60100200 iublj«11 13 mn ice 25 besed -Julijsl ih de* OSREONJ^ P.P.l2t> knjUnICA PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina ol.ičana » gotovini /-> i•' *bb. oostaJe 1 grupo, to(3Dll ^UU I1F Leto XXXIII. Št. 292 (9900) TRST, petek, 16. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO DVANAJSTIH URAH POGLOBLJENIH RAZPRAV V PALAČI CHIGI SINDIKALNO VODSTVO BO DANES OCENILO VLADNE PREDLOGI 0 GOSPODARSKI POLITIKI SE MORAJO IZREČI ŠE STRANKI Federacija CGIL-C1SL-UIL bo verjetno zahtevala, naj a, Macario in Benvenuto in nji-**ovi sodelavci. Andreotti jim je Btebral vladni dokument o srospo it' sRoraj dve uri. Takoj zatem so Carstvu in ga komentiral. Govoril s'bdikaiisii prekinili razpravo in £ ločeno sestali, da bi ocenili vse °Hio AndreoUijevih predlogov. Zdi **. da je -na tem srečanju CGIl, izvzemala še-'prečej kritična *ta-'šča, medtem ko so voditelji CISL 'n UIL predlagali, naj bi poeaja-l'.ia nadaljevali do konca in ugoto-ljli; ali je vlada pripravljena pepu-c9ti. Lama je medtem časnika-'jem izjavil, da Ivo «splošna siav-*a neizbežna, če nas odgovori Nade ne bodo zadovoljili*. Član sindikalne delegacije Butti-NeUi pa se je dalj časa pogovarjal * časnikarji in pojasnil, kaj name-tavajo sedaj sindikati. Očitno je, Nvi sindikaLst, da ne bo mogoče ['črpati tako delikatnega in zaple-Nega pogovora med sindikati in Nado v enem dnevu, niti v eni no-Besed-' imajo torej tud: stranke. Radikali bodo zato verjetno potrdili Vožnjo s splošno stavko' sredi ja "karja, obenem pa na srečanjih s ^edstavnik: šestih strank program ^aga sporazuma predložili več 'Pfemenilnih popravkov k vladnemu načrtu. Naloga strank bo. da Jtadvsem preverijo, ali je vlada do !°lj trdna, da lahko sprejme te sin-Nkalne protipredloge. Obenem pa [[aj ugotovijo, ali- bodo sindikalni "'oiipredlogi naleteli na odobravale pri vseh političnih silah. .Pogajanja «osmih» (vlada, siniti, šest strank) naj bi trajala Ni nekaj dni. Pri tem sindikalisti, kot je dejal Marianetti, ne izključujejo niti možnosti ponovnega srečanja z. vlado, če »bo imela za nas kaj novega*. To «novo* pa bi lahko bilo samo sporočilo, da so se stranke sporazumele in da so sklenile, da bo vlada sprejela sindikalne protipredloge, delno ali v celoti. Medtem pa bi sindikalna federacija začete pripravljati splošno stavko sredi januarja. Tako dolg rok do splošne stavke predstavlja namreč nekakšen »ultimat zaupanja* Medtem se je oglasite tudi zveza italijanskih industrijcev, ki v bistvu zavrača vladne predloge in poudarja, da je obnova gospodarstva možna samo z »odločnim jn splošnim skrčenjem rkvni osebnih dohodkov*. Sporočilo »Confindustrie,* je s tem v zvezi dokaj ostro in dokazuje na eni strani, da so njeni voditelji prizadeti, ker jih Andreotti ni povabil na pogajanja. obenem pa predstavlja to stališče izziv sindikatom, (st.s.) VRSTA NESOGLASIJ MED IZRAELCI IN EGIPČANI • E Prva prekinitev kairske k nference: E delegacije se sestanejo v ponedeljek Udeleženci srečanja čakajo na izida pogovorov med Roginom in Carterjem ter morebitnega sestanka med izraelskim premi er o m in egiptovskim predsednikom $$ ',* Andreotti (levo) in sindikalni voditelji med včerajšnjim srečanjem v palači Chigi (Telefoto ANSA) KAIRO — Egiptovlka pripravljalna konferenca je včeraj začela z rednim delom in ga že po dobrih dveh urah prenesla na ponedeljek. Uradna lazlaga govori o spoštova nju vseh treh veroizposvedi, ki so zastopane na srečanju: za muslimane je namreč praznični dan petek, za Žide sobota, za kristjane pa nedelja, veliko splošnejše pa .je mnenje, da udeleženci čakajo na izid današnjih Beginovih pogovorov z ameriškim predsednikom ter na nedeljski odgovor Sadata. Po drugi strani pa bi moralj E-gipčani in Izraelci premostiti še veliko nasprotij, da bi konferenca res lahko stekla. Za enkrat se namreč, vsai tako kroži med novinarji, ki sledijo pogovorom v hotelu »Mena House», niso sporazumeli niti za dnevni red. Prvo delovno srečanje je potekalo v »pri jateljskem vzdušju* in bilo je »zelo koristno*, kakor so izjavili glasniki prisotnih delegacij, vendar poteka plenarnega zasedanja niso hoteli natančnejše opredeliti. Veči na političnih opazovalcev si molčečnosti ne tolmači zgolj kot razumljivo zahtevo pa zadržanosti, temveč upravičeno sklepa, pa ni prišlo še do nikakršnih premikov. »Razpravljali smo o pomembnih vprašanjih*, je izjavil eden izmed cianov egiptovske delegacije ter do dal. da «obstajajo razlike v pogledih*. Ni pa povedal, če se nesogla s ja nanašajo na bistvene probleme — Egipčani naj bi namreč še enkrat ponovili arabske zahteve o vrnitvi zasedenih ozemelj in o ustanovitvi palestinske države — ali na proceduralne. Glasnik izraelskega zastopstva na konferenci pa je spo roči!, da so se na jutranjem sestanku zmenili, da sestavijo posebno komisijo, ki bo proučila pravne as pekre proceduralnega vprašanja in osnov celotne razprave. Skupina naj bi nalogo opravila do ponedeljka, v tem času pa se bodo tudi ostali se-stajali, dasi neformalno. V oris raznih nesoglasij, ki so že takoj nastala med Izraelci in Egipčani naj omenimo samo eno izmed najmanjših — določitev predsednika srečanja. Po zavrnitvi, da bi to funkcijo opravljal zastopnik OZN general Siilasvuo. je dejansko predsedoval vodja egiptovske delegacije Me-guid. Vendar Izraelcev rešitev v sili m zadovoljevala, saj zatrjujejo, da konferenca nima predsednika. Poziv federacije CGIL-CISL-UIL železničarjem RIM — Tajniki enotne sindikalne federacije CGIL. CISL in UlL Lama, Macario in Benve-huto so naslovili na železničarje, ki se že mesece borijo za obnovitev pogajanj za delovno Pogodilo, poziv, v katerem med drugim ostro kritizirajo stavke, ki so jih avtonomne sindikalne organizacije železničarjev oklicale za božično obdobje ter jih označili za izraz egoističnih In cehovskih zahtev. V pozivu je tečeno, da sc železničarji že dalj časa borijo za reformo železniškega podjetja ter za spremembo delovnega odnosa, kar ic «neobhodii» potrebno za reformo sistema prevozov in za gospodarski razvoj države.* Strategija enotnih sindikalnih organizacij jc dosegla prvi pomemben uspeli z obnovitvijo po-Jtajanj z vlado, kar naj privede brez zavlačevanj in odlašanj do Pozitivnega in konkretnega zaključka. Avtonomne sindikalne organizacije pa s svojimi neodgovornimi oblikami boja dokazujejo cehovski značaj svojih Zahtev. Enotna sindikalna federacija EGlL, CISL in UIL povsem Podpira sklep železničarjev, da *' kar najbolj prizadevajo, da Železniški promet steče v ob-dobju božiča kar se da redno, d« ne bi še bolj otežkočili pozvanja predvsem delavcev, k) Jo zaposleni v tujini i" se takrat vračajo domov, (if) IZ ANDREOTTIJE VEGA POROČILA VLADNI DOKUMENT 0 GOSPODARSTVU Javne investicije za skoraj 8400 milijard lir RIM — Dokument, ki ga je vlada predložila sindikatom, je sestavljen iz 27 tipkanih strani in določa smer niče gospodarske politike, ki jih vlada želi uresničiti v upanju! da olx!otje gospodarske stabilizacije v drugi polovici prihodnjega leta ne zaide v slepo ulico, kar bi lahko povzročilo nov skok v inflaciji. Osnovne smernice «nove gospo darske politike* so: selektivno u-smerjanje notranje potrošnie. indu strijske preusmerjanje z investicijami. krčenje javnih stroškov. Končni cilj vladnega gospodarskega »manevra* pa je večja produktivnost celotnega sistema združena z vzporedno racionalizacijo javne potrošnie. Dobršen del dokumenta je posve čen javnim investicijam. Skupno na meniva vlada investirati skoraj 8400 milijard lir. Od tega okoli 2000 v .f .pfjijono dejavnost, skoraj 3000 miMjard na energetskem področju (od te«a 43G za red”'‘‘e cen: rale) 600 milijard na področju prevozov, od 1200 do 1700 milijard na jiodročju telefonskih zvez, 500 milijard v javna dela. Okoli 1000 milijard pa na področju kmetijstva. Dcb o so te investicije že finansira ne v okviru obstoječe zakonodaje, del 'o pa bo morala vlada najti u strežna sredstva. Zato bo morala vlada poskrbeti, da se bo v državne blagajne steklo več denarja (uri tem ne misl na nove davke, pač pa za učinkovitejše izterjevaive ter na možnos' podražitve tarif nekaterih javnih dobrin, kot so etektrična e nergi.ia. železniški prevozi itd.). Na drugi strani na mora vlada skrčiti državne, in druve iavne stroške za najmanj 6 tisoč milijard lir '■'ladr misli omejiti javne stroške predvsem na socialnoskrbstvenein in zdravstvenem področju. Pri tem bo največ prizadela nekatere kolego'. jc. kot so invalidi (pri teh bo računala invalidnost ne na osnovi »možnosti zaslužka*, pač pa na o-snovi »delovnih sposobnosti*), sa moslojnih delavcev in obrtnikov, kmete i in pod. Socialne prispevke bedo odslej izterjevali skupno, na davčni osnovi. Prj tem misli vlada prihraniti okoli 800 milijard. Na zdravstvenem področju je ve čja novost «t:'č':et» na ceno zdravil (bolniki bodo torej morali delno pla čati zdravila sami), obenem pa namerava skrčiti stroške zdravstvene industrij«' za reklamo in podobno. Ti soč milijard namerava vlada zbrati s podražitvijo nekaterih javnih ta rif. Skupno bo vlada tako prihranila UC0 milijard, ostaja pa še odpr-ta «!uknja» nad 1500 miliiard. za ka t.ere ri° ve. kje jih bo našla. Verjetno bedo zato potrebni še novi ukrepi. predvsem na socialnozdravstve-uem podrpčju. Kak« z investicijami? Vlada predlaga, naj bi «podjetja v krizi* usta navijali) kreditne konzorcije z bankam/, obenem pa obljubila čimprejšnje uresničenje »področnih načrtov* za 'sicerurgiio, ladjedelništvo, kemijsko industrijo itd. V podjetjih z niža vio soudeležbo bo ta manever terjal tisoč milijard lir. r>a bi dosegla cilj večje produktivnosti in torej skrčila «ceno delovne sile* upa vlada na sodelovanje sindikatov, ki naj bi omejili mezdo« zahteve v prihodnjem letu. V zameno obljublja, da bo socialne dajatve v breme podjetij skrčila za 1600 milijard lir in obenem odpravila sistem »zamrznjene* draginjske doklad pri dohodkih nad (L džfrohia 8 min.jonov lir. V mdr končno izključuje, da bi se za, zbiranje denarnih sredstev po-služ’fa davčnega pritiska, pač pa misli, da bo morala učinkoviteje po hira.!j davke in pogosteje izterjevati nekatere posebne dajatve, kot je IVA. (st.s.) Preiskava n Sindonovcm bankrotu Danes zasliševanje Guida Carlija MILAN — AL bo seznam 500 klientov Sindonovih bank, ki so izvažali kapitale v tujino, končno vendarle prišel na dan? V krogih mi lanskega sodišča vlada od včeraj v tem pogledu večji optimizem. Vse kaže, da te pre skovalni sodnik Ur-btsci zvedel za nekatere zanimive /odatke, ko je zaslišal ravnatelja «Ba.:co di Roma* dr. Fignona. Sam Fignoi je po zaslišanju časnikar jem de j gl, da je povedal sodniku vse, kar je znal. Že danes bo Ur bisci po v,, e j verjetnosti zaslišal b vsega guvernerja »Bancc dTtalia*. Guida Carlija in bivšega predsednika »Bončo di Roma* Feidinanda Ventriglio. TAJNIKA KOMUNISTIČNE IN DEMOKRŠČANSKE STRANKE NA TV TRIBUNI Berlinguer: «KPI bi lahko sprožila vladno krizo če bo KD še dalje odklanjala emergenčno vlado» Zaccagnini se je izrekel za izVajanje programskega sporazuma, ni pa izključil «nadaljnjega koraka naprej» - V torek srečanje med tajnikoma KD in PSI Rftž —{4a predvečer današnjega ferendumov, kar pomeni, da bo spo vrha šestih strank programskega sporazuma s predsednikom vlade Andreottijem sta Berlitrguer in Zac cagnini s televizijskih ekranov sinoči potrdila, da se položaj vendarle premika in da postaja perspektiva sestave nove vlade, v kateri bi neposredno sodelovali tudi komunisti, čedalje bolj konkretna, saj ni niti tajnik KD izrecno izključil tp možnosti. Sicer pa je Berlinguer ves svoj poseg osredotočil na nujnosti spremembe »političnega okvira* s sestavo emergenčne vlade, medtem ko je Zaccagnini po eni strani trdil, da enostavna sprememba vladne formule še ne pomeni reševanja dramatičnih problpmov države, po drug pa, kot rečeno, ni izključil možnosti direktnega sodelovanja KP1 v vladi. Berlinguerjeve besede so izzvenele zelo odločno: »Če bo KD vztrajala pri odklanjanju emergenčne vlade, si bo prevzela zelo težko odgovornost pred državo.* Sicer pa je že komunistično vodstvo v prejšnjih dneh ubralo pot bolj odločnega na stop«.nja za spremembo sedanjega nevzdržnega stanja, od takrat pa so se pojavila pova dejstva, ki še bolj silijo v to smer: razsodba ustavnega sodišča o izvedljivosti osmih re- mladj prava volilna kampanja okrog nikakor ne postranskih vprašanj, kot so jjplav ab zakon Reale; razprtije v sindikalni zvezi, rezultati nedeljskih šolskih volitev, na katerih so zabeležili nizko raven' ljudske par ticipacije: in končno stopnjevana nesposobnost Andreottijeve vlade, da bi se lotila ključnih problemov gospodarske krize. Berlinguer je verjetno upošteval vse te elemente, ko je med sinočnjo televizijsko tribuno poudaril, da je treba spremeniti smer in pokazati javnemu mnenju, da se nekaj spreminja. Na vprašanje pa, aii bi bila KPI pripravljena sprožiti vladno krizo. je dejal: »Tega ne moreni izključiti. Dejstvo je, da imamo danes tri stranke — komunistično, socialistično in republikansko — ki močno poudarjajo sedanje emer-geneno stanje in nujnost take vlade, ki bi bila sposobna lotiti se položaja, . se pravi vlade, v kateri bi bile neposredno zastopane vse demokratične ljudske sile.* Tudi morebitne vmesne rešitve niso danes več sprejemljive za KPI. Rešitve «na pol poti*, kot jih je imenoval Berlinguer (na primer vstop komunistov v večino, ne pa v vlado), bi namreč ne zariovoljeva RiiiiiMMiiiiiiiiiiiuiiuim m m m tuiMii ih tniiiMiiiiim umili ulili imMiiiiimiiniiMMiiijimimiiiiiiMiii m iiniiiiiiniiiMiiiii«iiMiiiiiiiiriiiHui«iMiiiiiiiiiiiiiiiiitMiii»i PO OCENAH JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Uspešno delo diplomatske komisije v Vidmu za zaznamovanje meje med Italijo in SFRJ Obe državi dali nov prispevek k sporazumevanju in sodelovanju na naši celini v skladu s sklepi helsinške konference I ,tju m sodelovanju na naši celini v c-Ic 1 m rl i i C Iznnfzip/mzm /> le tiste potrebe po novem, ki jo dr j d:> ebiasti. n* gre niti pozabiti, piti žava globoko občuti. TuffiiftVbH- j tHSfetrU«.** »če hočeta La Malfa in na splošna stavka — je dejal tajnik) Cia..i zgladiti pot komunistom — na-KPI — bi potrdila nujnost politične; lUljuje vatikanski tednik je to spremembe. , car vsaj uo neke mere njuna stvar. Kakšne pa naj bi bile osnovne; toda nihče naj ne more reči, da so točke sporazuma o emergončni poli : komunisti šii na oblast, ker so jih tiki? Po Berlinguerjevem mnenju \ poklicali katoličani.