Ameriško v deželi, ao PROSVETA GLASILO SLOVENSKE PMOtO(ME PODPORNE JEDNOTE PODPORNE: JEDNOTE 0r«4ailki la upravaiikt ■Uri l-»*nJ»l« Offlo* •JSft? Telephunr Uwuda)«> LETO-YEAR XIV. CaaaH. -«W.. matur Juvur M. ISIS. »i Um a—4 mttUm h, und.r Um AM m Omnu ot Marca t. ISTt. Ciaicaf, HLpa**, 30. *ewhra (Doc. 30) 1B21) '^ItfZ™ 10 STEV. NUMBER 303. kiU « cwMn IlUad 1__—- t: um far snlHsg at ifMial mt« p—tm^m p f«r > aaatuL 1IS3, Am •Tj*. S* IS1T, aotMasd m Jsm 14, ISIS. t' ■ ' ' ■ ' ■ ..... .'iii. SPREJELO DEBS« V TERRE HAUTU. MM ANGLIJA v koi POGODBO x JAPONSKO, Toronto, Ont., Kanada, -i- H. W4ckham Steed, urednik londonskih "Timea", je rekel pred tukajšnjim Kanadskim klubom, da Tako sijajnih demonstracij ie ni imel noben Američan. | i« Anglija zato zavrgla alijančno Morje rd«žih phmanic in z«U. j. po.dr.vilo -cU- ^ „' L^^SJ* lističnega veteraaia, In vsled ginjenoati ni mogel 90- Ameriki v slučaju vojne med ▼eiHL Vsi prebivalci s županom na čelu in delavci od blizu in daleč se ca sprejeli. V svojem govoru r lndianapolisu je Debs rekel, 4a je Lenin velikan, piroti katerem« so vsi vojskovodje in državniki le Združenimi državami in Japonsko. "Vsa Kanada ae bi ianeve-rila materi Britaniji," je rekel Steed. Terre Haute, Ind. — Deba je doma. V zgodovini Amerika ie ni bilo moža, ki bi bil, vrnivši ae iz jede, taka veličaatno aprejet kot je bil Deba v svojem domačem mestu. Niti prodaednik Združenih držav ni ie nikdar imel takega sprejema. Najmanj 5Q,000 oaeb ao je gnetlo na ulicah okrog kolodvora, molkih, šenak in otrok, tisočere rdeče baklje ao razavot-Ijevale ulioe, godbe ao igrale vesele komade in iz deaettiaočerih grl je odmeval en aam kKc: "Gene Dobe ,our Gena, huray for Debs!" — ko je 63-letni aoeiali-sti^ni veteran atopil s vlaka. Tri bloke naoko\i bo' bile ulice natlačene v človeško maso, ki je vihtela rdeče zastavice in plame-nice. Vae prebivalstvo meata senca. nc morem. ZELEZM PETA f v nosu. Terre Haute je bilo tam; bili ao delavci iz bliinjih meat, prišli ao rudarji iz bližnjega premogovnega distrikta, prišli so delavci iz Indianapoliaa* delegacija iz daljnih krajev: Chieaga, .St. .Louisa, Michigana in celo is New Yorka. Ko je Deba stopil s vlaka, se ni dotaknil tal. Sodrogi ao ga vseli na roke, dvignili na rame in nesli na velik tovorni avtomobil, ki je bil kroginkrog obrobljen a plame-meami. ▼ silni* %neči ba kolodvoru ao bili; odborniki lokalne socialistične organizacije in vodilni soeiatisti iz dragih mest; v nji hovem kroga je Ml ^errehautski župan Hunter, republikanec, ki je prvi stopil k Debau in ga poljubil na lice. Sledil je slavnostni pohod. Na čelu tisočev sta dva delavca nosila velikanski, bleateč napis "Dobrodošel, aodrug Deba". Nato godba, ki je igrala "Hail, Hail, the Ganga' ali here." Potem pa tisoči, zaatave, plamenice, rože in Debs v sredi. Kliei, poadravi, morje šuma, godba sa godbo Človeška maaa ae je pomikala po ulicah in končno je obstala pred majhno leeeno hišo, 451 N. 8th Nt., kjer ae je odigrala najimpre-sivnejša acena. Deba je bil doma. Na moatovžu pred hišo je etala majhna žena, svesta družica Debsovs. Hišica je odsevala od tisočerih rdečih loči. Maaa jo na-tlačila sleherni proatorček naokrog. ^Avtomobil ae je ustavil Deba je atal gologlav. Hotel ae je zgruditi, toda njegov brat Theo-(lore in šapan Hanter ata ga krepko držala. Vodila ata ga z avtomobila in po stopnicah ns mostovž. "Moj Gene!" je vsklik nila slabotna žena, ki je Že dalj 'asa bolna. "Katel" — Objela sU "e in poljubila. Eno minuto je trajal objem, godba je pa igrala "Home avreet home". So ee je Debs obrnil proti dragim, ao mu *olzc tekle po licih. Priatopil je *'ipan Hunter in dragič poljubil Dehaa na Hce. Nekaj trenotkov pozneje je Debs nagovoril množico : *' Bratje in prijatelji, aoaedje in HOilrugi! Zopet aem doma, hvala vam! Zastonj se trudim, da bi na-beaede, a katerimi bi se vam primerno zahvalil, vam 1 Moje aree je prepolno. Osvobodil ste me in adaj.aem med vami. Ampak jaa sam bil vedno vami; moj dnh ni bil v ječi, moje mleti ao bile pri vaa, pri delavcih pri tniljonih, ki trpe v vseh mestih in vaeh deželah. In še danes nisem popolnoma svoboden. Moje irre je ša zmirom a političnimi jetnik ki niao krivi ve« ket jas, nič niso «nvi, pa so še v ječah. Toda tanaa ae morem govoriti, veMko imam povedati, ali Hvala vam, hvala!" Iz množice ao zagrmeli trije mogočni vzkliki: "Hura naš Debs!* Nato so ae odprla vrata hiše in Debs je izginil izpred oči RUDARJI PREBIVAJO t iO-množice, ki se je polagoma raz-| TORIH hajala. Deba je imel burne sprejeme na I Oboroženi kompanijsld ^t*1 pa vaeh poatajah v Indiani, tudi iu^jo prvo besedo, tsm, kjer ae vlak ni ustavil. Po vsod so bili zbrani delavci v de-, ow ^ _ Driavna d§Uv_ lovnih oblekah, rudarji to dragi L^ federaoija v Illilloiira apallra m mahali z rokami in klobuki. NiL atrokovno organizirana dela v-peki postaji, kjer jo vlak atal par LtV0f da pomai?a ru4arjem| ki „ minut, je prišel atrojevodja vlaka t v rudnikih koljevea v Ro-kupej in atianil roko Deba*, gidairu, 111., a ao zdaj na aUvki. svojemu ataremu tovarišu in čla-Meatece se nahaja v okraju Har-nu železničarake organizacije. din in rudarji stavkajo že od lan V Indianapoliau je Deba prebil Lfcega septembra za prisngaje nekaj ur v Spencerjevem hotelu organizacije. Okraj nima železni-in imel je kratek govor pred ve- žke zveze, ampak tranaportaoija liko množico delavcev, ki ao mu ge vrši po reki Ohio. Dela veke ras priredili ovacije in poklonili mere so take, kakor v suženjskem velik šopek rož. taboru. Rudarji ae hrabro bore Dejal je, da nima podrobnega J proti razmeram, železna deloda načrta za bodoče delo, mogoče pa j jalČeva peta je pa ailno teška v obišče Evropo, zlasti pa Sovjetsko tem okraju, Rusijo. ^ > Že pred pet leti je Jssms Ford, "Ishajam iz delovnega ljud- predsednik rudniškega depart-atva — je rekel Deba v avojem go- menta v Ameriški delavski fede-vOru — vedno aem bojeval njego-1raciji, poročal: "Skoraj vi Tajnik ss doto Daviš pravi, ds tuniko dalo drfti poldragi miljon deUVoev od dela. oimoi Padajo v ftouc in 4« v tovarne. gton, D. C.Tajnik za lvIs ie rekel ta Ani v inter-da bi 1,800,000 brezposelna vcev lahko imelo, delo, bi danes odpravilo otroško mi ve bitke in drugega ne morem de-1 hudodelstvo na sodnijakosa lati v bodoče. Doba delavske vla- darju je bilo izvršeno po de prihaja po vsem svetu, tojne nijskih hlapčottih a asi bojujejo delavci in oni morajo vednoatjo okrajnega šerifa." odločiti, dali bodo še vojne. Mož- V sedanjem štrajku je, ki gredo v vojno in se vrnejo oboroženi kompanijaki obatreljeni, pohabljeni in obpli- ravno tako a žtrajkujočimi ru njeni, ae junaki nekaj časa. Toda dar j i, kot so ravnali ti "šentla-junaštvo kmalu mine in bivši ju- ««»>" t*""« pretekloati z radSr naki ao kmalu potepuhi. Pluto- ▼ okraju Loganu v Zapadni Vir krati niso nikdar ranjeni. Naj- finiji. Spodili so rudarje z doma, večje čudo na avetu bl bil član ogrožali in insultirali ao njih trgovake zbornice z eno nogo. družine. ... ljudatvo je bilo zapelja- . Ko je Državna delavalu fede. no v vero, da se vrfi vojna za racija obdržavela zadnjo kohven-obrambo Amerike in za demokra- cijo, je ^eniU, da apelira na go-cijo, toda predaednik Wilaon jc vernerjn ftmalla, da napravi tem aam rekel v St. Louiau, da je ^ škandaloznim zadnja vojna komercijalna vojna. Koljevec n kovinska «ov,s» r 1 a- > 1» 1 nak se rabi e, pri izdelavi dobre- Jaz aem tudi to rekel, ampak P"« T ..»Jsu. ».u S ene ao zaprli, Wilaona pa niso. jrR1"' ssliks je bila le ta, da aem jwto, imijo ^ rekel v Joke/bolezni, nesreče in p're- " T K°nf«rcncJ v ^"V*Lani grob kot plačilo, da ao a avo-ngtonu ne bo atoriU ničesar m je ^ ob „ |a§||||k- rnd. brez pomena. Ena atvar, ki je r jW>v danes največjega pomfena > ru- In o ukem redu ppavijo wkate ska revolucija. Najavetlejša luč, . d jf avkVn in da „a.tal i dane. aije, jtoha a iz Raaije.l; ^ vPolji| kjer se je izvršil prvi orgsniziran 7* , »oskus ustanoviti delavako vlsdo VBIŽME, OBKOL1BV OD PA-n odpraviti izkoriščanje delavca. TRULJI, 01 JB UBIL. največji mož, ki je izšel