Nove ovire v nevtralni postavi Ameriške parobrodne družbe zahtevajo, da se v nevtralni postavi dovoli ameriškim trgovskim ladjam prevažati razno blago. PREDSEDNIK DOLOČI VARNOST ZA LADJE Washington, D. C. — V senatu se je pojavilo gibanje, da se v predlagani nevtralni postavi spremeni točke v toliko, da' se do-voli ameriškim trgovskim ladjam Prevažati blago kamorkoli. Kakor govori predlog za spremembo nevtralne postave, tega ameriške ladje ne bi smele izvajati, ampak bi morale tujezemske države same priti po kupljeno blago. Ameriške parobrodne družbe »e pritožujejo, da bi nevtralna Postava, kakor je predložena za sprejem sedaj, silno škodila ameriški trgovski mornarici, ki bi bila naenkrat ob vsak zaslužek. Roosevelt je mislil, da bo njegov predlog za novo nevtralno postavo dobil več glasov, če se-izloči trgovske ladje, da bi smele dova-žati blago vojskujočim državam in njih zaveznikom. Roosevelt se zdaj strinja s tem, da se ta točka črta in nadomesti z novo, v kateri bi imel predsednik Zed. držav moč določiti, kdaj in kje je varno za ameriške trgovske ladje. Anglija ne sprejme Hitlerjevih ponudb Zedinjene države pazno zasledujejo razvoj dogodkov v Moskvi, kjer Stalin obdeluje finske zastopnike Washington, D. C. — Vlada Zed. držav se pripravlja, da poseže s svojo diplomatsko močjo v Položaj na Baltiku, če bo ogrožan rnir in svoboda tamkajšnjih držav. Za enako akcijo se pripravljajo Švedska, Norveška in Danska. Vse je odvisno od izida podajanj med Stalinom in zastopniki Finske, katere je Sovjetija Poklicala v Moskvo na "pome-ttek." Dozdaj še ni nič gotovega, kaj bo Stalin zahteval od Finske. Bati pa se je, da bo Stalin zahteval od nje gotove privilegije, kakor jih je dobil pred nekaj dne-v' od Estonije, Latve in Litvin-ske. Kolikor se je dozdaj ugotovilo, bo dala Finska Rusiji vse mogoče ugodnosti, samo da si ohrani Svobodo, stoji pa odločno na tem, se ne bo uklonila tako daleč, kot so se njene sosede Estonija, Litvinska in Latvija, ki so se brezpogojno' predale Stalinu. Zed. države zaenkrat ne morejo napraviti še nobenega koraka, dokler se ne izve, kaj Rusija zahteva od,Finske in dokler so razgovori v teku. Nekateri so pa mnenja, da bi morale Zed. države posredovati prej, predno pride do spora, da se tako prepreči eventuelna vojna na Baltiku. Toliko je gotovo, da bodo Zed. države nasprotovale vsakemu napadu od strani ene ali druge države v sosedno. Enako stališče so zavzele Zed. države v slučaju Poljske, ko je državni tajnik Hull izjavil, da Amerika ne prizna okupacije Poljske kot postavno. Zed. države so pripravljene isto povedati Moskvi glede Finske, če bo to potrebno. Nov grob V Massillon, O. je preminil v St«te bolnišnici John Deneževič, f°dom Hrvat, stanujoč v Mac- °nald, O. Star je bil 50 let in '^ftiec, doma iz sela Rakitovac, kotar Velika Gorica. Bolehal je ^sec dni. Zapušča tukaj brata ^fana, sestro Dorotejo Janko-in dve sestri v starem kraju. Truplo ostane do pogreba v posebnem zavodu A. Grdina in Sinovi. Pogreb se bo vršil v so-J°to popoldne. Ranjki se je na-ha3al v Ameriki 33 let. Naj po-f'va v miru. Ples in zabava V soboto večer priredijo °rštnarji št. 1640 COF ples in ^bavo v Slovenskem domu na ^Imes Ave. Za ples bo igrala ^znana godba Jankovič. Vsi ste ^"jazno vabljeni. Zadušnica , v nedeljo ob desetih se bo rala v cerkvi Marije Vnebovzetja sv- maša za pok. Andrejem ^°žina. Sorodniki in prijatelji 80 vabljeni. Gongwerjevci sami odločajo Burr Gongwer je poklical si noči svoje vardne vodje k posvetovanju ter jim povedal, da pri volitvah lahko podpirajo kogar