* Isto tezo zago-p red vsem tri: dramatični položaj naj varja tudi »Civilta cattolica*. glasilo področju javr.ega reda, nujnost or | jezuitov, ki pravi, da je danes edino ganične gospodarske politike ir. mo-' možno ravhovesje programski spora-raliz.acija javnega življenja. Za re-l zum. Kdor skuša to ra movesje razbiti — nadaljuje list — ne deluje v korist države. Stališča ostalih strank so znana. Najbolj odločni zagovorniki emergen. čne vlade so socialisti, njihov tajnik Craxi bo to zahtevo prihodnji torek orisal a cagniniju. Prav tako je jasno stališče PRI. ki je za razširitev vladne koalicije, in PLJ, ki se krčevito brani sprememb. Zanimivo pa je stališče, ki je izšlo iz včerajšnje seje socialdemokratskega tajništva: samo odločna sprememba v upravljanju programskega sporazuma lahko daje resnična jamstva za drugačno gospodarsko Politiko in za bolj učinkovito vladno akcijo. V bistvu — kot je pojasnil tajnik PSDI Romita — je treba večino, ki je podpisala programski sporazum, spremeniti v pravo vladno večino, (cc-tm) (Od našega dopisnika) BI',OGRAD — Na včerajšnji ti- skladu s sklepi konference o evrop- skov n: konferenci je glasnik zvezne ga tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič — poleni ko je za prihodnji teden napovedal obisk podpredsednika Sudanske republike in zunanjega ministra Bakra v Jugoslaviji -odgovori) na vprašanje o zasedanju jugoslovansko italijanske diplomatske komisije za zaznamovanje meje >n o rezultatih tega zasedanja, ki je bilo od 6. do 9. decembra v Vidmu. «Kot veste - je izjavil Kalezič — je bilo z osimskimi sporazumi v o-snovi rešeno vprašanje jugoslovansko - italijanske meje. Vendar je bilo treba ta sklep do konca izpeljati in pri tem upoštevati številne, včasih občutljive krajevne razmere in interese. Takšna, sicer manjša* toda občutljiva vprašanja so ostala odprta. Na zasedanju komisije v Vidmu so uspešno rešili vse, kar je bilo treba še rešiti. To se nanaša na celotno mejno črto od tromeje Jugoslavija - Avstrija - Italija do Jadranskega morja. S tem sta sosednji državi dosegli še en uspeh v dvostranskih odnosih in tako dali tudi nov prispevek k sporazumeva ski varnosti in sodelovanju.» Na tiskovni konferenci je bilo zastavljeno tudi vprašanje v zvezi s pisanjem časnika »Die Welt», da so uradni jugoslovanski organi prepovedal: vstop v deželo skupini 150 za-hodnonemških državljanov, ki so se preselili v ZR Nemčijo iz socialističnih držav vzhodne Evrope in ki so nameravali na, beograjskem sestanku KEVS izročiti spisek imen 3400 Nemcev v vzhodi,onevropskih državah, ki terjajo izselitev. Predstavnik zveznega tajništva za zunanje /.adevc je v odgovoru dejal, da so 12. decembra na meji zavrnili večjo skupino državljanov iz ZR Nemčije, ker so pri rutinskem pre gledu njihovega avtobusa odkrili propagandno gradivo, naperjeno proti drugim državam. To je bil, kakor je poudaril Kalezič, dokaz o pravih namenih te skupine, da bo namreč bivanje v Jugoslaviji izrabila v politične namene in da bo ustvarjala vzdušje proti nekaterim državam udeleženkam KEVS v Beogradu. To '. nasprotju z jugoslovanskimi predpisi in tudi z obveznostmi, ki jih je prevzela Jugoslavija kot gostiteljica beograjskega sestanka. Časnikarje je zanimal tudi uradni komentar k pisanju glasila češkoslovaške K"* «Ttibuna», ki je urednike beograjskega tednika «Nin* in zagrebškega radia ter dopisnika Tanjuga v Pragi' uvrstilo med «proti-češkoslovaške* novinarje in o njih pisalo v okviru kritike meščanskega tiska in časnikov, ki jih kontrolira ameriška obveščevalna agencija CIA. »Napac na enega ali Več jugoslovanskih novinarjev — je naglasil Mirko Kalezii — pa tudi način, kako so to storili v češkoslovaškem listu »Tribuna* in na praški televiziji, je nesprejemljiv. Prav tako je nesprejemljivo tudi sleherno prizadevanje. da bi določali, kaj, o čem in kako naj pišejo jugoslovanski dopisniki. Dobro so znana naša načelna stališča o vlogi in pisanju tiska in o njegovi odgovornosti pred javnostjo in bralci. K temu ne bi imeli dodati ničesar, še manj pa se spuščati v razprave o posameznih člankili. Zlasti neumestno je povezovanje pisanja jugoslovanskih novinarjev ali naših listov s pisanjem tiska v drugih državah.* VLADO BARABA* sevanje teli vprašanj — je dejal komunistični voditelj - nikakor ne zadostuje enostavno apliclranje spo razuma v šestih. V odgovor na komunistične zahteve je Zaccagnini odgovori! s tezo o »vsebini., ki naj prevlada nad «formulo». Sestaviti novo vlado ob sodelovanju komuiv stov po njegovem ne bi pripomoglo k reševanju kočljivih vprašanj sedanjega trenutka. Pač pa je treba vliti več zagona programskemu sporazumu, treba je proučiti že dogo vorjene stvari in programe ter jih dopolniti z ustreznimi ukrepi. Z dru-•g!mi besedami, sedanja vlada mora nadaljevati vsaj za nekaj časa, ker KD še ni pripravljena na spre membo. Vsekakor pa je Zaccagnini zavrnil tezo, da bi pred morebitnim vstopom KPI v vlado morali sklicati predčasne volitve. Dejansko i majo politične stranke dolžnost, da predlagajo ukrepe in način za reševanje problemov. Sklicati predčasne volitve bi pomenilo — po Zaccagni-nijevem mnenju — samo zvalili na volivce odgovornost za izbiro, ki jo morajo opraviti stranke. In ko bi se pokazala nujnost takega koraka, je Zaccagnini na vztrajna vpraša nja časnikarja Levija, ki ga je in tervjuval, dejal, da bi bil priprav Ijen predlagati stranki tovrstno u-smeritev. Po 20. juliju je KD — kot je dejal Zaccagnini — že storila korak naprej. «Ko bi bilo to potrebno, bi utegnil predlagati še nadaljnji korak.* Stvari se torej premikajo. Kaj pa se bo sedaj zgodilo? Koliko časa bo Andreotti jeva vlada vzdržala? Po mnenju De Mite in mnogih drugih demokristjanov je vlada v bistvu že pokojna Toda stališča v KD so različna. Zaccagninijeva — kot jih je sinoči orisal — so dovolj jasna, nekoliko manj jasno pa je stališče Mori, k se zavzema za bolj dolgoročne razčo.je. Fanfani pa je pri-prarijer. — kot kaže — da tudi takoj prevzame Andreottijev« dediščino. Če pa od centra gremo na periferijo stranke, so mnenja naravnost diametralno nasprotna. »Kdor misli. da bo lahko pripeljal komuniste v vlado, si bo morda zagotovil glasove komunistov, toda moral se bo odreči našim,* je izjavil pokrajinski tajni! KD v Milanu Mazzotta. Član struje «base» posl. Mastella pa je izjavil, da je »prehod komunistov od vzdržanja k vključitvi v večino dejstvo, ki bj ne smelo ustvariti i-decloškib barikad znotraj KD.» Vsekakor pa ni naključje, da se tudi vatikansko glasilo «Osservatore della domenica* ukvarja z vprašanjem odnosov med vlado in KPI ter opozarja demokristjane na volilne obljube. »Odločnosti demokrščanskih- volivcev. da bi zaprli komunistom pot Do mnogo globljih razlik pa je prišlo že takoj pri podajanju uvodnih poročil, kakor zagotavlja verodostojen egiptovski v:r. Tel Aviv se naslanja y glavnem na resolucijo 242 OZN. ki govori predvsem o nuji. da se izraelski državi zagotovi varen obstoj. Izraelska delegacija pa se nikakor noče spuščati v poglobljeno razpravo o načelih, ki bi pr vedli do trajne«? miru na Bližnjem vzhodu. Vedno po zagotavljanju istega vira pa naj bi Egipt veliko bolj težil k opredelitvi načelnih smernic ter o način i) in roku izvajanja. Ob koncu naj bi pristavil, da konferenca nima nikakršnih izgledov za u-speh, če se bo nadaljevala na sedanji ravni. Potrebo, da bi se srečanja udeleževali ministri, ki imajo večja pooblaščenja za samostojno odločanje, so poudarili šrj z več strani in tudi ni izključeno, da bo do tega prišlo. Ne glede na morebitne sprememb« v sestavi delegac j pa je pomembnost kairske konference omejena, kajti samo ženevska mirovna pogajanja lahko privedejo do trajnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu, je novinarjem zatrdil generalni tajnik OZN VValdheim. Po njegovem mnenju je položaj treba rešiti globalno, česar fra Izraelci še zdaleka niso osvojili. Tel Aviv naj bi bil trdno odločen, da bo sklepal ločene sporazume, in kairsko srečanje jih ne bo odvrnilo od tega. Mnogo političnih opazovalcev pa si razlaga nenaden odhod izraelskega premiera Begina v ZDA kot znak. da je pripravljen na popuščanje. Carterju r.aj bi danes predočil »izraelski pravični načrt*, ob vrnitvi v domovino pa naj bi podal »senzacionalno izjavo*. K takim predvidevanjem naj bi napeljevala tudi izvajanja bivše predsednice vlade Golde Meir o u-sodi Cisjordanije. K milejšim stališče bo Begina navajal tudi ameriški predsednik Carter, katerega naj bi o nujnosti takega zadržanja prepričal zunanji minister Vanče, ki se je komaj vrnil s kratkega, a intenzivnega potovanja Po Bližnjem vzhodu. Več kot od kairske konference si nadalje politični krogi nadejajo od napol uradno napovedanega ponovnega srečanja med Beginom in Sadatom, do katerega bi moralo priti mogoče celo že v začetku prihodnjega tedna v maroški prestolnici. Kralj Hasan je oba že uradno povabil, kar pa seveda še ni dokončen dokaz, lahko pa pcmeni. da bodo Kairo čakali sugestij cd drugod, rbp) Vladna kriza v Turčiji ANKARA — Turška vlada, ai ji predseduje Sulejman Demirel, je hiia včeraj ob parlamentarno večino, ktr sta iz konservativne stranke izstopila še dva poslanca. Skupno je Demirelovo stranko doslej za-pust;io šes' poslancev. Znenkra' nj znano, kaj bo ukrenil Demirel. njegov najmočnejši nasprotnik Bulent Ece vit, ki vodi opozicijsko ljudsko republikansko stranko, p;' j( mnenja, da bo moral odstopiti. Konservativno koalicijo naj bi za državnim krmilom nadomestila naprednejša, ki naj bi lahko ra-čurgjs med drugim na podporo poslancev, ki so zapustili Demirela. ............ TISKOVNA KONFERENCA ŠEFA RELE HIŠE Carter o položaju na Bližnjem vzhodu IDA upajo, da se bodo kairske konference kmalu udeležili tudi države «fronte zavračanja» in Palestinci NEVV YORK — Na predvečer pogovorov s predsednikom izraelske vlade Beginom je ameriški predsednik Carter imel tiskovno konferenco, na kateri je ponovno orisal ame-rišKO stališče do krize na Bližnjem vzhodu, kjer je treba, po njegovem nntnju, pustiti prizadetim državam, da same najdejo ustrezno rešitev. Poleg vloge posredovalca, morajo ZDA opraviti še eno vlogo, je dejal: ptipeljati k pogajalni mizi tudj Sirijo. Jordanijo in Libanon. Zato mora pripravljalni sestanek v Kairu izdelavi dovolj obširno platformo, ki lahko omogoči kasnejšo udeležbo tudi drugi! arabskih držav, ki so bile doslej proti Sadatovi pobudi. Carter je izjavil, da ne ve, kaj mu tgj premier Begin v teku današnjega srečanja predlagal, vendar v izraelskih krogih trdijo, da ima Be gi;H.v< potovanje trojen cilj: uskladit: mirovno politiko Izraela jn ZDA. preprečit Američanom, da predloži jo svoj mirovni načrt (ki naj bi ga že skora j dokončno izdelali) in končni, doseči od ZDA. da podprejo i-zraelski kompromisni predlog. Sef Bele hiše ostaja vsekakor optimistično razpoložen glede sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu ter njegovega nadaljnjega razvoja. Ker se večkrat na teden telefonsko pogovarja s predsednikom Sadatom, j« Carter prepričan, da zelo dobro ve. kaj je za Egipčane sprejemljivo in kaj ne. če .bo torej mnenja, da so BegJnoV: predlogi sprejemljivi bo vsekakor priporočil Sadatu, naj jih spi ( ime V nasprotnem primeru, če namreč /. vojaškega in političnega vidika izraelski predlogi ne bodo sprejemljivi, bo o tem'takoj obvestil Sadata. V neaaljevanju svoje tiskovne kon-ference je ameriški predsednik kri-ti/irtd negativno stališče Organizacije Za osvoboditev Palestine do e-giptevskin pobud ter je izrazil upanje, da sc bodo kairskih pogajanj rdele/ili «zmemejši predstavniki Pa-lestiritev*. Kar zadeva sovjetsko zadržanje do kairske konference pa Carter n' mnenja, da bi bilo popolnoma negativno. Sovjetska zveza, je rekel Carter, ni postavila bistvenih ovit. kot v preteklosti. Carter upa, da bo njeno zadržanje še bolj konstruktivno, ko bo kairska konferenca stekla. Odnosi med ZDA in ZSSR ostajajo slej ko prej dobri, trži roma boljši kot takrat, ko je Caft ter postal predsednik (if) SPRIČO ZASKRBLJIVE PASIVNOSTI RIMSKIH OBLASTI NOVE POBUDE ZA PREMOSTITEV KRIZE TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA Vsedržavni sindikalni shod o sektorialnih načrtih za ladjedelstvo in železarstvo - Interpelacija poslancev KD o tovarni motorjev v Boljuncu Zaskrbljenost nad krajevno gospodarsko situacijo ob krizi, ki že dolgo prizadeva tako temeljne javne strukture, kot tudi ved zasebnih podjetij, ne kaže znamenj pojenja-vanja in označuje delovanje javnih uprav, političnih strank in sindikalnih organizacij. Resnici na ljubo ni za kakšno posebno brezskrbnost nobenega razloga. Kmalu bo preteklo mesec dni od odhoda v Rim k ministru Morfinu enotne delegacije deželnih parlamentarcev in sindikalistov, ki sta ji načelovala župan Spaccini in predsednik pokrajine Ghersi, ukrep vodstva podjetij z državno soudeležbo o vpisu v dopolnilno blagajno več kot tisoč delavcev škedenjske železarne in tržiške ladjedelnice pa ni bil preklican in nič ne kaže, da bi vlada karkoli odločila v zvezi z ukrepi, ki naj bi pomagali tržaškemu gospodarstvu iz težav. Nasprotno, nobenega glasu ni o sektorialnih načrtih za pomoč posameznim gospodarskim panogam, ki so v krizi, za katere se je vlada obvezala, da jih izdela s 6 strankami, ki jj s podporo ali vzdržan jem v parlamentu omogočajo življenje. Potrebna je torej stalna budnost/ in nenehna iniciativa sindikalnih organizacij in političnih strank, ki si prizadevajo ohraniti pobudo in izvajati zadosten pritisk, da pristojne oblasti premaknejo stvari z mrtve točke. V tem smislu je razumeti tudi pobudo vsedržavne enotne zveze kovinarskih delavcev in deželne federacije CGIL-CISL-UIL. ki bodo prredili v ponedeljek, 19. t.m. v našem mestu (v gledališču Audi-torium) državni shod za sektorial-ne načrte o železarstvu in ladjedel-stvu, na katerega so povabile tudi stranke, parlamentarce in javne u-prave. Demokristjanski poslanci Tombe-si, Belci in Marocco so pa vložili interpelacijo v zvezi s krizo tovarne motorjev v Boljuncu. Parlamentarci KD opozarjajo ministra za državne soudeležbe, da je sedaj državna u-stanove IRI lastnica 75 od sto delnic (ostalih 25 od sto ima FIAT) o-menjeoe tovarne, kateri kljub povečani proizvodnji narašča deficit in ni opaziti nobenih novih smernic proizvajalne in komercialne politi- ke, ki naj bi ji pripomogle iz težav, upoštevajoč tudi krizo ladjedelstva. Vprašujejo zato ministra za te smernice, če se misli Fincantieri za to tovarno poslužiti zakona o pre-osnovi in preustroju industrije z večjo razčlenjenostjo proizvodnje in ali se ne misli poslužiti njenih turbinskih motorjev za prenovitev trgovskega ladjevja. Demokristjanski parlamentarci povezujejo vprašanje boljunške tovarne s splošnim problemom krize ladjedelstva in kovinarske industrije na območju med Trstom in Tržičem. V ta okvir spada tudi tiskovna konferenca, ki jo sklicuje za ponedeljek deželna svetovalska skupina KPI o deželnem proračunu in načrtu naložb 1978-1981, povezujoč ju s poslabšanjem gospodarske krize. Prav gotovo bo o tem še največ razprave tudi na' uradni predstavitvi aktov z druge konference o tržaškem gospodarstvu, ki jo prireja tržaška pokrajinska »uprava prihodnjo sredo, 21. t.m. Nova pošta v Nabrežini Nabražinci smo v ponedeljek postali bogatejši za novo pošto. Gradnja je bila v svoji končni fazi izgotovljena že maja, vendar možnosti za vselitev ni bilo, ker ni bilo ustreznega do/oljenja iz Rima. Tako je novo poslopje pošte čakalo na vselitev do trenutka, ko je pokrajinski poštni ravnatelj po mnogih urgencah dovolil vselitev ne glede na ustrezno odobritev iz Rima. Bitka za novo pošto je trajala natanko dvajset let, torej življenjsko dobo ene cele generacije! Ta podatek pravzaprav pove vse, ko gre za ilustracijo ažurnosti italijansl-e birokracije. Bitko za pošto je začela tedanja občinska u-prava, ki si je na vse kriplje prizadevala, da bi uresničila zanrsel o izgradnji novega poštnega poslopja. Težav je bilo nešteto — od težav pri odkupovanju zemljišča, mahinacij in drobnjakarstva pri subvencijah in načrtih. Za uspeh smemo šteti dejstvo, da je b lo poslopje nared v enem samem letu s skromno investicijsko vsoto. Obdelava fasad z drago kamnito in v precejšnji meri MlIMIIIIIIliatfllllllllMIIIIIItfllinMimilllMIIIIIIIMIIHMfaMlimaMIIIINHIIMIMIIIIIMMIIIIIIIIMIIMIIIIIIIMIfllllin Od včeraj ^operacija prihranek» ter po obsegu oblikovno neosnovano oblogo je prav gotovo zahtevala dobršen del sredstev, notranjost zgradbe pa le odlikuje disciplinirana in toplo preprosta funkcionalnost. To je njena glavna pomembna vrednota. Načelnica pošte domačinka Irena Rosati, ki ima levji delež zaslug pri urejevanju in selitvi (selitve so opravljali uslužbenci sami) pravi, da je novo poslopje opremljeno izključno z že obstoječimi aparaturami in ostalimi sprejemnimi kapacitetami. Navdušena je nad možnostjo kulturnega in nemotenega obratovanja, ob čemer se s hvaležnostjo spominja na odločno akcijo občinske uprave izpred dvajsetih let. NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Dr. Toresella prevzel predsedniške posle Na tržaškem velesejmu je včeraj uradno prevzel predsedniške posle dr. Piero Toresella. Ob tej priliki se je sestal vodilni odbor sejemske ustanove, ki je pozdravil novega predsednika in se zahvalil za njegova vsestranska prizadevanja pri vodstvu ustanove dosedanjemu predsedniku prof. Faraguni. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Toresella. ki prihaja iz vrst republikanske stranke, naglasil, da si bo prizadeval, da bi velesejem vsestransko okrepi’ in gg razvil v ustanovo, ki bo dejansko ustrezala mednarodni gospodarski vlogi našega mesta. Sklep posebne deželne komisije 39 milijard ‘lir za izvajanje zakonov o potresu Posebna deželna komisija je odobrila ,z vzdržanjem komunističnih in socialističnih svetovalcev dvig 39 milijard lir za nujne posege raznih odbomištev in izrednega generalnega tajništva pri izvajanju zakonov v korist potresnih območij. Obenem je finančni odbornik prikazal položaj deželne blagajne, ki preživlja težke trenutke. Do sedaj znaša primanjkljaj nad 147 milijard, ker je dežela izplačala razne predujme v W ?