St. 769 Tt*st, petek dne 3. maja 1912. lijubljana. Heto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pn«amP7na fi l/in »Juto'0* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praz-I uaaill->£.lia oie v vm, nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in u trava je v Trstu, ul ca — Com-merciale it. 8 10, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „ Malič* v Ljubljan . — Po pošti sprejemano stane „ Jutro* mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno Ii. 18.— za inozemstvo celoletno K. 28. . — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi-. 1 mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Pripravlja se na atentat. , Učiteljski tiskarni* v Ljubljani prede slaba. Njeno finančno stanje še prej ni bilo ugodno, od novega leta sera, odkar izdaja svoj »Dan*. pri katerem Ribnikar nima v zadnjem Sasu nobene besede več, postaja pa to stanje vedno slabše, ker so se gospodje pač preveč z&,špekulirali. Nisem hudoben in ne bi pisal o tem ker sam najbolje vem kaj je revščina, ali gg. iz »Učiteljske tiskarne" ki so uničili ljubljansko „Jutro“, ki se je v mesecih tako razvilo in napredovalo, kot noben slovenski dnevnik v tako kratkem Času, pripravljajo sedaj ostuden atentat na novo, tržaško »Jutro*, ki ni stalo z »Učiteljsko tiskarno* nikdar v nobeni zvezi, ne dolguje ji niti vinarja, ali —- stoji na poti »Dnevu* torej posredno tudi »Učiteljski tiskarni” in zato so si izmislili razni Jelenci, Dimniki, Widri in drugi stebri »Učiteljske tiskarne" uprav satanski načrt, kako bi uničili tudi tržaško Jutro", kakor so prejšnje, ljubljansko. Ovadili so me državnemu pravdništvu, češ, da sem se na nedovoljen način odtegnil eksekuciji s tem. da nadaljujem izdajanje ljubljanskega »Jutra" pod navideznim drugim lastnikom. Ker so se gg. iz »Učiteljske tiskarne1* ki so me uničili materijalno in napravili iz mene reveža, ki nima ničesar drugega več kot samo še voljo do dela in požrtvovanja, spustili popolnoma v blato, oslobodili se zadnjih ostankov sramu, ki so ga nekdaj še poznali, sem primoran pečati se z njimi ponovno, ker slovenska javnost 'mora vedeti, da pripravljajo sinekuristi in provizio-nisti iz »Učiteljske tiskarne" ostuden atentat na tržaško »Jutro“, ki ga veže s prejšnjim, ljubljanskim , Jutro* samo enako ime — in moja oseba. Kake namene morejo imeti pri vsem tem gg. iz »Učiteljske tiskarne*, ti vsega siti rejeni gospodje, ki so se vedno tako radi norčevali iz moje revščine? Saj oni vendar dobro vedo, da bodo s svojo ostudno ovadbo pogoreli in se blamirali, ker dobro vedo, da je tržaško »Jutro* v administrativnem oziru, ki tukaj edini prihaja v poštev popolnoma nov list, ki ni prevzel niti vinarja aktiv prejšnjega »Jutra", medtem, ko se to ne more trditi za njihov »Dan*. Namen je prozoren: Vsi ti Jelenci, Dimniki, Widri i. t. d. mislijo, da se bom ustrašil, pustil vse skupaj in — zbežal kam Čez mejo, »Jutro* bi potem padlo in — »Dan* bi imel prosto pot, ljudje bi se ga morda s časom tako oprijeli, kot so se „Jutrau. Račun brez krčmarja. Moja vest je čista in poguma imam tudi dovolj, da iz-vojujem tudi ta poslednji boj z ljudmi iz »Učiteljske tiskarne*. Tržaško „ Jutro" ni moja last, jaz sem pri njem samo njegov skromni glavni urednik — kot pooblaščenec lastnika — uredništvo in upravo. To se je že večkrat na-glašalo, da občinstvo ne bi živelo v morebitni zmoti.in kdor s temi >novimi razmerami pri „Jutru* ni bil zadovoljen — n. pr. ravnatelj goriškega učiteljišča in drugi — je dobil povrnjeno naročnino, ki jo je LISTEK. .Ljubimca pariška. (Nadaljevanje „Nostradama“). XIII. Kekrnti v škadronu. Z utripajočimi srci so ji sledili. Šli bi za komerkoli, kakor ubogi psi brez gospodarja, ki se oklenejo vsakogar, kdor pride mimo. Toda z Mirto bi bili šli na dno pekla. Kajti Mirta jim je v tem trenotku pomenila nanovo porojeno nado. Vedla jih je v hišo, Gospe brez imena, kjer jim je Marjeta, nedvomno poučena po Mirti, najprej natočila polne čaše dobrega vinoa. ki jih je navdalo s pravcatim oboževanjem. Nato je izpregovorila Mirta: »Oni ni mrtev! . .* Ni mrtev! Odprli so usta in oči. Takoj nato pa so začeli suvati drug drugega e komolci in vzklikati, dasi z nekoliko trepečočimi glasovi: »Saj sem rekel! Saj ni bilo mogoče, da bi poginil kar tako! Eh, golobček je že fant!* posial že koncem preteklega leta za tekoče leto. Kimam od „Jutra“ ničesar drugega kot to zadovoljstvo, da sem pri njem popolnoma slobodeu in neodvisen, da zagovarjam v njem ona politična načela, ki jih smatram za prava. To je moja pravica, sodelovati smem pri onem listu, pri katerem hočem in ako je “Učiteljska tiskarna* mogla zarubiti prejemke prejšnjega, ljubljanskega „Jutra“ naj si ne domišlja, da bi mogla zarubiti tudi — mojo glavo. • Skromen sem v vsakem oziru in ne silim rad v ospredje. Določil sem natančno delokrog svojega delovanja in to je tiho skromno anonimno časnikarsko delovanje, tako, da moja oseba pri tem popolnoma izgine in ne pride nikdar v ospredje, ker ne iščem niti slave niti hvale. Tudi danes mi je naravnost neprijetno, da pride pod uvod-I nik v »Jutru* moj podpis, ali za enkrat sem moral stopiti iz rezerve. Kot čuvaj »Ju-trovih* tradicij moram opozoriti slovensko ! javnost na ostuden atentat, ki ga pripravlja ,,Učiteljska tiskarna* na „Jutrou in zakli-! cati »Učiteljski tiskarni* čisto resno in od-I ločno: Prste k sebi od „Jutra“, ker si jili boš osmodila ! MILAN Pl, IT. Iijubljana-J^arcjsko. . Prijatelji „.Iutra“ razvidijo iz da-; našnjega uvodnika, da napenjajo naši so-! vražniki vse sile, da bi uničili »Jut.ro“ in da pri izbiranju sredstev niso čisto nič iz-! birčni. Dosegli ne bodo seveda, nič, ali naši : prijatelji naj jih vzamejo za vzor — v drugačnem smislu, seveda: kakor napenjajo naši sovražniki vse sile, da bi »Jutro* uničili, tako naj napnejo naši prijatelji vse sile, da »Jutro41 vzdržijo. Pridobivajte nam novih naročnikov, prispevajte za „.rutrov“ sklad, ali pa priglasite svoj vstop v konzorcij »Jutra* šele potem bomo videli, kdo bo zmagal: ali oni, ki hočejo »Jutro* uničiti, ali oni, ki hočejo „ J u t r o“ vzdržati. Odgovor ua to vprašanje je kaj lahak, posebno, ker nam naši sovražniki takointako nič ne morejo. 