsled pijanosti zagovarjati pred sodiščem.
Župnik pri Sv. Petru pri Mariboru g. Stranting in pa njegov kaplan sta imela večkrat vaje v krščanski ljubezni. Ker sta se prav hudo sporekla, ie
Praznik Vseh svetih. Lep solnčni dan je bil jesenski praznik Vseh svetih, ki je zvabil množice Celjanov in okoličanov na celjska pokopališča. Na celjskem okoliškem pokopališču je, kakor vsako leto, tudi letos pel moški zbor Celjskega pevskega društva nagrob-nice.
Mestno gledališče v Celju. V torek 31. okt so v našem mestnem gledališču v drugič v letošnji sezoni gostovali člani ljubljanskega narodnega gledališča z Ibsenovo »Heddo Gabler«. Gospa Marija Vera je izvrstno igrala naslovno vlogo. Tudi druge vloge so se pod režijo g. Lipaha dobro igrale in so bili obiskovalci s predstavo zadovoljni. — Želeti je, da bi občinstvo točno prihajalo v gledališče in ne motilo s poznim prihajanjem že pričete predstave. Sicer je v tem oziru že mnogo boljše, vendar nekateri še vedno ne morejo opustiti te grde »celjske razvade«.
Odlikovan celjski obrtnik. Z srebrno kolajno je bil odlikovan od cenilne komisije na obrtni pokrajinski razstavi v Mariboru znani celjski krojaški mojster Josip Tomažič.
Grem!] trgovcev v Celju ima svoj izredni občni zbor v soboto 4. nov. ob 7. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
Gledališče In glasba.
Čehoslovaškl kvartet (Zfkovci) ao pravkar končali svojo koncertno turnejo po inozemstvu. Koncertirali so na Dunaju, v Pragi, Donaueschingenu, Monakovem, Avgsburgu, Norfmberku, Stuttgartu, Karlsruhe in nazadnje v Pragi v dvorani »Mozarteuma«. Ta koncert je priredilo društvo »Spolek pro moderni hudbou«, ki je pred vojno prirejalo svoj koncert v Rudolfinu. Povabilo je Zlkovce za en abonma koncert. Elegantna, prekrasna dvorana Mozarteuma je bila polna, ker člani omenjenega društva, le glasbeno naobraženl ljudje, so torej elitno glasbeno občinstvo. Na vsporedu je bil godalni kvartet op. 16 Pavla Hindemitha, klavirska soneta pokojnega skladatelja Nowotny-ja, lepo in interesantno delo modernega kova, ki ga je igral dr. štSpan in godalni kvartet v G-duru Vis. Nov&ka. Večer je za Zikovce uspel jako Častno. Zlasti Hindemithov kvartet je tvoril biser večera, katerega je publika sprejela z velikim navdušenjem in dolgotrajnim odobravanjem. Pražanom Je bil popolnoma neznan, zato je dosegel senzacijonalen uspeh. Primarij slavnega Češkega kvarteta Hoffmann je med pavzo dejal Zi-kovcem: Da igrate dobro sem vedel, a da ste tako napredovali, tega nisem pričakoval. Skladatelj Vit. Novžk je izjavil; »Radoveden sem bil na izvajanje svojega G-dur kvarteta, dasi sem ga že neštetokrat slišal.« Na vprašanje, če je iz izvedbo zadovoljen, je Zikovcem segel v roke in rekel: »Vi ste mojstri!« Med navzočimi sta bila tudi praška kritika dr. Šilhan in šourek, prof. Prochaz-ka In več mlajših skladateljev, ki so Zikovcem iskreno čestitali in jim ponudili svoje nove skladbe v izvajanje. — Uspeh torej sijajen na vsi črti!
Kvartet Zika vadi sedaj nove skladbe. V najkrajšem času priredi v Jugoslaviji vrsto koncertov. Ovenčan z la-vorikami se vrne zopet tja, od koder Je izšel. Ogromno delo ima Že za* seboj. Poleg imenovanih mest je koncertiral v manjših krajih, katerih število presega 40, samo v Nemčiji 14. Mecen kvarteta Zlke, g. Erih Thurn Taxis, je podaril v priznanje gg. Richardu Ziki in Karlu Sancinu dvoje Imenitne gosli.