čjau «ržav,a pa ni še poslala obljubljenih finančnih sredstev. Predsednik deželnega odbora Comelli pa je sporočil, da bo vlada nakazala deželi pred koncem leta 50 milijard lir, nadaljnjih 100 milijard pa v prihodnjem januarju. Glede deželnega dviga 39 milijard lir je svetovalec Bosari (KPI) izrazil zaskrbljenost in zahtevi-l ureditev vprašanja odškodnin za razlaščeno zemljo. Tržaška občina išče strokovnjake za kolavdacije Tfžaška občina obvešča inženirje in arhitekte iz tržaške pokrajine, da namerava sprejeti v službo več strokovnjakov za preizkušanje in kolaV-diranje raznih javnih objektov in del. Ustrezne prošnje na navadnem papirju je treba nasloviti na občinski urad za knjigovodstvo pri 9. od delku. V poštev pridejo izvedenci naslednjih strok: arhitekture, mehanike, elektrotehnike in elektronike. • Tržaško združenje krvodajalcev bo priredilo v nedeljo dopoldne brezplačno matinejo za otroke v kinu Aurora. Zavrteli bodo film s Stanliom in 01-liom z začetkom ob 10. uri, ob vhodu v dvorano pa bodo otrokom delili slaščice. Kako je z menjavo italijanske valute v SFRJ Jugoslovanska narodna banka je 6. decembra razposlala vsem bandam in menjalnicam, službi družbenega knjigovodstva in trgovski mreži v SFRJ okrožnico z novimi navodili v zvezi z menjavo italijanskih lir (bankovcev) v dinarje. Italijanske bankovce smejo po novem odkupovati za dinarje le italijanski in jugoslovanski državljani, in sicer le do vrednosti 100.000 lir na osebo. Italijanski državljani v Jugoslaviji lahko plačujejo z lirskimi bankovci hotelske storitve in blago. ki ga nakupijo v trgovinah. Banke v Jugoslaviji lahko odkupujejo ali sprejemajo italijanske lire v bankovcih po 500 1.000, 10.000, 20.000 in 50.000 lir. ZA VLOGO VERONIKE V ŽUPANČIČEVI DRAMI Mirandi Cahariji nagrada iz Sklada Staneta Severja Prvotni enovana nagrajenka je bivša članica SSG, sedaj članica Drame jSNG Štefka Drolčeva Natečaj za namestitev 14 mestnih redarjev Tržaška občina je razpisala javni natečaj za namestitev 14 mestnih redarjev. Zahteva se starost 21 do 30 let, opravljena nižja srednja šola in telesna višina vsaj 1,70 m. Prošnje za priglasitev k natečaju, napisane na kolkovanem papirju, morajo prispeti, s priloženimi listinami, najkasneje do 14. ure dne 28. januarja 1978. Podrobnejše informacije daje urad za osebje v občinski palači, soba štev. 82 (II. nadstr.). Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE SKUPŠČINE Z večino glasov sprejet zakon e protipotresnih gradnjah Svetovalci KPI in PSI so se pri glasovanju vzdržali, ker je zakon kljub nekaterim pomanjkljivostim bistvene važnosti za obnovo Kaže, da je to zadnje obdobje letošnjega leta res naklonjeno ansamblu in članom Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Rimskemu priznanju javnosti gledališču in začetku urejanja državne subvencije za njegovo delovanje je sledil prodoren u-speh SSG na Borštnikovem srečanju v Mariboru, kjer je bila predstava »Koža megle» iz lanske sezone razglašena za najboljšo predstavo leta med vsemi slovenskimi poklicnimi gledališči in kjer sta zanjo prejela nagradi tudi režiser Jože Babič in igralec Linij Bogateč. Sedaj se je med nagrajence uvrstila tudi članica SSG Miranda Caharija. Včeraj jc prišlo iz Ljubljane sporočilo, da ji je strokovna rižija sklada Staneta Severja za leto 1977 podelila nagrado za vlogo Veronike v Župančičevi *Veroniki Deseniški*. Veseli smo te nagrade za našo simpatično igralko, katere nastop v otvoritveni igri letošnje gledališke sezone je tudi strokovna kritika najvišje ocenila, občinstvo pa ji je izrek- • V glavni dvorani liceja Dante v Ul. Giustiniano 5 bo drevi ob 18.30 predavanje o povezavi med patofiziologijo in grafologijo. Predaval bo zdravnik in grafolog dr. Fabio Fran-chi. Predavanje prireja Inštitut za grafologijo v Trstu. Na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta so nadaljevali z- razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja norme za izvajanje protipotresnih predpisov pri gradnjah na potresnem območju (protipotresne gradnje). Razpravo so namreč morali pred dvema tednoma odložiti. ker je ta zakon pogojevala odobritev zakonskega osnutka o obnovi zgradb na potresnem območju (št. 366). V včerajšnjo razpravo o posa meznih členih zakonskega osnutka so poleg zakonskega poročevalca Bertolija (PRI) posegli tudi svetovalci Comuzzi (KPI),' Ermano (PSI), Puppdni (MF), Lonza (PSDI) in Specogna (KD) ter odbornik Ri-gutto. Zakonski osnutek kot tak zgleda enostaven, čisto tehnične narave, vsebuje pa norme življenjske važnosti za bodočnost obnove na prizadetem območju. Svetovalca levice KPI in PSI, Comuzzi in Ermano, sta izrazila pomisleke predvsem glede postavk, ki dovoljujejo spremembe k .vsedržavnemu zakonu, ki urejuje gradnje na potresnih območjih. K dopolnilom k posameznim členom, kj jih je nred-ložil deželni odbor, pa je svetovalec Comuzzi dejal, da s tem od bor spreminja vsebino že odobrenih dežplnih zakonov, in sicer zakona o popravilu poškodovanih hiš (št. 30) in zakona o obnovi (št. 366), kar je postalo že običajno pravilo deželnega odbora. Pri končnem glasovanju so se svetovalci KPI in PSI vzdržali, vsi ostali so pa zakon podprli. V drugem delu včerajšnjega zasedanja so svetovalci soglasno o-dobrfli dva zakonska osnutka turistične vsebine, ki ju je vlada svo.i čas zavrmla. Svetovalci KPI in PSI so ju podprli, da bi s tem poudarili svojo neomajno zahtevo po deželni avtonomiji. Pred za ključkom zasedanja so svetovalci izvolili s tajnim glasovanjem štiri člane deželnega odbora za radiotelevizijsko službo (Giorgio Negrel-li. Ruggero Rovatti, Ermanno Zi-molo in Fabio Suadii). predstavni-ka dežele v deželni konzorcij u-stanov za ljudske hiše (ArturoVit) in predstavnika v upravni svet vseučiliške podporne ustanove (Gio-vanni Lucio). Deželni svet se bo predvidoma ponovno sestal v torek, ko bo na dnevnem redu razprava o obračunu za leto 1976, o proračunu za leto 1978 in o srednjeročnem načrtu za nove naložbe. kinodvorani »Vittorio Veneto» javnuo zborovanje o problemih pravične stanarine in družbenega sklada. Koncerti za šole v Verdiju Gledališče Verdi prireja v tem mesecu ciklus simfoničnih koncertov za šolsko mladino. S to pobudo skuša vodstvo gledališča vzbuditi pri šolarjih zanimanje in ljubezen do glasbe. Koncerti so brez-plačni, na sporedu pa bodo danes, 16. t.m., jutri, 17. t.m., sredo, 21. t.m., in četrtek, 22. t.m., zjutraj ob 11.30. Orkester gledališča Verdi bo pod taktirko dirigenta Gianfranca Masi-nija izvajal skladbe Corellija in, Bi-zeta. Vabila so na razpolago pri tiskovnem uradu gledališča (tel. 62-931). Miranda Caharija Veronika — ■" u ^imr-iaou j-.-— Proslava na šoli ' «Pinko Tomažiča v Kopru Učenci osnovne šole «Pinko Tomažič* v Kopru so imeli včeraj ŠGTs-ki dan v spomin na usodno jutro pred 36 leti, ko so na Opčinah ust/eliti narodnega heroja Pinka Tomažiča. Po vseh razredih so posvetili uro pouka razgovoru o življenju in delu Pinka Tomažiča. Danes bodo imeli učenci proslavo, na katero bodo povabili tudi starše ter predstavnike mornariškega šolskega centra i/. Pulja, s katerim že vrsto let uspešno sodelujejo, (l.o.) • Enotna sindikalna zveza upokojencev CGIL. CISL in UIL, sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA ter ACLI prirejajo jutri ob 10. uri v Od včeraj je začel veljati sporazum med tržaško občinsko upravo in trgovci na drobno o zamrznitvi cen najnujnejših življenjskih potrebščin čez božične in novoletne praz nike. Na »operacijo prihranek* je pristalo približno dvesto trgovin, in sicer Delavske zadruge (22 prodajaln), Standa, PAM, Despar (12 prodajaln). Cooperativa Alimentaristi Triestini (35 prodajaln), Mandatarja Commerciale - CRAI (okrog 90 drogerij) tei' kakih 40 trgovcev s sadjem in povrtnino. Trgovci so se obvezali, da bodo do vključno 31. decembra ohranili za blago, ki ga ponujajo odjemalcem, nespremenjene cene. Predvsem gre za jestvine, drogerijsko blago in Sadje. V vseh trgovinah, ki so pristale na pobudo, je od včeraj razobešen lepak občinske uprave, ki opozarja odjemalce na »operacijo prihranek*, v vsaki trgovini je .tudi spisek blaga, ki je rta voljo potrošnikom, z navedbo cene in tovarniške znamke. ......uiiiiiitiumini.II.........................n.. ZARADI TRAGIČNE NESREČE PRI GRLJANU • " ' 1 \ Sodno obvestilo za voznika avtobusa Poslal ga je sodnik dr. Coassin, potem ko je preučil poročilo sodnega izvedenca Bibliografska razstava o Umbertu Sebi Ob dvajsetletnici smrti Umberta Sabe bodo v torek, 20. t.m., v VI. Teatro Romano 7, odprli bibliografsko razstavo, posvečeno velikemu tržaškemu pesniku. Na otvoritvi, ki Ijo ob'19. uri. bo spregovoril prof. Bruno Maier. Nalezljive bolezni v tržaški občini V tržaški občini so v obdobju od 5. do 11. decembra zabeležili sledeče primere nalezljivih bolezni: 1 primer škrlatinke, 4 primere noric, 1 primer vnetja priušesne slinavke in rdečk, 2 primera garij, 4 primere vnetja lasišča, po 1 primer vnetja jeter, salmoneloze in mononu-kleoze. lo priznanje z zasluženimi aplavzi. Z njo si je enakopravno delil to nagrado Janez Eržen, član Mestne ga gledališča ljubljanskega za igralski opus vlog Priorja v «Ljudožrciht> Gregorja Strniše, Korla v cVečeru ženiriov» Andreja Hienga in Budala v delu Mirka Zupančiča «Iz take smo snovi kot kranjski komedijanti». Nagrado iz sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskem poklicnem gledališču je prejela še naša stare, nepozabna znanka Štef ka Drolčeva, dolgo let članica našega gledališča, zdaj prvakinja ljubljanske Drame za vlogo Lidije Va-siljevne v predstavi «Staromodna komedija» Alekseja Arbuzova. Tudi njej naše čestitke ob.tihem upanju, da se bo še kdaj pojavila na našem odru, če že ne kot gostja v našem S SG pa vsaj v okviru ansambelskega gostovanja drame SNG. Za stvaritev študenta AGRFTV, ki se praviloma podeljuje kot štipendi ja, pa je rrrejel nagrado iz Severjevega sklada Zvone Agrež, ki smo ga na našem odru videli, v iM/cdekindovi komediji tPomladno prebujenje». (jk) • Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Stari istrski ulici sestala rajonska konzulta za Valmauro - naselje Sv. Sergija. Na dnevnem redu bo razprava o družinski posvetovalnici. Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin je poslal šoferju avtobuse podjetja SAITA, ki je 17. julija letos po trčenju z avtom v bližini Grljana strmoglavil v brezno, Alviseju Benedettiju iz Cassac-ca pri Vidmu, obvestilo o sodnem postopku in ga s tem uradno osumil sokrivdo za tragično nesrečo, pri kateri je izgubilo življenje 16 oseb, 37 a jih je bilo ranjen h. Ta sklep je namestnik državnega pravd nika sprejel potem ko je natančno preučil poročilo uradnega sodnega izvedenca inž. Leonarda Lipparini-ja iz Tre viša. Slednji je namreč v soboto izročil sodn ku svoje poročilo, v katerem je očitno predočil sodniku možnost soodgovornosti šofer -ja avtobusa. Vprašanje je, kolikšna naj bi bi la ta soodgovornost in kaj naj bi bil zagrešil Benedetti. Vsebina iz-vedenčevega poroč la sodi seveda v preiskovalno tajnost in zato o tem ni bilo mogoče izvedeti nobene podrobnosti, vendar je verjetno izve- denec osredotočil svojo pozornost na dejstvo, da avtobus ni vozil tik ob desnem robu cestišča, mogoče pa tudi na hitrost avtobusa samega. Sicer pa bo moral namestnik državnega pravdnika odrediti novo preiskavo, kajti poročila inž. Lip parimja ni mogoče uporabiti v sodnem i>ostopku proti Benedettiju, ker slednji ni bil formalno osumljen že preden je inž. Lipparini začel - preiskavo. Benedetti je že pred časom, ko so ga pozvali na sodišče kot zasebno stranko (sam je pri nesreči zadobil težke telesne poškodbe) imenoval za svojega zagovornika odv. Cavalierija. Sodno obvestilo vozniku avtobusa predstavlja vsekakor novost v preiskavi, predvsem kar zadeva odškodnino, ki jo bo morala plačati zavarovalnica. Tako avto kot a v tobus sta bila zavarovana pri isti družbi; če bo sodišče ugotovilo, da je bil voznik avtobusa soodgovoren za nesrečo, bo morala zavarovalnica izplačati poleg 40 milijonov lir, za kolikor, je bil zavarovan avto, tudi 280 milijonov lir zavarovalnine avtobusa. Vendar je že sedaj povsem jasno, da bo s tem le delno izplačana odškodnina, ki je seveda mnogo višja. / --------- Kradla je v trgovini in ranila prodajalca Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali 27-letno Licio ^attigelli in jo prijavili sodišču zaradi roparske tatvine. Batti-gellijeva je vstopila v trgovino jestvin Kobal na Trgu Garibaldi, skrila nekaj razstavljenih izdelkov v torbo in se napotila proti izhodu. Sin lastnika trgovine Ed- Josip Šušteršič — David Esina PREMIERA: danes, 16. decembra, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski PONOVITVE: glej pod rubriko »Gledališča* * •v Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - Kulturni dom Danes, 16. decembra, ob 20.30 za a-bonma red A - premierski, komedija Branislava Nušiča »OBLAST*. Ponovitve: jutri, 17. t.m., ob 20.30 abonma red B - razprodano: v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri, abonma red C - prva nedelja po premieri: v sredo. 21. t.m., ob 20.30, abonma red D • mladinski v sredo; v četrtek, 22. tm., ob 16. uri. abon ma red H — ob 20.30 aboniral red E • mladinski v četrtek; v petek. 23. t.m., ob 16. uri abonma red I — ob 20.30 abonma red F -sindikalni. Zaradi bližnjih praznikov bo predstava »Oblast* za abonente sobote reda F sindikalni, tokrat izjemoma na dan petka. Prosimo za razumeva nje. V ponedeljek, 26. t.m., ob 16. uri, abonma red G - popoldanska predstava na dan pra7Jiika. ROSSETTI Danes, 16. decembra, ob 20.30 »Vol-pone* Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Snuar-zina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek. Kino S P D T prireja danes, 16. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiški'12o. planinsko predavanje znanega slovenskega alpinista in vodje himalajskih odprav TONETA ŠKARJE na temo: »Splošno planinsko in alpinistično — od hoje do ekspedicij*. Včeraj-danes Danes, PETEK, 16. decembra ALBINA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 11.35 in zatone ob 23.27. Jutri, SOBOTA, 17. decembra LAZAR Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 5,2, ob 13. uri 10,2 stopinje, zračni tlak 1029,2 mb rahlo pada .vlaga 59-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, veter zahod-nik jugozahodnik 7 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. decembra 1977 se je v trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb, UMRLI SO: 57-letni Bruno Colla rini de Cortestella, 75-letni Giovann Suban, 58-letni Carlo Caucci, 53-letn Sergio Vatla, 36-letni Severino Do lene, 65-letna Adriana Cami por, Bor tolini, 54-letni Mauro Dobrillovich, 87 letna Carolina Daneluz vd. Aguglia 68-letni Arturo Pucillo.j 59-letni Giu oeppe Perazzi, 59-!etni Enrico Vezza ni, 69-letna Antonia Sedlacek. OBVESTILO Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem aktivnim in podpornim članom, da bo v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu jutri, 17. decembra 1977, ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju m. REDNI OBČNI ZBOR, ki sovpada s peto obletnico delovanja našega ansambla in 30. obletnico dirigentske dejavnosti Oskarja Kjudra. Dnevni red: otvoritev izvolitev volilne komisije poročilo odbornikov sprememba statuta razprava volitve razno. Ob jubilejnem slavju bo TPPZ predvajal krajši program. Ob tej priložnosti bodo nekateri pevci in godbeniki prejeli Gallusova odličja. Ob 14. uri odprtje razstave TPPZ v gledališkem fojerju. Predsednik Rudi Žerjal Ariston 16.30 «Un borghese P’cc,° 0 piccolo*. Alberto Sordi. Prepovej" mladini pod 14. letom. Barvni f’*111' Mignon 15.00 «La grande avventura’-Barvni film ja vsakogar. Nazionale 16.00 cl/uomo, la donna la t ..1 a». Jant- Avril. Prepovej" mladini pod 18. letom. Barvni Grattacielo 16.00 «QueHoscuro ogget to del desiderio*. Režija Luis nuel. Fernando Rey. Carole Boučuei Angela Molina. Barvni film. Excelsior 15.30 »Guerre stellari*. Mar Hamill, Carrie Fisher. Barvni f“"l' Penice 16.00 «Ride bene chi ride u*1 mo*. Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 »Amore alla traiicese*-Natalie Delon. Prepovedan mladi" pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00 »La soldatessa alla visita militare*. Edvvige Fenech. Prepove dan mladini pod 14. letom. Barvo film. Filodrammatico 15.15 «1 o vacanze ®J rotiche delle licea’1*. Prepoved* mladini pod 18. letom. Barvni fnjjj' Crislallo 16.00—18.45—21.30 «Quell'Wu' m0 ponte*. Robert Redford, Sea Connery. Barvni film. Aurora 16.30 »Inhibition*. Claudih Beccarie. Prepovedan mladini P° 18. letom. Barvni film. Capitol 16.30 »Sette note in nero»-Prepovedan mladini pod 14. lef° Moderno 16.30 «La vergine. il t°rP * il capricomo*. Edvvige Fenech. ”r povedan mladini pod 18. letoJ11' Barvni film. T Impero 16.30 »Mister Miliardo*. renče Hill. Barvni film. Ideale 16.00 »La porta del cannone*-John Garko. Barvni film. Vittorio Venelo 16.30 »Ladulter®^ Barbaru- Boughet. Prepovedan n1'* dini pod 18. letom. Barvni fih*1-Radio 16 00 »Pinocchio*. VValt D’sney risanka. Astra 16.30 »La trappola di ghiacc’0 • Disneyev film, sledi risanka. Volta (Milje) 17.00 «Per favore no" toccate le vecchiette*. Gene Wilde . Barvni film. PD SLOVAN - Padriče razstavlja knjige in plošče TRŽAŠKE KNJIGARNE v zadružnih prostorih — jutri, 17. decembra 1977. °b 16. do 19. ure; — v nedeljo, 18. decembra l®77’ od 9. do 12. ure. Razstave SPD Tabor - Opčine prireja do 26. decembra 1977 razstavo od *7' akva- relov in risb dr. Roberta H|aV“/ig' Odprtje bo jutri, 17. t.m., ob 2 • ' kjer bo slikar prof. A. Černigoj dal besedo o Hlavatyju; prof. M- J: ner, pa bo predstavil monografij®^ metnikovih del. Nastopil bo *** Tabor. ^ V prostorih Slovenskega kluba v sv. Frančiška 20, II. nadstr.. . 15. janu«rja sta vi ja svoja dela do ,nrio 1978. slikar Avrelij Lukežič. O ob delavnikih, razen ob sobotah. 16. do 20. ure. Razna obvestila V nedeljo, 18. t.m., bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah koncert domače zabavne glasbe. Igral bo ansambel TAIMS. Državna zveza obrtnikov In patronat EPASA vabita vse obrtnike na javno zborovanje, ki bo jutri, 17. decembra, ob 17.30 v hotelu «Jolly». Govor bo o boju obrtnikov za pravičnejšo pokojnino, za pravično stanarino in za primeren zakon za obrtništvo. Govoril bo C. D Antonangelo. član vsedržavnega odbora EPASA. Slovenski univerzitetni študenije priredijo tradicionalno BRUCOVANJE v ponedeljek, 19. t.m., ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Vabljeni vsi, posebej «stare bajte*. Izleti m SPDT prireja v nedeljo. |,,'.|ane cembra, drugi izlet za odrasle ng na Kras. Zbirališče je ob ^ Oberdankovem trgu, odhod avt0. mI štev. 4 pa ob 8.45. Izlet bo P° ' od Obeliska po planinski *vertlgazo nekoliko dlje tudi mimo skopega Slasa, se ne zgolj iz reklamnih azlogov, pač pa zato, ker smatra-'Q ta kulturni dogodek za nadvse ‘SPembeh člen v razvejanem ljud-{°kulturnem snovanju in do-sjanju v našem zamejstvu. Čeprav Ziljskih hribov in Milj samih ne ®remo več uvrščati v seznam tako ^novanih »kulturno sivih obmo-1», saj se je slovensko kulturno -osvetno življenje v teh krajih v dnjem času znatno okrepilo in 'svilo prav po zaslugi bolj delavca in žilavega Društva Slovencev iljske občine, je vsaka prireditev tem narodnostno mešanem prede-tržaške pokrajine prijetno doži-'tje in istočasno novo jamstvo, da ni ternirance pri ZZB - NOB iz Kopra preparator ter čuvaj Pokrajinskega muzeja v Kopru. Spremljal jih je časnikar Albin Bubnič, s katerim so se pogovorili tudi o zbiranju dokumentarnega gradiva. . iMl® SANC/i Dl CREDITO Dl TRIESTE t R 2 A S K A KREDITNA BANKA v S. P. A. 1c1ST - ULICA F. FILZMO, - S* 6l-«3«aB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 15. 12. 1977 Ktterlškj dolar: debeli 874.— drobni 850.— ufflt Sterling 1618.— švicarski frank 418,— francoski frank 180.— belgijski frank 25.— Jamška marka 405.— Avstrijski šiling 56,50 {kanadski dolar 770,— j*°landski florint 374,— ganska krona 145.— ^edska krona 180.— forveška krona 163.— "tahma: debeli 21.10 k drobni 19.50 °tbar: debeli 44.— drobni 44.— menjalnica vseh tujih valut bilo kulturno prebujanje le začasen prehoden pojav, temveč razveseljiva stvarnost, ki se razrašča v vedno bolj živahno in kontinuirano kulturno dejavnost, ki dokazuje, da se tudi slovenski živelj v teh krajih narodnostno vedno bolj osvešča in izraža v svoji identiteti. Glavni protagonist jutrišnjega kulturnega večera bodo slovenski o-troci, šolarji in dijaki, ki bodo s pesmijo in besedo izrazili misel našega velikega umetnika in ljudskega pevca Simona Gregorčiča, kateremu je pravzaprav posvečena prireditev. Nastop otrok dokazuje povezanost slovenske šole z družbeno kulturno stvarnostjo teh krajev. Poleg šolarjev in dijakov bo nastopil tudi Komorni zbor Glasbene matice, ki ga vodi Janko Ban. Milj-sko društvo zaenkrat še nima lastne pevske ali dramske skupine, ki bi lahko že sedaj sama pripravila kulturni program, vendar kaže, da bo že na prihodnji kultueni,,prireditvi drugače. .Že dalj .časa namreč “v šolskih prostorih pri Kbrošcih redno vadi pevski zbor, ki ga Vodi Cveto Marc. Že ob Prešernovi proslavi, ki jo bo društvo seveda pri- redilo čez približno dva meseca, se bo zbor uradno predstavil javnosti ter se tako pridružil številni družini naših pevskih zborov. Druga organizirana skupina je godba na pihala, ki pa deluje avtonomno. Želja vodstva društva je, da bi bilo sodelovanje s to skupino popolnejše, predvsem pa si želijo, da bi se v teh krajih razvile še druge dejavnosti. Toda vrnimo se k jutrišnji prireditvi. Kot rečeno, bo to proslava «goriškega slavčka*, katerega misel je aktualna še danes, pravijo prireditelji večera, predvsem pa je aktualna za skrajni vzhodni rob našega zamejstva, kjer je bil asimilacijski proces marsikdaj hujši in bolj občuten kot drugod in kjer je treba nadaljevati z vse večjo vnemo na sicer že začeti poti družbenega in kulturnega sodelovanja, vzajemnega spoštovanja, sožitja in skupnega dogovarjanja. Pozdravni in priložnostni govor bo imel znani kulturni in politični delavec iz Milj Kiljan Ferluga, kulturni spored pa bo napovedoval in povezoval mladinec Diego Marega. Besedila in režijo je pripravil neumorni Stane Raztresen. NA TRŽAŠKEM POROTNEM SODIŠČU 22 let zaporne kazni za morilca Sare Bozzo Izseljenec Francesco ca letos z nožem Dvaindvajset let zapora za Fran-cesca Corsa, 57-letnega izseljenca, ki je 6. marca letos v bližini Tržiča z nožem ubil 39-letno Saro Bozzo. Dogodek je vzbudil veliko vznemirjenja v Tržiču, predvsem zaradi izredne krutosti, saj je morilec najprej žensko trikrat zabodel z nožem v prsi, nato pa je v zločinski ihti oskrunil truplo. Corso se je preselil v Tržič v začetku tegc desetletja, ko so ga iz- Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir, čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir i Za spodbudni dar Je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke »Iz slovenske kUlturnč zakladnice* MIKLOVA ZALA. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene* TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 Vsakemu novemu naročniku \ PRIMORSKI DNEVNIK do konca leta 1977 brezplačno in revijo DAN v letu 1978 Corso jo je 6. mar-zabodel blizu Tržiča gnali iz Zahodne Nemčije, kjer je odsedel tri leta v zaporu zaradi poskusa umora. Zaposlen je bil v Nemčiji, kjer je spoznal neko dekle in se je z njim družil kljub temu, da mu je v tujino sledila žena s sedmimi otroki. Med prepirom zaradi zlate verižiee, ki jo je najprej podelil ljubici, a jo je potem zahteval nazaj, je mlado Nemko zabodel. A-retirali so ga in ga obsodili na štiri leta zapora; odsedel pa je samo tri leta, nato pa co ga izgnali v Italijo. Vendar se ni vrnil v Taranto, od koder je doma ampak se je naselil v Tržiču, kjer se hi zaposlil. Žena mu je medtem umrla in otroci o-drasli. V Tržiču je Corso spoznal Bozzovo, ki je živela s sinom Lori-som. Priselil se je k njej in živel z njo, ae da bi kakorkoli prispeval k vdrževanju družine. To je ženski presedalo in je Corsa nagnala iz hiše. Ta je vztrajal in nekajkrat je žensko in njenega mladoletnega sina celo fizično .napadel, zaradi česar je moral tudi pred sodnika. 6. marca letos je prav tako nadlegoval Bozzovo, ko je peljala psa, na sprehod. Ženska ni popustila in Corso je zgrabil za nož ter jo ubil. Še prej si je sam zadal nekaj ran v prsi; kasneje je dejal, da je hotel narediti samomor. I ' O teh dogodkih je tekla razprava na včerajšnjem zasedanju tržaškega porotnega sodišča. Po zaslišanju Corsa, ki je priznal dejanje, vendar je vztrajai pri trditvi, da je šlo za nenamerni umor, je odv. Sanzin, ki j$ zastopal svojce Bozzove, orisal osebnost žrtve in ožigosal stalno nasilno nadlegovanje Corsa; tožilec Brenči je za Corsa zahteval 24 let zapora, zagovornik Ginaldi, ki je s, svojim r.segom oblatil spomin žrtve, pa je vztrajal pri trditvi, da ie šlo za nenamerni umor. Sodišče je po dveh urah in pol posvetovanja spoznalo Corsa za krivega pre mišljenega umora, priznalo pa mu je splošne olajševalne okoliščine in ea obsodilo na 22 let zapora. Odv. Ginaldi je že vložil priziv. NIC NOVEGA GLEDE BIVŠE TOVARNE LACEGO ODLOČITEV 0 USODI PODJETJA BODO SPREJELI ŠELE PO NOVEM LETU Najbolj verjetno je, da bodo razprodali opremo - Delavcem bodo izplačali odpravnino v celoti, ostaja le vprašanje časa ■ Med upniki tudi krožni sklad Spričo težkih vprašanj, ki zadevajo gospodarstvo na Goriškem, je javnost skorajda pozabila na zadevo rubijske tovarne Lacego, ki je formalno v likvidaciji, nekdanji nameščenci pa še zmeraj čakajo, kdaj jim bodo izplačali dolgovani znesek odpravnine. Pred dnevi so se v tej zvezi razširile vesti, ki pa so se potem izkazale za neutemeljene, da bodo delavci že v kratkem prišli do svojih deležev. Resnica pa je precej drugačna. Kolikor .smo uspeli izvedeti, se zadeva v zadnjih mesecih nikakor ni premaknTa z mrtve točke, pač pa je pričakovati določene odločitve šele po novem letu. Do takrat naj bi namreč likvidatorja odločila, kotero od dveh možnosti, ki se zdaj ponujata, bosta vzela v poštev. Kakor je znano, se za nakup tovarne in obnovo proizvodnje zanima nekaj podjetij, ki pa stvar pogojujejo s finančnim sodelovanjem dežele, če je dežela pred .meseci kazala precejšnjo pripravljenost na tako posredovanje, pa se je stanje proti koncu poletja bistveno spremenilo tudi zaradi zamrznitve kreditiranja, zato je taka rešitev zmeraj manj verjetna. Ostaja torej druga, to je, da bi prodali opremo in stroje, za kar tudi ne manjka interesentov in najbrž se bosta likvidatorja odločila prav za to. Vsekakor pa ne pred koncem leta, kar pomeni, da bodo delavci v najboljšem primeru prejeli denar šele proč pomladi. Naj bo odločitev takšna ali drugačna, delavcem bodo izplačali odpravnino v celoti, ostaja odprto le vprašanje časa, ki pa nikakor ne dela v korist bivših uslužbencev, saj je znano, kako denar izgublja na vrednosti. Morda pa je prav to eden od vzrokov za zavlačevanje take ali drugačne rešitve. Naj kot zanimivost navedemo tudi dejstvo, da je med upniki tudi krožni sklad, ki je prvotnemu lastniku ,s precejšnjo lahkoto dodelT kredite za izgradnjo tovarne. Torej eden tolikih primerov razsipavanja javnega denarja. Enoten dokument zoper nasilje in prevratništvo Šest pokrajinskih vodstev strank ustavnega loka .je objavilo skupne tiskovno sporočilo o zborovanju občinskih -svetovalcev, ki ga je go-riški župan sklical v Gorici 13. decembra. V njem poudarjajo, da o-staja demokratična razprava edina oblika demokratičnega in civilnega soočanja v naši družbi. Demokratične stranke nadalje obsojajo mi-sovsko provokacijo na tej skupščini. Stališča, ki so bila med razpravo poudarjena, sprejemajo in pozivajo svoje svetovalske skupine, da se zanje zavzemajo v izvoljenih telesih. Politična tajništva bodo spravljala v življenje vsebino tega zborovanja, ki obsoja prevratništvo in terorizem ter daje podporo repubhš-kim ustanovam in načelom, zapi sanim v ustavi. V tem smislu je bil sestavljen dokument, ki so ga osvojile vse posoške občinske uprave. V Tržiču so včeraj izročili namenu 50 ljudskih stanovanj, ki so jih zgradili po nalogu zavoda IACP v Ulici Crocera. S tem pa stanovanjska stiska v industrijskem središču ni nič manjša, kajti poceni ljudskih stanovanj še zmeraj primanjkuje. Razpravljali so o deželnem regulacijskem načrtu Na zadnji seji zveze združenj malih industrijcev iz naše dežele, ki je bila te dni v Pordenonu, so se u-kvarjali v glavnem s preučevanjem osnutka deželnega regulacijskega načrta, osnovnega dokumenta, ki naj bi v prihodnje urejal posege na teritoriju Furlanije - Julijske krajine. Kakor je znano, je bil okvirni načrt že izdelan, vendar je treba v osnovni dokument vnesti zanj tiste popravke, ki so jih predlagale politične sile, krajevne uprave in tudi gospodarski dejavniki. Uvodno poročilo je podal geometer Pignat, ki je orisal metodološke prijeme pri izdeiavi načrta ter cilje, ki jih je dežela skušala doseči. To, da se končno pristopa k dolgoročnemu načrtovanju posegov na teritoriju dežele, je vsekakor novost za italijanske razmere. V diskusiji je prišla do izraza misel, da bi moral deželni načrt upoštevati tudi nekatere nove gospodarske, politične in družbene stvarnosti ,ki so nastopile v zadnjem času. V prvi vrsti so tu vprašanja obnove Furlanije po lanskem potresu, upoštevati pa bi moral tudi gospo- darske možnosti, ki jih odpira podpis osimskih sporazumov. Tudi u-vedba novih zakonskih predpisov glede urbanizacijskih prispevkov (zakon Bucalossi) odpira vrsto vprašanj, ki bi morala nujno najti o-draz v deželnem regulacijskem načrtu. Luigi Blasig novi tajnik tržiške sekcije PSI Tajnik tržiške sekcije PSI je postal Luigi Blasig, medtem ko je za njegovega namestnika bil izvoljen Giorgao Di Todaro. Prejšnja tajnik, Sergio Bozzi, je sprejel nove dolžnosti v pokrajinskem odboru stranke. NA TRAVNIKU V GORICI Jutri odprejo sedež Gospodarskega združenja Pomembna etapa v organiziranju slovenskih gospodarstvenikov Slovenski gospodarstveniki na Goriškem so letos nadvse aktivni. Pred tedni so se zbrali na občnem zboru ter ocenili svoj položaj, najprej na Goriškem, potem pa še položaj slovenskega gospodarstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Tem uspehom dodajajo na Goriškem še enega, in sicer odprtje svojega sedeža. Goriški odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja odpira namreč jutri, v soboto ob 20. uri, svoj sedež v drugem nadstropju zgradbe številka 11 na Travniku. Potreba po sedežu, ki bo tesneje povezoval člane Gospodarskega združenja, se je pokazala že pred časom, ko je bilo v tem smislu nekaj že narejenega. Tokrat gre za bolj organiziran pristop k reševanju tega .vprašanja, predvsem pa za začetek bolj kontinuiranega dela. Sklep o odprtju sedeža dokazuje neprestano rast organizacije, ki združuje slovenske operaterje z najra- ....................................................... TELESNO VZGOJNA DEJAVNOST NASE SKUPNOSTt Na Nevejskem sedlu sklenejo v nedeljo 4-dnevni smučarski tečaj SPD Gorica Udeležuje se ga 64 tečajnikov najrazličnejših starosti - Največje zanimanje za alpske discipline, nekateri pa se ogrevajo tudi za tek Slovensko planinsko društvo Gorica zaključuje v nedeljo, 18. decembra, smučarski tečaj, ld ga prireja na Nevejskem sedlu. Štiridnevni tečaj so pričeli 4. decembra, udeležuje pa se ga 64 smu čarjev najrazličnejših starosti. Najmlajši med njimi ima pet let, potem se zvrstijo starejši otroci in njihovi starši. Tečaj traja po tri ure na dan, vodi pa jih sedem smučarskih učiteljev, šest za alpsko smučanje, eden pa za nordijsko discliplino, se pravi za tek. Po stopnji znanja so tečajniki razdeljeni v razrede. Takšnih, ki so letos »shodili z dilcami* je bilo izredno veliko, prav mladih ali pa tudi odraslih. Planinsko društvo je s tem prevzelo pomembno nalogo, da v telesnovzgojnem pogledu obogati našo skupnost. Organizirane takšne dejavnosti ni lahka stvar, saj odhaja na Neve jsko secjlo vsako nedeljo z dvema avtobusoma nad 100 ljubiteljev smučanja in v sneg odete narave Slovensko planinsko društvo, 'ki je znano po svoji dobri organiziranosti, je to nalogo zaupalo trem po-verjetnikom, Ivu Berdonu, Aldu Bavconu in Nadi Sanzin. Omenjena trojica sprejema prijave, skrbi za prevoz, ureja neštete stvari, ki se pojavljajo s smučarsko šolo, Sedaj pa se pripravlja, da ob zaključku tečaja 18. decembra pripravi sklepno družabno večerjo. / «Letošnji tečaj na Nevejskem sedlu je drugi. Za .ta kraj smo se odločili zato, ker na Lažni, kjer smo tečaj prirejali več let. ni bilo snega. Na Nevejskem sedlu se dobro počutimo*, je dejala Nada San zin, s katero smo se pogovarjali o tej hvalevredni pobudi planinskega društva. «Nekateri smučarski učitelji