iz vojne in proti kateremu ao vsi I Oal. — Jake Wis vojaški poveljniki, vai eter« de„ da fr ubil dva ta državniki in vai vojnodelajočiLaj|nja policaja, je umrl v Ari diplomatje aenca, je Lenin v Ru-Loni ijji3t0 Kingmana r Arizoni aiji." , La je obkoliU šerifaka patratj*- Dal las, Tez. — Wayne Davia, Windell je apoznal, da ne more u- ^ povejnik Ameriške legije v Texa- bežati, pa je oddal proti aebi dva au, je v aredo objavil proteat ttrela. Predno je umrl, je prote-proti pardoniranju Debea. DaviaUtiral proti obtožnici, češ. da ni| >ravi, da je predaednik Harding]nobeni zveai z ubojem policajev razžalil vae tiate vojake, ki ao je naalovil apel na delo-pO vsej Ameriki, naj za-otroške delavee z odraali-dvojnega Y%kbga: prvič, da iji brezpoaelnoat in drugič, otroci priliko za večjo iz-obraebo. ' "Pretakava je našla, da je kljub velikemu številu brezpoael-nih delavcev otroško delo še vodno v navadi," je rekel Daviš. "Otroški"biro delavskega depart-menta je odkril, da delodajalci, posebno na jugu, drže veliko število otrok v tovarnah, rudnikih, kamnolomih in na'farmah. Is tega rasloga aem apeliral na dotftne delodajalce, da odalove otroke 4n dado njihova meta od-raalim delavcem, poaebno tiatim, ki imajo družine. Prepričan aem, da' delodajalci bi lahko pomagali in veliko atorili k rešitvi proble-ms farespoaelnoati, ako hočejo. Le pomislite! Ako bi danes vai otrsoi, ki so zapoelehi pri fisičnem dela, sspustill tovarne, rudnike in plantaže ter šli v šole kamor apa-d*Jor tedaj bi poldrugi miljon deravoov takoj imelo delo,' ' Davia ae bo prepričal, apel na pomaga la« kaj jo. le • kaka prošnja ganila rsva^o (kapitaliste, da bi ae ločili od hlapčoni dobrega dobička f "▼«» JB DOBRO V BOEPTU OT W ' min". J I ; • ~_ Tako poročajo brsojavko is Lon] dona ia dragih angleških Kaimas C»ty, Kans. —. (Keder. Preaa.) - Phil H. Uallery, glavni pravni zastopnik kansašklh rudarjev, je v torek pričel s proee-duro "habeaa oorpus" pmi tukajšnjim avezniiu aodnikom Pol-loekoui iapuatitev llowata in Domhyja ia ječe. Oallery smstra, da ata oba delavca nepoatavno v zaporu. Ako ae procedura obne-ne, boata Howat in Dorehy na pro. atem prihodnji teden'in rudarji ae vrnejo na delo. , KM n JEDE- UM STAVKA? ■ .,1 "ITRAJK JB ITRAJK," JB KBNIL KANBAiKI RUPNllKI NADZORNIK. ■f-V — fe Odvetnik Brennan ga je podaMl, da ja v amoti! Kansss Oity, Mo. (Fed. Preaa). Koliko raaomejo nekateri rudniški nadaorniki o kopanju premoga in o nevarnostih, ki preža ng rudarje v rudnikih, je pokassla obravnava pred okrožnim sodnikom Dewom, pri kateri gre, ,da aodnik izda aodnljako prepoved, ki prepove Lewiau in njegovim o* pornikoih iikljttčiti kansaške ru-darje iz rudarske organizacije. "Airh.)k je štrajk," je gealo rudniškega nadaornika Jamea 8herwooda, ki ae ima zahvaliti za to alušbo Allenovemu industrij, akemu aodišču. Sh«rwood je bil posvsn kot pri-šs, da izpove o štavilu stavk na premnurovem polju v Kanaaau. ■ V prvih devet meaaetk toga le- RBKA OKO UOBOfA OKOLI 00 0 POPLAVO. vae mrtvi in tiate, ki so Živi," ker je ^zpustil Debsa iz ječe. Terre Haute, Ind. — Ko je Debs prišel domov, je našel na svoji stari pisalni mizi več tisoč brzojavk, ki vaebnjejo čestitke k njegovi oavoboditvi. Največ brzo-i— _- . in liati. Brzojavke ao prišle tudi iz, Evrope. I^ondon, 29. dec. — Uradna poročila govore, da se položsj izboljšava v Egiptu. V Kairu in Aleksandriji je bil včeraj mir in stavkajoči vladni uslužbenci ae vrašsjo na delo, ftole v Kairu ao le zaprte. Druga vest, ki jo je obelodanilo ministrstvo zunanjih zadev, pravi, da isgredi v Egiptu niao bili napeljani proti' Angliji, temveč proti sultanovi vladi in angleške vojaško čete niso bile v skeijl, isvzaAi tam, kjer so jih zshte-vala egipčanake oblasti. Neka draga veat pa dobro po-bije gornjo, kajti glaai ae, da sultanova vlada v Egiptu dela le to, kar jI akašo visoka angleška iMMSp» i Akmedabad, Indija, dee.-Na vaeindijakem narodnem kon grean je liil zavržen predlog, ds neodvisnost Indije doaeže 1 "vaeml mogočimi srsdstvi". Ns mesto tega je Ml sprejet predlog, ksteregs ie podpirsl Mshatma Ohandi in ki se glasi, da se boj za neodvisnost vrši samo "z zakoni tirni in mirnimiarodstvi". govem polju dve sto šest in dvsj set stavk vprisorjenih, ker so se nshsjali v rudnikih strupeni plini ali ao pa druge nevarnoati ugro-iale radarje, v rudnikih. "Ali hočete, da gredo rudarji v rudnik, kl je napolnjen a plinom!" je vprašal Brennan. > "Poalati bi morali pome, da preiščem rudnik, še je varen," ae odrezal Hh®rwood. Pri izpraševanju je 8herwood zopet priatsl, da je odredil, ds gredo rudarji v rudnik št. 10 1 Vestem Coal kompanije na delo, daalravno je lokalni rudniški nad sornik sporočil, da ae rudnik na liaja v nevarnem atanju in d* ae njem nahaja plin. Kljub temu p pa vztrajal, da položaj ni bil nevaren in da bi rudarji lahko delali. 11 In vi ate ta dogodek označili kot Štrajk f" ga je vprašal odvst LooisviUs, Kf. — Boka Ohio j ni tako narasla v deaet letih kot zdaj. Veliko drošia je le sbe želo iz nižav v višje kraje, kar ae Loodon, 28 dee. — Undonak |"Telegraph" je izvedel, da je angleška vlada odpravila finanč Chicago in okolica: V soboto ni emhargo napram OrHji, ki je jasno. Južnocapadni vetrovi. Tem-1 bil v veljavi odkar je Ml Kaefean peratnra v zadnjih 24. arah; naj-11 bi izvoljen kraljem. Orška vlada vtfja 2&, najnižja 20. Botnee izi- sme zdaj iskati posojila pri aegle de Ob 7:18, zaide ob 4:27. |ikUs bankirjih francija zavrola^^h iki bubmarinbki prbdloo W »ah ing ton, D. O. — Vsa sna menja kažejo, da jo Francija ns tajni seji raaorolitvsne kotiferea ee v sredo asvrgls Hugheaov ns šrt za osaejitev aubmarinov na 91/000 ton; Japoesks podpirs Francijo v tem ozira. Hugheaov načrt je, da imata Francija in Ja poneka ee val ko 31,000 ton pod mernikov vsaka. Amerika in An glija po SO^IBO in Italija 21,000 AngUja ja eptok za U, da ae suh marini popoUion.a odpravijo, do čim zahteva Francija 90,000 ton tek ladij. je odgovoril Sher STARE CUNJE SE MIMO KOTIM. ORNE PA V8BRN0 NE PA-DBJO. To ni alspartja, pravijo privatni biznižki interesi, ampak ja bisnia. Ohioago, m. — J. B. Wilaon, tajnik Narodnega ovčjega 1n volnenega biroja, pravi, da ae v Združenih državah proda več mikna, napravljenega iz atarih Čunj, kot iz volne. Ce bi blago prihajalo pod pravim imenom na trg, bi škoda aa ljudatvo ne bila tako velika. A Wilaon pravi, da sukna napravljenega ia atarih ounj ne prodajajo kot takega, ampak pravijo, da je iidelano ia Ai-ate volne. » Taka manipulacija je oČlvid-no aleparska, privatni bianiški interesi ps niso tega mnenja, kajti Če bi ne bila to reaniog, bi se privatni bianišnl intereal sami podvizali, da bi bila kmalu aprajsta Capper-Prenoheva predloga, ki zabranjuje take manipulacije in aleparije. > Predloga, kl jo je iadelal senator Capper je poanana pod imenom "TrUth and Pabrio Bili," Kadar b Anisa javljs o rasširjanjn Moskvs, 26. dee. — (Poroča Anns Loulae Htrong-Aniae, korea-pondentka Fetler. Presas.) — Le-gar ae razširja dnevno v okrožju Samare in število žrtev raate. Dvs meseca že rssssja stralna boleaen gladovnih provincah ob Volgi. V nekem meatu, ki ima 900 prebivalcev, je bilo v septembru 150 smrtnih slučajev, v oktobru 1000, v novembru pa 1600. Sovjetska vlada pobija bolezen herojakimi napori in vporablja premoženje, kl je bilo namenjeno za izobrazbo in drugi napredek, ki ja tako potreben. Vae mora zdsj čakati dokler * niata premagani lakota in bolezen. Sovjetaka vlada pa ne more vsemu kaj, čeprav ji pomagajo raane organizacije z vseli strsni aveta Ko sem 1Mts v Kamari, aem videla pomožni vlak, ki j« prišel iz llarbina, daljne Mandžurije, a potrebžčiiiaml za otroke. Voditelji pomožnih akcij raanih narodnosti ss strinjajo, da sedanja filantropična pomoč bo rešila le mslo manjšino prizadetega prebivalstva. Rusija mora dobiti vladne kredite, ako hoče rdlti večino. Jaz sem popolnoma okrevala od legarja in pred kratkim sem zapustila Mamaro, kjer sem imela lx vrst no poet režim v bolnišnici. po trbb lbtdi. Youngstown, Ohio. — Luke Le- wis is Indiauapoliaa je lovil tri leta svojo ženo Msy Letris in Nel-aon ('oyls, a katerim js pobegnila. Po triletni gonji ju je isaledil tukaj In ju dal aretirati. V hiši, v k a uri sta prebivala l«ewiaova ao-proga la Coyle, ao našli štiri a-t roke.