1. maj v Ljubljani. Svetovni de-' lavski praznik 1. maj in nekdaj bela Ljub-j ljana se nikakor ne moreta sprijazniti. Za tako' praznovanje Ljubljana ni imela smisla ! in ga nima. če bi bil ta praznik ukaz iz I Rima, o potem ja. Tedaj bi bile cerkve polne | največjih liberalcev, radikalcev in svobodomi-selcev. Ampak za delavski piaznik se meš-čanska-krščanska Ljubljana vobče niti ne zmeni ne. Skoro še bolj kot druga leta, je ' bilo tudi letos na ta praznik vse pri’ starem i v Ljubljani. Delalo in garalo se je, kot bi bil j že 1. maj kratko pred koncem sveta. Vsaj ' pa tudi pravih vzgledov za tako praznovanje ni v Ljubljani. Prvi ponesrečeni poizkusi »jugoslovanske" socijalne demokracije so tudi v teh oficijelnih zastopnikih praznovanja 1. maj-nika zapustili sadove brez vsakega posebnega »Pravkar sem razlagal tem vitezom, da se sveti Pankracij ni mogel obnesti tako nemilostno proti njemu. Vraga, on je vendarle Roajal de Borever!* »Saj šem rekla, da ni res: la prima i spada na sveti !* »Duti jas sem tejala, ta je Roajal | močnejša gagor smrt !* In izpraznili so svoje kozarce, kakor da se ni nič zgodilo. Reveže, ki se niso bali pokazati svojo žalost, je postalo nekako sram njihovega veselja. Zdeli so se popolnoma mirni, samo skrivaj so se čudno spogledavali. pomežikavali drug drugemu in se dregali s komolci. Mirta pa, ki jih je poznala, je videla jasno radost v dnu njihovih duš. „PosluŠajte,“ je dejala z oblastnim glasom. »Roajal ni mrtev. Ranjen je. Prenesli so ga v neko hišo v ulici Tisrandri. Pred kake pol ure jo je zapustil. Ilj je šel za i njim in ga je videl stopiti v neki hotel v i ulioi Froamantel. Po dvižnem mostu, ki vodi vanj, ga boste spoznali. Nasproti je J krčma pri „Beli svinji*. ,Svinja' ni vredna ; moje uboge .Jegulje1, je dodala Mirta in vzdihnila. »Toda za vas bo že dobro tam. : A zdaj poslušajte, lioajala zasledujejo be-| riči velikega profosa, Sent-Audreja in kralja 1 samega. pomena. Po pravici so radovedni Ljubljančani povpraševali: kje pa je naša jugoslovanska socijalna demokracija ? Tu in tam par gruč železničarjev in drugih delavcev, ali naj je to manifestacija za svetovni delavski praznik ? Glasili obeh političnih strank niti bile-žila nista, da je sploh eksistiral 1. maj; le po koledarju sta ga zapisala na čelu izdaje. »Dan*, ki se je za ta praznik kar zasopel v slavospevih na ta veliki praznik, je imel ravno tako kot druge dni ves dan in noč težki porod včeraj datirane izdaje. Pri vsem tem fijasko pa je bilo tudi vreme tako, da je samo zelenje nekoliko motilo, da 1. maja ni nihče zamenjal s 1. januarjem. In to vse vkupaj je žalostno, za socijalno zavest osrčja Slovenije silijo žalostno. Tako kot je bilo vreme 1. maja izgleda naša slovenska socijalna zavest na Kranjskem. „Ljubljanska kreditna banka4-. V mesecu aprilu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 2,479.193-35 dvignilo pa K 2,272.591'48. Skupno stanje koncem aprila K 15,209.18940. Počitniška zveza. Ponovno prosimo cenjene rodoljube in naprednjake, da bi poslali brezplačna prenočišča za potujuče dijake. Vsak ve, da je potovanje združeno z velikimi stroški, ki jih pa slovenski dijak ne zmore. Zato je dolžnost slov. napredne javnosti, da pomaga dijaštvu. Prosimo predvsem one, ki so v važnih večjih krajih, da pošljejo brezplačno prenočišče. Tako tudi prosimo cenjene dame v Trstu in okolici, v Ljubljani in tudi po drugih mestih, da bi se zavzele zato in nam preskrbele prenočišča. Kdor more, naj se javi vsaj do 10. maja na i aslov: Odbor počitniške zveze, Ljubljana, Mestni dom, „Prosveta“. Odbor počit, zveze. Kaznovana avtomobilski! vožnja. Slučaj Maly-evega šoferja iz Tržiča je prišel še enkrat pred deželno kazensko sodišče. O tem slučaju je »Jutro" z dnem p. aprila obširneje poročalo. Za to se tu omejimo le na kratek posnetek. Šofer Svatba je vozil z Maly-evem avtomobilom, v katerem je bila ga. Maly, neki častnik in še dve drugi osebi. Po naročilu družbe je šofer vozil z nedopustno naglico, kakor se sploh ti bogataši vozarijo, kot bi razen njih ne bi bilo nobenega drugega človeka na svetu. Avtomobil je vozil čez Dovje proti Jesenicam. Za nekim oviukom pride avtomobilu nasproti voz, na katerem je bilo 6 otrok in en star mož. Voz je vodila Ana Jokel, posestnikova žena, iz Dovjega. Zapa-zišni avtomobil, je žena opozorila šoferja, naj bolj počasi vozi. A družba je šoferju velela naj le hitro vozi, šofer je vbogal ter dirjal mimo voza. Vsled tega se je konj vstrašil. Zena je bila toliko korajžna, da je skušala divjega konja pomiriti. Pri tem jo je konj dvignil ter vrgel ua tla in ko je tam obležala nezavestna, je šel voz preko nje. Zena je vsled tega zadobila težke telesne poškodbe in je za oelo življenje pohabljena. Ta slučaj, kakor rečeno se je že enkrat obravnaval ves dan pred deželnim sodiščem. Konečna razprava se je vršila te dni. Sodišče je šoferja obsodilo na 1 meseo zapora. Glede odškodninskega zahtevka pa je sodišče istega zavrnilo na civilno pravno pot. Javni organi in sodišča imajo naj boljo priliko te drzne avtomobilske vožnje in z Kar je v Parizu krvnikov in krvniških hlapcev, vsi so mu za petami. Vaša dolžnost je, da pazite nanj in ga varujete, da ga branite in, če bi bilo treba, umrete zanj ali z njim vred. Ali hočete paziti nanj ? Preskrbim vas z denarjem. Naselite se pri ,Svinji'; kar zapravite, plačam jaz in plačam vrhutega še slehernemu dva tolarja na dan. In ko bo konec teh skrbi in te vojske, dobi vsak še sto tolarjev nagrade. Ali ste pripravljoni ?u Odgovorilo je divje rohnenje, teptanje nog in mahanje z rokami. Sveti Pankracij! Kajpada so pripravljeni! In še kako! . . . „K ,Svinji'!“ je zarjul Korpodibale. „Forverc!