Dramska sekcija »Preporoda« priredi v nedeljo 5. nov. 1922 ob pol 8. uti v Sokolskem domu v Mostah Kraigherjevo »školjko«. Pri predstavi sodeluje orkester pod vodstvom g. Bernika. — Dijaštvo in njemu naklonjeno občinstvo vabimo k obilni udeležbi.
Pevski zbor moravskih učiteljic do* spe v Ljubljano v soboto zjutraj ob 5. uri 21. min. in ne kakor Je bilo prvotno naznanjeno popoldne ob 4. uri 35 min. na kar opozarjamo naše občinstvo. — Sedežev vseh vrst za ta koncert je Še na razpolago v pisarni Glasbene Matice. Vstopnice se bodo prodajale tudi v nedeljo dopoldne od 10.—12. ure in zvečer pri blagajni od 7. ure dalje.
Nastoo pevskega zbora Moravskih Učiteljic, ki se bode vršil v nedeljo dne 5. novembra vzbuja v Ljubljani vseob-čo pozornost. Zbor pa to tudi v resnici zasluži, ker je v vsakem oziru prvovrsten. V Ljubljani je to prva prilika, da koncertni spored docela izpolni samo ženski zbor. Češki listi, ko pišejo o zboru, ne morejo se dovolj laskavo izražati o vrlinah te umetniške skupine. Po njihovi izjavi se izlivajo ti glasovi v krasno enoto, ki izvaja vsako čustvo do
H.
France Bevk: Faraon. Izdala in založila Naša Založba v Trstu 1922—8° str. 128. Naslovno stran in vinjete dvobarvno naslikal Tone Kralj. Cena broš. 22 Din. — »Faraon« je naslov prvi črtici te zbirke, kjer zariše pisatelj strašno vojno ozadje prvega dela knjige: Faraon, najgroznejše bitje sveta, bog vojne, gorja, sramote in krivic, ki ga ne omehča ne prošnja mož, ne obupni Jok mater, ne sohe otrok. Le najčistejši mož, ki po njem kliče človeštvo, bo močnejši od Sile in nas odreši. Ta vizionama slika, ki je v njej strnjena bolest in hrepenenje tisočletij, tvori okvir osmerim črticam, kjer je Bevk prisluhnil najtišjim utripom vojne groze in jih z mojstersko roko uklenil v slike globoke lepote: »Klic žene«, »Praznota«, »Kako je bi’o?«, »Otrok«, »Begunec«, »Avditor« in »Sov-ka«. S temi Črticami Je ustvaril goriški pisatelj vredno dopolnitev največji slov. umetnini vojnih let: »Podobam Iz sani«. Drugi del knjige obsega petero črtic iz socialnega življenja, ki jih odlikuje ostro psihološko opazovanje in žarko čuvstvo. Odlomki so temne tragike, prepletajoče kot trnje vse ure naših dni, ki z zadnjo Črtico »Na četrti galeriji« Izzveni t globoko vero v solnce moči in vstajenja. To delo trajne vrednosti, ki Je z njim stopil Bevk v prvo vrsto naših novelistov, Je NaSa Založba razkošno opremila In dokazala, da se zaveda velike kulturne naloge, ki naj jo vrši na Primorskem. — Knjigo ima v komisiji za Jugoslavijo knjigarna »Nov« Založbe* v Ljubljani.
Društvene vesti
»Splošno Žensko društvo« za praktično naobrazbo ženstva. Tekom mesecev novembra, decembra in Januarja priredi splošno žensko društvo dva tečaja s ciklom predavanj, ki bodo med seboj v organski zvezi. V enem tečaju bo predaval vseučillščni profesor gospod dr. Karel Ozvald o temi: »Teles* ni In duševni razvoj mate dece«. Drugi tečaj je prevzel gosp. med. dr. Matija Ambrožič. Predavati namerava poljudno in praktično »O negi dojenčka In male dece« ter hoče pojasnjevati svoja predavanja tudi s skioptičnimi slikami. — Gosp. dr. Ozvald bi rad dal svojim predavanjem deloma tudi obliko razgovora in torej želi, da se razvije v njegovem tečaju debata. Začetek kurzov bo 2. teden meseca novembra. Oba kurza se bosta vršila v fizikalni dvorani učiteljišča (vhod z moške strani) Resljeva cesta. — Vsak predavatelj bo predaval po eno uro na teden, in sicer od y86~ya7 zvečer. Tečaj dr. Ambrožiča bo vsak torek, tečaj prof. Ozvalda vsako sredo. Učnlna za en tečaj s približno 10—12 predavanji znaša 10 D. ako udeleženke niso članice Splošnega ženskega društva, plačajo še po 2 Din vpisnine. Pristop ima vsaka žena in vsako odraslo dekle. Priglasiti se je In plačati učnino vsak torek, četrtek in so-_ boto od 5—7 ure zvečer v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9, pritličje. članice se imajo Izkazati z društveno Izkaznico.