* Dvs otroks je Lewisovs privedla s sabo, dvs sts se rodlls kaaneje. Mater ao a detHom v naročja odvedli v sapor. -..i mv, » *» 7>' : ' ' ' • * Jmm PJtOS V ET A PROSVBTA oh rane. Se preden bo svoj vrhunec ro pričelo pnriiajati v drug gospodarski red — eodaliaem, in kapitalisti bodo morali sami poma-gati pri tem prehodu, M je tak zakon evolueije. Prtsv nkf Jim ne bo pomagalo, & se upirajo ali godrnjajo, kajti zakon narave je tak, da se ohranijo le tisti, bil vd podpore za vrnjen ki se znajo prilagoditi razmeram. •M %•. "PROSVETA* "THE CNUGHTEliftflEirr OrtM iMMHHMHHta pr. (Am. Jl-St) Hn ALI JE DANAŠNJI GOSPODARSKI SISTEM NAPOVEDAL BANKROT? > Poglejmo znamenja in prepričamo se, ako je današnji gospodarski sistem napovedal bankrot? Predno je izbruhnila svetovna vojna, je bil položaj za delavce prav slab. Se le po izbruhu vojne se je pričel izboljševati delavski položaj, atnpak ne aaradi tega, ker stno producirali samo take produkte, ki služijo konzumu in človeškim potrebam, ampak producirali smo produkte, Ml so služili uničevanju. Takrat ni bilo brezposelne delavske armade in delavce ao pričeli plačevati malo bolje kot ponavadi, ko ao jih profitarji že precej dobro odrti z visokimi cenami 4 Delavci se niso nahajali v takem položaju dolgo časa. Pililo Je premirje in že po prvih mesecih Je bilo opaziti, da se gospodarski položaj spreminja. Položaj se, pa ni spreminjal na boljše, temveč se je obračal na slabeje. V Evropi so bile vasi in mesta razsuta. Na miljone vojakov je bilo odpuščenih !z armad, ki *> potrebovali Obleke in ofcftče. Razdjane so bile železnice, sploh vsa železniška oprema se je nahajala v takem položaju, dajti bila za ratto. Zaostalo je zidanje stanovanjskih Mš in napol dovršena kulturna dela, kijih je ustavila tojna, so čakala, da se dovrše. Takrat so mnogi delavci mislili, da bodo delali najmanj deset let nočindan, da popravijo škodo, ki jo je napravila vojna. Delavci, ki poznajo kapitalietfčni gospodarski sistem, so vedeli, da dela ne bo, če niso tisti pre pričani, ki lastujejo sredstva za blagovno produkcijo in distribucijo, da bodo imeli visoke profite. Ameriški farmarji so se tudi veselili, da bodo dobro prodali svoje produkte, kajti ljudstvo v Evropi je bilo ssetradano ^^^HtHHpHp Ali atarJe končaia, kot je bito sojeno, da konča v % sedanjem gospodarskem sistemu, po katerem se ne pro-* ducira ta ljudsko potrebo, ampak ae proizvaja samo zaradi ^profita. Privatni bizniški interesi in finančniki so se onii malo po svetu in videli so, da profita ne bo. Najprvo ao pričeli farmarjem ponujati nizke cene za njih profite Farmarji so se malo upirali, končno ao pa mgrali sprejet eene, ki ao jim ponudili bdrzijani in trust sa poljske pri* delke, če so hoteli živeti. 2ivfla ao privatni bizniški interesi spravili v svoje shrambe. Zdaj ao pričeli zapirati tovarne in predno je minilo leto, je bilo okoli pet miljonov delavcev brez dela aamo v Ameriki. In tako je nastal tak gospodarski položaj, da se lahko reče, da je kapitalizem napovedal bankrot. Na eni strani ao miljoni pridnih delavcev brez dela, ki bi aeveda radi delali, na drugi strani pa vidimo, da svet vsega potrebuje: živeža, obleke, čevljev, strojev, hiš itd. In mesto da kapitalisti priznajo, da je njih sistem bankroten* pa kriče, da so vsega krive visoke delavske mezde! Ta krik pokazuje, da pri kapitalistih ni veliko modrosti, kajti niti tega ne vedo, čimbolj se znižajo mezde, toliko večja bo gospodarska kriza, ker bodo delavci imeli toliko manj sredstev za nakup svojih potrebščin. • Seveda če kapitalistom zastavimo vprašanje, zakaj je razlika tako velika med ceno produkta in "vtoko mezdo", ki Jo prejme delavec, dobimo zopet feavadno odgovor, tega so krive "virfbke mezde". To je njih odgovor, čeprav visoke delavske mezde ne postoje v resnici, ker se havadno dovršen produkt prodsn po šest aH sedemkifet višji ceni, kot se izda za delavske mezde Taki izgovori govore, da so kapitalisti v zadregi, kadar zagovarjajo sedanji gospodarski sistem. Po našem skromnem mnenju je treba pričeti rezati nekje drugje, č* hočemo doseči izjednačenje med cenami in mezdami kot pri delavskih mezdah. PoaekaftT Je treba visoke profite. Ce bi se kaj takega zgodilo, bi tudi ne ohranilo nedanjega nistema, ker je bistvo kapitalizma, da lahko le toliko tasa živi in se redi, dokler izkorišiitfH Z izkoriščanjem bo pa kapitalizem tudi enkrat dosegel svojo najvišjo mero. Razvil se bo do stopnice, ko no more več izkoriščati, ker ni ničesar več tukaj, kar se da izkoriščati. Ogromne ljudske množice tudi ne bodo na ljubo peščici kapitalistov izkopale veliko gomilo In legle reauci dobra organizacija, kar Tem i« izkušenj. Ko *am bil pri neki drugi, domači in bolj katoli-ifci orjrtnizaciji. j« bila prav dobra, dokler *em plačeval aaea-asrat. ka aem J* enkrat obolel in I bil potreben pomoči, ar m pa j tem Midway, h. - fila* naroda bo priredilo dne 2. jana »rja veselico, na Katero uljndno vabimo vse rojake iz Midma/ja in okolice. Pričetck vescliee bo ob drugi nri popoldne. Na svidenje kliče — vaeaHfrri odbor . tO <- Sedaj o praznikih, ko ki ljudje voščuje-jo arefco in veaeljc, j« vprašanje, koliko IjJRi je v resnici arečnih ta veaclih. Ali more biti aa*rden delavec veeel, ko vidi, koliko krivic ee danea dogaja nad #elav-atvomf Listi pišejo, da v Evropi »mira na tisoče Jjudi valad glada, in v i opirajo ravaotako tudi tukaj v deželi evobode. Indnntrije ao prenehale z obratovanjem in tisoči delavec v ao bili vržani na eeate. Med vojno ae je obljabova-la velika demokracija po v*$ni in od delavca ao zahtevali, naj dela, ali pa naj »e poda na vojno,'Delavec je bil radoveden, kaj ae godi po bojiščih in pričel j/ čitati ea-aopiaje, a čemur ae je privadil na čitanje liatov, Čeaar ni bilo pred vojno. Na vaak način je torej vojna nekoliko pripomogla za izobražen je delavca. ' • £ Delavce je čital o velikih obljubah, ki «o bile izgovor jane in nepiaane, da ae bodo izvršile, ko bo uničen kajzer. Vojna je, minila ter demokracija ate je fričela deliti kmalu po premirju v obliki zapiranja raznih induatrijskih podjetij. Prve ao prišle ne* vrsto ladjedelnice, nato ao aledile druge tovarne; vojaki ao ae pričeli vračati iz bojišča in kaj ao našli doma! Morda demokracijo, za katero ao ae borili t Da, deiaokra, eijo v podobi industrijske depre aije, trganja mezd, propagande za odprto delavnico, bfafcjoifeV noati, glada in umiranja. Podjetniki ao dobro znali, da ne bo mo g oče delavakih ntad tako lahko trgati In da ae delavei ne bodo tako radi udali za odprto delav nieo, v drugih lieatdah povedano i teleano sužnost, ao cnoitfavno zaprli tovarne in postavili na mi Ijone delavcev na ceato 1r nadi, da bodo delavci po zadoatnem ae stradanju radi priatali na vaake od njih ^diktirane delovne pogoj« in bodo radi delali za plačo, kakor ae bo zljubilo podjetnikom. Varali ao ae. Delavec danea noče biti etavkokaz in celo črnei,. ao to pokazali, ko je čttopoltni dela vee neke klavnice zSbruail boau, da raje atrada brez dela kakor'b moral stavkati pri delu. Stavkokazov v klavnici torej ne morejo dobiti in ravnotako ne pri drujrih induatrijah in po- rud nikih. kjer ao atavke ali pa ao de lavei iaprti. Le male ao izjeme, kjer bi lahko dobili malo število "prostovoljcev". Da je toliko za vednosti in ae dvlevai ne dajo apeljati, pripisujem največjo altigo dejatvu, da danea delavec več čita kakor je čital pred vojno* » T » s >m Kajne, dragi aotrpin, kaj vae premore polna' mošnja denarja, too-mo lahko ^»geeaali, ker dobrote, katere smo prejeli tekom leta, lahko aproti spravili apod nog in na kak preoatanek ni niti misliti. Bdim/ kar imamo od tega leta je to, da a^o ae vsa^pov->reeno dostojno preživeli. Ako natančne preračunamo v»c sihleM, katere smo prftfili ^te-kom tega leta, najdem«, da smo delali komaj eno tretjino vsega čaaa, poleg številnih nedelj in praznikov, dočim *mp