“ mu je pritrdil Burakan s tako mogočno gesto roke, da bi se ga bila prestrašila cela kompanija kraljevske straže. XIV. Nevidni svetovalec. Pretekel je teden dni. Zdelo se je, kakor da se razni igralci pravkar popisane drame v tem času - oddihavajo. V resnici pa so vsi čutili, da so zašli v nekakšno usodno mreževje, kjer jim grozi pogin ob slehernem koraku. Vsak izmed njih, od kralja pa do Borevera, se je zavedal, da njimi združene nesreče čim največ mogoče omejiti. Žal pa, da se avtomobilistom ravno od te poklioane strani daje preveč potuhe. Komu ni še v spominu, da smo laui skoro dan za dnem bičali te brezobzirne vožnje posebno skozi Šiško in po Dunajski oesti. Pa naš klic je bil glas vpijočega v puščavi. Oko postave je pred nosom videlo vse te nedopustne vožnje, toda kolikor nam znano, ni bil niti eden tistih slučajev kaznovan. Kako naj pride občinstvo do tega, da bi moralo biti vsaki trenotek v nevarnosti za svoje življenje zaradi par bogatašev ki kot divjaki dirjajo po najbolj obljudenih cestah ? — Zopet smrt vsled kolesarenja. Na cesti Orni Vrh—Idrija je neprevidna vožnja z motor-kolesom zopet zahtevala svojo žrtev. Mehanik J. Trevisar iz Jdrije se je ob povratku iz Zadlog pri Ornem Vrhu v družbi dveh kolesarjev vozil z mo-tOr-kolesom. Hoteč se pokazati, je po „ raj d ah* zavozil hitro naprej, toda vsled prehudega strmeča mu je uajbrže zavora odpovedala, ga je vrglo čez rob oeste več metrov globoko na spodnjo »rajdo*. Trevisar je obležal takoj na licu mesta mrtev. Pa naj bo teh nesreč še toliko in toliko, dan za duem se še vedno najdejo ljudje, ki na naravnost drzen način izzivajo sami nevarnost za svoje življenje. Razsodnemu občinstvu že skoro pomanjkuje sočutje za žrtve takih nedopustnih voženj. Vreme 1. maja je bilo vsaj na Kranjskem jako žalostno za ta dan. Oblačno, burja, mraz, po Gorenjskem je poleg tega tudi snežilo. 1. maj je bil pač kritičen dan, ki bo svoje delo nadaljeval še čez nedeljo. Še slabejše pa je moralo biti v drugih krajih, od koder je pričakovati poročil o velikih sneženih viharjih, o velikih viharjih sploh ter o raznih drugih nerazveseljivih prirodnih pojavih. Blizo 3000 K podpore za po- gorelce na Posavju. 'Kakor se nam — upamo od zanesljive strani — poroča, je Oerni, vulgo »Zelpni Jurij* napravil v nedeljo imenitno kupčijo na račun in v korist pogorelcem na Ježici. Sveta je bilo pri njemu, da se je kar trlo. Zvečer si videl najhujše klerikalce, ki so pri lanskih volitvah iz te gostilne pometali liberalce, v najprisrčnejem objemu z najhujšimi liberalci. Vsi so se kosali, kdo bo največ zapil, da s tem največ pomaga k podpori za po-gorelce na Ježioi. Sploh pa so bili že pri vstopu v gostilno jako velikodušni. Izpod desetaka ni nihče položil na mizo. Kakor spodej stoječi izkaz izpričuje, pa so leteli tu li stotaki. Splošno se sodi, da je černi (tega ni treba nič apostrofirati, ker je dovolj čern) Jurij napravil imenitno kupčijo za okroglo 1000 K kosmatega skupička. — Kamor se zalete taki gadje,, kot sta Kregar pa Štefe, tam se kaj pozna v sodu in v kuhinji. Zdaj se gre še za glavno vprašanje, koliko od tega skupička pride v korist tistim, v katerih namen je Cerni Jurij to jux’jevanje priredil. Ker mora mož tudi nekaj zaslužiti pustimo mu polovico. Torej odpade že od skupička čistih 500 K v korist pogoreloem. — Potem pridejo pa razni prostovoljni darovi in sicer po tej-le vrsti in visokosti: knezoškof Anton Bonaventura, ki je bil službeno zadržan in se ni mogel jurjevanja osebno udeležiti, za kar mu je se bliža ura, ko se bo zgodilo nekaj strašnega v njegovem življenju. . . Nad vso to silno tesnobo nastopajočih ljudi pa je plaval bledi, mramorni in neizprosni obraz Nost;adama. Naši štirje klateži, naseljeni v krčmi pri ,Beli svinji', so se gostili, ne da bi mislili, kaj bo; pili so, jedli in igrali, pri tem pa so opravljali svojo stražnjo službo z vso spretno vnemo dobroh lovskih psov. Bilo je proti koncu maja, pred pragom junija. Pariz je bil miren. Cerkvene pridige proti hugenotom so postajale že nekaj časa manj srdite. Strašno preganjanje reformistov, ki ga je bil započel Henrik II., se je zdelo prekinjeno. Pokoj je vladal po Parizu. Toda bil je le navidezni pokoj pred nevihto. Na večer 30. maja 1. 1559. se je vršilo v Luvru tajno posvetovanje, ki so se ga udeležili Henrik H., Jakob dAlbon de Sent-Andre, maršal francoski, njegov sin Roland, Kajetan de RonŠrol, veliki profos pariškega mesta, prečastiti Ignacij de Lo-jola in Gabrijel de Mongomeri, generalni kapitan v Luvru. Predmet posvetovanja ni bila vojsak zoper tujce, kajti konetabel de Monmoransi ni bil povabljen. Tudi ne državljanska ali verska vojska, kajti vabljena nista bila pcsvLiiu ža!, kor bi bi) tam dobi] mnogo jurjev iz svoje stranke. Za to je poslal prispevek 500 K in sicer od honorarja za novo brošuro: Babion. — Kanoniki, ki so bili osebno zadržani, so vsi sknpaj zbrali ravno toliko. Dr. Šušteršič, kot časten predsednik za evharirističen kongres na Dunaju katerega bodo judje plačali, je poslal po svojem ministru za zunanja dela g. Ivanu Stefetu znesek 1000 K. Deželni finančni minister dr. Evgen Lampe je poslal z ozirom na si-jajnost deželnih finano primeren znesek 50 vinarjev. Deželni odbornik dr. Zajec v dokaz, da on ne pozna korist, osebno prinesel 300 K. Bodoči ljubljanski župan g. Ivan Stefe je z ozirom na že pred tem požarom fiksirani mestni proračun osebno podaril bankovec za 100 K. Nadaljnih 60 K pa je na ta račun zapil. Trgovsko-zbornični cvetnik* g. Kregar je sam prinesel 2 bankovca po 100 K. Po končani porotni razpravi pa naknadno podari še 300 K. Dr. Krek, so-cijalist za umobolne, — je v pomanjkanju druge gotovine prodal svoje stare škornje, za kar je dobil na starini celo krono. To je poslal na Dolenjsko cesto. Drugi, ki nočejo biti imenovani, so zložili skupaj 300 K. Torej če ne računamo še posebej Listih 50 K ki jili je g. Stefe na ta račun zapil,' in tistih 300 K ki jih bo g. Kregar izročil še le po porotni obravnavi, znaša cela svota 2!)01 K In 50 dr. Lampetovih 50 vin. Posavci, pogorelci na Ježici, zdaj pa le po denar! G. Jurij Marenče, gostilničar na Dolenjski cesti, ki je bil na celem Kranjskem edini, ki se vas je spomnil ter vam s svojim jurjevanjen pripomogel do take sijajne podpore, gre v svoji velikodušnosti še tako daleč, da je obljubil, da bo vsakega prizadetih pogorelcev ki pride po denar še posebej pogostil in sicer popolnoma brezplačno Torej Posavci le po denar na Dolenjsko oesto. Dobro pa je. če se še preje spotoma zglasite pri našem uredništvu v Ljubljani, kjer je g. Marenče vulgo „Zeleni Juriji