Društvo delovodij in Industrijskih uradnikov v Ljubljani naznanja vsem članom, da se vrši redno mesečno zborovanje v soboto 4. nov. ob pol 7. uri zvečer v rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Sprejemajo se tudi novi člani. Dolžnost vsakega delovodja je, da pristopi k tej organizaciji.
»Zveza godbenikov za Slovenijo« v Ljubljani priredi v petek dne 10. nov. t. 1. v veliki dvorani hotela Union I. veliki sinfonični koncert pod vodstvom kapelnika kr. Narodnega gledališča g. Lovro Matačiča. Pri koncertu sodeluje Pomnožen operni orkester. — Začetek koncerta je točno ob 8. uri zvečer. Na programu so: Smetana-overtura iz 0-
pere »Poljub«, Wagner: Smrt Siegfrida i* muzikalne drame »Gotterdtomer-
ung«, Cajkovskij: fantastična overtura »Romeo in Julija« ter Bruckner: III. sinfonija v D-molu. Predprodaja vstopnic se bode vršila od sobote naprej v pisarni Glasbene Matice, Gosposka uL št. 8. Dejstvo, da sodeluje operni orkester in dirigira g. Matačič nam jamM, da bode koncert na umetniškem višku.
Ustanovni občni zbor »Zveze god* benikov za Slovenijo«. V Ljubljani se Je dne 24. okt. 1922 vršil ustanovni občni zbor »Zveze godbenikov za Slove* injo« s sedežem v Ljubljani. Olj te Zveze je prvič organizirati brez izjeme vse poklicne muzike v Sloveniji in sicer v posameznih sekcijah za gledališče in sinfonične orkestre, za salonske kapele za glasbene učitelje itd., drugič pa Je njen namen pospeševati glasbeno kulturo s prirejanjem koncertov in raznih glasbenih večerov, kakor tudi predavanj itd. Priprave za ustanovitev raznih pododborov v vseh večjih krajih Slovenije so v polnem teku. Organizacija stopi v stike z enakimi udruženji v Hrvatski in Srbiji, ter v svetovno federacijo, glasbeniki po poklicu, vsi ljubitelji glasbene umetnosti pa zamorejo to kulturno tako pomembno organizacijo podpirati s tem, da pristopijo kot pod* poml člani k Zvezi. Vse priprave in dopise je začasno pošiljati na tajnika 7ve* ze godb. za Slovenijo Ivan Bajda, Ljubljana, kr. Operno gledališče.
SprrS fn fwr‘stlka*
S. K. Ilirija s S. K. Primorje. V nedeljo se vrši na igrišču S. K. Primorje, Dunajska cesta za Aleksandrovo vojašnico točno ob 15, toli pričakovan* pr* venstvena tekma med prvakom slovenskega nogometa Ilirijo IB domadim Primorjem. Za to tekmo vlada v Ljubljani izredno zanimanje, ker Je znafto, da sta oba kluba vodilna predstavnik* slovenskega športa ter najostrejla tekmeca. S tem, da se je ob boku Ilirije pojavil nov klub, ki Je po kratkem obstoju postavil najlepie igrliče Slovenile ter odnesel prvenstvo v plavalnem športu ter v moški in ženski lahkoatletski, kojega ambicije pa gredo tudi t. nogometu za tem, da se povzpne v eno vrsto z Ilirijo, postajajo v Ljubljani prvenstvene tekme med Ilirijo in Primorjem pravi športni dogodki. V nedeljo se bosta torej dva naša najbolj zasluint kluba kosala tudi na nogometnem polju. Vsčje šanse so seveda na mednarodno prsiskušenem moštvu Ilirije. Toda Iz* nenadenja niso izključena.
PERILO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke,
po nainižjih cenah prt;
S. ŠinMc nasi. H. Soss
Ljubljana, Mestni trs 19.
Že leta 1923 bo postalo Vaše lice
mlado, bliščeče lepo po uporabi krermJ Zoraida, najboljšega sredstva današnje* ga časa za negovanje in ohranjen)« lepote.