morali o-stali dve tretjini porabiti ta nc-proetovoljno hnarjenje. Se veda, to je bilo na poaameznikih drugi amo pa ta čaa kar najbol, plodonoano investirali za našo in obgo korist. Kaj ac pa nam ponuja prihod nje letof Za aedaj ne moremo nič pozitivnega reči. Upamo, da ae bodo flelavake razmere v deželi preobrnile v toliko, da na slabše rtam ne bo treba misliti, kot je razvidno iz raznih čaaopiaov, ae bodo prihodnje leto koleaa indn atrij Hrtila, da bo groza, in pu tem pridemo gotovo tudi mi pre-. mogarji med prvimi v poštev. Plač, kakor ae še sedaj splošno trdi, ne bodo trgali, ker že seda nje ao po ntisfth nekaterih malo •predaleč pristrižene pri aedanji živ ilaki draginji, flri kateri. ee ne še vedno le navzgor tišče. Ta ko na kako nadaljno znižanje plač akoraj ni trelNl misliti še za precej časa. E>žične kolače bomo lahko polil Ameriki, japo>iskiff ranooaki odrešeniki pa prtv,j0 submarinka ni tako alaha zver liravno je črna grehov. S tj. ji lepov je lahko angelj, e* aa »ve m pokesa ivojih grehov. Submarinka je zdaj pri spovedi, n odrešeniki ao vzeli veliko kr' tšio, vefik kos mila in veliko cU-njo, da jo operejo in naredi nje dobrega angeljeka, ki ho ■ bodoče še lahko potapljal kakine Lualtanije, bo, bo. . . Potem pride stropen plin H vrato. Tudi temu hu^fti« bodo od. peščeni vai grehi in ^ bo lahko Žrl pluča. bo, bo.^f^^^^H Izkratka: vojne ne bo več, am-pak dobre, miroljubne drŽave U-hko obdrže vse maimerijo vojae enostavnega reeloga, da a e bo Lovington, Di — Redko ae' vi d i kak dopia iz naše1 naselbine zato hočem opisati, kako se imamo Slovenci tu, ki se držimo drug od drugega oddaljeni kakor ata oddaljena pes in lisica. Ali jih je žp vi^el kdo kdaj skupaj T Tako amo tudi Slovenci v tem malem mestu, ki štejf kak poldrug tisoč prebivalcev. V celem našei M o »fl t ry okraju je samo ed premogorov, katerega jcompani ja aeatoji iz farmarjev. Deloma amo organizirani V uniji št. 2005, nekateri ao pa tudi neorganizirani. Okraj je raven in dežela bogata. Aker zemlje atane 400 dolarjev. Premog, kjer ga mi kop-J^emo je ^l^bok tisoč čevljev ter leži v hriboviti legi po 4 do 12 čevljev debeli plasti. Naša naselbina ni preveč oddaljeno ml Ohicaga. Vozni 4latek tja stane $6. V naselbini imamo dve šoli, lekarni, dve hržnilniei, dve kolodvorski postaji, štiri zdravnike Tn pet cerkva, katera je vsaka druge vere. pretočeno poletje se je tu ponesrečil Slovenecv rovu je med delom zgubil '.desno oko. —- Ni dolgo temu, ko sta dva ameriška fanta l^oaala, kateri bo prej u-atrelil. Nesreča je hotela, da je bil pri tem eden ustreljen in na mestu mrtev. Zmenila ata se bila, r ta-j<*n «a lov. — pri n. rnjti mule sa priprego je imel tn nek fant veliko smolo. Ko je odpe-njal verigo, ga je iival s tako ai-lo udarila a kopitom, da se jc onesvestil in prišil pod karo. Bil je tudi jhudo poškodovan in poalan v bol spravili, kajti debeluh Miklavž je tudi na nas pozabil to leto. Odše je najbrž drugam, kjer imajo ka, več grošev, is češar je razvidno da je aivi starec tudi lakomen za denar 4n tako v časti le pri onih ki imajo kaj pod palcem. Misliti amo, da se bo mrfti na rava odela za praznote z belim o-grinjalom in naredila' božične praznike bolj ^^fantastične, pa se je Vae izjalovilo, k£r zrni raj ponu jani sneg je izostal, ostalo nam je le blato, brez katerega nismo pi kdar. Angeljci prepevajo po višinah "mir ljudem, ki so dobre volje' Toda kdo bo bolj vesel njihovega petja kot, ubogi Debs, irski repu blikanci in sestradani ruski bolj ševiški otroci. Predno končam a tem dopiaom moram izraziti upanje,, da bom prihodnje leto imel poročati mno go razveseljivih novic iz naše na selbine ne le o delu katerega bo morda nam čez glavo, ampak tu di to, da napredujemo povsod kamor se ganemo. John Batich. za slučaj, če bi železničarji n-!*^0 v Decaturjn, kjer so mu od-atovkoU ~i»a-dan zadnjega okto reaali tri prste na nagi in tri na hra. Tek« imamo aedaj« "Ind roki. iunkšen" proti želesniškemit od-i v Ijovingtonn smo nstsnovili bora. Kje pa je Mati sodnik, ki novo drnštvo 'Sokol" št. 441, ka-bo izdal "i ndfcin kleni proti ka - terega smo priklopih SNPJ. Po-pitalistem. kateri aepirajo tevar ;aivljam rojake, ako jc kateri na ne.^|iremogytko|H>. rmlokope in »tanjen v l>eeat«rju. naj stopi v drifite industrije ter a tem tirajo rrste naŠef« društva. Sedaj ima-na miljone nedolžnih žrtev v Me lapo priliko, da pristopite v glad. Kje ai aodnik iz Indiane? pod|»orno društvo. Pred nolajaj AU no vališ nedolžnih žrtev 1 Re- dfievi mi je še pisal rojak, kako J ® , . ® ® f ® -P - 'le ne gledamo ne odrešče- dobro je stopiti k podpfiraemu vanje, da poginejo gladu in puste kapitaliste same, dokler ne ljudi, ker »o taga sami "kri-i bidjše vT\ pač pa bi moral smlnik An plačati mesečno a*» sa asesm^nt derson gledati na tisoč, malieč kakor pa jih dati v hranilnic« ali ne uničijo druR drugima in ne ostane še en sam kapitalist. Nak, tako daleč se kapitalistični gospodarski aiatem ne bo krtv -------^ ymiaBJli . nk razvil, ker Je tak razvoj v protislovju z vsemi zakoni samo. IVsjirišen sem, da je S\P4 v LUT1H0A UREDNIŠTVA. lTrednlštvo sq ne more zahvali ti vsakemu posebej, ki polije ob Novem letu uredništvu pozdrave in spodbujanja, da naj ae drži začrtane poti, zategadelj izreka vaem akupaj na tem mestu svojo zahvalo in obljubi, da bo delalo tudi v bodoče za ljudsko proaveto in Zboljšanje socialnih razmer, da napoči dan, ko bodo tisti res svobodni, ki delajo duševno ali ročno, in da bodo uživali sadove avojega dela, ko preneha izkoriščanje človeka po človeku in se lahko izjavi, da jc padla zadnja forma daševne in gospodarske slišnosti,- 10 miljonov brezposelnih. Sip. deče številke, ki jih ptiaašamo spodaj ,so povzete po uradnem poročilu, ki brezdvomno zmanjšujejo število brezposelnih. Pričnimo s Anglijo; Rudarska stavka, ki je trajala od aprila pa do junija, je nenavadno poostrila brezposelnost. V juniju jc bilo skupno s stavkujoeimi 5 mil. brezposelnih. Po končani *etavki ae je število anilalo ter se v oktobru sopet pričelo dvigsti. 7. oktobrs jc bilo brezposelnih 1,-.m.000. 14. «kt. je bilo brezpo-poMnlli 1,8*4.240. th okt. je bi-1» brezposelnih I,SOS,900 Ali tu niso všteti oni hrespoftolni. ki ne dobivajo več drž. podpore Teh tz vojne več. • • • IJovd George in Briand pov«. bita boljševike na konferenco. Zdaj, ko a^ potapljata v J morja nemških % papirnatih mark, misli, ta, da aa boljševiki tako neumni, da ju bodo izvlekli na breg. • Woodrow Wilson je naznanil javnosti, da je letoa bolj zdrsr kot je bil lani. Javnost jc vzela na znanje, da je bil Woodrow Wil«on aamo takrat bolan, ko-je bil predsednik. Iz Jugoalavije ni zadnje nffl nobenih poštenih vesti. To pome-ni, da Jngoalavija'aamo ekaiati-ra., • • • V Jolietu so za Božič pekli žganje in kuhali potice. Sakra-bolt, to je* bil "mer* Xmas." V Egiptu in Indiji se vrže prijateljske demonstracije za nadvlado Velike Britanije. Velika ljubeten Egipčanov' in Indijcev do dobrih Angležev se zrcali na razne načine. ■ ^ a-. • * ' \ . '.H * f r V , * "" Depeša, katero je prejel državni dapartment, naananja ravno devotindevetdesetič, da je l»olj6e-vizem v Rusiji mrtev. . Se ena taka- depeša pride — in potem bo Rusija priznana z mirno vestjo. * • , .. ..T.. 1,1 Tisto "arečno novo leto ' je ie daleč daleč pred nami. * • • Dobro, duše v Waahingtonu ko menda mislile, da pojde Del« iz same hvaležnoati iz Atlantc v kloHter. # # # "Ameriška Domovina" je o pljuvala stavkujoče rudarje v Kansasu. * Ako PirČev list ne hi storil tega, tedaj bi bilo to nekaj čudnega tok o pa ni. 1 • m • Kaj bi rekli rjoveči puritanci «?