hočejo. Sentiment na seji je bil nekako polovično razdeljen med kandidatoma Burtonom in 0'-Donnellom. Gongwer je rekel, da se on bolj zanima za izvolitev pravih precinktnih načelnikov v primarnih volitvah drugo leto, ki se vrše meseca maja. Vse najboljše! V nedeljo 15. oktobra bo praznoval Mr. John Marvar na Richmond Heights 70 letnico svojega rojstva. Njegovi številni prija telji mu želijo, da bi bil še dolgo let zdrav in čil med nami. Bog Vas živi, John! Poroka V soboto ob devetih se poroči ta v cerkvi sv. Vida Mr. Stanley Grčar, 775 E. 156th St. in Miss Jean Hribar, 637 E. 102nd St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo novemu paru novem stanu. Oče ubil sina iz usmiljenja New York. — Lewis Repouille je priznal na policiji, da je usmrtil svojega trinajstletnega sina iz usmiljenja. Fant je bil slep od rojstva, bil je nem in tudi hoditi ni mogel. Fant ni bil za nobeno rabo ne sebi ne drugim, je rekel oče, zato ga je omamil s klorofor-mom, da je umrl. Dečkova mati je povedala, da ob času tragedije ni bila doma. Ko se je vrnila domov, je našla vrata zaklenjena, nakar je poklicala policijo. Oče je tudi izpovedal, da je plačal pred petimi leti- $500 za operacijo, ki naj bi fantu pomagala in še potem vedno izdajal denar za zdravila, ki pa fantu niso nič pomagala. Zato ga je položil na posteljo, namočil cunjo s kloro-formom in jo držal sinu na nosu toliko časa, da je izdihnil. -o- Governer Bricker ne bo pomagal za relif Columbus, O. — Governerja Brickerja so obiskale delegacije iz mest Toledo, Clevelanda in Akrona ter ga prosile, da bi sklica! izredno zasedanje kongresa v svrho relifnega vprašanja, ki je v teh mestih postal jako akuten. Governer je odločno povedal, da.ne bo sklical postavodaje, da bi določila nov denar za relif. Posebno v Toledo je vprašanje relifa resno. Trgovci so ustavili vsako dobavo grocerije družinam na relifu, dokler mesto ne bo plačalo prejšnji hračunov. V slučaju vojne, bodo šli delavski vodje v zapor Elmer Fehlhaber, državni tajnik Nestrankarske delavske lige, je obdolžil clevelandskega varnostnega direktorja Nessa, da ima pripravljeno listo delavskih voditeljev, ki bodo takoj vtaknje-ni v ječo, kakor hitro nastane vojna. Dalje je Fehlhaber ožigosal bankrotno stranskarsko politiko v demokratski stranki in gospodujočo nadvlado Burtono-ve administracije. Avtna nezgoda Joseph Stanis iz 9012 St. Catherine Ave. si je izposodil svakov avto in se peljal po E. 93. cesti. Pri tem se je zaletel v ulično železnico, da se je avto trikrat prebrnil. Stanis je eno uro zatem umrl v St. Alexis bolnišnici. Pogreb ima v oskrbi Louis L. Ferfolia. Bilo srečno! V soboto ob devetih se poroči-a v cerkvi sv. Neže na Euclid Ave. 'in 79. cesta, Mr. Joseph Kralj, 1096 E. 67th St. in Miss Lillian Dobrava. HITLER SE JE OBRNIL ZDAJ NA ROOSEVELTA '1iUr "t i Berlin, 13. okt. — Adolf Hitler se je obrnil danps indirektno na predsednika Roosevelta, da posreduje v evropski vojni s tem, da svetuje Angliji paj se snide z Nemčijo pri konferenci, če tega Zed. države ne store, bo začel Hitler z vso resnostjo z vojno proti Angliji in Franciji ter povzročil "najgroznejšo krvavo kopel" v zgodovini. Te Hitlerjeve želje in grožnje so sporočili tujezemskim časnikarjem njegovi najbližji pristaši potem, ko so se posvetovali več ur s Hitlerjem, ki je tri ure študiral govor angleškega premier-ja Chamberlaina. (Chamberlain je izjavil, da Anglija ne more priznati Hitlerjeve okupacije Poljske brez izgube časti). Washington, D. C. — Nemška sugestija, da naj Zed. države svetujejo Angliji, da se snide