za vsak slučaj pustil priporočilo za vas. Le liberalci niso razen kar so v družbi s klerikalci zapili, nič dali. To je že taka navada. da ti vragi vse zapijo. Vožnja n kole**! in konfini na Dunajski cesti. Kdo se ue spominja tistih časov, ko je vozarenje s kolesi (bicikli) prišlo tudi pri nas v modo in kako je slavna varnostna oblast s cmerikavim obrazom in s svojim ostrim očesom postavil zrla za vsakim biriklistom, če se je vsled prevelikega blata ali prahu na Dunajski sesti drznil zavoziti tudi v stran kjer je določena pot za pešce. Še takrat, ko se je zgradila mestna topničar-ska vojašnica, je roka pravice celo vojake zavračala iz hodnika, če so vozili bicikel od vojašnice navzdol proti mestu. Orožniki niti topničarskih podčastnikov z isto šaršo niso pustili vozariti po hodniku, vsled česar je nastala nekaka napetost med vojaštvom in orožništvom. Sčasoma se je ta strogost polegla in biciklistom je bil dovoljen levi hodnik ceste. Kar naenkrat pa so začeli švrkati tudi po desnem hodniku, imeli so torej celo cesto z obema hodnikoma vred na razpolago. Ker pa je ta cesta že od nekdaj najbolj obljubljena, so takoj nastali konflikti med pešci in biciklisti. Prvi so se pritoževali, da oni drugi nimajo pravice vozariti po hodniku. Pa navadno so pešci pri takih prilikah vedno „gor plačaliu. Ne dosti tega, da so bili ali povoženi, ali so dobili sicer kak „spomin" na biciklista. Morali so potem preslišati še marsikatero navadno »mastno* zasoljeno, če je bil biciklist posebno vljuden, se je s tem oprostil, da je kolesarjenje dovoljeno po obeh hodnikih odkar se je začel vozariti tudi neki stavbeni vladni referent. In pri tem je ostalo do današnjih dni. In tako smo danes tako daleč prišli, da je le posebna sreča, če se ob nedeljah, ko jy promet na tej cesti še posebno živahen — vsaj Ljubljančani ne morejo živeti brez raznih Alešov na Posavju — povozi samo 5 otrok, 3 ženske in 2 moška. Drugih manjših nezgod uiti ne jemljemo vpo- niti vojvoda (iiški, niti kardinal Lotarin-ški. Šlo tudi ni za rodbinske zadeve, kajti Diana de Poatje ni bila navzoča. Razpravljaj i uiso o nobeni nameravani poroki, kajti prisotstvovala ni uiti Margerita, niti Emanuel Savojski. Tudi nikak nov kraljevski edikt ni bil na dnevnem redu, saj ni bil pozvan niti Erano Olivje, niti 1' Opital izkratka, nihče izmed navadnih kraljevih Bvetovalcev. Katarine de Medičis, ki bi bila tako rada kaj svetovala, tudi niso bili povabili. Toda ona je prisotstvovala posvetovanju vseeno, kakor bomo videli. Šlo je za Nostradama. Vse je bilo že povedauo. Vsi so soglašali. Kralju je bilo treba samo potrditi o krito, kar je takrat zašepetal Ronšrolu in Sent-Andreju na uho: da se hoče odkrivati tega čarodeja. Treba mu je bilo samo izreči povelje. . . Menih, ki ga je od dne do dne uničevala bolezen, tako, da se je držal pokonci samo še s čudežnim naporom svoje silne volje, je bil izjavil s svojo navadno, strašno hladnokrvnostjo, da ne odide iz Pariza, dokler bi moral pustiti za seboj takšno grozno žalitev Boga in svete vere, da se namreč trpi čarovnija v srou krščanskega štev. Kako prijetno je to, če ti zadej za hrbtom naenkrat nekaj zapiha in ko pogledaš in pri tem stopiš malo iz prejšnjega tira, alo, rrrk, že si na tleh. Seveda je muogokrat tudi kolesar s svojim »vozom*, toda ti so takih „srečanju že vajeni. Malo zakolne, če je kak bolj gosposki podrl kako bolj gosposko, zamomlja tudi kak „pardon*. a v tem hipu že sede na »voz1- in že sfrči naprej, dokler se isti slučaj ne ponovi v drugič in morda tudi še vtretjič. To je danes moderno javno varstvo na državni cesti in sicer vsled odredbe vrhovne varnostne oblasti same. — ln potem še tisti konfini na vsakih 5 korakov eden ob celi Dunajski cesti ravno do tja, dokler seže glavni osebni promet. Greš pa malo dalje proti Celju, ne dobiš z lepa kake dovolj varne ograje tudi ne na mestih, kjer je res nevarnost. Po čemu so ravno ti konfini, ki so filozofu pri „Dnevu* tako pri srcu, da še zdaj joka za njim, ker smo ga (namreč konfin) malo okorobačili, ob najbolj prometnem, najbolj ravnem okraju od Ljubljane do Ježice, tako pogosto nasejani? Navadni ljudje z navadnim človeškim razumom tega ne razumejo. To uganko moramo že prepustiti kakemu „Hu-mulusu*. Nam je le znano, da je te konfine že marsikdo preklel in da. ker tudi mi vemo, da so konfini »brezvestni*, imajo na vest zadnjo in mnogo drugih manjših žiti, tisti, ki jih še danes puste tam stati. Sokolsko akademijo v proslavo 50-letnice Sokolstva in društvene petletnice priredi telovadno društvo »Sokol 1.“ v soboto 4. maja v Mestnem domu s naslednjim sporedom : 1. Sokolska koračnica. 2. Keler Bela: »Slavnostna ouvertura*, igra salonski orkester Sokola I. 3. Nagovor. 4. a) E. Adamič: »V snegu“, poje mešani zbor Sokola 1. b) A. Schwab : »Na lipici“*, poje mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 5. E. Gangl : »Pesem Sokolov". Deklamacija. 6. Verdi: Fantazija iz opere »Trubadur”, igra salonski orkester. 7. a) L. v. Beethoven: »Adagio canta-bile* op. 1. št. 1. b) Schuman P.: »Sanjarije", cello-solo s spremljevanjem glasovirja, igra član ork. g. E. Kendja. 8. Vrhunška prosta vaja III. ‘ s spremljevanjem glasovirja, Izvaja br. Stane Vidmar. 9. Ch. Gounod: Fantazija iz opere »Faust* violina-solo s spremljevanjem glasovirja, igra brat Sirnik, član orkestra. 10. a) E. Adamič: „Spominski list*, poklonil skladatelj »Salonskemu orkestru Sokola I.“ b) E. Bach: »Prebujenje pomladi* igra salonski orkester. 11. A. Schwab: »Dobro jutro*, konsertni valček, poje društveni me-šaui zbor s spremljevanjem orkestra. Orkestralne točke vodi g. kapelnik A. Jaki, pevske pa brat pevovodja J. Počivalnik. Cene prostorom: Sedeži od I.