so iz Kanalske doline in govorijo slovensko. Izlet na sneg je lepa priložnost, da se še bolj spoznamo in da v prijetni družbi preživimo nekaj lepich uric*. Tudi po opravljenem tečaju bodo prirejali izlete na Nevejsko seulo. Naslednjega I napovedujejo za nedeljo, 15. januarja. Do tistega dne bodo «shodili» tudi najmlajši smučarji, tisti, ki so letos prvič nataknili smučke. Sprva je bilo hudo zanje, za učitelje in za starše. Kakšnemu se je pripetila tudi nesreča ter bo na.j-hujšo zimo preživel z mavčno o-blogo na nogi ali na roki. To spada poleg. Rekli bi, da gre za «ne-šrečo na delu*. Tako se zgodi na začetku, lahko pa tudi potem, ko ima smučar za sabo kilometre in kilometre prevožene poti. Planiasko društvo je vzgojilo že lepo število smučarjev. Nekateri OD VČERAJ DOPOLDNE Z deželnim nakazilom 800 mili jonov lir bodo lahko dokončno uredili nov študentski dom, ki se na ha ja v neposredni bližini univerzitetne menze. To vsota bo namreč služila za zadnja dela in nakup opreme. Že spomladi bo lahko novi študentski dom nudil streho 172 študentom. Ločniški most zaprt zaradi zemeljskega usada ' Usad je nastal pri gradnji temeljev za novi most Včeraj dopoldne so morali povsem nepričakovano zapreti ločniški most. Mestni stražniki so promet, ki je potekal čezenj, preusmerjali na pevmski most in na novi most, ki so ga čez Sočo zgradili med štan-drežem in Sovodnjami. Glavna prometna žila med Gorico in ostalim področjem pokrajine, vzhodno od mesta, je torej prekinjena, kot je bila prekinjena po potresu, ko so na mostu nastale razpoke in so most zaprli za težka vozila. Most go zaprli zato, ker se je na ločniški strani udria zemlja in s tem potegnila za seboj tudi en del asfalta na cesti. Okvara je namreč nastala pri kopanju temeljev novega mostu. Z bagrom so tik starega nosilca na ločniški strani skopali glo boko jamo, da bi postavili temelje novega mostu. Ker gre za nasut material, se je škarpa zrušila. Asfalt na cesti je sicer vzdržal, toda pesek pod njim se je povsem umaknil. Cesta bo zapKa en teden, morda tudi več. Treba bo namreč zgraditi temelje za opornike na novem mestu. Napovedujejo sicer, da bodo s položitvijo betonskih blokov usad zaustavili • ter nasuli noy material, vendar tega ne bodo naredili tako hitro. Sice- pa so tudi pričakovali, da bo do takšne nesreče, ki ni povzročila druge škode kot prekinitev prometa, tudi prišlo. Podjetje Mantovani iz Bologne, ki gradi novi most, je doslej zgradilo več temeljev v strugi Soče ter odprlo delovišče tudi na levem bregu. Na te temelje bodo položili stebre, ki jih bodo zgoraj povezovali z nosilci. Gradbena dela bodo trajala še pri bližno dve leti. Ko bodo novi most odprli, bodo starega porušili. Novi mast bo pomaknjen nekoliko sever neje od vzdolžne osi sedanje ceste, zato bodo morali cesto na most in z njega speljati v blagem ovinlku. Pri tem ne bedo nastajale težave, ker je na obeh straneh dovolj pro štora. med njim so se izkazali kot dobri tekmovalci v svojih kategorijah. Z resnim delom, kakršnega opravlja SPD Gorica, se bo številčna in kakovostna raven še dvignila. Tudi pri nas postaja smučanje množični šport. Ali bomo tudi v tem pogledu sledili domovini in tudi v naših vrstah vzgojili kakšnega Bojana Križaja, pa čeprav nekoliko manjšega formata? Dinar v Gorici že po 45 lir Lira ponovno izgublja na vrednosti do tujih valut. Uradno sicer skušajo to prikazati kot vrenje na mednarodnem denarnem tržišču, resnica pa bo najbrž drugje, v tem, da niso zalegli vsi dosedanji ukrepi za ozdravitev narodnega gospodarstva (koliko pa jih js sploh bilo?). Znano je, da je v zadjijiji, dneh( precej poskočila vrednost švicarskega franka in zahodnonemške 'marke, medtem ko uazstavtiajo Buttna, gre dolar v naste^^: Okrnil se je tudi dinar, ki je posebno vče- Vrezec. Razstava je raj v Gorici veljal precej več kakor še pred nekaj dnevi, ko so ga nekateri trgovci izkoriščajoč velik priliv kupcev iz Jugoslavije, plačevali tudi po 38 in celo manj lir. Odkupna cena jugoslovanske valute se je v goriških bankah včeraj gibala med 42 (Banca del Friuli) in 45 lirami (Goriška hranilnica), poprečni tečaj pa je znašal 44 lir. Precej drugače so dinar kvotirali v trgovini. V Standi je bil včeraj tečaj še zmeraj 40 lir, medtem ko za danes napovedujejo znatno višjo odkupno ce^o. V glavnem pasov trgovinah menjali dinarje po 42 ozimna po 43 lir, portekod tudi po 44 lir (av-togume Komjanc). Skupina likovnikov v galeriji Meblo Drevi ob 18. uri bodo v-novogoriški galeriji Meblo odprli zanimivo skupmčfa razstavo likovnih del, ki bo na ogled še do konca meseca. Razstavljajo Butina, Gruden, Hu-Vodopivec in ]e odprta ob delavnikih mJed 8. in 19. uro. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiimuiiiimiimiuiiuiiiiiiimiiiiimuiiiiiniihiiiitiiiminiiiiuiiiHiiiiriiiiiiiiiiiiiii NA POBUDO ZSŠDI IN PD v .muuu.i.u.i vaoi v pone4eijek, 19- t.m., ob 20.30 na predavanje dr. Karla Primožiča o pravni ureditvi premoženja zakončevi Predavanje bo v Kulturnem domu. Razna obvestila Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah vabi danes, 16. t.m., ob 8.30 na kolektivni odvzem krvi, ki bo na transfuzijskem centru pri goriški splošni bglnišniči. Darovalci naj pridejo na odvzem krvi tešči. Jutri, 17. t.m., ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Sovodnjah srečanje krvodajalcev, kjer se bodo pomenili o opravljenem delu, efektivnim članom pa bodo razdelili izkaznice. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «La banda del Gobbo*. T. Milian, I. Danieli.. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17,15—22.00 «Un attimo di vita*. A. Pacino in M. Keller. MGDERNISSIMO 17.30-22.00 »II giu-dice e Tassassino*. F. VVoret in M. Galabru. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Le calde not- ' ti di Caligola*. C. Colombo in C. Romanazzi. Prepovedan mladini pod . 18. letom. CENTRALE 17,00 - 22.00 »Febbre di cavallo*. L. Proietti, E. Montesano in C. Spaak. Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 »Gran bollito*. Barvni film. EXCELSIOR J6.30-22.00 «New Yorkt New York». Noro Gorica in okolica SOČA »šaft v Afriki*. Ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Zbogcm policaj*. Francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Viking z juga*. Italijanski film ob 19.30. r^tURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo Itaka 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Al Redento-re», Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. Ob drugi obletnici smrti predragega in nepozabnega STANKA FAGANELA se ga z žalostnim srcem in ljubeznijo spominjajo žena Lidija ter hčerki Ka. tjuša in Neva. Prisrčna zahvala vsem znancem in prijateljem, ki se ga spominjajo. Gorica, 16. decembra 1977 OB NOCOJŠNJI PREMIERI SSG V KULTURNEM DOMU B. Nušič: «Rad imam ljudi z vsemi njihovimi hibami» Prizor iz Nušičeve »Oblasti* dimnim 11111111111111 milil im m mn iiiiiiiiihiiijiiiiii! Podaljšana delovna doba in moževa pokojnina po /eni Zakon, ki ga je predložila prva italijanska ministrica Tina Ansel-nii o enakopravnosti na področju dela mej žensko in moškim, bo imel precej daljnosežne praktične posledice, zlasti na področju socialnega skrbstva in socialne var nostj. Najvažnejše' določilo je pravkar odobren zakon, da lahko podrejena delavka podaljša svojo- delovno dobo od 55. na 50. leto starosti. Meja upokojitve ostane vsaj zaenkrat še vedno pri 55. letu vendar' ga lahko prizadete podaljšajo po svoji želji do 60 leta. Jasno je. da bodo iz delovnih pogodb morale odpasti klavzule, ki sedaj dajejo možnost delodajalcu, da odslovi delavko ob izpolnjenem 55. letu. Seveda bodo mor.ali- izdati tudi izvršilne zakone in šele tedaj bo n.pr. točneje razvidno, kako s«, bodo v tem pogledu ravnali zavarovalni zavodi, kakršen je INPS. Zelo verjetno ne bo mogla delavka, ki je zaprosilu za upokojitev pred ižpplritvijo 60. leta, preklicati svoje prošnje, če bo z delom nadaljevala, ji bodo. vsaj tako se predvideva, vsaki dve leti dodajali posebne doklade, ki pa še: od daleč ne bodo odtehtale redne pokojnine, ki bi jo sicer prejela z rednim nadaljevanicm dela. Vprašanje je tudi. če in v kakšni meri bodo dovolili združe-vanje pokojnin in delovnih prejemkov, saj je znano, da prav zdaj proučujejo, kako bi zadevo na splošno uredili. Podaljšanje delovne dobe tudi za 'ženske do 60. leta starosti ne bo po vsej verjetnosti prineslo zavarovalnim ustanovam novih bremen in zatorej nujnosti, da.se zvišajo zavarovalni prispevki tako v breme delavke, kakor v breme njenega delodajalca. Podaljšanje delovne dote pa te negativno vplivalo na razDoložlji-vost delovnih moči in delovnih mest. posebno ker smo prav sedaj priča krizi, ki ji ni videti konca. In to še posebno na področjih (glej tekstilno industrijo), kjer za-jHislujojp v pretežni meri žensko delovno silo. Druga za naše razmere revolucionarna novost novega zakona je, da bo odslej tudi mož prejemal pokojnino po umrli ženi. Do danes je n.pr. lahko od zavoda INPS prejemal pokojnino po ženi le mož, ki je lahko dokazal svojo delovno invalidnino, kar se je sicer redno dogajalo pri starejših zakoncih. Ženi pa je podedovana pokojnina moža v predpisanem odstotku (60 od st.) vedno pritikala. ne glede na njeno zdravstveno in gmotno stanje. Kot rečeno, bodo odslej tudi moški zakonci popolnoma izenačeni z ženskimi. Lahko v tem primeru govorimo o pridobitvi moškega spola z borbo, ki jo je začelo in uspešno končalo žensko gibanje. . Vse pridobitve, ki o njih govorimo. bodo stopile, v veljavo za naprej, nikakor Da ne za nazaj. Morebitne pokojnine po ženi bodo potemtakem podedovali vdovci, ki bodo zgubili svojo življenjsko družico i» dnevu uveljavitve zakona. Nova pokojninska ureditev bo zahtevala precejšnja nova sredstva. saj je računati da se bodo zadevne pokojninske dajatve sčasoma podvojile. Tako računajo, da bo INPS že v prvem letu potrošil nad 4 milijarde lir za nove pokojnine vdovcem. Ko bo sistem postopoma stekel, bo znašala ta obremenitev (seveda upoštevajoč sedanjo vrednost pokojnin) okoli 80 milijard lir Ker ni v tem no-gledu nobene rezerve, bo morala, kot vedno doslei. priskočiti na pomoč država z izrednimi subvencijami. vsaj dokler ne bodo za nove potrebe ustrezno zvišali prispevkov v breme socialno zavarovanih. S. O. 7. Branislavom Nušičem se je naše občinstvo že večkrat srečalo. Stalno slovensko gledališče je odigralo že šest njegovih najbolj popularnih komedij. V sezoni 1949-1950 je postavilo na oder komedijo «Sumljiva oseba*. v sezoni 1951-1952 .je prišla na vrsto «Gospa ministrica-*, v sezoni 1953-1954 je bil na vrsti »Narodni po-slanec», dve leti pozneje, v sezoni 1956-57 je SSG uprizorilo nie-govo komedijo »Žalujoči osla!i», ki ga j« ponašil Mikula Letič, torej dr. Mikuletič. V sezoni 1960-1961 je (ržaško Slovensko gledališče postavilo na oder Nušče-vega «Doktorja», deset let pozneje, v sezoni 1070-71 pa komedijo «Knj bodo rekli ljudje*. V izvedbi beograjskega Jugoslovanskega dramskega gledališča na je tržaško občinstvo imelo priložnost. videti, zanimivo odrsko postavitev komedije «Mister dolar*. Vse te postavitve dokazujejo. kako je pri našem občinstvu srbski avtor Nušič popularen. Nas je pri tem bolj pritegnil njegov humor gii ,pa njegovega satira? Branislav Nušič d sebi pravi naslednje: ,fw- - BORIfH'-- *r «... Jaz senv humorist, ne pa satirik, vendar oa priznavam, da sem se porogal vsem pojavom v javnem in domačem življenju, ki so to zaslužili. Tukaj so moji »Listki*. «Narpdni poslanec*. »Sumljiva oseba*. »Protekčija*. »Svet*. Tu je še nešteto mojih povešti. v katerih sem sp ponorčeval iz človeške nečimrnosti, lažnive dobrodelnosti, polovičarstva, karierizma. V njih je v vseh odtenkih orisana naša birokraci- ja in z neusmiljenim porogom osmešpna naša administracija. In vendar moj smeli ni grenak in nc strupen. Rad imam ljudi, z vsemi njihovimi hibami in to mi brani, da ne morem biti neusmiljen.* Nušičevi liki niso le smešni, so tudi človeški. So sicer zrasli na toplih srbskih tleh, nosijo pa v sebi prvine, ki bi jili lahko odkrili tudi pri drugih narodih. Tudi pri Slovencih. Toda poleg figur se pred nami pojavljajo zgodovinski pretresi, ki so spremenili ves svet in ne le zaostali jugoslovanski jug. Nušič pravi: «... Videl sem. kako se podirajo džamije in se na njihovem mestu dvigajo moderne palače. Videl sem, kako trgajo stara lesena okenca in vstavljajo moderne izložbe. Videl sem očete v narodnih nošah in njihove sinove s cilindri, matere s fesi. hčere v krinolinah in vnukinje s ko-kotskimi krilci. Poznal sem matere, ki so se sramovale kihniti v družbi, in hčere, ki se v kopalkah kopajo skupaj z moškimi. Gledal sem plese,, kjer sc je žensko kolo plesalo posebej od moškega, v drugi sobi pa videl njihove hčere, ki se senzualno zvijajo v apaškem vanstepu in dopuščajo soplesalcem, da med njihove noge. postavljajo svoje. Vse to se ni razvijalo normalno, drugo iz drugega, nobena doba se ni zlivala v drugo po trdnem zakonu napredka, ki se mu družba in človek morata podrediti, pač pa se je čez noč spreminjalo, kot v filmu, lako, da se je noč med dvema dnevoma včasih zdela kot desetletje. Dan, ki je izginil s koledarja, se je zdel kot zaključena doba. kot knjiga, ki si jo prebral in je ne boš več odprl. Kontinuitete ni več. nit, ki povezuje obdobja, je pretrgana in logika dogodkov je /postala zgolj suha fraza, zabeležena nekje, nekoč v nekakšnih knjigah. Ali bi se lahko v tem kaosu, v lem vrtincu, v tej poplavi in mešanici obdobij in cpoli ustavil pri posamezniku, ali bi lahko mirno analiziral osebnosti in ljudi, ali pa bi moral vreči en sam pogled na dogodke? Tako kot opazovalec v kaosu velike bilke ne more videti posamezni ka, pač pa le celoto ter premike te celote, tako sem jaz lahko opazoval samo velike in splošne pojave in jih vnaša! v svoje komedije.* Ktjub dobrodušnemu smehu, kljub temu. da je ta smeh narekovala le želja, da b' svojim ljudem pokazal’ napake, ki jih kvarijo in da bi ljudi izboljšal --je veljalo tudi zanj načelo, da «nenio propheta in patria*. O tem je sam takole napisal: «... Moja tragedija je v največji meri v tem, ker sem humorist. Humoristi vseli narodov so morali vedno plačevati veselje nad svojim uspehom z grenkobo podcenjevanja.* ADRIJAN RUSTJA Trudeaujeva gospa lSo posveča umetnosti? OTTAWA — Bivša žena predsednika kanadske vlade Margaret Tru-deati Sincalir se predaja filmu in bo igrala eno glavnih vlog v filmu t.Kings and disperate men». Vendar vtem ko se bivša predsed nikova žena prepušča novi dejavnosti in stopa pred filmsko kamero na 31. nadstropju nekega znanega hotela v Montrealu, se producent filma in režiser Alexis Kaner trudi dokazati, da je milijardo in 200 milijonov dolarjev, kolikor ga bo film stal, zbral »po redni poti» in .sicer z «emisijo delnic in prodajo delnic «kot to predvidevajo u-strezni zakoni-.