«nzorji, ki bi radi izrezali sk-herhi poljub iz filmov, Če bi bilo sVeto pirftno fctkrega testamenta filipirano popolnoma po tekstu? Kaj bi haredili z alegorijami i* krasne "Vfrdke pesmi"? Ali bi apldh Ostal kt>k priaoH r " • * • 1921: Adijo tprejl Saj vem, di nihče ne žaluje po meni! K. T. B. je 617,000. Dalje niao všteti oaM ki delajo san&o nekaj ur na tedea Tako ji vseh brezpoaelnih v Angliji 8 milijonov, pli 20—2'» od-atotkov /vach angleških delaveff. V Ameriki ni eedaj breipo^l"® nič manj nego 5 milijonov, t j. 25 odatotkov ameriškega pr^ tarijata je brez poala. V Italiji*« 600.000 brezpefcltlTh, v mali ci okrog 14^.000, v Belgiji 120 tisoč, na Holandskem 70,000,» Danski in ftvedakf 110.000. na Norveškem 25 tisoč. V Franciji 30.000, v Nemčiji se je ifrOe zadnji fcas zelo znižalo, v Ar«tn-ji W.000^ta Poljakem 120.000 V Humnniji. Jugoslaviji in ladjarski število še ni točno. Ker« nasprotujejo medaebojna poročila, pustimo za enkrat sa t> države odprto mesto. Hira pno l! Popolnoma brezposelnih hi napm brezposelnih proti kanen J* znaša toi*j im nradnih poroči® nad 10 milijonov. P ROS VRTA (PederaUdPr**-) Žene radarjev v Kansasu are- tirana. Zadali tfnl i fo bilo areti-i,iiih 21 žertsk, 1.. . ^ le udele /ene' pri demonstracijah proti stavkokazom. Žene ao obtožene "^postavnega zbiranj^" In bile s<4 takaj izpuščene proti poroštvu $750 vsaka. Seat obtoženk je bilo Da%e razvije poljedelstvo, sojao^fl na štirideset lat Ječe.' Hod- potrebna tudi dobra prometna aredatva. Ako poljedelec ne more poslsti svojih produktov ns trg, jroiiejo doma in gredo v nit. V nekaterih krajih v Mehiki'ao na pr. pridelali veliko koruze, postavi1 j<» pa niso mogli na trg, ker ni dobrih transportnih sredstev. Pogodba za gradnjo železnice med Sai» Franciaco de las Penas in Ija Mancha^je že podpiaana. To j* postranska proga, 'ttolga le še posebej obtoženih " kaljen ja UT* \n dv"Jset mi,j- ki vei« dve in noroštvo zanie ie bil«, P™*' državne železnice. Ne Hniru" in poroštvo zanje je bilo $1000, Žene pridejo v februarju pred okrajno sodišče v Pittsbar-pu. Odvetniki rudarjev ao protestirali proti visokemu poroštvu. Najvišja kazen za nepostavno shajartje je $200 globe. — Šejrif (iould še. ni aerviral vseh f>00 zapornih. povelj in najbrž jih ne bo, kajti okrajne finance ne morejo pokriti stroškov prehrane tolikih jftnie, ako si vse izvolljj) zapor namesto globe, tn žerte so izjavile, da pojdejo gajšj v zapor, kakor da bi plačale e» cent globe. — Iz 250 rudarskih mest so prišle re-zolucije, kiv podpirajo rudarje v njihovem boju z industrijskim sodiščem v Kansasu. Zadnja resolucija je prišla iz wUaira, Ohio, kjer je biU Sprejeta na javnem shodu rudarjev in podpisana od zastopnikov 19 lokalnih unij U. M. W. of A. Več ko tisoč lokalnih ufiij premogarske organizacije stoji na strani Hotvata. — SfavkujoČi rudarji v Kansasu so pfojeli na dan j)r^d BbžičCin 27,-000 zabojev sadja in aradkarij ter raznih igrač za njihove * otroke. Darilo je pri&lo Iz Illinoisa. Istočasno so iilinoiski rudarji poslkli za $50,000* živil, in obleke. Medtem so pa lastniki rudnikov in trgovci. v mestih prispevali nekaj denarja za bdžičrto HoMlo ihlH-farjem. Država rti dala vojakom ničesar za praznike. Izprti rudarji v državi Wa*h-ingtonu, bivajoči \ v šotorih v vznožju gora Cascades, ki so že devet mesecev v boju z lastniki rudnikov, so prejeli bogato božič-no darilo od delavskih otgtniza-cij v Seattlu. Otrdci radarjev, katerih je okfog 36d0, so dobili posebno darilo, in aicer dva funta sladščic in sadja na vaakega o-troka. Česa tss se rte poeluiijo delodajalci sa sdrobljenje stavke, dokazuje slučaj v .Albert Lee, Minn. Odvetniki stavkujočih delavcev so predložili okrajnemu pčavdni-ku Petersonu evidenco, da so hoteli kompanijski klapčoni napoji ti stavkovne straže s slabim, doma skuhamo^ žganjem v svrho, da bi pijani stavkarji izvršili kakšno nafilje. Stavkar Charles l)owd je podpisal zapriseženo iz javo, da mu je bilo 1 ponudeno žgSnje, ko je bil na straži, toda on gaeii hotel «jrzeti. _SL ka druga železnica je projektirana iz Vera Cruaa na oljno- pol je. V mehiških tovarnah, v katerih izdelujejo železniške vozove, zopet delajo, ker mehiške železnice vračajo ameriške železniške vozove, ki so si jih izposodile. Na ta način skuša mehiška vlada omejiti število brezposelnih delavcev, ki je seveda bilo veliko lot v Združenih državah. * MB8TNE PODRTINE UGANKA V PACIFIKU. Razne MEHIKA re&UJTE gospodar bke probleme. Gradi naprave aa umetno nama kanje semlje ln Aelosaice. Mehiko, Meh. — Od kar je Ob-regon postal mehiški predsednik, j«* prišlo novo življenje v Mehiko. Kljub temu so pa gotovi adPti *ki privatni interesi nadaljevali z napadli na Obregonovo admhii st racijo, kajti ta administracija ni dovolila, da ti privatni interesi gospodarijo po svoje v Mehiki. Faktično se je pa Obregonova administracija lotila gospodar za vsako ljudstvo, Izdelala je pro jekte ca naseljevanje, zavedajoča ne, da je blagostanje deželč odvisno %od razsoja v poljedelstvu. Kjer je poljedelstvo ns nizki stopnici razvoja,Jan{ Živi ljudstvo v revščini" in pomanjkanju. Administracija je kupila haci cndo Atequiza pri Jaliscu in je zanjo plačala šeat sto tisoč pezov (tri sto tisoč dolarjev). Pod vodstvom poljedelskega departmen-ts se zgrade na tej hsciendi na prave za umetno namakanje zem Ije in na nji ae naaelijo pol jedel ei. Že v januarju odidejo prvi oa seljeniki ns to haciendo. Okoli štj ri sto jih pojde, "evedo pomagali obenem pri gradnji naprav za umetno namakanje zem ije. " ,: Poljedelski department pa ne bo gradil naprav sa umetno na makanjo zemlje le na tej haeicn di, ampak tudi drogje, kajti v ta namen je dovoljenih pet in dva aH miljonov pezov. Panope, Karolinško otočje. — Ca južnem koncu tega qtoka se nahajajo razvaline, ki tvorijo u-ganko za arheologe. Razvaline so S are sto in sto, mogoče tisoč in tisoč let. Mesto je zgrajeno na ba-zaltni skali, v katero ao usekani canali kot v Benetkah. Ti kanali so služili za ulice v mestu. Razvaline se razprostirajo približno prek ena jat fitir jaških milj. Domačini pravijo tem razvali-pam Nan Matal. Ustno sporočilo pravi, 4,a so v tem mestu živeli udje drugega, plemena in da so jih podjarmili predniki sedanjih prebivalcev. Ustno sporočilo govori, da je bilo mesto trdnjava isrnopoltnega plemena. To aporo-čilo podpirajo tudi najdbe. Našli so lobanje zamorskega plemena pred, nekaj leti. Ne glede na to, kdo je zgradil mesto, postoji fakt, da niso bili prineipi tehnike neznana reč zgraditeljem mesta. Poaebno izurjeni so .bili v obdelovanju kamna, i » bolj pa v zastavljanju velikih kamenitih plošč. Na hekfcteriji mestih je aidovje trrid^set čevljev visoko in pet-najst debelo. Našli so tudi nekaj staro japonske arhitekture v pročelju nekaterih poslopij, v drugem pa niso stavbe podobne znanim stavbinskim slogom. Med ilkalami poganjajo rastline; prek kanalov, ki so služili nekoč za pota in so mesto delili v otoke, se pa zdaj razprostira tropična vegetacija. ' ' ' Stari pomol, ki je branil valo vom prihod v mesto, je zdaj ena sama podrtina, ki je na nekaterih mestih pod morsko površino. Ho dljo, da je bilo-glavno poslopje gomila starodavnih vladarjev in neka druga podrtina pa tempel, v katerem so duhovni opravljali svoje ceremonije in darovali-mali kom. Na otoku Lele, ki se nahaja bli zo otoka Kusaje, je tudi .neka mestna podrtina. Toda mesto je jilo manjše in tudi zgrajeno ni bilo v'takem dovršenem slogu. Razvaline poftazujejo, da so na otokih v Pacifiku živela nekoč bolj razvita tfemcna kot danpa. * *- prsiom: Aupan, /.mkuj uv yuvr» ^^___ mu-rntm ■ . .rman . an.A ste vladi, da nastavi sv(/jo po!i-f«BSTNI »W^AHTEVA PIVO štirideset let ječe l Zakaj? RasMl jo eden in dvajset Psrrjr Sonnd, Ont. — Razredne justice ni v danažnjem družab nem redu. Vsi smo enaki pred da mo Juatico, kriče tisti, kil z bese- H_____________________dami in dejanji dokazujejo, «U kih vprašanj, ki so najvažnejšemu enakopravnosti. Htephen Zo#iSluk je bil J>rez dela. In ker jo bil bres dels, ni imel densrja. Kdor nima denarja današnji družbi, pa nima jela in prenočišča. V Kanadi je seve ds bolj huda zima kot v Združe nfti državah. Tam ni prijetno prenočevati na prostem, posebno ma lo prijetnosti občo ti brezposeln delavec, ki nima tople obleke Zmrisluk je premišljevsl, ksko bi prišel do gorkegs prenočiščs pozimi. V tem premišljevsnjii je zaključil, da mora nekaj izvršiti, kar ae smatra sa kaznjivo dejs nje. Ako kaj takega stori, mu preskrbe toplo posteljo v prisilni delavnici. In tako se je odločil, da poln je nekaj šip