—V. vrste 2 K (za člane K 1‘50), ostale vrste K P— (za člane 80 vin.), stojišča 50 vin. Vstopnice se prodajajo v trafiki g. Dolenčeve, Prešernova ulica v trgovini br. Vidmarja, Pred Škofijo in br. Kostevca Sv. Petra cesta in na večer prireditve v Mestnem domu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po akademiji sestanek v restavraciji br. Tratnika, Sv. Petra cesta. Iz hiše prekletstva. — Iz Ivan-dije pri Novem mestu se nam poroča: Ta hiša proklestva Vam mora biti znana g. urednik. V nji je bila ena najstarejši in najbolj obiskanih gostiln „Pri lipi*. Mož, mesar, je umrl, ostala je vdova s kopico otrok. No in tako naprej, vsaj veste. Dolg je rastel, dohodki so se manjšali in nekdaj j dobri prijatelji so hišo poznali na boben, j Hud udarec, kdor ga je skusil, ta že ve. j Bure je bil sosed in varuh otrok. Namesto da bi bil gledal na to, da varuje dedščino otrok, če se mu že mati izgolj konkurence ni smilila, je svojega prijatelja barona Reckbaoha pripravil do tega. da se je hiša prodala pod izrečnim pogojem, da so v nji ne izvršuje več gostilniška obrt. TTiša, ki je nalašč za to zidana in ki bi bila lahko prodana za 60.000 K s čemer bi bili pokriti upniki in bi še otrokov nekaj ostalo, ja šla za polovično ceno. Kupil jo je Zurc za 30.000 K pod pretvego, da jo napravi kraljevstva. — Roland je zatrdil, da bodo ubili dve muhi na en mah, ker se je po zatrdilu barona Lagarda tudi Roajal de Borever zatekel v čarodejev hotel. —-Mongomeri je menil, da ve ta človek preveč in da jo že samo njegovo življenje nevarnost za prestol in državo. Sent-Andre je pripovedoval bledih lic, da ga je dogodek, ki se je pripetil njemu iu Ronšrolu, ko sta preganjala ravno tega Borevera, prepričal, da se je z Nostrada-movim prihodom v Pariz povrnil čas peklenskih čudežev. ’ In Ronšrol je dejal, da je nabiranje radovednežev pred hotelom v ulici Eroemantel Škandal, ki preti javni varnosti v Parizu. Prijeti Nostradama, je pomenilo, pri-eti Roajala de Borever, ki mu je bila dokazana krivda žaljenja veličanstva. To je v kratkih beseda vsebina pogovorov, ki so se vr« li na tem skrivnem posvetovanju. Henrik II. je bled in mračem poslušal po vrsti svoje svetevalce in kimal z glavo. Ko so vsi povedali svoja mnenja, se je zazdelo, da se kralj bori z nevidnim svetovaloem; tako prepadel je bil njegov obraz. Pride še. za občinsko hišo. A takoj po tej izborni kupčiji pa je isti Zurc. ki je preje od oblasti dosegel, da se v hiši ne sme izvrševati gostilničarska obrt. podrl zid, ki je ločil vrt od te hiše in pot do njegove gostilne in imel je naenkrat 2 gostilni. Razširjenje koncesije mu je dovolila ista oblast ki je za javno dražbo stavila pogoj, da novi lastnik ne izvršuje gostilniške obrti v nji. Da jo Zurc ni izvrševal v celem obsegu. Kakor bi jo bil rad, to se ima zahvaliti „Jutru*. Pa gosdodje so ga potolažili, naj le malo počaka. Ko se prične zgradba belokranjske železnice, dobi tudi za to drugo hišo popolno koncesijo. In gospodje so držali besedo. Štembur ima zdaj kar dve gostilni. Za reveže in v krajih. kjer bi bilo gostilne res potreba, ima ista oblast že znani starokopiten izgovor: »prošnja, se odkloni, ker krajevne potrebe ne govore za to.* V Ivandiji pa, kjer je vsaka hiša goštilna, pa ,,krajevne potrebe za to*, da ima Štembur kar dve gostilni. Se poznamo, zakaj ? Štembur želi svojim otrokom dati bogato doto,- njegove hčere kar je izpod profesorja ali doktorja, ne marajo nikogar. Pa ta dota je tisočkrat prekleta, in kar ji bo Štembur še iz dohodkov iz hiše prokletstva dodal, ta denar bo pekel kot peče slaba vest zločinca po storjenem umoru. In Štembur je s kupčijo te hiše umoril srečo in usodo cele družine. Ta zavest naj ga peče še na zadnjo uro. Pa v tej hiši prokletstva so še razne druge čudne reči. Notri je' nastanjen boletni urad, kateremu naseljuje Zurc. Da je prejšnji vodja tega urada tej hiši pritisnil pečat novega prokletstva, to je že znano. Ni pa znano, da so mu klerikalci po „dolgo-trajni natančni preiskavi preskrbeli še boljše mesto v kneževini Kočevje. Namesto njega je prišel iz Kočenja neki Kvas, ki je na prejšnji službi mnogo kvasaril tudi z vinsko trgovino. Prišel je semkaj po milosti deželnega odbora, iz^ česar vsakdo lahko sklepa kar hoče. — Cez hišo gospo-dujeti pravzaprav žena Kvasova in žena občinskega tajnika, ki je že pozabila da je doma iz Suhe Krajine, pravi namreč, da je iz Mokronoga. Pa to je njena stvar. A stvar javnosti pa je, kaj je s tistimi 150 K, ki jih je dobila od prejšnjega vodje holetnega urada za molčenje o stvareh, ki so vodjo že potem, ko je denar plačal, seznanile s preiskovalnim sodnikom, filede tistih drv vprašanje se zdaj ni rešeno. Imam iz te hiše proklestva še nekaj na srou, pa za danes dovolj to. T rst-Primorje Manifestacija slovenskega delavstva v Mu. Na dan 1. majnika je bilo že na vse zgodaj vse živo po tržaških ulicah. Slovensko delavstvo se je zbiralo skupaj v močnih gručah, ter se vabilo proti »Narodnemu domu*. Bilo je toliko ljudstva, da ni bilo prostora v veliki gledališki dvorani »Narodnega doma*1 kjer se je vršil ob 10. uri predpoldne veliki mauifestacijski shod, katerega sta sklicali »Narodna delavska organizasija* in „Zve-za jugoslovanskih železničarjev*. Na inanifestacijskem shodu so ob velikem navdušenju govorili o pomenu delavskega prazniku 1. majnika: predsednik N. D. O. g. dr. Kisovec, podpredsednik Z. J. Ž. g. Jaklič in strokovni tajnik N. D, O. g. Braudner. Vsi govorniki so posebno poudarjali, da je potrebno, da se vse slovensko delavstvo druži v organizacijah, ki se nahajajo na narodni podlagi, ker boj slovenskega delavstva ni samo gospodarski, ampak tudi v veliki meri narodni boj. Navdušeni aplavzi, ki so se vrstili med govori, pričajo, da se bo slovensko delavstvo trdno oklenilo skupaj, da si na podlagi svoje organizacije zagotovi življenje na svoji domači, slovenski zemlji. Po končanem shodu se je delavstvo razvrstilo pred »Narodnim domom* v veličasten sprevod. Lahko se je uvrstilo v sprevod več tisoč slovenskih delavcev in delavk. Naše oči so ugledale takoj, ko so se prikazale iz Narodnega doma, nekaj bliščečega — saj znate uniformirane ljudi, policaje. Na vsaki strani godbe N. 1). O. in društvene zastave, se jih je nekaj postavilo. Bržkone so se bali, da bi se Italijanom kaj hudega ue pripetilo, da bi Slovenci Italijane ne naskočili, kar se pa še nikdar ni pripetilo, kajti Slovenci ue vedejo drugačo, kakor pa pripadniki „dvatisočletne kulture*. Sicer pa je prvi majnik praznik vseh izkoriščanih in sestradanih in je prav lepo, da so se ga tudi slovenski redarji - saj so v Trstu povečini slovenski — udeležili in ga proslavili dostojno in' manifestirali napram onim, ki izkoriščajo in tlačijo, ker tudi redarji . so reveži. Torej v lepem spremstvu 'smo šli izpred »Narodnega doma* naprej — godba N. D- O. je seveda svirala — po ulici Carducci, po Corsu iu smo končno zavili pod c. kr. namestništvo, ter ob obali morja navzpor zopet nazaj proti „Narodnemu domu*. Pred „Narod-nim domom* zmo se ustavili in ko je godba zasvirala »Hej Slovani* ter se je g. Jaklič zah- valil v imenu Z. 1. Ž. in N. D. O. manife-stautom, se je množica razšla. Popoldne ob 2. uri pa se je zopet zbrala velika masa pred »Narodnim domom* odkoder smo se podali z godbo N. D. O. in društveno zastavo proti konsumnem društvu „Jadranu pri sv. Jakobu. Sprevod je bil naravnost impozanten. Ko so se sprednje vrste pomikale že proti »Jadranu* so bile zadnje še daleč nazaj na ulici Barriera. Ko smo šli mimo »Delavskega doma* (soc. dem.) po ulici Madonnina, so se socijalni demokrati kar čudili in se vprašali, odkod vendar toliko slovenskih delavcev, kaj je res N. D. O. tako močna organizacija. Na nekaterih krajih pa so vpili soci-jnlni demokrati »tutti ščavi di Lubiana*, Torej, stem da so kričali, da so vsi ljubljanski Slovenci v sprevodu, so pač priznali, da nas je bilo mnogo, kajti Ljubljana šteje vendar okoli 45 tisoč prebivalcev. Na velikem vrtu gostilne »Jadran* se je vršila nato velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom i. t, d. Vse je bilo prav lepo, le žal, daje stvarnik nebes in zemlje podal burjo, ki je precej močno brila, tako, da se veselica radi vremena ni mogel vsakdo udeležiti in se bo zato vršila še enkrat, v nedeljo, 5. t. m., a samo pri lepem vremenu. Pa vseeno, dasi je burja tako pihala in e pesek nosilo prav po zraku, se je posebno mladina prav dobro zabavala. Dan 1. majnik je bil v resnici velik praznik, velik in vesel dan za ves slovenski proletarijat v Trstu. Najbolj razveseljivo je pa to, da se je vse -mirno vršilo, da ni prišlo do nobenih izgredov. Tu in tam je že zažvižgal kak paglavec, ali se je takoj skril. Tudi par kamenčkov, čisto majhnih, je priletelo od neke strani pa vse to ni nikogar vznemirjalo. Veselili smo se posebno, ker smo včeraj prvič šli z godbo N. D. O. in modro zastavo po Corsu. Ste videli, že so prišli do spoznanja, da je treba, hočeš nočeš, 70.000 Sjovencev upoštevati ? Naš cilj torej ni več daleč pred nami. S čim večjo vnemo se bomtt poprijeli dela, tem prej ga bomo dosegli.^ Preneumno. Žal, da moramo dati tak naslov, ali ta je v resnici najprimerneji za notico o tem, kar se je pripetilo na Ci-ril-Metodovi šoli v Trstu. V torek, dne 30. aprila m. m. so namreč učitelji in učiteljice te šole napovedali otrokom, da bo v sredo, dne 1. maja šola, naj pridejo torej v šolo. A ko so dne 1. maja, to je minolo sredo zjutraj prišli otroci v šolo, se jih je poslalo domov, rekši, da šole ni, ker se praznuje 1. majnik. Ali ni vodstvo šole — toliko ono deške, kolikor ono dekliške — da pride po 30. aprilu 1. majnik in da je to delavski praznik? Ali ni vedelo gore omenjeno vodstvo, da so otroci, ki obiskujejo Ciril-Metodovo šolo v Trstu, večinoma delavski otroci, prava proletarska „ p rol e ?“ — čemu se je torej otroke prisililo, da so morali dne 1. maja po več nego pol ure daleč v šolo . . . zaman ? če se je pa že napovedalo, da se bo šolski pouk vršil, zakaj se potem ni ? Zakaj se je otroke odposlalo nazaj domov ? Malo več previdnosti in pred-vidnosti bi bilo priporočati dotičnim gospodom, kajti to je bilo res že . . . preneumno. Velika slavnost razvitja zastave Šentjakobske Čitalnice se bo vršila dno 2. junija t. 1. Čitalnica je za to priliko rasposlala znanim društvom vabilo za sodelovanje pri tej slavnosti, ter se trdno nadeja, da se br. društva odzovejo tej prošnji da bode ta dan velika manifestacija tržaškega slovenstva. Apeliramo pa tudi na br. društva izven Trsta naj se vdeleže te velike narodne slavnosti. Ker odboru čitalnice niso znana vsa narodna društva posebno izven Trsta, se tem potom najuljudneje vabi vsa ona društva, ki bi ne prijela posebnega va bila. Vse kar narodno čuti naj ta dan prihiti \ Trst, da si stisnemo bratske roke; ter se navdušimo za nadaljno borbo za skupne cilje, čas prijave je do 15, maja da bode mogoče pravočasno sestaviti obširni spored. Skupen obisk umetniške razstave. Želeč dati priliko svojim članom da se seznanijo z umetnostjo, napravi „S1. delavsko izobraževalno druStvo“ skupen obisk slov. umetniške raztave na trgu Goldoni št, 6/1, in sicer v nedeljo dne 5. t. m. Zbirališče pred shodom ob 3*/s uri pop. Po razstavi bode vodil obiskovalce strokovnjak ki bode izkazoval in tolmačil pomen posameznih umotvorov, \abiino člane in prijatelje da se udeleže tega poseta v kolikor mogoče velikem številu, tako da se se seznanimo bližje z mlado in razvijajočo se slov. umetnostjo. Stavka tram vaj škili delavcev v I*uli. Uslužbenci tramvajske družbe v Puli so pred nekaj dnevi predložili ravnateljstvu iste noto v kateri so naznanili da hočejo praznovati prvi maj z popolno abstinenco službe. Ko so pa v torek večer šli kakor običajno po svojo mesečno plačo jim ravnateljstvo ni hotelo izplačati. Vslu-žbenstvo ni prišlo v sredo na delo pač pa je kakor so zahtevali praznovalo prvi maj nik. Popoludne ob dveh in pol so šli vsi uslužbenci k ravnateljstvu in zahtevali njih plačo. Ravnateljstvo jim je tudi izplačalo z pripombo, da so vsi odslovljeni in da bodo njih mesta spopolnjena z novimi močmi že v četrtek. Kako bode stvar izpadla bomo redno poročali. Društvo c. k. poštarjev in poštnih odpravnikov za Kranjsko Primorsko ima vsled premestitve nj -ga predsednika gospoda ck. nadpoštarja Ivana Ule-piča iz Krškega v Kranj svoj sedež od 1. maja t. 1. naprej v Kranju, kamor naj se vsi društveni dopisi vpošiljati blagovolijo. O zločinu v Iiewyjcvem skladišču. Priveden — kakor smo že javili — z Reke v Trst, je bil Nikolaj Radovanovič v torek, dne 30. m. m. predstavljen, oziroma pokazan ranjenemu trgovcu Juliju Lewy. — Ker je pa tržaška policija še prej izsledila, kje da je Radovanovič stanoval v Trstu, je tamkaj — v nekem prenočišču v ulici della Torretta — izvršila hišno preiskavo in pri tem našla obleko, ki jo je bil pustil tam Radovanovič. Predno so ga pokazali ranjenemu Lewuju — je moral Radovanovič obleči to. na rečenem prenočišči) najdeno obleko. Ko ga je Lewv zagledal, je takoj dejal: „Da, to je tisti, ki mi je nastavil revolver pred nos in mi rekel naj molčim!