Ako hočete Ve lepotice, da boste dihale v tajinstvenlh čarih orientalne lepote, porabljajte Zoraida kremo, Zoraida rouge I. in II. in Zoraida milo. Pri prvi uporabi teh učinkovitih sredstev Vam bo koža postala baržunasto mehka, naravno lepa In sveža kot vzhodna roža.
Priporoča
URAN", - Parfumerija,
1»
Ljubljana, Mastni trs *t 10.
£. Adamič:
IS iiplmi narodnih pni
II. del (mešani zborO
m- je izšel *ia
In se dobiva
g Zvezni knjigarni, Ljubljana
Marijin trg 8.
Cena Din 12'-.
Nosile zaradi nj ihovih velildb r ednosli
Stran 4.
JUGOSLAVIJA*, ^ novembra 1922.
štev. 253 ^
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Jaz vas ne razumem, gospod ravnatelj.«.
»Takoj vam bom vse pojasnil, ljubi Davis. VI sami ste ugotovili, da mora imeti tajinstveni morilec pomagače. Ravno ysled tega bo padel v naše roke.«.
»Kako naj se to 2godi?«
»Poslušajte me, gospod Davis. Mi počakamo dva dni. Nato morajo cipe v Withechaplu zopet igrati svojo vlogo. Jak bo zopet skušal prevarati policiste in jih speljati na drug kraj. To nam ne bo tudi ničesar škodovalo. Nasprotno! Stražniki Se lahko mirno odstranijo in prepuste morilcu svobodno polje. Sedaj pa pride naša past, v katero se bo tiček ujel. V temi ne bo nikdo opazil, če bo med vlačugami promeniralo tudi nekaj krepkih stražnikov v ženski obleki. Ce se potem prikaže morilec, mora eden preoblečenih policistov od strahu navidezno postati nezavesten, drugi pa morajo, tudi samo navidezno, pobegniti. Jak bo hotel izvršiti svoj krvavi posel in se bo približal navidezno nezavestni vlačugi-stražniku. Ta ga zagrabi, ostali preoblečeni stražniki prihite na pomoč in Jak je — v naši oblasti.«
Davis je bil naenkrat kot izpremenjen. Vsa slaba volja ga je minila. Zopet je videl možnost, da prime iajinstvenega morilca, kateri ga je že tako dolgo vodil za nos.
»Da, gospod ravnatelj, prav imate. To je zadnje sredstvo. Ze dane9 bom začel s pripravami. Prepričan sem, da se bomo po tem načrtu polastili tajinstvenega Jaka.«
Detektiv je zapustil ravnateljev privatni kabinet in Je ponosno premotril navzoče stražnike. Med njimi sta se nahajala tudi preoblečena Jakova pomagača. Eden je pošepetal drugemu.
»Ti, Davis zopet nekaj namerava. Le glej kako zopet hodi od enega do drugega. Tokrat morava prokleto paziti!«
»Ah kaj! Mi jih bomo zopet potegnili. Tlahaha, če pomislim, kako so stražniki z Davisom na čelu kot ponoreli drveli proti prelazu!«
»Sedaj bi nam ne verjeli več.«
»Kar pusti to!- Jak bo že našel pot, po kateri bo vse skupaj 1 Davisom vred speljal na led. Je čisto mož za to.«
Obadva preoblečena Jakova pomočnika sta zapustila policijsko poslopje in čakala, da se prikaže Davis, kateremu sta hotela zopet slediti. Ni jima bilo treba dolgo oprezati. Kmalu se je med vrati policijskega ravnateljstva pokazal Davis, kateremu je sledilo več policijskih stražnikov. Odšli so v smeri proti Whitechaplu.
. »Zopet gredo proti Themsi,« je dejal eden nepravih policistov. »Sedaj morava paziti, da izvohava, kaj da zopet nameravajo. Načrt gotovo ni slab, ker Davis dela Jako zadovoljen obraz. Toda nas ne bo prevarah mi smo kos vsem njegovim pastem.«
Po nekolikournem zasledovanju sta uvidela preoblečena Jakova pomagača, da ne bosta zvedela ničesar več. Hitro sta se podala proti Pobrežni ulici, da pravočasno posvarita Jaka. Pred majhno pristaniško krčmo sta se ustavila. Še enkrat sta se ozrla, potem sta izginila Za vrati. Ne da bi odprla vrata v krčmo, sta šla mimo njih. V ozadju hišnega hodnika so se nahajala še ena vrata. En mož je potrkai na poseben način, nakar so se vrata odprla. Vratarja ni bilo videti nobenega. Stopila sta v precej obširen prostor, v katerem se je nahajala samo miza in nekaj stoiov.