>. Toda v Quebectt so drugačnega mnenja, kajti tamkaj je posebna komisija prepovedala Kanerjevi družbi prodajo teh delnic. Ale.tis Kaner pa meni, da je, kar zadeva zakonsko plat te zadeve vse povsem v redu in da ni s prodajo delnic kršil nobenega zakonskega predpisa, ker da je pri odkupu delnic sodelovala le ožja družba njegovih znancev in prijateljev. Kanadski lisk pa je la Kaner jev «podvig» predstavil v povsem drugačni luči in dokazuje, da gre za ((finančni manever*, s katerim se bogati davčni obvezniki izogibajo plačevati davkov in ustrezna sredstva investirajo v druge namene, s čimer da je prizadela državna blagajna, in torej Racionalna skupnost. Ob tem pa je nekdo pripomnil. da bi se od bivše žene predsednika vlade lalfco pričakoval drugačen ps 20; 21,15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Resede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jbzz pred polnočjo; 00.05 Ples do enih; 1.03 Romantična klavirska glasba; 1.30 Nočni znanci; 2.03 Mojstri jazza; 2.30 Revija popevk; 3.03 Simfonični fragmenti; 3.03 Paleta akordov; 4.03 Majhni ansambli. S tridesetimi barvno-žirahnmi olji, ki prikazujejo različne lepote obalnih motivov področja od Rovinja do Benetk., se ie sedaj pred bližajočimi se prazniki pred stavil v galeriji S Klena znani in zelo delavni tržaški marinist in krajinar Nicola Sponza. Mojster Sponza ustvarja spoja dela, da bi. zadovoljil tiste ljubitelje slik, ki še vedno verujejo v ohranjevanje vrednot neakademskega, vendar pa predmetno tradicionalnega slikarstva. Realistično lagodno razigran način slikanja z odmevi barvno-bogatega .impresionizma mojstru služi za lo, f da kar najbolj pestro upodablja sugestivne lepote večjih in manjših izrezov obalnih krajev in hkrati obalna naselja ali plovila na gla din:. Svoje pokrajine Nicola Sponza poživlja z zelenilom drevja. Mojster Sponza ..PIO., dobro . upodabljati kopno, in morje, hkrati pa tudi oboje združevati v prijetno skladnost. Zanimivo, ie tudi olje, ki pri-zakrije vrvež na, tržaškem Pon-terošu, gledati preko barvitih čolnov tržaškega kanala. V šestih razgledih Rovinja, od koder je Sponza po rodu. pa izbira zares najlepše motive med nakopičenimi hišicami pod značilnim beneškim zvonikom. V osmih slikah, ki prikazujejo Gradež sredi poletja. pa se pred profili hiš leno zibljejo čolni in jadrnice. Drugod zeleno, kalno morje pljuska ob temelje čipkasto-belih palač Benetk. Kakršnekoli bodo življenjske razmere, v katerih se bodo znašli, naši potomci, bodo v slikah Nicole Sponze imeli ohranjen delček tople lepote našega časa. M. B. iHiiiiniiHiiiiiiiiiliiHiiiiiifMiiiiiiHHiMiiiminiiiiiiniiiiiiUHUiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiMiuiiiiiiniiHHimiuinHiiiiiiiMMiiiiiiiiiiriiiniiiimiiiiiiiniinMi*?1 AmmjAvu, VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 • 1909 • 191V) jal dobro desetletje (1899-1®^ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Inflacija 13.00 Nore glave, komični filmi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v pa*’la' mentu 14.10 Jezik za vsakogar: NEMŠČINA 17.00 Ob petih z Romino Power 17.05 Zmajček, risanka 17.30 Marcellino, pane e vino, I. del 18.00 Argumenti: Kinoteka — dustrijski dokumentarec 18.30 Dnevnik 1 1 Kronike: Seve; kliče Jug, Jug kliče Sever 19.05 Spaziolibero 19.20 Happy Days: PROVE TERRIBILI, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam - AKTUALNOSTI DNEVNIKA 1 21.35 Francoski filmi tridesetih let'. LE SCHPOUNTZ, film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim " Kniižna rubrika , 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgojna oddaja Program za mladino 17.00 Knjiga, 'osebnost, film PRIGODE OLIVERA TVD’ STA. film - II. del 18.00 Vzgojna skupnost 18.25 Iz parlamenta in športJlC vesti 18.45 Dober večer s. . . /MUPPET SHOW Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 -STUDIO 20.40 Portobello, petkov sejem 21.50 Gledališče absurda LE RICOMPARSE 22.55 Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45. in 10.00 TV V ŠOLI 15.55 Hokej: BRNO - JESENI^ 18.1:5 Pisani svet 18.45 Modeliranje in odlivanje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK » 19.55 Tedenski notranjepolitic"1 komentar 20.05 J. Mitchell: JENNIE, nadaU- 21.00 Razgledi . 21.35 Spencerjevi piloti, serijsk' rilm 22.25 DNEVNIK 22.50 Šahovski komentar Silvanom 0DPRtj Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK . 20.35 TRIJE SOVRAŽNIKI. 21.35 Locandina, propagandna dajfl 22.10 Likovni nokturno, dokumen tarec • Zagreb 19.30 DNEVNIK . • 20.00 Zabava vas Marjana Deržaj 21.05 BRONK. serijski film \ 21.50 KITAJSKA, oddaja iz cikD STOLETJA REVOLUCIJ 22.35 DNEVNIK 22.50 Šahovski komentar ŠVICA 18.05 Program za mladino v 19.10 DNEVNIK 20.45 POSLANIKI, film 22.20 Jazz club 22.45' Filmske premiere Jože Valentič (1863 -1919) Rojen je bil v Cezarjih pri Kopru. Iz rodovine Valentičev, ki so bili nekoč trdni kmetje in znani mlinarji na Rižani, je izšlo več šolnikov. Eden izmed njih je bil Anton Valentič, znana učiteljska starina iz čltalniške dobe, nadučitelj na Opčinah, ki je šel v pokoj leta 1904. Bil je Jožetov stric, zato je vzel njega in še eno sestro k sebi na Opčine in poskrbel za njiju. Jože je zato obiskoval osnovno šolo na Opčinah, pripravnico na Proseku, u-čiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1882. Kot učiteljišč-nik je prejemal štipendijo z obvezo, da bo po zrelostnem izpitu učil 6 let na javnih ljudskih šolah. Učiteljeval je v Lazaretu, Ricmanjih pri Trstu, Pridvoru (tedaj Sv. Antonu) pri Kopru; umrl je, star komaj 56 let, v Trstu, zapustil ženo in 7 otrok, med njimi 5 nepreskrbljenih. V Valentičevo kratko življenje je vtkanega toliko dela na raznih področjih, prizadevanj in u-spehov, da moramo tega ljudskega vzgojitelja prišteti med vidnejše učiteljske osebnosti v zadnjih 18 letih prejšnjega in prvih 18 letih sedanjega stoletja. Bili so takšni časi, da je moral biti učitelj na vasi zares vse Valentič je bil organist, vodja vaškega pevskega zbora in pevskih zborov v bližnjih vaseh. V Ricmanjih je ustanovil pevsko društvo «Slavec*, v Pridvoru je že našel pevsko društvo «Svobodo», organiziral pa je in vodil mladinski pevski zbor, vadil godte na pihala, sodeloval pri hranilnici in posojilnici, sprejemal nase vsak dan vrsto obveznosti in nalog, saj je imel tenak posluh za. gospodarska vprašanja in potrebe kraja. Sv. Antonu pri Kopru (sedanjem Pridvoru), je bil dolgo let župan; v dveh mandatnih obdobjih (1908, 1914) je bil poslanec v istrskem deželnem zboru. Obvladal je tudi italijanščino, nemščino in srbohrvaščino, interveniral v neštetih zadevah pri deželnih oblasteh in pri državnih na Dunaju, bil prisoten v časopisju s svojimi dopisi, zlasti v Edinosti, Slovenskem narodu i.dr. Prirejal je pesmi za pevske zbore, ki jih je vodil. in. po sicer nepreverjeni informaciji, objavljal svoje prispevke v mladinskem tisku. Jože Valentič je igral veliko vlogo v znanem ricmanjskem cerkvenem sporu zaradi slovanskega bogoslužja. Spor, ki je tra- je treba gledati v vsem P0*'.1., nozgodovinskem ozadju. Josip “ , raj Strossmajcr (1815-1905). ^ v Djakovern, hrvatski naroči*1' diteij in mecen, in njegov s|. dobnik Franjo Rački, hrvat^ zgodovinar in politik, sta P0^. gala zahtevo po slovanskem . goslužju. ki se je skozi stole ^ tesno in zatirano prebijalo v verni Dalmaciji in Istri. U*a~i ljaštvo je bilo sinonim za nar no stranko, ki se je proti 18 j nom borila za pravice mat«1 ^ skega jezika. Preneseno ko*1'1'^/ no na Istro, naj bo hrvatsko ^ slovensko, in v Valentiče)’. J je to pomenilo boj za P1’8^.: iredei'ti’i pomenilo hrvatskega in slovenskega ka, boj. proti italijanski ki se je čutila upravičeno 111 'Čil klicano, da asimilira in P celotno hrvatsko in slovensko P bivalstvo polotoka. Grgurja skega, Strossmayerja, Račke-^ škedenjskega učitelja Ivana |. ca, ki ima v svojem sklada ^ skem opusu tudi Glagolsko o18.^ pa Valentičeve uporne Ricn18^ je treba gledati v eni vrst'- ^ fronto odpora proti raziiaf0 vanju. Cerkev jc udarila po up0111 u ricmanjskem vikarju dr. An -Il0 Požarju, šolska oblast je 'Uys. premestila nadučitelja Jožeta SV' . ientiča iz Ricmanj k nu pri Kopru, upornikov se'H„v s tem ni prav nič pomirila-pak le še bolj jih je razk*c ^ Ljudstvo je videlo v svojem ,0 identil',c'ri. nj«' kr8' telju preganjanca, se je z njim, porastia 2e gova popularnost, v novem j„ ju so ga izvolili za žup&J18 ^ poslanca, spomin nanj se je daljšal prav do naših dni- SMUČANJE V VELESLALOMU ZA SP H. Wenzlova prva pred Kasererjevo Trenutno vodi tudi na lestvici za SP MADONNA Dl CAMPIGLIO — “anni Wenzel si je za svoj 21. rojstni dan pripravila najlepše da-r»o: osvojila je prvo mesto v ve-leslalomu v Madonni di Campiglio, v®ljavnem za svetovni pokal. Po Ojeni zmagi res lahko rečemo, da Je družina Wenzel ena najuspešnejših smučarskih družin na svetu: tudi njena mlajša sestra Petra je Jajnreč izvrstna tekmovalka, njen orat Andreas pa je, kot je znano, sPloh eden najboljših slalomistov Oešega planeta. Po prvem spustu je vodila za-lcdna Nemka Epple, kateri pa se v drugi vožnji sneg izneveril: 2aradi sončnega vremena se je O&mreč omehčal, kar pa ni povzro-c'lo težav le njej, ampak tudi mno-drugim znanim tekmovalkam. ^lova p« se je prav v drugi ^nji odlično izkazala: njen na-skok je bil tak, da ji zmaga ni "'ogla uiti. LESTVICA VELESLALOMA 1. H. Wen zel (Liech.) 3’02"13 2. Kaserer (Av.) . 3'02"68 3. Morerod (Švi.) 3 02"89 4. Epple (ZRN) 3'03”25 5. Proll-Moser (Av.) 3'03''40 6. Solkner (Av.) 3’04"39 7. Serrat (Fr.) 3 04 ”82 8. Nadig (Švi.) 3’04”96 9. Dorsey (ZDA) 3'05"28 Najboljša Italijanka Zini je bila 2B, Lestvica za svetovni pokal 1. Wenzel 53 2. Morerod 40 3. Kaserer 38 4. Moser-Proll 36 5. Epple 32 6. Nadig 31 7. Pelen in Solkner 25 9. Serrat 24 10. Bader 15 Na tej lestvici le ena Italijanka s;cer Gravimi. ki ima eno točko. Hokej na ledu Na jeseniškem drsališču bo od da-Jes do nedelje potekal mednarodni "°kejski turnir, na katerem bo naspal večkratni češkoslovaški prvak ^tor (to je bivša ekipa Brna), svinski ligaš Lugano, reprezentanca Jugoslavije, ki bo sestavljena iz i-^alcev Olimpije in tistih, ki trenut-5® služijo vojaški rok, ter Jesenic. ‘Aa turnir prirejajo Jeseničani ob ““•letnici ustanovitve kluba. Hokejisti Jesenic pa bi z osvo- jitvijo državnega naslova na najlepši način praznovali' to obletnico in trenutno potrebujejo samo še zmago, da bi bili že matematično prvaki. Odločitev bo padla že 7. januarja, ko se bodo spoprijeli z Olimpijo, ki je s štirimi točkami zaostanka na drugem mestu. Spored tekem turnirja: danes: 15.55 Jesenice - Zetor (TV prenos) 19.00 Lugano - Jugoslavija (TV posnetek) jutri: 17.30 Jesenice - Lugano 17.30 Jugoslavija - Zetor (ta tekma bo na sporedu v Ljubljani) Nedelja: 15.00 Zetor - Lugano 18.00 Jesenice - Jugoslavija Vatb NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR MLADINSKIH EKIP Slaba bera naših enajsteric Od naših zastopnikov je zmagal le Primorec (v prvenstvu kadetov) V soboto in nedeljo so v mladinskih prvenstvih na Tržaškem odigrali zaostale tekme prejšnjih kol. Na igrišče je stopilo samo pet slovenskih enajsteric, ki pa so dosegle le en neodločen izid in štiri poraze. KADETI V tem prvenstvu so v nedeljo odigrali zadnje kolo prvega dela. Tako Breg kot Primorje sta bila gladko poražena, edino točko je osvojil le trebenski Primorec. IZIDI Zaule - Edera 0:0 Primorje - Fortitudo 0:3 S. Giovanni - Breg 5:1 Rosandra - S. Marco 1:0 Edile Adriatica - Primorec 0:0 Čampi Elisi - Op. Supercaffč 0:1 Ponziana - Libertas n.o. NARAŠČAJNIKI V A skupini tega prvenstva niso odigrali nobenega srečanja, ker sta bili tekmi Chiarbola - Blue Star in Esperia SA - Portuale preloženi zaradi močne burje. i)iiiiiiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiM,i,lllli,,mi,,jl,i„iiiiiiiiiiiilmiiinil,ilHin,,,Dim,nuni ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Bor za drugo mesto Jutri pa mora premagati ekipo OMA vsaj s 3:1 Prvi del letošnjega kvalifikacijskega odbojkarskega prvenstva je pred zadnjim kolom. Med tem ko je ■ v moški podskupini, kjer igar Bor že vse odločeno, bo jutri padla odločitev ’še»v ženski konkurenci v skupini, kjer igrata Sokol in Bor. ŽENSKA B LIGA V letošnjem drugem slovenskem derbiju je bila šesterka Bora odločno boljši nasprotnik in Sokol je moral prepustiti dve izredno dragoceni točki Tržačankam, ki jim tako odpihata še možnosti za osvojitev drugega mesra v skupini. Kot je bilo pričakovati bo OMA v nadaljevanju prvenstvenih spopadov igrala v skupini boljših in se tako potegovala za napredovanje v višjo ligo. Po petih tekmah je ta ekipa še edina neporažena, pa čeprav ni v dosedanjih prvenstvenih nastopih pokazala nič posebnega. Pred zadnjim odločilnim kolom je prvo mesto že oddano ekipi OMA, zadnje pa verjetno Sokolu. Tako Bor kot tudi Libertas iz Fiume Veneta imata po štiri točke. Trža- .-..i-Vj kl > f’’ e• Posnetek z nogometne tekme 2. amaterske lige med Gajo in Aurisino čanke so nekoliko na boljšem glede izgubljenih setov. Tako je dovolj, da borovke jutri premagajo OMA s 3:1 in bodo obtičale na drugem mestu. To pa tudi pod pogojem, če Libertas doma premaga Sokol s 3:0. IZIDA 5. KOLA OMA - Libertas 3:0 Sokol - Bor 0:3 LESTVICA OMA 10, Bor in Libertas Fiume Veneto 4, Sokol 2. PRIHODNJE KOLO Libertas Fiume Veneto - Sokol, Bor - OMA. MOŠKA B LIGA Niti predzadnje kvalifikacijsko kolo v podskupini Bora in prineslo nobenih presenečenj. Tako SAI iz Bel-luna kot tudi Sile iz Trevisa sta tudi v povratnem srečanju premagala tržaška drugoligaša Bor in Volley Club. Slovenski zastopniki so se žilavo upirali tekmecu iz Belluna, toda vsa njihova prizadevanja njso prinesla zaželenih sadov. Zadovoljiti so se morali samo z izbojevanim nizom. Odsotnost diskvalificiranega Plesničarja se je občutno poznala. Pet kol pričakovana zmaga niti to pot ni razveselila Borovega tabora. Veliko večji odpor je nudil vodečemu Sile tržaški Volley, ki je moral z igrišča šele po petih setih igre, preden je bil znan končni zmagova-lec. IZIDA 5. KOLA Sile Treviso - Volley Trst 3:2 Bor - SAI Belluno 1:3 LESTVICA Sile Treviso 10, SAI Belluno 8, Volley Trst 2. Bor 0. PRIHODNJE KOLO Volley Trst - Bor, SAI Belluno -Sile Treviso. G. F. NOGOMET Perugia — Partizan 2:1 PERUGIA — V okviru nogometnega tekmovanja za Srednjeevropski pokal je v prvi tekmi Perugia na domačih tleh premagala beograjskega Partizana z 2:1 (2:1). Za domačine je bil dvakrat uspešen Speggio-rin, za goste pa Stojkovič, V B skupini pa je igral Breg proti Giarizzolam in gladko izgubil. IZIDI Giarizzole - Breg 3:0 Domio - CGS 0:2 Inter SS - Costalunga 0:3 Edera - Rosandra n.o. LESTVICA Costalunga 18, Rosandra 16, Giarizzole 15, Inter SS, Edera 12, S. Giovanni 11, CGS 10, Primorje 7, San Sergio, Domio 4, Breg 1. NAJMLAJŠI V tem prvenstvu so od petih predvidenih tekem odigrali le eno, ostale so bile prekinjene ali preložene zaradi hudega mraza/ in burje. A SKUPINA Don Bosco - Montebello prek. Zarja - Campanelle n.o. Chiarbola - Inter SS prek. LESTVICA Inter Sv. Sergij 21, Giarizzole 20, Triestina 17, Campanelle 15, S. Croce, Don Bosco 13, Zarja, Zaule 12, Esperia 7, Fortitudo 6, Muggesana 5, Chiarbola 2, Montebello 1. B SKUPINA Domio - Op. Supercaffč prek. Portuale - Stock 0:0’ LESTVICA Portuale, Cave 18, Costalunga 17, S. Vito 16, Opicina Supercaffč 15, Domio, Stook, Rozzol 12, Roianese 11, S. Andrea, Primorje 7, S. Sergio 2, ODicina 1. ZAČETNIKI Tudi v tem prvenstvu je slabo vreme oviralo regularen potek tekem. Odigrali so le tri od šestih tekem. IZIDI A SKUPINA Chiarbola A - Muggesana prek. Ponziana - Rozzol 0:0 Giarizzole - Fortitudo 2:0 LESTVICA Campanelle, Soncini 16, Ponziana 12, Giarizzole, Muggesana 11, CGS, Rozzol 10, Fortitudo, Chiarbola 4^ Stock 3, Zaule 2. B SKUPINA Chiarbola B - Gaja n.p. Inter Sv. Sergij - Stella Az-zurra 0:1 Domio - Esperia n.o. LESTVICA Soncini 16, Breg, Esperia 15, Stella Azzurra 13, Inter Sv. Sergij 12, Chiarbola 9, Domio, Portuale 7, Gaja 4, Primorje, Kras 2. CICIBANI Proseško Primorje je v zadnji tekmi prvega dela prvenstva cicibanov visoko izgubilo, zaradi česar ostaja še naprej na spodnjem delu lestvice. IZIDI Soncini - Ponziana n.o. Zaule - S. Andrea 1:5 Domio - Campanelle 6:2 CGS - Primorje 8:0 Chiarbola - Fulgor 5:1 Muggesana - Inter Sv. Sergij 3:0 Gigrizzole - .Fortitudo 2:4 LESTVICA Muggesana 22, S. Andrea 21, Soncini 19, CGS 18, Ponziana, Domio 15, Fortitudo, Chiarbola, Giarizzole 12, Zaule 8, Inter Sv. Sergij, Primorje 4, Fulgor 3, Campanelle 1. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP Naše peterke tokrat slabše igrale Edino zmago so osvojili Konlovclovi mladinci, ki so odpravili Barcolano PROMOCIJSKO PRVENSTVO Presenečenj tudi v četrtem kolu tega prvenstva in manjkalo. Sco-glietto, ki je neporažen vodil na lestvici, je gostoval v Tržiču, kjer je igral z zadnjim na lestvici, z ekipo POM. Tržičana, ki so star-tali porazno, so takoj najeii nekaj izkušenih košarkarjev in so tako zanesljivo odpravili Scoglietto. Promocijsko prvenstvo, ki je še pred letom dni bilo izključno na amaterski bazi, postaja vse bolj polprofesionalno. Konkurenca ie o-strejša. Borba za vrh in tudi za obstanek je neizprosna. In borovci, ki imajo šteta sredstva in ki se za treninge selijo iz telovadnice v telovadnico, imaju v tej konkurenci velike težave. Skratka, jasno je, da obstanek v ligi bo zanje že velik uspeh. No, že v nedeljo bodo igrali proti trriškemu moštvu POM, ki se je znatno ojačilo, v soboto pa so v Borova ekipa minibasketa s trenerjema Rudesom in Mazzucco iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i,„,iiiililiiimi,illi„l,,„llll,m,mi„,,i„„,n,iiimig V ORGANIZACIJI PK SIRENA ■ Drevi okrogla miza o plavalnem športu Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za to panogo SMUČANJE Nesreča smučarja BOČEN — Med treningom za smuk, ki bo na sporedu v nedeljo v S. Cristini. in bo veljal za SP, se je včeraj nevarno poškodoval ameriški smučar Douglas. 