Za poduk in kratek čas. Stirnajst dni širom sveta. (Konec.) Zelezfli koBJ je vozil nekaj časa med planiflami ia strmimi steaami. Ko se svet aekoliko odprč, smo se vozili kraj Hallstadtskega jezera. Uflkraj jezera smo videli mestice Hallstadt stisaeao med goro ia med jezerom. Tako plaainsko jezero je kaj jako lepega. Ima čisto ia zdravo vodo, dokler so Baše mlake polae mlaja ia gajilobe. V Ausseeju sva se komaj kaki dve uri mudila. Tudi Aussee je poletaim gostom priljubljea kraj, kakor Ischl. Lepa plaaiaska dolinica se cloveku hitro prikupi. Cvrst zrak ia dobra studeačaica storita, da želodec hitreje kuha ia zopet ga je bilo treba potolažiti, da ai cvilil. Ze v mraku hitiva zopet na železaico. Na postaji Verčah se ločim od svojega ljubega tovariša. Jaz sem izstopil, da obiščem starega sošolca, katerega od dijaškib let aisem več videl; tovariš se je pa dalje peljal, da si ogleda slavai štift Admoat. Nekdanji sošolec, sedaj župaik, me je že čakal na kolodvoru termejako ljubezBJivo sprejel. Skorej do polaoči sva pri večerji sedela. Toliko golča sva imela, kakor dve sosedi, ki se štiraajst dai aiste videle. Ko se drugi dea prikažem med žagredskimi vratci ia grem k altarju, so vsi, ki so prišli k sv. meši, kakor Ba povelje vstali. Mislim si: glej, kako so me žapljaai mojega sosolca lepo počastili. Toda tadi takrat, ko je gospod župaik šel k altarju so vsi vstali, ia moja babarija se je precej ohladila. Lepa aavada je to. Precej zjatraj skleaemo iti aa bližajo goro. Okoli opoldaeva smo jo doplazili. Solace je prižigalo, kakor bi aam na hrbtu kurili. Vrh plaaiae je zeleai plaaiaski travaik, kjer plaaiaa rica pase svojo goved ia svoje ovce. PlaBinska goved pa Bi vselej tako krotka, kakor se aa prvi pogled vidi, zat6 sem se jaz precej od kraja bolj plota držal. Gospod župaik me je pikal, rekši, da aimam ravao dosti korajže. Zdaj primumlja bik, ia kakor bi treail sem bil črez plot, ki je bil gotovo dva metra visok. Zdaj gledam črez plot za korajžaim gospodom; toda v tem bipu počatim roko aa svojib rameaih: bil je g. župaik; ajega je še prej črez plot vrglo, kakor meae. Jaz se čudim rekoč: o gospod, pa je vas daaes tudi korajža zapustila? — To je bilo kaj smeha! Raz gore saio imeli krasea razgled v Aaižiflo doliao, a pred Bami je stal siloviti Dachsteia, že septembra ves beli, kakor mliaar. Za obed aam plaaiaarica skuha aekojed, ki je bila aašim ajdiaskim žgaacem aajbolj podobaa, pa za moj želodec ai bila, ker je mašča stala aa jedi, kakor če pri Bas gospodiaja žgaace z mlekom polije. da žgaaci komaj malo glavo vaa molijo. V Baši družbi je bil bolj postarea gospod, sicer pošten mož, a to aavado iiaa, da vsako potrdi, katero kdo ziae. S takim človekom, ki vsako poresai; ai govoriti, človeku golča zaiaajka. Drugo jutro se napravim zopet aa pot ia sicer aaravaost domu. Na postaji Selztbal se mi tovariš ves židaae volje zopet pridruži; v Admoatu se mu je vrlo dopadlo. Uakraj Gradca že je mojega ljubega tovariša zopet zmaajkalo. Rekel mi je: meai se še aič domu ae mudi. Ko v Maribor pridrčim, me prijatelji prašajo: Kje pajetovariš? ,,Zgabil sem ga". Kje pa hodi ? ,,Bog veM" Dr. Ivaa Boreski. Smešnica 11. Več kmetov sedi v krčmi okoli dolge mize. Že se dela mrak ia od župnijske cerkve zapoje zvoa. Vsak si SBame klobuk z glave ter malo pomoli, dobro ali slabo, kakor pač kateri premore. Samo edea ne saame klobuka ia tudi pipe ae deae iz ust. ,,No", vpraša ga tedaj sosed, ,,kaj še za te ai večaa luč?" ,,Je", odvrae raož, ,,je že, toda jaz ae molim večae luči v krčmi." ,,Zakaj pa Be?u vpraša sosed. ,,Moj oee so mi kedaj radi djali: Faate, slab gospodar, ki moli večao luč v krčmi".