»Ni ga še tukaj,« Je dejal eden.
»Ne. Toda pride kmalu, ker nas pričakuje ob tej uri.«
»Potem pa spiva čašo groga. Pošteno si že želim kaj toplega v želodcu.«
Stopil je k steni, kjer se je nahajalo majhno okence. Potrkal je nanje in kmalu se je odprlo in prikazala se je prijazna dekliška glavica. Naročil je grog in glavica se je razočarana zopet zgubila.
»Ali si videl? — Si opazil, kako je gledala za Jakom?«
»Seveda sem videl. Sicer pa to ni nič čudnega — dekleta so sploh kar nora nanj.«
»Tiho! — Je že tukaj.«
Trije udarci v različnih presledkih so zazveneli na vratih. Odprla so se sama od sebe in visokoraščenj, tajinstveni mož s krinko je stopil čez prag. Zadovoljen nasmeh je preletel njegov obraz, ko je zagledal oba zaveznika. Vrgel je klobuk na mizo, prekrižal na prsih roke in kratko vprašal:
»Je kaj novega?«
»Zopet nameravajo nekaj novega, gospodar,« je odgovoril eden pomagačev. »Več policistov je odšlo v Whitechaple in Davis Je priden, kot čebelica. Kaj pa pravzaprav nameravajo, nam pri vsej zvitosti ni bilo mogoče zvedeti. Na vsak način morajo imeti po našem mnenju satanski načrt, katerega je napravil ali Davis ali pa sam policijski ravnatelj.«
Jak se je zasmejal
»Jaz jim bom pokazal, da se jih vseh skupaj ne bojim. Vse to me ne bo zadržalo, da ne bi danes 2večer zopet obiskal Whitechapla. Jaka hočejo ujeti? To je naravnost bedasto!«
Ozrl se je, ker ravnokar se je zopet odprlo okence na steni. Zopet se je pokazala dekliška glavica in majhna ročica je pomolila v sobo taso z dvema čašama groga.
Ko je dekle zagledalo Jaka, Je nekoliko obstala pri okencu, ko pa je videla, da se Jak ne zmeni zanjo, je zopet zginilo.
»Ne pojdite danes v Whitechaple, gospodar,« Je svaril eden zaveznikov. »Prepričan sem, da vam je Davis nastavil posebno zvito past. V nekoliko dneh bo policija v svoji paz-nosti že popustila.«
»Kaj, ja2 naj se bojim detektiva?« je Jak poroglivo vzkliknil. »Nikoli! Dokazal mu bom, da ga nadkrlljujem. Naj spozna Jaka!«
Pomagača sta obmolknila,
»Kaj sta sicer še zvedela?« je vprašal Jak čez nekaj tre-notkov.
»O delovanju policije ničesar drugega, kot to, kar sva poročala.«	»
»Dobro. Toda kaj je z Jimom? On opazuje starega zvo nfka Clifforda In ima nalog poročati vama o svojih uspemo Ali je to storil?«
»Da gospodar. Včeraj zvečer sva dobila poročilo, je, da občuje stari lopov mnogo v neki hiši v Nelsonovi »»-r V tej ulici prebiva mnogo siromašnih ljudi. Jim se Je Pr®P^.icaj da zahaja Clifford v revno podstrešno stanovanje. Tam*« stanuje vdova Jenkins s svojo edino hčerko.«
»Dobro, dobro, sedaj vem dovolj! Ostalo bom saCj^je' peljal. Sporočita Jimu, da se mu za to zadevo ni treba na<#v brigati«
»Takoj bova Izvršila povelje, gospodar.«	u
»Dobro! Sedaj pa me poslušajta! Bodite danes in. Ju ■ vsi v Whitechaplu! Toda ne pojdite na mesto, kjer ima Da s svojimi policisti svoj generalni štab. temveč čakajte v P staniških krčmah, dokler ne zaslišite ostrega žvižga, kI P-menja signal, da se vsi združite. Potem pridite kar najhitr?. na Thernsin breg.«
»Toda gospodar...«
»Tiho!« je zagrmel Jak. »Ce poveljujem, ne trpim lcega ugovora!«
»Gospodar, jaz sem to dejal le zato, ker se bojim za va&
»Strah?« se je smejal Jak. »Strahu ne poznam, samo janje! In da izvršim to, premagam vsako oviro, ki mi jo “ pravi — človeška roka.«
Vzel je svoj klobuk in šel proti vratom.