ns Ijadi. In res Vbil je eden in dvsjset šip. Prijeli so ga in od ved pred poli^ eijskegs sodnjks Oeorjre Moors. Zowialnk je ske«sno priznsl de. isojf ia tudi povedal, zakaj ga je Izvrftil. Hodnik ga je poulušal in ko je 2owislnk dok^mčal svojo povest o svoji revščini, ga je ob nik^Ueorge Moore je seveds krisl jati, ki se ponosno sklicuje na krščansko morali, krščansko eivtti-Kfcijo in ftauke. CHICAGO JE KA VINO IN PIVO. Mestni svet ee je isrekel sa n ju s 52 proti 6 glasovom. Chicago, III. — Mestni svet je 52 glasovi proti šeat glasovom izjavil in potrdil, da prohibiuiji ni odpravila opojnih pijač in sa-iteva, da kongres in državna le-gislatura dovolita Izdelovanje in razdelitev piva in lahkčga vina. Rezolučijo je predložil občinski svetovalec A. J. Čmnak. Tistih par prohihteijonistov, ki so glasovali proti, ae je seveda oglasilo za Vsedo, katerim'je pa (>r* muk povedal to, kar jim je šlo. (*'ermak je dejal, da se tihotapec! salun sčasoma spremeni v le» camo. In te sanje so se deloma ie uresničile v. Chicagu, Ppvdarjal C Če mobilizirajo v Chicagu vse ierife, policaje in državne mili-i^arje, kljub temu se no moče u-staviti prodaja opojnih pijač. O-menil je, da so proltibicijonisti ob-jubili, ako ae uvede prohibieija, a se zniža število hudodelstev, ampak praksa govori drugače. Od fta do leta je pollcijaki načelnik zahtevaPveč policaj. Pred dvema letoma je bilo v prisilni delsv-nlci 704 priailjencev. Pred enim etom 1,075, zdaj jih pa Imamo ,400. Drug za drugim bodo od-mklicani gentlemani iz Hpring-ielda in Washingtona, ki so nam vsilili te postave. Zgodilo bi ae bilo* že preje, ako bi imeli pravo prohibicijo, Ljudstvo je aito pro-libicije in nikakor ne bo odobravalo, da plača na leto enaji^t mi-1 ono v dolarjev za policijo, da po-caji igrajo vohuna, pobijača in detektiva za vlado. j Po teh besedah ae je Č«mak o-brnil proti županu in nažugal s prstom: /'Župan, zakaj ne pove de, V ta namen sO se poslužili dveh lokomotiv in samoteinika, ki dvigne pet in sedemdeset ton tele. Zastonj je bil trud, kajti v kanalskem paau nimajo psi prave, 4a -potegnejo takega orjaka is vt>de. Ker se je bilo bati, da kit zaamradi vso okolico, je prista-niščni kapitan otiredil, da ae kit potegne is pristana. Tam so uior? parski letalci bombardirali mrtvega kita iz zračnih višav. • SVET JE ZAKON #VET! Ohioago, I1L — Tako se je zgodilo, kot je ProsvaU povedala še pted nekaj meaeei. llarold P. Mo-Cormiek, večkratni miljtutar in lastuik tovarn za iodelovanje polj-škili strojev, se je sakonsko ločil od avoje soproge liidith, ki je K«>ukef^llerjeva hči, najbogatejšega človeka v Združenih državah. Htvar se je prav hitro odi grala pred sodiščem. &e nekaj meaccev nazaj so šmokavsarji na [pisali po cele strani, da ne posto-ji nasprotstev med zakonskima in da najmanjša stvar ne . kali njunega zakonskega Življi^aja. Pokazati so hoteli navadnemu ljudstvu, da med najbolj bogatimi ljudmi ni zakonskih prepirov, umftiak da ti ljudje žive v najlepšem zakonskem miru. {^nyikavsar ji Iniao vedeli, da se tkke pravljice pripovedujejo le kratek Čas, končno je pa treba le z resnico na dsn. * MAJHEN VEROK, VELIK UOl NEK. Chicago, I1L — ('barles Pantlii^-ga so zaprl^ na pritožbo njeg«»ve soproge. Par mhiut kasneje, ko fco Fantlinga privedli na policijsko postajo, ata počila dva strela. Ho so šli gledat, kaj se je zgodilo, fco našli Fantlin«* z dvema luknjama v njegovi glavi. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico, a zdravniki pravijo, da je vsaka zdrav luška pomoč zSatonj. S./ SUfMki Narofa a «Hb GLAVNI STAN. MS7-S* ao LAWNDALB AVRh CHICAGO, UJUNOlf. Irvrševalni otibwt . ur savni oosta« .-4 / esr a Lmmos a«*« r», vi MkSkUi MIMMV TMS. tajale M Mkm v^rua. (Uh H ll. roaoTNi oosoi ' toaaoliai rumi •»(«., ssstas a u-aii dmiea k vsnoono oaaoiiKi jm«s a»br«m4. >m ses. mms aOs, VlS '4 \ amum a^slivk. lu u, ^ " m •*. l' SaTAONO OKSOf JSi AmHhi ftuUr, lw IS4, . _ - -m UllSart. Nadsomi «dbort ^ ser a ist.. em^miMs it, tMiKk, msi<, en* aea, sisa s. suati am^ caa Tiskovni odbdrt »Ukar, Mi UMMTVMS I^Mill NSnS. • ; >Z«lružitvoBii odbori i Fnik Abli 1114 ^ OtvIiH As#te J*te TrMJ, Bm 1SI. U«r«»M, P* i JoAlia Oven, 342 Cn|l*weo4, DeMfil, J«. ebSIu I«0I rar4H,Ck^.4 OSb. " Ito ^MN^^^^® Av^i cfet^fcfo« ni« VaHOVNI ZDRAVNIK i Dr, F. J. g** SSSS fk. CMr Sli i lOSC^I*. ODGOVORNI uakONlK MrSOSVZTS*i Jas* 1*1 VSA PISMA. M M.MMkh na «L a n« a Jh iestios u**** ommss, ia vsa saokvs loi.Niisz roDPoas ss naslovki DBNAaMK roiUJATVa IN STVARI, M - «Mt|» st v*M» m tulmi TkJSIIIv* S. U. P. Jh SSSV-SS §m. Imm vse EAOiva v rvezi t olaoajniIkimi posu iSh« a N. P. ase?*ss Uwrnm» A*m.. CMeae^ ' Vw siUIOSi |M« * gl . v»i avtaivi a* sl » novskemu parlamentu kot nodo-mestllo za pogodbo, Collins / In drugi pristaši ps medtem mrzlično sgitirsjo lAed Irel zs odobri tev pogodbe. / Nemiri v Belfastu se ponavljajo. Danes zjutraj je eksplodirals bomba v katoliškem delti mesta, toda življeoskih izgub ni bilo. Velika ltalijsflska banka pro- Him, 20. dec. — Hanca Italia-na Diseonto, ena največjih bank Italiji, je danes zaprla vrata, Policija^ boječa se izgredov, je razpršila veliko mnošieo ljudi, ki so se zbrali pred bank*. Banka e imela Slft miljonov#lir Klavnice. Pravijo, da je bila v popadli bsnki naložena velika vsota st*«» riškegs densrja. * STROJNICE SO ODBILE KITOV NASKOK NA PANAMSKI *BB KOP. Panama, Pan. — Osemdeset čevljev dolg kit je priplaval skozi ozki uhod v notranje pristani šče'Kolons. Ko je bil notri, > po zabil na tihod v notranji pristan. Kčssomr je opazil, da ne more ven/In obrnil se je gori proti gs tunskemu jezu. Ksj hI se zgodilo z gstnnskimi velikimi vratml, sko bi se kit zaletel vsnje a vso silo, prepuščsmo sodbi čitsteljev. V tem .kritičnem trenotku >e priše kspitsl Wieshofer na pozOrišče in spomnil se je prejšnjih dni, ko je lovil še kite v severnih vodsh Pozvsl je oddelek pomorlčskov s strojnica m i in preden je kit do spel do vrat, je bil mrtev. Poizkusili »o ga potegniti is vo V Eetfastu ao nadaljujejo lcrnš ni nmtki. Vač živilskih zslog je 0»lo že isropanih po lojnem prs bivslstvu. Neksteri trgovci so že »red Rožičem zaprli trgovine in jih i ms jo saprte še sedaj, boječ se, da bi izitradanci zqpet pričeli pleniti. Trije molje so utonili, ko ae je bližini Bostona potopils barks Dunmnore" iz New Vorks. Vsled ropa Jo obsojen Itoeeo Aq«ino na 580 let ječe. ObaojenM šteje 23 let ki bo m<»rsl preststi t s ko dolgo ječo, ker j<> vdrl s samokresom v trgovini in odnesel cJLs^ m St IZ JUGOSLAVIJE. u .\h r 1 sr, i .. v Grosa je i!n kakor kurjo p
stoji, da agU tira Fabjanšlč po Italiji itd., sa-me stvari, ki se jih je burŽujskl tisk, kateremu je zadnji čas zmanjkalo pravih snovi, kd o svojih strankah ns more dosti sls v-nih dejanj poyedati, pograbil s pravo požrešnostjo, • In ta namen menda tudi cela ladsva Ima. Statistika. Ministrstvo prosve-te oznSnja, da je na ozemljil našo kraljevine zaposlenih 1A,iHH> uči-teljev, ^TCsko so ti učitelji za svoje delo plsčsni — o tem le nI napravljena nobena statistika. ''Ogeamrni delavnik ostane v veljavi šs daljo v industriji, v ms|i obrti pa ae dovoli dtvsturnl in deset urni delavnik, če soglašajo z njim delsvsl. Tsko je skle nil zakonodajni odbor. Atevilo in oblik srednjih šol v Sloveniji, Srednjih šol jc v Sloveniji 21,' In sicer U gimnszij, odnosno realnih gimnazij, t rasi ki, 7 učiteljišč in 1 .dekliški lieej, odnosno. dekliška reforams gtin nazijs. Gimnazijcev je »717 rednih in 07 ekstrenistov, med njimi Mi deklici. KeaU*uv je \ rednlb in 7 ekstremistev, med njimi 101 deklica. Učitcljišflnikov je 004, med njimi A1U deklic; vseh sred njeMcev .je tofej v Sloveniji AKtMI. Najmočnejši zavod j« ljub Ijsnsks reslka. k I šteje TM\ n čone.ev $ I. drža vtis gimnazija v Ljubljani šteje VM učencev, dru-gi-*avodl so šibkejši, Mnijonska poneverba v Ljn bi Jani V Zs grelni so aretirali za radi velikih špekulacij verižni IMMhK S®» taJL' Ammn tastrofa in sedaj ao bili ptički U-Knčeni sodišču, kjer ji)i Isko ss-služens ksaett. Ženo uitrelil. Dna 5. dee,, se ie Zgodila v Splitu strašna nesračs. Narednik