19-letni tekmovalec je tako nesrečno padel, da si je verjetno zlomil hrbtenico. Čeprav živimo pri morju, zamejski športniki na Tržaškem nimamo večje tradicije v plavanju in sploh v pomorskem športu. Zadnje čase sicer opažamo nekatere pozitivne premike v to smer, saj je bilo ustanovljeno pomorsko društvo Čupa s sedežem v Sesljanu, v Barkovljah pa so obnovili pomorsko društvo Sirena, ki so ga razpustile fašistične oblasti. Ti društvi sta najprej začeli z jadranjem, v svojih načrtih pa imata tudi razširitev tekmovalne dejavnosti na plavalne discipline. Kateri so bili vzroki, ki so onemogočili ' sistematično gojitev plavanja, čeprav smo na primer pred leti na slovenskih športnih igrah lahko ugotavljali, da vlada med mladino veliko zanimanje za vodne športe. Ena izmed glavnih ovir je bila, je in bo razpoložljivost bazena za treniranje. Brez primernih objektov je v kali onemogočena sleherna oblika aktivnega udejstvo. vanja. Da bi proučili možnosti za intenzivno gojitev plavalnega športa, organizira pomorski klub Sirena pod pokroviteljstvom ZSŠDI okroglo mizo, ki bo drevi ob 20. uri na sedežu ZSŠDI, y Ul. sv. Frančiška- 20. Vabljeni so predstavniki društev in sploh vsi naši športni delavci, ki jim ugaja plavanje in ki bodo s svojimi predlogi oboga tili diskusijo. Veliko zanimanje, ki vlada za plavalni tečaj v Lipici, saj se je letos prijavilo kar 139 osnovnošolskih otrok z vzhodnega Krasa nam narekuje, da ima plavanje pri nas bodočnost in bo treba najti primerno rešitev glede bazenov. Sami pa si moramo ustvariti strokovni kader, ki bo skrbel za treniranje športnikov. 24. t.m. zapade rok za prijavo na tečaj za vaditelje plavanja, ki ga v Trstu organizira plavalna zveza in primerno bi bilo, da bi se prijavilo in usposobilo .čimveč slovenskih ljubiteljev plavanja, o čemer se bodo podrobneje pogovorili na drevišnjem srečanju. B S. FINALE KANDIDATOV ZA SP ODBOJKA PRVENSTVO DEKLIC Breg obdržal nepremagl j ivost Breg — OMA B 3:1 (14:16, 15:13, 15:4, 15:11) BREG: Cej, Kocijančič, Komar, Korošec, Premolin, Slavec, Stepančič in Žerjal. Proti OMA B, ki 'pa je V bistvu prva postava tega društva, so se morale deklice Brega pošteno potruditi, da so obdržale svojo nepremagljivost in s tem tudi vodstvo na lestvici. Naše odbojkarice so sicer včasih zaigrale izvrstno, manjkala pa jim je skozi celoten potek igre tista borbenost, ki so jo pokazale šele, ko jim je začela teči voda v grlo. Brežanke so slavile zmago predvsem zaradi učinkovitejše igre v napadu, v polju pa so bile nasprotnice nekoliko živahnejše in so polovile precej težkih žog. Obramba je prav gotovo šibka točka slovenskih odbojkaric Mig Gorici igrali proti moštvu, ki je še pred letom dni igralo v tretji italijanski ligi. «Plavi» so po predvidevanju izgubili in so tako zadnji na lestvici skupno z Italo, E-dero in nedeljskim nasprotnikom’ ekipo POM. IZIDI 4. KOLA De Bortoli - Bor 86:72 Inter 1904 - Arte 70:61 Ferroviario - Itala 77:73 POM - Scoglietto 92:76 Edera - Barcolana 68:70 CGI Milje - CUS Trst 38:54 LESTVICA Scoglietto; CUS Trst. Ferrovia-rio in De Bortoli Vileše 6; CGI Milje, Arte Gorica, Inter 1904 in Barcolana 4; Bor, Itala, Edera Gorica in POM Tržič 2. PRIHODNJE KOLO (18.12.) Bor - POM Tržič (11.00 v Dolini), Barcolana - De Bortoli, Itala - Inter 1904. Scoglietto . Edera, CUS Trst - Edera Gorica. MLADINCI SKUPINA B Po porazu Poleta v gosteh z Italsidrom se je tudi stanje v tem prvenstvu dokaj zapletlo. Kandidatov za prvo mesto in drugo mesto je več. Vseeno pa mislimo, da so Tavčarjevi varovanci, kljub nedeljskemu porazu, le obdržali majhno prednost v borbi za vstop v finale. Kontovel pa je v nedeljo brez vsakršnih težav in s stotico od pravil skromno Barcolano. A že v nedeljo bo slovenski derbi med Kontovelom in Poletom. IZIDI 6. KOLA Barcolana - Kontovel 49:104 Italsider - Polet 75:74 Pagnossin B - Juventus 80:68 LESTVICA Polet in Juventus 8: Kontovel, Italsider in Pagnossin B 6; Barcolana 0. PRIHODNJE KOLO (18.12.) Kontovel - Polet (11.00 na Kon-tovelu), Pagnossin B - Italsider, Juventus - Barcolana. SKUPINA C Borovci so v nedeljo v Dolini zamudili edinstveno priložnost, da bi premagali Inter 1904. Izgubili so s štirimi točkami razlike in to je navsezadnje lep uspeh. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da bi «pla-vi» z odločnejšo igro lahko poskrbeli za presenečenje. IZID 6. KOLA Bor - Inter 1904 68:72 Servolana - Don Bosco n. o. Počitek: Hurlingham LESTVICA Hurlingham in Inter 1904 8: Bor 4; Servolana 2: Don Bosco 0. PRIHODNJE KOLO (17.12.) Servolana - Bor (18.00 v Skednju). Don Bosco - Hurlingham. Počitek: Inter 1904. NARAŠČAJNIKI V 3. kolu te lige so bili vsi trije naši zastopniki poraženi. Le Polet se je dobro upiral Interju 1904, medtem ko sta Bor in Kontovel doživela huda poraza. Po tem kolu sta zanesljivo v vodstvu SGT in Ferroviario, ki sta tudi kandidata za osvojitev prvega mesta. v IZIDI 3. KOLA n. o. 70:29 39:86 34:81 IZIDI 4. KOLA SABA - Kontovel Servolana - Libertas Ferroviario - Ričreatori Don Bosco - Inter 1934 LESTVICA Servolana 8; Ričreatori in Inter 1904 6; Ferroviario 4; SABA, Don Bpsco in Libertas 2; Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (18.12.) Ričreatori - Kontovel (8.3C v Trstu, v športni, palači), Don Bosco-Ferroviario. Servolana - SABA. Libertas - Inter 1904. Zopet remi BEOGRAD — Deveta partija šahovskega finala kandidatov za'svetovni naslov m^d velemojstroma Spasskim in Korčnojem sc je zaključila v 70. potezi z remijem. Po tej partiji je stanje 6,5:2,5 za Korčnoja. KOŠARKA POKAL PRVAKOV Mobilgirgi zmagal V drugem kolu finalnega dela evropskega košarkarskega tekmovanja pokala prvakov je Mobilgirgi v Va-reseju po dobri igri premagal Mac-cabi iz Tel Aviva z 91:78. Najboljša v vrstah Mobilgirgija sta bila Američana Morse in Yelverton. V istem pokalu je v drugem kolu v Madridu sinoči splitska Jugopla-stika doživela hud poraz. Real je namreč premagal Spličane kar s 116:77. Bor - SGT 60:123 Polet - Inter 1904 47:51 Ričreatori - Kontovel 72:50 Italsider SABA 62:68 Servolana - Ferroviario 39:121 LESTVICA Ginnastica Triestina in Ferroviario 6: SABA, Ričreatori in Kontovel 4: Inter 1904 in Servolana 2: Bor, Polet in Italsider 0. PRIHODNJE KOLO (18.12.) Ferroviario - Bor (iO.OO v Trstu. Miramarski drevored), Polets - Ri-creatori (11.00 na Opčinah). Inter 1904 - Servolana. SGT - SABA. Kontovel - Italsider (17.12. ob 15.30 na Kontovelu). DEČKI Zaradi slabega vremena Konto-velci v soboto niso igrali proti e kipi SABA. Arte A — Dom 126:16 (65:12) V nedeljo zjutraj sta se pomerili v okviru košarkarskega prvenstva dečkov ekipi Dom in Arte A. Domačini so z veliko lahkoto premagali domovce. Srečanje je bilo vseskozi enosmerno. Najboljši na igrišču je bil nedvomno kapetan Arteja Mauro Bressan s 37 koši. s Od domovcev pa gre pohvala centru Devetaku, ki se je požrtvovalno boril pod obema košema. M. Č. ROKOMET Ekipi Slovana in Celja sta se že drugič v tem tednu pomerili v prijateljski tekmi. Kot v Celju so tudi tokrat slavili slovanovci, ki so s tremi goli razlike premagali goste. Končni rezultat: 25:22 (14:8). Vato Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v nedeljo, 18. 12., ob 10. url, na «Prvem maju* redni trening ženske odbojkarske reprezentance. OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da se je pričela otroška telovadba v občinski telovadnici v Dolini. Telovadba je vsako sredo z naslednjim urnikom: — ob 15. uri za otroke letnika 1968 in starejše; w ob 16. uri za otroke letnika 1969 in mlajše. # * # ŠD Sokol - Nabrežina vabi starše fantov, ki obiskujejo tečaj minibasketa, na sestanek, ki bo danes, 16. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih. * • » ŠD Sokol obvešča, da je tečaj otroške telovadbe vsak ponedeljek in četrtek, od 15. do 17. ure v društvenih prostorih. SNEŽNE RAZMERE MOKRINJE 40 cm NEVEJSKO SEDLO 30 cm KOČA G1LBERTI 60 cm FORNi AVOLTRI 15 cm FORNI Dl SOPRA 15 cm STUDENA 10 cm PRADIBOSCO 15 cm RAVASCLETTO 20 cm ZONCOLAN 40 cm SAUR1S 35 cm TRBIŽ 25 cm VIŠARJE 60 cm OVČJA VAS 30 cm MATAJUR 20 cm SEDLO CHIANZUTAN 40 cm PIANCAVALLO 35-40 cm KRVAVEC 40 cm VOGEL 50-70 cm BOHINJ 10 cm KOBLA 1 BOHINJ) 15-30 cm ZATRNIK 15-30 cm KRANJSKA GORA 25 cm POKLJUKA 45 cm STARI VRH 10-40 cm POH. VZPENJAČA 30 cm ČRNI VRH 20 cm JEZERSKO 15 cm PLANICA 21 cm KANIN ' 90 cm Kitajski 84. dnevnik Toda Kitajska ni samo to. Kitajska so tudi velike tovarne, Kitajska je, končno, tudi atomska bomba, Kitajska je tudi vrhunska 'znanost in vrhunska tehnika. Vsa Kitajska ne živi Samo v rovih, ki — čeprav suhi in topli pozimi in prijetno hladni poleti — vendarle ostajajo samo rovi. Kitajci zidajo tudi velike zgradbe, impozantne palače. In čeprav največkrat nelepe na oko, vendarle tudi te kažejo Kitajsko še v drugačnih barvah, v drugačni luči. Kitajska postaja moderna industrijska država. In ker želim doživeti in prikazati Kitajsko kar najbolj realno, se povsem nedvoumno zavedam, da« bo ogled stalne industrijske razstave v največjem kitajskem mestu k tej realnosti veliko prispeval. Tega pa nisem dolžan storiti samo zaradi poklica, ki ga opravljam in ki terja objektivnost, Po tako napetem programu, kot je naša pot po Kitajski, resnično privlačijo le še ljudje. Kolikokrat sem prav-^Prav to že napisal! Toda ne morem drugače. Tako moč-si želim, da bi se z navadnimi kitajskimi ljudmi lahko :°8ovarjal, jih vprašal, kako žive njihove družine, o čem parijo, kakšni so njihovi upi, kakšno je njihovo hre-?ePenje. In ker tega ne morem, po naravi pa se težko v usodo, se pač intimno znašam nad stroji, nad Mvo naravo muzejskih eksponatov in velikih razstav. Ob tem čustvenem vzgibu se sicer jasno zavedam, da J*°ram dati prostor predvsem razumu, da si razstavo mo-Mo ogledati, ker bi si drugače lahko tako irfi kot tisti, v1,bodo morda kdaj brali ta dnevnik ali pa poslušali mojo w podobo o Kitajski. O čem ves ta čas pisal? O kmetih, o njihovi , 1‘Poved, ustvarili napačno ’6rh f ,ri pravzaprav ^čini, ki sem jo sicer doživljal v svetlih tonih, v opti-^ stičnih barvah, ki pa kljub temu, žal. v mnogočem “8tftja revščina. O skopi in kruti zemlji, ki ne daje do-kruha in človeka sili v nenehen, mnogokrat neenako-^en boj z naravo. šanghajski hotel in tudi ne le zaradi moralnih zahtev do samega sebe, temveč ker doživljam kitajsko ljudstvo in njegove napore z vse večjo naklonjenostjo, tako da me bodo — domnevam — dosežki industrijske moči tega ljudstva zanesljivo razveselili. Zgradba, v kateri je stalna razstava, je velika, neo-klasicistična betonska gmota, podobna nekaterim prav nič bleščečim primerkom ruske, recimo ji stalinistične arhitekture petdesetih let. Velika stopnišča, vhodi, mogočni marmornati stebri in načičkane strehe stolpov in stolpičev, kar vse naj bi učinkovhlo veličasnostno, pa je v resnici le karikatura, ki bode v oči. Toda, če vse to zanemarim, je palača stalne industrijske razstave prav impozantna zgradba zelo velikih razsežnosti. Pa .stopimo vanjo — ob vhodu nas seveda čakajo skrbno pripravljeni vodniki — najprej zagledamo velike rdeče panoje z napisi Mao Ce-tungovih misli ter vrsto podatkov, ki izpričujejo gospodarsko moč šanghajskega proletariata. V prvi in največji dvorani so razstavljeni ogromni stroji, od turbin do velikih kmetijskih strojev. Tu je zbrana tudj kemična industrija s posebnim poudarkom na proizvodnji umetnih gnojil. Ob vsakem stroju stoji brhko dekle, ki pove, kako velik je stroj, čemu služi, kako funkcionira in da je bil zgrajen zato, da bi služil Kitajski in kitajskemu ljudstvu. Zadržimo se ob posameznih strojih in vljudno poslušamo. Tehnika me ne zanima preveč, tehnološke podrobnosti sploh ne. Vtis, ki ga naredijo stroji, pa je vendarle močan. Ne samo zaradi njihove izredne. velikosti in številčnosti ter raznovrstnosti; takšen vtis narede najbrž tudi zato, ker so praktično vsi veliki stroji sestavljeni po kitajski tehnologiji, so delo kitajskih znanstvenikov, kitajskih strokovnjakov in ne nazadnje kitajskih delavcev. Kitajci so pravzaprav sposobni izdelati vse Hodimo iz dvorane v dvorano, od stroja do stroja, od izdelkov, ki izpričujejo razvitost strojegradnje, do izdelkov za široko porabo. Tu se košati svila, vsakovrstno tekstilno blago, Kitajci uporabljajo tudi že kar precei sintetičnih vlaken. Bolj kot barvni televizorji pritegnejo našo pozornost medicinske naprave, vključno z laserjem, ki ga uporabljajo kitajski kirurgi pri najbolj delikatnih in zapletenih operacijah. Predvajajo nam tudi barvni film o eni takih operacij. Kirurgi operirajo srce. Sedem ur traja operacija. Pacientka je ves čas pri polni zavesti. Med operacijo je mandarine. Kri me ' instinktivno odbije, čeprav se kar ne morem načuditi, kako je napredovala na tem področju kitajska medicina. Najdlje se zadržimo v oddelkih, kjer je razstavljena umetna obrt. Tu je prav paša za oči. Kitajci so veliki mojstri v oblikovanju kžunna, lesa, kosti, še posebej pa žlahtnih kamnov. Prevladuje žad, to sem opazil že prve dni v muzejih starih cesarskih palač v Pekingu. Ne morem pa se znebiti vtisa, da je v vsem tem nekaj kičastega, da se vsa kitajska tovrstna umetna obrt rahlo* nagiba h kiču — vsaj za naše pojme. Dolgo si ogledujemo razstavo. Ko proti koncu ogleda ob obveznem jasminovem čaju na hitro izmenjujejo še naše vtise in misli, se mi jasno oblikuje ena sama ugotovitev pravzaprav so Kitajci zmožni narediti vse. Že danes so lahko resnično sami sebi zadostni. Morda pri tem niso posebno gospodarni, morda so cene njihovih izdelkov zelo visoke. Prav verjetno se v tržnem sistemu gospodarstva tudi ne bi mogli konkurenčno pojaviti na kapitalističnem tržišču. Toda kitajska industrija, kitajska znanost, kitajski delavski razred zna izdelati vse, kar rabi, in vse, kar hoče. Če pa že ne vsega, prav gotovo mnogo več, kot sem si kdaj mogel predstavljati. V tem vidim tudi eno od razveseljivih in morda najbolj trdnih postavk, na katerih že ves čas gradim svoje optimistične poglede na kitajsko prihodnost, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14*70 Podružnic* Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnin* N eino 2 500 — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina L" .'nn0.zer,,sl“0 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». y SF,ennn'j8 2,50 d'n* ob nede|iah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35 00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. decembra 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 * Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viS 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250» sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpce Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. o, '"-rW^ZTr Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov fieg" 'M V ZAMENO ZA NJEGOVO ŽIVLJENJE ZAHTEVAJO SPLOŠNO AMNESTIJO CIPRSKI FAŠISTI SO UGRABILI SINA PREDSEDNIKA KIPRIANUJA Ahileas Kiprianu je služil vojaški rok kot poročnik v nacionalni gardi Ultimat ugrabiteljev ciprski vladi se je iztekel sinoči ob 21. uri Šr ena ugrabitev pri Milanu MILAN Sinoči so v kraju San Donato Milanese ugrabili 45-letnega Lifigija Rossija, ki ima skupaj z bratom Giuliom majhnp podjetje, ki se ukvarja s popravljanjem biiijard-nih miz. Po prvih ugotovitvah kaže, da je Luigi Rossi ob 19.45 stopil k svoji alfi 2000 ter se hotel od ;el,iati domov. Avto je imel preluknjano kolo. Medtem ko se je lotil popravila, je privozil siv BM\V, iz katerega so stopili trije moški oboroženi z brzostrelkami in četrti, ki je imel s seboj debelo palico, s katero je Rossija udaril po glavi, da je omahnil. NIKOZIJA — Na Cipru so uradno sporočili, da so neznanci, najbrž pripadniki skrajnodesničarske teroristične organizacije EOKA B, ugrabili starejšega sina ciprskega predsednika Kiprianuja, ki je trenutno poroč nik ciprske nacionalne garde. Ugrabitelji so sporočili vladi, da bodo mladega Ahileasa Kiprianuja umorili, če ne bo vlada proglasila splošne artinestije za zapornike, ki so bili obsojeni zaradi davnega udara julija lela 1974 proti upravi takrat-n ga predsednika Makariosa. Gre za skupino približno 13 oseb, ki so jih takrat obsodili in med katerimi s a tudi Nikcs,Sampscn. ki je osem dni protizakonito opravljal dolžnosti ciprskega predsednika