»Mislite na moje besede. Danes zvečer na svidenje!« j
V prihodnjem trenotku so se zaprla vrata za tajinstveffl^ možem. Cez nekaj časa je dejal eden njegovih pomočnik0
»To Te možl Dokler stoji ta na čelu, se lahko vsem zasledovalcem.«
»Da, da! Predrzen in smrtnopogumen je, kot nikdo In vendar se bojim, da ga enkrat doleti usoda. Policije se ni treba bati, o ne; tej je kos. Toda ženske, lepe strast ženske, ga bodo uničile!«
" •	Na sledu	morilca.
 ........ * •„ •	.	•	:V; I*
Glasen smeh je zvenel v neki krčmi, ki je služila poli^ za zbirališče pri. novem zasledovanju tajinstvenega morilca?
»Hahahaha, očarujoče! Bil,	ti zgledaš	tako	sijajno,	da M
človek kar zaljubil vate. Samo	ne pozabi	na	kopreno	—
sedaj si gosposka dama.«	£
Ta nagovor le veljal mlademu, vitkemu policistu, ki seg sprehajal v ženski obleki po sobi. Vse se je izvršilo po nafj? policijskega ravnatelja. Policist je nosil obleko neke cipe, o k* teri se je povsod raztrosila vest, da je obrala revnega morn*r* za ves njegov težko pridobljeni zaslužek In prihranek. Kef policisti bili prepričani, da razpolaga Jak s številnimi zavezi#* ki mu o vsem poročajo, so za gotovo pričakovali, da bo ^ prihodnjih noči napadel njihovega, v cipo preoblečenega tov^ riša.
(Dalje prflio
MALI OGLASI K
PRODAJA:
Vet vf HRASTOVIH PLO-BOV. Debelina 27mm jo 90 ■un Poizve se Jeranova ul. 13, Trnovo, Ljubljana. 748
ceni. Poizve se pri peku, Dunajska cesta 58.	759
NEKAJ KRASNIH. ENO-VPREŽNIH VOZIČKOV po jako ugodni ceni. Anton Petkovšek, Logatec.	757
POHIŠTVO za eno sobo še Sf dobrem stanu, po ugodni
več let pisarniške prakse. Ponudbe prosi pod »Marljiva in zanesljiva« na upravo Usta.	756
SLUŽBE:
GOSPODIČNA iz ugledne! rodbine želi mesta prodajal- j ke ali blagajničarke, ima j
ŽAGAR, izurjen tudi v ve-necijanki: ter v vsakem popravilu, kakor tudi pri pol-nojarrrieniku. Išče službe. Ponudbe poslati na Franc Lunder, pilana, Novaki, krai Jaška, Hrvatsko.	755
TRGOVSKI POMOČNIK (izvežban skladiščnik, pre-
je rač. podč.) nujno orosi Južbe. Obvlada slovenščino 'n nemščino, deloma tudi srbohrvaščino In italijanščino. Zmožen Je tudi pisarniških del. Sprejme vsako službo in gre kamorkoli. Ponudbe prosi pod »Nujno« na upravo lista.	732
RAZNO:
OBVESTILO! Obveščam slavno občinstvo, da kupu-
jem stare obleke, čevlje in nohištvo. Grem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljani, Sv. Jakoba nabrežje 29. 752
TRGOVEC 2 lesom išče družabnika. Trgovina Je na prometnem kraju, pod zelo ugodnimi pogoji Ponudbe z navedbo glavnice, ki pride za promet v poštev, pod šifro »Trgovina lesa 2.838« na noravn lista.	747
RADI PRESELITVE se odda v naiem pekarija v
prometnem ljutomerskem kraju z stanovanjem, 2 sobami in kuhinjo. Najemnino se plača za 3 leta naprej in potem polletno. Vprašanje pod »Pekarija«^ poštno ležeče Slatina Radenci. 738
DRVA oddaja vsako množino. Rezanj drv z motornim obratom. Ludvik Iler-šič, na Friškovcu za prej. belg. vojašnico.	.	671
MORSKO TRAVO nudi vsako množino SEVER & KOMP, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
711
TRGOVINA IN PEKARIJA,
zelo dobroidoča, na prometnem kraju, zraven farne cerkve se odda. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na upravo lista. Za odgovor znamko!	758
AUTO 2
Bencin. — Pneutn®^ Olje. — Vsa popr«v u Mast — In vožni®*^ Le prvovrstno delo po solid cenah P
Dugo-Auto d. Z** v Ljubljani. 4
JU
i.	..