vojsAke godbe Arman-• lu llurtolazsj je prinesel domov revolver, katerega je hotel prsff kusiti. Pri preisknlanju po oo-Je revolver sprožil in krogla ja aa-dela njegovo leno in jI prebila prsa, tako da je bila takoj mrtva. Ker jo šivel narednik s Aano v srečnem zskonu, zsto je vnl slo- čin Izključen. i \ Smrtna obsodba. Pred novome- meško poroto je bil obeojen 36-letni Kerdinšnd Vejs na smrt,, le i je lansko leto na Dobilški §o-% ri pri Črnomlju s loUrovttbU stojo ženo in Ivojo hčerko. Mrtvi teupli je skril nato v neki eids-niei, katero jo sslfsj, 4a«bi Ubrl-asi na ta način vsako sled svojs-gs hudodalstVs. Toda sloMn js prišel vseeno ns dan in v Novem mestu je bila isvitcna nad njim praVična sodba, v... I kje se nahaja mojg prljsteljisa Frančiška Kutnar. ofed se jo "pluti* .1 szernik, Ista 1018 Ivi Uveli skupaj v Milivsnkee, Wis,, pri Tereziji Jakob, 8>H) Center Mt, Ue Ijsteri rojakov ve ea njfn ee-dan ji uestov prosim, da mi Uk naznani, ako l>o po sama Alt sls Is o-glas, ns j se psijsvi na1 maj na-»lovs,(moje prejšnje imetje bilo Msry Zupan sedaj omolonii Ms-ry Aljsnčič, '.114 KestonAva„ 1'eoria, III. ♦ (Adv.) Dee. »0-31. ' PMSUO. i'rti 11 rt m ni smOIUMJuOi Is Islsvlissi, 4s ai l»ll s* MIh« Hfrk Is t«4t s* Vtb« drr^sr ssvso# »H tslvlsi la ds aMs drlNl« riolMOi* neprlllfce si Vs|#r SS# s iierrmhrn lesi, Sel JU I j*'I j* saa»li» tu govorijo v tuksjtaLii ss«elt>lsi U iflUnjl (Hiollil, 4a «1110 11111 vsi irljo v m./i, ««|i«r |'M i/javljam, is Sla gerl omrajeas oo|«wIhooim hikIoIIsu. 0«a Sva ml -0i||>n«tltM pot< PHujcsi, 4s a Jih ilvrk m> ■si« uiM« •umlll. sala kar «a J* I* v Milo osmsjeaog« fu/ors. J ss ssai (»ueoluoniN ***** •• mi krlvj ssteraj rsLKf In Križsj, ki sta -si iz zavodov, kjer sta bils oslužbens, "izposodila" nad štiri in pol miijona kron. Prvi je bil podravnalelj P«M«I< MM»I de, T mino dmlufrh traos. Misli ve|ojvi. Osladl iSBftr. ' Upravi jetro-fc dela. Opmr* ebtatl. Vlomilci eo odnesti $1M,000 Iz klerikslne "Zadruzn- Iro-podar-. . ^^ ^^ Mount Wolf bsnke v New Vorkojske h.nk.- dro,. ,!- ravnatelj VtoL* P*, v vrednostnih papirjih In ^ klerikslne "Lj.Mlslie posojilni ^ v p^ .»i ps jm pefcj tovini. H poowrč>» acetilne luči mi ee." Kupčija ae j«m. je prniesre- MV.rana ep prežgsli varn'»stni olmk pri bla gajni in dlosi Izžgsrfa tnknjo pri 'šli v blagajno. čila, ker ni prinest nek. Jovsno • Jf &.^.tt m H Itomtmfje nspoteondror.1^^ CsmSmaj, $__ kakor je bil obljubil. Prišla j* ka ms. IMtlsbtmfc,7*. iAdv.> ITALIJA NEMftKA AVST Trat, Opatij«, Za dar __Dama j. IZVRŠUJEMO hitro i. pocaai doaaraa laplalfla T Ju,o. ia Noaailri AvilHji. IZDAJAMO tak« v kronah, I i rak i. dolarjih, plailjU. pri Jadra eairi kaaki ia vaak ajo»* pi^liliifc PRODAJAMO paraktadaa 1» iahspllhi inm Hala aa gih rojakov Ureea Am.rika, ki ao i aprajoaa« prvin denarje ladaia ai jo polljomo vlagatolj«. Za prapia J* da ae wa m t4m tiadi vloiao kajUUco. KADAR STB NA POTU * .Uro dem« Va« U iaplaiale, ako Val Hi daaaralh aaiaT pri imild ■adatrapja broa arfra aa ta, tka I i • aae ali ate ja hafa«. Šo kupili dnu Na planine! T" PROS \ajprrj ai p Spiaal Paral (Delje.) staje nekaj udareev a rrpfnro lopat ir o. Vež napora je a aekanjem stopinj ▼ led, kjer jr trebe najprej a eepinovo aekiriea iabiti vanj stopinjo in jo oanaliti * lepe-tieo. Stopinje ne smejo biti prede- le eb l*P*m vremenu je treba pa- in M prertrde. Miali- nti, da pridemo ie podnevi do ko- u n. hnit% f Klin- če, ki je aaaoter dneva. Poaožt m. unrrao »Irml. St..p,r.j" , .. . .__„. „,ti j* v«dno n* ho)o njvsd«! t JOja- K? '"T* t1 « - - -J ^ " »■ l.hk. n.,«l, zni«-mo «™I.SU»i«j. n. sinkih kupom »»«« m »»et/>m *no«o-i ' ^ 11(j L bol »Mik. utnjen. pnrti />ln»ii> poUti mofo/f n» ,, .^.j, „ j. ^ rkih rjiii U: ^ »inah je nevarno poleti večinoma_ ___ le na »kaleh, pozimi pa pokrivajo tudi naša po božja pomrzla ali poledenela sneŽiiža, ki ao nevarna, ako ae konžajejo v prepad ali pa ao po njih raztreaene skale. Kar tnriat pridobi višiae v urah, to izgubi na takem pobočju v nekaterih minutah, če mu zdrnne — ae-veda ae konča taka vožnja večkrat s smrtjo ali vsaj s hudimi poškodbami. Zato je važno sledeče: Na takih pobočjih je cepin neizogibno potreben. Tudi se morajo planinci navezati na vrv — največ trije na eno, in aieer v razdalji do H m, če je mogoče vsem ob-enem hoditi naprej. Če pa mote na jfevarnem pobočju samo po eden dalje in mora sekati stopinje, tedaj razdaljo lahko povečajo, da'je vsak poacbe zavarovan. Zavarovati je treba vedno aebe in tovariše. Vaak mora biti pripravljen, da obvaruje tovariie pred padcem. Zavarovanje ae vrii korakoma tako, da zaaadii cepin pred vaakim korakom poievno navzgor in ga držiš z obema rokama. Važno je: 8toj vedno ppkon-ci^ in ae ne naalanjaj na sneg t Z boječim naalanjanjem le povečaš ploskev stališča in z njo vred nevarnost, da' zdrsneš. Na snegu je torej ravno 1 nasprotno kakor na skali, kjer išžemo večje dotike med njo in telesom. Kjer je nevar-nost večja, tam je treba aekati atinje. Za pomrzel aneg zado- Nihče se ne sme tedaj razgledovati, ampak vaak mora vestno vršiti svojo dolžnoat napram prvemu tovarišu. Če sneg ni pretrd, naj drugi zaaadi cepin pokonei v aneg kolikor mogoče globoko, in okoli njega naj v enojni zanki teže vrv. To zelo odgovorno de-lo naj opravi jako pazljivo 1 Hit-roat sekanja je odviana od vaje in spretnosti, ki ai jo moraš pridobiti, predem nastopiš težjo'daljšo turo. Z dereaamj na nogah pe lahko prečkaš nepretrda snežiiča tudi brez stopiaj; ne zelo strmik krajih in na ledu pa moraš vsekakor kljub derezam aekati stopinje. Če to opustiš, ti utegne lahkomiselnost biti v pogube. Na tem mesto pe moramo orne-niti, da so pomrzla pobočja vendar mnogo prijetnejše nego poletna melišča in tudi ugodnejša nego mehak aneg. Zato si isberi za hojo na vrhove po možnosti južna pobočja, ki pozimi prej po-mrznejo nego aeverna, kjer leži sneg dolgo čaaa mekak in grosi a plazovi. PLAZOVI Največji in najneizproinejži sovražnik planincev je vae unižu-joči plaz. Nasproti njegovi strežni sili je človek bre« moži. Zato mora planinec biti dobro použen o plazovih, vedeti mora, kako nastajajo, kdaj in kje. Doaedaj ae ie največ žrtev na zimskih turah zahtevali plaaovi. i suh sneg, ki ga ai stiariti v kepo in ki se da ae tak ase« ne more držati na strmih pobočjih; le asajhna sila je potrebna, da velikanske asaee suse sgrase v dolino. Toplejše vreme ujuži, raz moži sneg, da ga lahko stisnemo m as takoj apriaser Proti suhema je ta aneg neprimerno težji, ae na mekrik, gladkih podlagah spričo svoje silna teže ne more vzdržati ter pohiti v globino oh naj-manjžem povodu. Opiaair smo dve ekstremni vrsti novega snega, ki provzročata plazove pozimi v naših planinah, v visokih gorah pa celo leto pod pogoji, ki jih hočemo po vrati navesti. Plaaovi naatejajo ob različnih pogojih. V prvdkje treba sadoetee strmine, ki.se začenja nekako nad Stfl Dalje mora biti pobožje gladko, pa najai bo na viaokik gorah ali na nizkih hribih. Pri naa lahko izborno opazujemo plazove žf na znameniti Orašadi pri Sv. Katarini. Kdor pe jih hoče z varnega stališča gledati, naj gre posi-mi po novo zapadlem snegu ali pa teplega pomladanskega dne v kako globoko dolino, n. pr Vrata pod Triglavom. Navadno ae začenja nevarnost plazov nad gozdno mejo, kjer so žs strma travnata pobočja njih pravo torišče. Čim vež pa je po strmini skal in posameznik dre-vaa, toliko teže nastane ples. Skflnate stene so nevarnejše in plazovom ugodnejše, če viae njih plaeti v smeri pabočja ali pa če ao po lednikih močno uglajene, ker ne dajejo rahlemn snegu skoraj nič opore. Neže planine nudi jo vae polno takih krajev, ki jih vestno planinževo oko spozna že poleti. Sploh pa je dobro, da si ravno poleti in v petni spomladi planinec natančneje ogleda kraje, kjer naatajajo plazovi. (Dalje prih.) prenUML gevera is nje- SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1922 želi vsem svojim klijentom in prijateljem ter tudi osUKm rojakom bančna in potniaka tvrdka ZAKRAJ&EK * ČEfiARK, 70 — 9th Avenue New York City Slabotni možje in žene vozni, laoaaani raajo veaelja dc aelja riivljenji vito zdravi ilo Mi lOni, ki so slabotni, izmučeni, nervozni, zabaaani, ne morejo spati, ni-"ia do dela in nobenega veti naj bi vihrali iudo-Naga Tone. Nuga Tone apravi močne, ter zdrave. Pre-SS strupe is vašega »iatema in vas naredi živahnega mola ali ženo. Nu-ga Tone, vam da alaat do jedil, je dober za želodec, saprtnieo pline v želodcu in črevfr, pekočine, bi u vanje, ;ubo Hlab okus v energije in ambicije in enake nerodnosti. Nabavite si steklenico Nuga Tone še danes v lekarni vihrajte nekaj dni in ako ne boate popolnoma zadovoljni vrnite preostanek lekarnarju in zahtevajte vaš denar nazaj. Ako vsi lekarnar nima Nuga Tone, ne jemljite nobenih ponaredb.