“ To je bilo dovolj. Radovanovič je bil prepoznan za enega krivcev. Drugi krivec, o kterem skoro ni več nobenega dvoma, da se je vdeležil zločina, je Cip-kovič, kajti nož, s katerim je bil Lewy zaboden, je on sam spoznal za svojo last. Tatvine. Neznan tat, ali morda neznani tatovi so v ponedeljek, dne 29. m. m. vlomili v stanovanje Marije Pravisani, v ulici F. D. G-uerazzi številka 22. — Od tam so odnesli iz treh sob, v katerih spijo trije podnajemniki gospe Pravisani, — za preko BOO kron obleke, obuvala in drugih predmetov. — Istotako so neznani tatovi predsi-sinočnjim obiskali trgovino gospe Rozalije Bellotti in odnesli od tam za preko 600 K obuvala in obleke. Samomor. 60 letnega Leonarda Bergerja, ki je stanoval v ulici deUe Sette Fontane št. 1.. so predvčerajšnjim zjutraj našli v njegovi spalnici obešenega za neki kavelj. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Iz pisma, ki ga je pustil, je razvideti, da se je revež obesil zato, ker se je bil naveličal boja za ekzistenco. Bilo mu je že 60 let. Jpaf Zurt, povejte kje le vodovodni denar ? Iz zgodovine vodovoda. ' Vodovod se je začrl graditi 1. 1911 in je bil v 1. 1903. izročen javni in zasebni vporabi. Zdaj pa se je šlo za vprašanje kako bodo okoličani plačevali vodarino. Kmetje in sploh vsi interesenti tudi v Kandiji so se sklicevali na Zurčevo pretvezo, da bodo plačevali samo po 2 odstotka od .frankovk. S tem pa je prišel Zurc sam v zadrego; Kajti za njegovo občino oziroma za dotične vasi, ki so imele vodovod, se je določil Jrispevek, ki se nikakor ni strinjal s tema odstotkoma. Zato ni nihče hotel plačati vodarine. Nastal je vsepovsod boj proti plačevanju vodarine, ki ga je še bolj razvenelo čudno postopenje- deželnega odbora, ki je izdal oelo vrsto med seboj si nasprotujočih odlokov. Še le 1. 1906 ozir. 1907 se je našel primeren „ključ“ po katerem se je vodarina odmerile. Novomeška občina je bila poverjena do pravice do sosednjih občin iz-terjavati vodarino v letnih prispevkih. Občine pa so morale dotično vsoto porazdeliti po premoženju, po večji ali manjši vporabi vode. V to svrho je hodila posebna komisija po hišah, nakar se je za posamezne hiše določila vsota vodarine. Toda treba je bilo vodarino plačati za vsa leta nazaj. To je moralo biti de gotovega roka poravnano. Ali ta odredba je nevoljo proti vodovodu le še poostrila. Spuntale so se kar oele vasi ter izjavile, da raje ne rabijo uiti kapljice vode iz vodovoda, kakor pa da bi morali plačati vodarino. Celo šmihelski župnik je bil talco sta-rokopitnež, da se jc pridružil vodovodnim puntarjem. Vsi opomini novomeške občine niso nič izdali. Ljudje so rekli, da ne plačajo, pa ne plačajo. Sklicevali so se na Zurca, ki je izpočetka občane pridobil z že zadnjič omenjenima dvema odstotkoma. ■ lvonec tega puntanja je bil ta, da se je vodovod povsod tam zaprl, kjer niso ho teli plačati vodarine. Izpočetka so se ljudje iz tega norčevali. Ali kmalo jih je zadela „šiba božja“. Ravno v tistem času je nastala huda suša. Vsi studenci so usahnili. Težki potok, iz katerega izvira nad Stopi-Sem zajemlje vodovod svojo vodo, je bil kot talaka in potiekod skoro osušen. Tedaj še le so se puntarjem odprle oči, pa je bilo Že prepozno. Vodovod je ostal ravno v najhujši suši zaprt. In to je večino puntarjev izpametovalo. Začeli so vodarino plačevati, tudi ono za fcazaj. Tako so menda v 1. 11J08 nastale polagoma seveda zopet normalne razmere, vsaj v pretežni večini. Nadaljevali so se le še posamezni boji v zadevi javnih vodovodov, za Zurca in njegove Kimovce še danes zelo košljivo vprašanje, ki ga pa bo treba še posebej rešiti. Te javne vodovode sme namreč vporabi ti vsak kdor hoče, a plačevati jih morajo samo bližnji domačini. Še bolj kočljivo pa je vprašanje, kako čudno je Zurc porazdelil vodarino. Pravijo namreč, da je Zuro pri odmeri porazdelitve vodarin ■ najmanj mislil nase in na svoje prijatelje, ki so bolj prijatelji njegovega vina, kot pa vode. No, pa kaj se dandanes vse ne govori. Ali toliko je tudi pri tem vprašanju gotovo, da pri tej odmeri vodarine ni tehtala pravica razmerja vporabe vode. Pa naj zadostujejo, ti podatki iz zgodovine tega vodovoda. Za nas je posebno važno, da je Zurc svoje občane za ta vodovod pridobil s pretvezo 2 odstotkov, ni jim pa tudi pojasnil, da bo treba plačevati leto za^ letom tudi za vzdržavanje vodovoda. Še bolj važno pa je, da je bila vodarina v letih 1905—1908 plačana tudi za ona leta nazaj, na kar se je potem pričelo redno izterjavanje in vplačavainje vodarine letno po polletnih obrokih. To si je treba za nadaljno razpravo dobro zapomniti. In tako pridemo k posameznim slučajem neopravičenega izterjevanja vodarine. Takoj ob začetku moramo pripomniti, da kakor ti slučaji kažejo, pri županstvu v Kandiji najbrže nimajo nobenega knjigovodstva na račun vodarine. Ljudi se je opominjalo po navadnih listkih z županovim podpisom. Kadar je kdo prinesel -vodarino plačati, je občinski tajnik denar sprejel, a sprejem kar potrdil na dotičnem opominu, namesto, da bi se bila občina špecijelno za vodarino nabavila posebna potrdila in sicer s kontrolo nasprotnega potrdila, kakor je to v navadi pri pobiranju javnega denarja. Kakor je naš kmet, pa tudi Sploh Dolenjec, že navajen, si takih reči navadno ne shrani. On popolnoma zaupa gospodi, s katero ima uradno opraviti. Dostikrat se je tudi zgodilo, da stranka dotičnega opomina sploh ni prinesla seboj, plačala je, a potrdila ni dobila, ker kakor rečeno, potrdil pri županstvu v Kandiji sploh imeli niso. Le tisti, ki so Jpili že malo po svetu in ki razumejo, da mora dandanes vsak človek imeti neke gotove vrste pregleda o denarnih izdatkih in dohodkih, ali pa tudi tisti, ki jih je k spravljanju takih denarnih potrdil izučila že kaka bridka „šola“, so si te listke spravili. Kako modro so to storili, ali kako dobro je bilo, da so to