V imenu sorodnikov naznanjam vsem prijateljem in znancem Žalostno vest, da je naš dragi oče, oziroma soprog stari oče, brat, tast, stric in svalr, gospod
Štefan Derganc,
trgovec In posestnik
umri dne 2. novembra 1922 po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 74. letu svojega življenja.
Pogreb nepozabnega nam pokofnika bo v soboto, dne 4. novembra L1., ob S. uri dopoldan iz hiše žalosti v Semiču na pokopališče k sv. Duhu.
Ljubljana - Semič, 3. novembra 1922.
Dr. Franc Dejane,
pTimartj kirargičnega oddelka državne, splošne bolnica.
jačina.
jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah
C jfnj||>| izvoz divjačine in perutnine
LluJUP, čakovac, Medjimurje.
Brzojavi: VAJDA, ČAKOVAC.
Telefon Interurban it 59.
Razno perilo
za dame. gospode in deco priporoča tvrdka
LltUnU9ft
Trgovska hiša
dvonadstropna 50 let obstoječa v Ljubljani k se proda. Hiša stoji v sredini mesta nanajbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, pripravna tudi za kako industrijo in so takol na razpolago, hPonudbe pod „Dobra > pozicija na an. zavod DRAGO BE5EUAK, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Eli imimmiiiiimiiimuiiiiiiii m.uu.Ku,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii|u
MlmKajIei.liiii.Flivliiil.i
Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo
najfinejše krvave in mesene pečene klobase,
▼sak pondeljek, četrtek in petek
polkajene kranjske klobase In reberca.
Izborna kuhinja, osa jedila po lastni ceniToti»samo prvovrstna domača vina.
Producente samo Prvovrstnih finih vtn vabim. da ml prfneselo vzorce
In ......  imniinniiiinimiinuimiimimiiiiiiiiiiniiiimniiiniiimnmiminmiiiiinnniiiniiiiiiinnniEii
Najcvnejše in najhvaležnejše darilo našim malim te:
MOJ ZVERINJAK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, 2a pouk in kratek čas K 20* —
MOJI LJUBČKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*—
MUDI SLIKAR
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel-barvami ali pastel - barvnikl K 12*-
CRNI PETER
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra K 12*-
Vse se do Pl «
M klini
v Ljubljani, Marijin trg 8.
Katere
Sl
hočejo njih ime oziroma izdelke razširiti po cefem sveta? — Pojasnila pod »Reklama** na Jugostav.*
•••••••••••••
M?, gobe in kumno
huduj«
Srof s Co„ ; ‘"
Wolfova ulica 12. ©••©e« © «•••©•
P. n gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah materija! predvojni. cene naj nižje edino le pri
Josip Petelincn
Ljubljana, Sv. Petro nasip St.?.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igi«, olje. vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles- - Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blego, srajce, kravate, ščetke, padce.
Galanterija, gumbi, na veliko In malol Najnižje cene!	Točna	postrežba!
iiiiiniiiiimiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiii
Obrtna hranilnica in posojilnica
—— Kranj (krojački oddelek) ———
se priporoča za naročila:
usnjate obleke
za moške (obleka, hlače, čepice) ter damske jope. — Cene zmerne, delo solidno.
nnininiimimmuiiiiiinmmnniniimnniniminnniiinimimininmnnmnnnnnnti
Na debelo! Na del
Svet ike Karbid
tiiiiiiiiiimiiuitiiiiiiiiii	.....
po originalni tovarniški c#11 priporoča tovarniška zaloš*
Maribor |y0 fr||MitZ
iiimiimiiiiiii
Na debelo!
Na deD£!
»• ©t
Mestno županstvo Kočevje
razpisuje službo
mesarja
za novoustanovljeno občinsko mesnico.
Reflektira se samo na popolnoma izvežbano in zanef[,tev moč. Reflektanti naj vpošljejo ponudbe z navedbo zaM na mestno županstvo Kočevie.
□lavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
v L**0*
Izdaja »JugOslov. norinsko d. <U.
Tiska »Zvezna