z Nemčijo k posvetovanju, je iz diplomatskih oz i rov nemogoča, dokler ne pride tako vprašanje uradnim potom, je mnenje v Washingtonu. Pa tudi če bi Nemčija kaj takega vprašala uradnim, diplomatskim po^om, bi Zed. države najprej privatno vprašale Anglijo in Francijo, kaj mislita o tem, predno bi Rosevelt sprejel vlogo posredovalca za mir. V ČASU POGODB V teku 24 ur se pričakuje podpis rusko-turške pogodbe. Takoj zatem bosta, podpisali Anglija in Francija pogodbo s Turčijo. Anglija je podpisala trgovsko pogodbo z Rusijo, ki ima tako političen kot trgovski pomen. Britanija bo dala Rusiji kavčug in kositer, Rusija bo dala v zameno les. Tamburaški koncert V nedeljo popoldne ob 3:30 se vrši v SND na St. Clair Ave. izredno lep program, ki ga bo proizvajal tamburaški zbor iz Du-quesne univerze. Peli in igrali bodo slovenske, hrvatske in srbske melodije. Po programu se vrši tudi ples. Zboru načeljuje Slovenec Matt L. Gouže. Rezervirani sedeži so po $1 in 75c, drugi pa po 50c. Kolumbov dan Včeraj so razne organizacije v Clevelandu proslavljale 447 letnico, kar je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Severne države iščejo pomoči pri Nemčiji Moskva. — Severne evropske države mislijo, da bi jim Nemčija lahko pomagala ustaviti prodiranje Rusije, če bi bila Nemčija razbremenjena na zapadni fronti. Poroča se, da so te države obrnile na Anglijo in Francijo, naj prenehata z vojno proti Nemčiji, da bo ta potem lahko ustavila Stalina pred nameravano nadvlado v severnih deželah. Zlasti Švedska in Finska bi radi videli, da prenehajo boji na zapadni fronti in se sklene mir, predno napravi Stalin kak nov korak proti severozapadu. -o--- Nemške trgovske ladje lahko vozijo podmornice Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je dobil neuradno poročilo, da ima Nemčija take trgovske ladje, ki lahko polagajo v morje vrsto podmornic, kot bi sadile fižol. Te podmornice tehtajo do 100 ton in ima vsaka 12 mož posadke ter so opremljene z torpedi, da lahko potope največjo ladjo. Ladje potem te podmornice zopet dvignejo iz morja, predno jim poide kurivo. NEMČIJA ŽRTVUJE OLJE ZA ŽIVEŽ Sofia, Bolgarija. — Nemčija je pristala na to, da bo kupila v Bolgariji za $19,200,000 živil in bo za to poslala Bolgariji za $12,-000,000 romunskega olja, ostalo bo pa plačala v zlatu. Državniki si belijo glave, kako more Nemčija dati iz rok olje, ki ga tako neobhodno potrebuje sama za vojno. Pouk v angleščini V javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. se vrši vsak pon-deljek, torek, sreao in četrtek pouk v angleščini in sicer od 1 do 3 popoldne. Pouk in učne knjige se dobi brezplačno. Učiteljica je Mrs. Mable McCarthy, ki je prevzela mesto bivše učiteljice Mrs. Colle. K pouku pride lahko vsak začetnik in tuli tisti, ki že znajo angleščino, pa bi se radi še bolj izpopolnili. Mrs. McCarthy je jako zmožna in prijazna učiteljica, ki vam bo šla rada na roke in vam pomagala pri pouku. Pri Goršetovih Pri Goršetovih, 982 E. 207th St., Euclid, O. se bo servirala jutri večer fina kokošja večerja. Igrala bo tudi dobra godba. Maša zadušnica Jutri, v soboto ob 6:30, se bo brala vcerkvi sv. Vida sv. maša ob priliki prve obletnice smrti za pokojno Zofie Volk. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nemški pogoji so nemogoči Anglija bi žrtvovala čast, če bi jih sprejela London, 12. okt. — Angleški ministrski predsednik Chamberlain je povedal danes zbornici poslancev, da je za Anglijo nemogoče sprejeti Hitlerjevih ponudb za mir. Na galeriji, ki je bila natlačeno polna, so sedeli diplomati raznih tujezemskih držav, med njimi tudi ruski poslanik Ivan Maisky.' če Anglija sprejme Hitlerjeve ponudbe kot podlago za mir, potem mora Anglija žrtvovati svojo čast in opustiti vse zahteve, da se morajo mednarodni nesporazumi poravnati z razgovori in ne z silo. Če se sprejme Hitlerjeve ponudbe za mir, potem se mu mora priznati, d?, je ravnal prav z okupacijo Poljske in pred njo okupacijo drugih dežel. Potem se mu mora priznati, da napravi z pod-jarmljenimi kar sam hoče, je rekel Chamberlain. Potem ko je Hitler žrtvoval toliko poljskih in nemških življenj, da je dosegel svoje osebne namene z silo, pa pride na dan z mirovnimi ponudbami, je grmel Chamberlain. Francozi so odbili nemški naskok Paris, 12. okt. — Nemci so se zagnali danes z vso silo na francoske postojanke v koridorju ob reki Moselle. Toda Francozi so jih sprejeli s takim ognjem, da so se morali Nemci umakniti z velikimi izgubami. Nemci so odnesli s seboj ranjence, mrliče so pa pustili kar na bojišču. Nemci so imeli avtomatične puške. Nemško topništvo je pri* pravilo naskok z močnim ognjem, ki pa ni dosegel zaželjenega uspeha. Francosko poveljstvo poroča, da je bila bitka zelo huda. Nemške patrulje so zadnjih 24 ur neprestano napadale na vsej črti, toda so bile vselej pregnane nazaj v zaklonišča. Nemške patrulje napadajo večinoma ponoči ali pa v zgodnjih jutranjih meglah. Včasih pridejo prav do francoskih žičnih ograj, predno jih pokosijo francoske strojnice. Finska bo ostala nevtralna, toda se bo odločno uprla vsaki diktaturi iz Moskve Helsinki, Finska. — Finska, kot vse druge severne države, hose izvajati absolutno nevtralnost v sedanjem evropskem sporu. Hoče ostati še nadalje v prijateljskih odnošajih tako z Rusijo kot z Nemčijo. Enako hoče osta- jo svobodo proti vsakim napadom in to z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Finci so bili od nekdaj največji prijatelji švedske in vseh severnih dežel in je to prijateljstvo zdaj, v uri težke preizku- ti tudi z zapadnimi zavzeniki, s j katerimi jo vežejo sjkupni demo-! kratski principi. Finska je poslala svoje zastopnike v Moskvo k razgovorom ter s tem pokazala, da je pripravljena za prijateljske dogovore. Nikakor pa ne bo Finska podpisala kake diktatorske ukaze, ki bi se ne strinjali z njeno nevtralnostjo in svobo- i do. Pripravljena je braniti svo- šnje, še tesnejše. Washington, 12. okt. — Poslanik Zed. držav v Moskvi, Laurence Steinhardt, je danes obiskal ruskega komisarja zunanjih zadev, Molotova, ter mu izrazil željo, da Zed. države trdno upajo, da se ne bo nič takega zgodilo, kar bi motilo prijateljske odnošaje med Rusijo in Finsko. Stalin je dal pomoriti 35,000 častnikov Washington, D. C. — Pred Diesovim komitejem je pričal Walter G. Krivitsky, ki je bil še pred nekaj leti načelnik tajne Stalinove policije v Evropi. Izpovedal je, da je dal Stalin pomoriti leta 1937 35,000 ruskih armadnih častnikov in da je poslal milijone ruskega naroda v koncentracijska taborišča. Stalin je prav takrat nategnil vajeti svojega diktatorstva, ko so Rusi že zrli nasproti večji svobodi Krivitsky je nadalje izjavil, da je prepričan o delovanju tajne ruske policije v Zed. državah, če je v drugih deležah, je tudi tu kaj, je rekel Krivitsky. Stalin je od časa Leninove smrti brezobzirno nastopal proti vsaki opoziciji in si zidal temelj za absolutno diktatorstvo. Višek svoje brezobzirne taktike v čiščenju stranke je dosegel Stalin v letih 1936 in 1937, ko je spravil s poti vsakogar, kdor se ni udeležil čistke. Krivitsky je povedal, da se je pridružil komunistični stranki