^eŠUi-e nam 91.00 in mi vam polijemo oo-elj sa en meaec zdravila, poštnine prosto. Natloaal Laharatory, 101S S. Za Božične Praznike. No ve Slov. Jvgoslavia Piano Bole. Sveta než, s besedami .■•«........... .fl.25 Kje so moie rožice, s besedami..................... 1.25 V« so prihajali, z besedami ....................... 1.26 Ljabca moja, a besedami ....#..................... 1.25 Na Marjance, polka .............................. 1.00 Mladi vojaki, koračnica....................... 1.00 Holzhacker, marš ................................. 1.00 Donavski valovi, valček.....................1.00 Cras valove, valček ............................... 1.80 , wf' ■ • ' ' ' ' * > \ SE DOBIJO EDINO LE PRIr NAVINŠEK-POTOKAR CO., 331 Grem Street Conemaugh, Pa. Op a Bik a > — Pri naročilu hlagoVolite poslati 50c posebej za poitnino. najboljše planer piano po-jako nizki eaai v Balo«!. Pičita a» pojasnila. A"« Ckiaago, III. Nuža-Tone -F. WL Doetojmkij: - BESI ▼ trshd^ih. -Preložil Vladimir Levstik.- . f (Mi« ) '(i leda I je Aatova molče in bled kakor prt. Toda čudno, bilo je, k^kor bi mu ugašal pogled. Čres deaet sekund so zrle njegove oči hladno in — prepričan aem, da na lažeto — pokojno. Le bled je bil atrašno. Kaj ja bilo v njegovi notranjoati, ne vem. saj sem gledsl le vnanjost. Zdi se mi,'če bi se našel človek, ki bi prijel za razbeljen Žele-n zen drog in ga atisnil v roki, da izmeri svojo stanovitnost, pa bi deset eekund premagoval nezao-sno bolečino ter jo res obvlsdal, bi tisti človek po mojem mnenju preneael nekaj podobnega temu, kar je trpel Nikolaj VaevolodoviČ v teh deae-tih sekundah. Prvi izmed obeh je povesil oči ftatov, očivid-no zato, ker jih je moral povesiti. Nato se je po-. časi obrnil ter odžel iz sobe. ali ne več tako trdno, kakor je bil prisjtopil k Nieolasu. Odhajal ja tiho, z nekam posebno nerodno dvignjenimi ple* či in glavo skrčeno med ramena, prav kakor bi tuhtal sam pri sebi. Zdi se, da je nekaj šepetal Do vrat je prišel oprezno, ne da bi kaj prevrnil ali se ob kaj zadel, vrsts pa je odprl na oako špranjo, tako da je moral nkoraj poatrani zlesti skozi odprtino. In ko je lenel vun,, je štrlel čop Is« ns zatilniku še posebno daleč od njega. Takoj po njegovem odhodu se je raslegel pred vsemi drugimi klici atraien vrkrik. Videl sem, kako ja Lisa Nikolajevim pograbila svojo mams rs ramo in Mavrikijs Nikolajev»ča sa roko ter ju parkrat potegnila za seboj, kakor da bi ju hotels vleči iz sobe, mshoms ps je vzkriknils in pailln nezavestna po dolgem na tla. He danes mi rdi. ds ališim, ksko je mlitrila x /atilnikom ob preprogo. PRVO Pr \endar «h|4#1 v »ktujnji preatrašenmiti (in atrsh pred sovraftnikom unižu je tudi zlobnost proti nJemu,) tsmvež edino, ker ne bi bil mogel držsti jesiks sa zobmi. Toda Lebjadkin je zginil a sestro vred še drugi dan brez duha in aluha: pri Fiiipovu ga ni bilo več, preselil ae je neznano kam, z eno besedo, zmanjkalo ga je Žrez noč. &a-tov, ki aem ga hotel popražsti o Marji Timofejavni, je preaedel vea ta teden v avoji sobi, ne meneč se niti sa avoje opravke po mestu, de sprejel me ni. Prišel sem bil k njemu v torek in potrkal na vrata. Nihče ae ni oglasil; ker pe sem bil nodvoj-beno prepričan, da je doma, aem potrkal drugič. Takrat je poakočil, najbrž a postelje, stopil a težkimi koraki k vratom in kriknil na vea glas: <4ftatova ni domal" S tem uspehom sem odšel. Četudi naju je plašila drznoat podtikanja, sva midva a Stepanom Trofimovičem končno vendar petrdila drug drugemu, da ni mogel zakriviti govoric nHiČe razen Pjotra Stepanoviča; čeprav je on sam nelpj čaaa pozneje zatrjeval v razgovoru z očetom, da je ališal takoj po dogodku povsod govoriti o njem, posebno pa v klu- ter da je gubernatorju in njegovii soprogi vsa atvar do pičiee znana. Pa še ncfeaj je pomembno: ko aem takoj drugi dan, v pondeljek zvečer govoril z Liputinom, je vedel tudi on že vsako beaedi-eo; bil je očividno izmed prv^h, ki so Zvedeli škandal. » Mnogo dam is najboljših krogov je radovedno poprsževalo o "zagonetni aepavki", kakor so imenovali Marijo Timofejevno, drtige ao jo hotele za vaako ceno videti in apoznati; z eno beae-do, tisti, ki so skrili njo in njenega brata, ao prišli kakor nalašč o pravem času. Ospredje pozornosti pa je vaeeno zavzemala omedlevica Lizsve-te Nikolajevne; 'vea avet" ae je zanimal zanjo, še aato, ker ae je atvar tikala Julije Mihajlovne kot njene aorodniee in pokroviteljice. In česa vam nieo načenčalil Csnče je podpirala tudi skrivnost, ki Je obdajala vse: tibe hiši sta bHi zaprti; Lizaveta Nikolajevna je baje ležala v hudi vročici; enako ao trdili o Nikolaju Vsevolodovi-ču, z zoprnimi podrobnostmi« češ da ima zob izblt in lice zabuhlo od otekline. Po kotih ao eelo šepetali. da se je bati umora, z*kaj Mtsvrogin ni človek^ ki bi pogoltnil takšno žalitev; on gotovo ubije Natova, samo da natihem, kakor v korzičsn-ski krvni oaveti. Ta miael je ugajala maraikomti; toda večina mladih ljudi je poslušala vso povest s prezirom in najhresbrižnejžim ravnodušjem. če-tudi le navidezno. Hploh se je kričeče pakazala atara mržnja naše družbe do Nikolaja Vsevolodo-viča. fte aolidni ljudje so ga izkužali doliiti. ko sami niso vedeli česa in zakaj, fttiiljali so, da je menda onečaatil Uzaveto Pavlovno in da Je bila vražja reč med njima v Kviei. Oprezni ljudje ao se vzdrževali takih mareaj, poalnšali pa ao jih vai s slastjo. Bile ee tudi še drtige besede, ne javae, marveč zaaebne, redke in |krivnootne — beaede, ki jih omenim agolj v opozbrenje hravčevo in glede na prihodnje dogodke te poVeati: Nikolaj Vaevolodovič — tako ao namigavali nekateri z namršenimi obrvmi bogve na kakšni podlagi — ds tms v naši gubemiji poaebne opravke; v Pe-trogradn da je atopil a pomočjo ghifftJBLjtiilo« ke atike ter prevsel nemara celo kako službo, ki je «P»jena a tajnimi naročili. |»l ^ h ONji pcihodajiž), x iUt PREDNO NEGO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO pilite po naž cenik kateri je za vaacega Jugoslovana v Ameriki merodajen. Za vloge plačamo po 4% obreetL , Sifkarte črta. za EMIL KlSSt bankir, 133 Second Avenne, NEW YORK, N. Y. ae.iS I. m ililu jR| naj vae ji m rujnurejei vsrniai avmnu flV^VOMHI OOBOIOMPO OOSN^BlBe al aaataoatk Ja v vajaai aep aH bita. aakja. ^ • Ma PAawi> f TM Ia Ua ITAUA............... Jan* R Voinfa $07.00—davek $A00. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZAST^STVO JADRANSKE BANKE In vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Celje, DabroraJk, Kefter, Kranj, LioUJaaa, Maribor, HelhevUL Sarajevo. Solit. ItkaSlk, Zeerob. NEMftKA fVBTRUA Daimjc taplalfla v Jagoalariji, Italiji Hale na vse breje Ia Order ali ga Slovenci, prijatelji in posnavalci našo banke ao proženj da opozorijo na ta nai oglas svoje z Hrvabk^ Dalmacija, Iatre, Goriške, Srbije, vljncbo Bosne, Hercegovine in Črnagore. Frank Sakser State Bank Za lmknnje piva doma Imamo v aalagt In vi naJIK Dobiti Ja todi auklanic In rasnih Ion lil poM, tefno v vm slad. hmelj, sladkos ebiAae. Poaknstta In aouo v, naroČile po v po- šti, točno v vm kraja. OreeerUaai, skdčičaraa la . dajalna Mesnina damo primere« po- Be pri večjih aaročUC PUHU pa ormaeije aai OGLAR, FRANK Al POOBLASTILA dela MATUA BKBHDSft žs IS LBT. sa rojake po osli Amsrikt On is mors vedeti, keks os po-oblsstila iadelujejo. Piši mu ia razloži gvojs aadevo, pa ti bo nereda vso pravilno, 4a ti ae be a mpravfl. Njegov aaalev Pa.