in Lefteris Papadopulos, eden najvidnejših P"edstavnikov EOKA B. Prvega so obsodili na 20 let zapora, drugega pa na 15 let. Kpt kaže, je skupina ljudi • prišla v vojašnico, kjer služi vojaški rok poročnik Kiprianu ter zahtevala pogovor z n.iim. Šlo naj bi za primer nekega parali ličnega ctroka, ki naj bi mu bilo treba pomagati. Mladi Kiprianu je odšel s skupino in od takrat ni bilo za njim več nobene sledi. Pri vojašnici pa je policija odkrila ukr/den taksi, katerega šoferja'so v torek pretepli in zvezali za drevo. Ugrabitelji so postavili ciprski vladi ultimat, ki se je iztekel ob 21. uri, ne da bi se medtem zgodilo karkoli novega. Mati ugrabl jenec a Ahileasa Kiprianuja je po televiziji naslovila presunljiv pozv na ugrabitelje ter prosila naj ga izpustijo. Izrazda je celo pripravljenost, .da gre za talca v zameno za njegovo izpustitev. Tudi Nikos Sampson, ki je bil, kot smo rekli, obsojen na dvajset let zapora, je zahteval od ugrabiteljev, naj izpustijo mladega Kiprianuja, češ da ne mara svobode, če bi jo moral doseči z nasilnimi metodami, čsorav je poudaril, da je tudi on za splošno amnestijo, «da bi pozabili na preteklost*. , Ciprska vlada je v zvezi z/ugrabitvijo zasedala več ur, ne da bi sporočili karkoli o njenih sklepih. (if) #•111111111 II11 lil • I MII Hill MIH HUMU I lili I lili 11*1111111 lllll MM IIHII »H lili Milin • I Ulil HIIIIIIIIII1 Hill 1 • MUHI Judo kazniva «bolezen» ga je nato odvlekla v odbrzela proti vzhodnemu Četverica BMVV in obvozu. Sorodniki ugrabljenega Rossija trdijo, da družina ni premožna, še zlasti ker posli zadnje čase grejo precej slabo. RIM — Pred koncem leta bo v obiol-u nov kovanec za 200 lir. ki naj b: po mnenju ravnatelja državne kovnice rešil vprašanje kroničnega pomanjkanja drobiža. Kovanec bodo dali v obtok, komaj bodo zakladnice v vsej državi imele zadostno zalogo Dvfc-stotak je iz iste kovine kot dvajsetak in je nekoliko večji od kovanca za sto lir. Na čelni strani je obličje ženske, na hrbtni pa zobalo kolo simbol dela. NADALJEVANJE RAZPRAVE NA BEOGRAJSKI KEVS Predlog neuvrščenih o krepitvi vzajemnega zaupanja ne omejuje pravice držav do vojaške obrambe BEOGRAD — Predlog nevtralnih in neuvrščenih držav o ukrepih za krepitev zaupanja na vojaškem pod ročju mora prispevati k vzajemnemu zaupanju med državami in k izboljšanju vzdušja med njimi, ne omejuje pa zakonite pravice sleher ne države, da se brani, in ne po meni ovire za izvajanje katerega koli ukrepa pri uresničevanju te pravice. S temi besedami je včeraj v delovnem telesu beograjskega sestanka KEVS za vprašanja varno sti jugoslovanski predstavnik Mi-lutin Civič odgovoril zastopniku I-lalije. ki je prosil za dodatna pojasnila o predlogu nevtralnih in neuvrščenih držav. Civič je tudi pojasnil, da predloženi ukrepi ne ovirajo proste plovbe po odprtem morju in drugih pravic držav, ki izvirajo iz 1 mednarodnih in pravnih norm. Narava in domet teh ukrepov. ki jih predlagajo nevtralne in neuvrščene države, prav v ničemer II Hill l Milil III Hilli llllll IIII lllll milil III lllllllll IIIIIIIIIHlIlHIIIIIIMIIHMIIHIIIIimilHIIHIIIIIII Hllllll Hill IHIIiHIIHIItlllllHIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIII UTEMELJITEV OBSODBE NAMESTNIKA VOJAŠKEGA PRAVDNIKA Malizia prikril pravici ljudi ki so vedeli marsikaj o pokolu Catanzarski sodniki so obenem postavili nedvoumno na zatožno klop tudi politike CATANZARO — Obsodba generala Satena Malizie zaradi lažnega pričevanj* je bila velikega pomena za pvoces zaradi pokola v Kmečki banici, ker je obenem postavila na zatožno klop politike, ki so vod li državo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let in o katerih najmanj kar lahko rečemo je, da niso pokazali znatne pripravljenosti do sodelovanja s pravico. Dejanski »domet* obsodbe pa je razviden šele :z utemeljitve, ki jo je v imenu sodnega zbohr sestavii prisedni sodnik dr. Antonini. Dokument dokazuje, da v sojenju bivšemu pravnemu svetovalcu obrambnega ministrstva. se sodniki niso omeji}) na ozko in iz- Aiuiarita Bisterzo, športnica, ki Je bila v sredo aretirana zaradi absen-tizma. je že spet na prostosti. Dekle, ki jo pretor dolži goljufije, naj hi namreč predložilo podjetju, kjer je bilo zaposleno, zdravniško potrdilo • bolezni, v resnici Pa naj bi se udeležilo državnega prvenstva v judu. Na sliki (telefoto ANSA) Bisterzova (levo) s prijateljico © metalka P p. 01-202 Telefon: (061) 31-11-55 Teleks: 31-395 yu metali Telegram: metalka Ijubljana Ljubljana, n. sol. o. Dalmatinova 2. 61000 Ljubljana, Jugoslavija krivljajočo tezo »izbiranja* med Ma lizievo in Micelijevo «resnico» pač pa so zajeli vprašanje celovito in so ocenil', v kakšni meri Malizieve laži lahko oškodujejo vso obravnavo. »Tehtanje* dokazov in okoliščin, ki pričajo v prid enemu ali drugemu ge ‘.oralu, pride do izraza v prvem delu utemeljitve. V tem okviru sodniki poudarjajo, da «nl dvoma. da je vodja obveščevalne služ bc sklical sestanek, na katerem je s sodelavci preučil vprašanje Gian-netlini. Od vseh prisotnih je sprva samo kontraadmiral Castaldo bil mnenja, da bi morali razodeti sod n ku dejansko časnikarjevo vlogo. Vsi ostali so nasprotovali sodelovanju s sodnikom. in njihova teza je prevladala*. Sodni zbor pripominja nadalje, da kopica indicev dokazuje dejstvo, da je gen. Miceli res sezna nil politike s sklepom častnikov S ID in da sta tedartji obrambni minister i in predsednik vlade ta sklep odobrila. / Bolj zanimiv je drugi deL utemeljitve. Tri daje dokumentu poseben pečat. »Gen. Malizia — pišejo sodniki — je zamolčal pravici okoliščine, ki zadevajo ključne plati procesa, saj je zanikal vsakršen stik med vojaškimi poveljniki in vlado glede vpra sanja Giarmettini. V tem okviru gre še poudariti, da ta sodni zbor ne presoja le o pokolu v Kmečki banki, pač pa o vrsti .bombnih atentatov, ki so Po obtožnici sad enotne teroristične zasnove, cilj teroristov pa je bil strmoglaviti demokracijo. Gian-nettinijeva vloga je v tein okviru pomembna, saj je bil časnikar po eni strani sodelavec obveščevalne službe. Po drugi pa je skupno s Fredo in Venturo obtožen prevratniškega rovarjenja. To vez dokazujejo tudi poročila, ki so jih preiskovalci našli v poštnem predalu Venturove matere v Montebelluni*. , Oddelek D, kot je potrdil tedanji vhuja Maletti,, je kaj kmalu ugotovil. da je omenjena poročila sestavil Giannettini in da je šlo za kopije poročil. Id jih je časnikar pošiljal obveščevalni službi. »Kljub temu, pa .— poudarjajo sodniki — ni nihče imel za potrebno, da bi pojasnil zadevo.* »Naloga sodnega zbora — nadaljujejo sodniki — je tudi ugotoviti, zakaj zadeva ni bila pojasnjena ter raziskati okoliščine in vzroke, zaradi katerih je bila Gianneltinijeva vloga prikrita sodniku. V tem okviru pa gre tudi pojasniti, če je šlo za poskus kritja teroristov ali Pa le za napačno oceno, za zmoto. Opustiti ta poskus bi pomenilo neupravičeno o-krniti preiskavo, ker bi se skratka omejili le na sojenje težakom nasilja in izpolnjevalcem ukazov.* Potem ko na kratko omenjajo težave, ki onemogočajo ■ nekaterim politikom, da bi obnovili, pojasnili in o-pravičili, zakaj niso sodelovali s sodstvom, sodniki poudarjajo, da je gen. Malizia s svojimi lažmi in s prikrivanjem svoje vloge skušal dejansko prikriti vlogo politične oblasti. S tem pa je kril tudi osebnosti, ki že zaradi dejstva, da skušajo ostati v o-zadju za vsako ceno, vedo marsikaj o pokolu. S to trditvijo Pa je catanzarski sodni zbor znova postavil italijanske politike za zatožno klop. In' tokrat nedvoumno, (vt) Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje Dejavnosti Metalke so: trgovina na debelo, trgovina na drobno, izvoz in uvoz, zastopanje tujih firm in servisi, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, izvajanje investicijskih del v tujini, proizvodnja pil in jeklenih sider za gradbeništvo. Prihodnji teden konferenca OPEČ CARACAS — Prihodnji teden bo v glavnem mestu Venezuele konferenca OPEČ, držav izvoznic petroleja, katerih predstavniki bodo razpravljali o morebitnem znižanju proizvodnje. Minister za razvoj Venezuele Luis Alvarez Dominguez je s tem v zvezi dejal, da bo glav na. toč-. ka dnevnega reda konference vprašanje cen, glede katerega so posamezne države OPEČ še vedno zelo različnih mnenj. Prav pred kratkim je namreč bila v Bahreinu seja arabskih držav izvoznic nafte, na kateri niso mogli uskladiti stališč. Štiri države, katerih najvidnejša je Saudska Arabija, so za zamrznitev cen za vse leto 1978, medtem ko so druge tri (Libija, Alžirija in Irak) zahtevale podražitev. Venezuelski minister za petrolej Valentin Acosta je prav včeraj odpotoval v London, od koder bo nadaljeval pot za Bližnji vzhod, kjer bo skušal posl-edovati med arabskimi državami. ne omejuje dejavnosti vojaških in pomorskih sil. Tudi nekatere druge delegacije sc včerajšnjo razpravo na beograjskem sestanku izrabile za pojasnjevanje ali dopolnjevanje svojih predlogov o ukrep:h za krepitev zaupanja. Tako je na primer Romunija nekoliko spremenila svoj prejšnji predlog in zdaj predlaga besedilo za sklepni dokument, da »države udeleženke ne bodo izvajale velikih večnacionalnih manevrov v bližini meja tistih držav, katerih čete ne sodelujejo v teh manevrih*. V prvem besedilu je Romunija predlagala, da se države vzdržijo takšnih manevrov, zdaj pa terja prepoved takšne dejavnosti. Delegacija ZDA je dala dopolnilo k predlogu sedmih ne blokovskih držav o krepitvi zaupanja. Američani predlagajo, naj se v besedilo vključi določba, da «bodb v okviru ZN sprejeli skupna merila in parametre o načinu izračunavanja višine vojaških izdatkov*. Namen tega ameriškega posega je. 'da bi poenotili metodologijo izračunavanja izdatkov v vojaške namene. Zdaj so pri tem razlike in zato je bilo v razpravi o oboroževanju slišati tudi podatke o višini vojaških proračunov. ki niso realni, pogosto pa o proračunih posameznih držav krožijo zelo različne informacije, (vb) Berlinguer in Zaccagnini na TV ekranih ZRN zahteva izročitev terorista Folkertsa HAAG — Zahodnonem.ška vlada je zahtevala od nizozemskih oblasti izročitev Knuta Folkertsa in Gcrta Schneiderja, domnevnih pripadnikov tako imenovane »frakcije rdeče armade*. ki so ju aretirali na Nizozemskem po spopadih s policijo. V Haagu trdijo, da so Nemci istočasno zahtevali pospešitev postopka za izročitev Christopha IVackernagla. 23-lett ega Knuta Folkertsa so a retirali 22. septembra v Utrechtu, po oboroženem spopadu, v katerem je zgubil življenje nizozemski agent. Proces proti Folkertsu se je začel 6. decembra, ko je državni tožilec zahteval zanj dvajset let zapora. Gert Schneider pa je bil aretiran 11. novembra skupaj s Christophom Wackernagk»m. po streljanju med njima in policijo. $11fe»< , ,mmmmmmmmmmmmmmmm ». iih -pmm Tajnika obeh največjih italijanskih strank sia nastopila včeraj v oddaji televizijske politične tribune. Beril*' Kuerja (zgoraj) je intervjuval ravnatelj florentinskega dnevnika «La Nazione» Sensini, Zaccagninija (spodaj* Pa ravnatelj turinske »Stampe« Levi. (Telefoto ANSA) miiillllllliiuimilllllililliiiiliiimiiii!iiiliiiiuMiitimm"i>'..i.'>>ii|||IM>IIIII'‘.II"'1IIU........................................................................mun"1"1 BANDITI SO SE POLASTILI TRINAJSTIH PLAČ DELAVCEV POSLANSKO VPRAŠANJE RADIKALNIH PREDSTAVNIKOV Drzen roparski napad na tovarno Aeritalia Zahteva po odstopu v Pomiglianu: nad 800 milijonov lir plena rimskega kvestorja Pri napadu je bilo sedem delavcev lažje ranjenih - Eden od roparjev že za zapahi j Grobo pretepeni demonstranti, ki so jih priprli po ner«* dih 12. decembra - Delno priznanje kvestorja Migliorhiti* NEAPELJ —■ Osemsto milijonov lu-. trinajste plače 3.009 delavcev tovarne »Aeritalia* v Pomiglianu d’Arco. so bile plen drznih roparjev, ki so včeraj v opoldanskih urah napadli tovarno. Eden od banditov je bil aretiran. Dinamika ropa ni bila še povsem pojasnjena kot tudi ni bilo še u-gotovljeno, čč so banditi imeli med ustužbenci tovarne lastnega informatorja. Po dosedanjih izsledkih kaže, da so bili roparji v sedmih in da so pridrveli v tovarno z dvema avtomobiloma: rumenim do- stavnim vozilom in plavo limuzino. Medtem ko so štirje z orožjem v roki onesposobili delavce, kj so čakali v vrsti pred blagajno, so ostali vlomili v urad in se bliskovito polastili denarja. Preden so pobegnili so banditi nekajkrat u-strelili z orožjem v zrak, kar je po vročilo med prisotnimi znaten preplah in v prerivanju je bilo se dem ljudi ranjenih. Karabinjerji, ki jih je blagajnik tovarne nemudoma obvestil, so slabo uro po ropu po naključju naleteli na rumeno dostavno vozilo banditov. Zlikovec, ki je sedel za volanom. je skušal pobegniti, ko pa so orožniki nekajkrat ustrelili v zrak, je možakarju padlo srce v hlače in se je brž vdal. V avtu so poleg k. ir,k orožniki našli tri milijone in [vil Ir.-, aretirančev del plena. Aretirani, 27-letni Stefano Reccia i« vas; Casal di Principe, je med zasliševanjem izjavil, da skorajda ni poznal pojdašev. O njih gaj bi vedel h*, da se zbirajo v nekem nočnem baru v središču Neaplja, (vt) AMSTERDAM — Nizozemski vojni zločinec, milijarder Pieter Menten. ki so ga obsodili na 15 let zapora, ker se je udeležil množičnih pokolov Judov v Poljski med zadnjo svetovno vojno, je vložil priziv. Nasilneži zažgali sedež monarhistov MILAN — Skupina zakrinkanih nasilnežev je včeraj zjutraj napadla v Milanu sedež monarhistične unije in ga opustošila. Preden so pobegnili so prenapeteži vrgli nekaj molotovk. RIM — Karabinjerji so pod večer našli v rimskem predmestju truplo Stefanie Guazzarotto, 12-letne deklice, ki je izginila včeraj popoldne. Truplo .je bilo v jarku polnem vode. Za- enkrat ni znano, če gre dekletovo smrt pripisati nesreči ali zločinu, pa čeprav je. kot kaže, slednja domneva verjetnejša. Grožnje obtožencem na procesu zaradi ugrabitve Guida De Martina NEAPELJ — V zaporu Poggio-reale so sprejeli posebne varnostne ukrepe, da bi zagotovili varnost Vin-cenza Teneja, ki je glavni obtoženec na procesu zaradi ugrabitve soeia lističnega voditelja Guida De Martina. Uprava zapora je v svojih izjavah sicer zelo previdna, vendar se je izvedelo, da pazniki njegovo celico stalno nadzorujejo. Varnostne ukrepe gre povezati s pismom, ki ga je pred dnevi prejel Tene in v katerem so mu, med drugim, grozili s smrtjo, če ne bo na zasliševaJ nju molčal. O vsej zadevi so uvedli preiskavo, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Lancuba. Vincenzo Tene se je prijavil po- liciji. češ da je organiziral ugrabi i tev Guida De Martina, kar pa naj bi mu predlagale nekatere vidne politične osebnosti. Na včerajšnjem zasliševanju v sodni dvorani sta druga tiva obtoženca Ciro Luise iti Antonio Limongelli povedala pred sedrnku, da jima je Vincenzo Tene, še preden so ugrabili De Martina, zagotovil, da so nekatere vidne socialistične osebnosti podprle zami sel o ugrabitvi. Predsednik sodišča je odredil soočenje med LimongelL-jem, Luisijeni in Tenejem, vendar je slednji bruhnil v. jok ‘ (kot je lepa navada generalov, visokih funkcionarjev itd.) ter dejal, da ne bo od govoril na nobeno vprašanje. Limongelli je nato povedal, da se Tene upravičeno boji. saj so enega od njih že zabodli. Mislil je na Mariana Bacia Terracina, ki je trenutno v bolnišnici, kjer se zdravi zaradi globokega vboda z nožem. BELFAST — V Severni irski so zabeležili ponoven val nasilja, katerega je tokrat postal žrtev 27-letni ka-plaV britanske vojske Paul Hartman. Nekdo je anonimno obvestil policijo. RIM — Rimski kvestor Miglio-rlni se je zopet znašel v središču polemik. Tudi tokrat so najbolj glasni proti njemu radikalni poslanci, ki zahtevajo njegov odstop. Povod za polemiko so dogodki po manifestacijah v Rimu ob obletnici pokola na Trgu Fontana Rimska kvestura potrjuje t0Jro pretep, vendar vali krivdo na 0 flelke »Cclere». Po mnenic Fejsanija, poveljnika visoke pnINj, ske šole, pa nosi krivdo • za ke prav kvestura, ki je spričo; manjkanja prostora poslala Prlj^ .. .. . - „ „ Pp-, demonstrante1 nazaj . v Castro . l’ci.ia je ustavila okrog 300 mladih | (Orio. To pa Urši' stara navodil*: ih" da je Harman težko ranjen v svojem | zumel. da se je moralo zgoditi ne avtu. Ko so ga našli in prepeljali v i kaj zelp resnega. Sedaj je menda bolnišnico Pa je bilo že prepozno. | v teku preiskava vojaških oblasti. •*i w ai ctčLUljU lSVv