storili, dokazujejo ravno ti slučaji, ko se je Zurc zdaj po preteku skoro 9 let naenkrat domislil, da mu manjka denarja za vodarino ter da morajo občani, ki so jo nekateri že po dvakrat plačali, zdaj še enkrat plačati. S takim potrdilom v žepu, ima vsakdo takorekoč Zurca v žepu. Kdor tega potrdila nima, ta bo moral svoje zaupanje in svojo ljubezen do naroda drago plačati. Razen, če nima morda zanesljivih prič, da je plačal občinskemu stražniku ali tajniku. Že v prvem sestavku smo omenili, da je Zuro začel že lani izterjavati dozdevno zaostalo vodarino. Kdor ni lani plačal, ga je pustil zarubiti. Zarubila pa se je ponekod črez 4 kratna vrednost za izterjevalni znesek. To bomo videli v nekem slučaju iz (iotne vasi, Kljub temu, da je že lani na tak način izterjaval vodarino, je letos zapričel šplošno preganjanje za ravno tiste zneske. Pred volitvami' si tega ni upal. Ko je imel pri polni mizi svoje zveste zbrane okrog sebe, je na vprašanje, kako bo z vodarino češ, da jo ne bodo plačali, odgovoril tako: „ltomo pa nove prijeli, ene pa vun izpustili44. Ta odgovor si je treba zapomniti za takrat, ko se bo reševalo vprašanje, kako je Zurc vodarino pravično razdelil. Zdaj po volitvah, ko mu je Zuro ugotovil, da bodo volitve vkljub rekurzu in socthi preiskavi potrjene, kakor so bile, je mož dobil korajžo iu je nekaterim že tretjič razposlal izterjatev že dvakrat plačane vodarine. Vzamimo slučaj Lakner v Kandiji. G. Lakner je dobil dne 13. septembra 1907. datirani opomin za 12 K vodarine in 12 v za obresti, o katerih zgodovini iz-pregovorimo pozneje. Ta znesek je bil plačan dne 2. oktobra 1807., torej približno 3 tedne pozneje. Preteklo je leto in leto in prišel je dan 16. februarja 1. 1912. Tedaj pa se Zuie spomni na g. Laknerja in mu pošlje opomin za ravno tisti znesek (le s primerno večjimi obrestmi), katerega je g. Lakner že pred 5. leti plačal. Da je res plačano, to stoji uradno potrjeno na prvem opominu z dne 13. septembra, oziroma 2. oktobra 1. 1907. Podpisan je župan Zuro, pod sprejemom zneska pa bivši občinski tajnik Štukelj. Še zanimiveji so slučaji Fischer iz Kandije, Godec, Ščinkovka, Penca in drugi iz Gotne vasi. Pride še. „Jotrov“ sklad. Gosp. IjjuMč, fotograf v Trstu nam j je izročil K 4-20, ki so jih darovali: po nedolžnem napadena oseba v „Balkanu“ 1 K, j njegova družba „Pri Nanosu11, ul. Crooiera 6., pa 3 K 20 iu sicer so darovali po 40 i vinarjev gg.: K. Trampuš,^ P. Valenta, R. j Korban. Rustjan, krčmar Cesnik, J. Paber, ; Igu. Sirec, — Iskrena hvala ! Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRUNNER & Co. v Trstu. Fotograf Jvan Iijabie v Trstu, ulica Coroneo 19. se priporoča za hitro izvršitev dobrih fotografij. jVtali oglasi. Več Klg. časniškega papirja jako po ceni na prodaj. I Podružnica „Jutra“ Ljubljana „Hotel Malič“. Najboljša pomada plešastim pospešuje. Zado- ^ stnje 1 lonžek. Dobiva se pri Ani Križaj, Sp. Šiška in pri Čvančara v Ljubljani. Cena 2-3 K, J^cblclUSkc rudninske vode. Staroslavne natronske kiseliee velike vrednosti in izvrstnega okusa, nepre-kosljive čistoti in velike vsebine ogljikove kisline. P^eblauska slatina, ® ® najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblauski nvadni vrelec, ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec,vsled prijetno rezo-čega okusa prav posebno pripraven, .za brizganje vina, za mazanje s sadnimi sokovi in je tudi brez. primesi ' uživan izborna osvežilna pijača. Dobiva se v Ljubljani pri A. Šarabonu, Mihaelu Kastnerju, Peter Lassnik, A. Stacul, T. Mecingerju ter po vseh le-karnicah in speoerijskih trgovinah, ter pr vrelski razpošiljalnici PREBLAU, Koroško. 0 iic=gpir^^irHir^>=iini=iir^sirBii SAFRANOVA Pri det. m ul. J3elvedere št. 7. Zajutrk, dun. kuhinja, obedi po 56 st. I. istrsko, belo in*črno vino. Toči se češko, pivo, črno in svetlo. Vermut in maršala.1; Za obilen obisk se priporoča udani HinkofSafran. I©lll=®=llll=©=ll M |i=®=i| M |c=®cn| M |d®E=J || ■=□©=□ ||0| Ki naj bodo mot ter zdravje oljita hranilna sredstva? Sloviti vseučiliški profesor Hoffinaun v Lipskem pravi: nZe davno smo na jasnem, da se more ohraniti zararje, življenska moč ne s pomočjo zdravil in podobnih sredstev, marveč Je po tem, kar redi naše telo in vsak dan ovivlja k nožemu življenju, namreč s ■primerno hrano". Z ozirom na najnovejše znanstvene raziskave se napravlja redilno sredstvo Nutrigen, ki ga imenujejo zbok nsegovih prednosti kralja vseh hranil. Njegova dobrota in vporabnost se potrjuje z avtoriziranimi kemičnimi analizami. Ako želite torej znati, kakšno naj bo idealno hranilo, poskusite Nutrigen. Damo tja vam zastonj! Potreba je samo dopisnice in takoj vam pošljemo škatljico Nutrigena zastonj in poštnine prosto kakor tudi zanimivo navodilo za pravilno prehranjevanje. Doslej se je porabilo na Avstro-Ogrskem . 35.000 škatljic, kar je najboljši dokaz za nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega hraniva. Podjetje Nutrigen. Budapest Elisabetrnig 16, Abt. 187. Najveeja zaloza ur, zlatnine in srebrnine, h kastna tovarna ar v Šviei. Tovarniška znamka IKO M. 5 It 11 Ž X 1 C 4 LJUBLJANSKE KREDITNE DANKE Centrala v Ljubljani Trst, Pia/./.a (lella Itorsa 10 ————• Podružnica v Gorici. Celovcu, Sarajevu, Splitu in Celju. Delniška glavnica K. S.000.00C Rezervni zaklad K. 800.000 obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja. Vloge na knjižice obrestujegza sedaj s čistimi ^-'/2 % Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. ta «$•» r&» r|i s 44s 4d 4I| -hI 44S 44s 44? -hi 441 44s 44? 4^ Velikanska zaloga izgotovljenih oblek za možke, ženske in otroke BOHINEC & C. C/9 » ven Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega) lllflfn vsakovrstnih najmodernejših oblek, površ-LulUjjd nikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. === JVfajnižje stalne eene. Obleke po meri od K 50.- naprej. m ie) a (a e) 2 M,, S co a PC o Svoji k svojim! :802Sg02=g§! RESTAVRACIJA !AA sur Trst, trg pred juž. kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vin« prve vrste. DOBRA KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA mr CENE ZMERNE TM Lastnik Anton Antlrijančič, bivši vratar hotela „Balkan“.