leta 1919 in leta 1923 je bil poslan na Nemško, da pripravi polje za revolucijo. Nadalje je Krivitsky razložil, kako Stalin kontrolira iz Moskve komunistično stranko po vsem svetu. Da je to resnica, kaže dejstvo, da je Stalin zagotovil leta 1935 francoskega premierja La-vala, da bodo francoski komunisti lojalni napram francoski vladi v slučaju vojne. To je bilo takrat, ko sta imeli obe državi medsebojno pogodbo za pomoč v slučaju vojne. Zdaj pa, ko se je Rusija zvezala z Nemčijo, francoski komunisti skušajo delati zapreke francoski vojni aktivnosti. Torej je jasno, da Sta lin vlada nad komunisti po vsem svetu in da se ti ravnajo po poveljih iz Moskve. Poroka V soboto 14. oktobra se poročita v cerkvi sv. Vida ob desetih Miss Mary Frances Baraga, 1045 E. 62nd St. in Mr. William Bueh-ner, 7711 Cornelia Ave. Mladi par bo poročil nevestin brat, I^ev. F. M. Baraga. Vsi sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni sv. maši. Naše čestitke! Na stavko Delavci pri Stahli Gear & Machine Co., 3901 Hamilton Ave. so včeraj odšli na stavko. Delavci spadajo k avtni uniji, Local 217 CIO. Pri Flajšmanu John in Louisa Flajšman, 6400 St. Clair Ave., vabita za jutri večer na fino kokošjo večerjo. Lindbergh govori Danes zvečer od 9:30 do 9:45 bo govoril na radiu slavni ameriški pilot Charles Lindbergh. Povedal bo svoje mnenje glede nevtralne postave. V bolnišnici Z Grdinovo ambulanco je bil odpeljan v City bolnišnico Frank Bricel Jr. iz Euclida. Prijatelji lahko obiščejo. DVA DNI VESELJA V EUCLIDU! listka po 5 centov za jed in pijačo. V nedeljo bo pa žegnanje isto-tam. Na razpolago bodo staro-krajski štruklji in vse druge telesne dobrote. Za ples igra popoldne harmonika, zvečer pa orkester bratov Krištof. Vstopnina zvečer 25 centov. ./AMERIŠKft^DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN Y4M3 SLOVENIAN MORNING IN LANCUACE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 239 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 13, 1939 LETO XLIL — VOL. XL1I. K lepi igri v nedeljo | Kdor je zamudil zadnjo nedeljo krasno komedijo "Bene- , ški trojčki," ki jo je vprizoril Svetovidski oder v novi šoli sv. Vida, ima priliko še v nedeljo večer, da zamujeno popra- | vi. Vsak, kdor se je udeležil te predstave zadnjo nedeljo, je | bil zelo zadovoljen. Igra je zelo vesele vsebine in se boste nasmejali prav iz ( srca. Vrši se v štirih dejanjih, ki so vsi do skrajnosti napeti / in zanimivi. Predstava se prične točno ob osmih zvečer v dvorani nove šole sv. Vida. Vstopnice dobite v Novakovi ( konfekcijski trgovini, vogal St. Clair in Norwood Rd. / V soboto in nedeljo bo vse veselo v Euclidu in vesel bo vsak, ki obišče Euclidčane v Društvenem domu na Recher Ave. V soboto večer ob 7:30 se bodo kazale premikajoče slike, nakar se vrši prosta zabava. Vstopnina samo 10c, za kar dobi vsak dva Sliši se lepo, toda V državi Ohio bomo dobili volivci 7. novembra med drugim na glasovanje tudi predlog o takozvanem Bigelowem predlogu. Predlog se glasi, da dobi vsak moški v državi Ohio, ki je dopolnil 60 let in ki je brez sredstev, $50.00 na mesec državne podpore ali pokojnine. Zakonski par pa dobi $80.00. To se vse strašno lepo sliši in marsikdo si že predstavlja, kako lepo bo živel do svoje smrti ob teh čekih, ki jih bo dobival vsak mesec od države. Se ve, če bo predlog odobren od volivcev. .. Ko so oni dan vprašali predsednika Roosevelta za njegovo mnenje glede tega predloga, je rekel, da je on proti vsaki taki sanjariji, ki ni drugega kot utopija, ki lepo udarja na uho, toda je neizvedljiva. Taki ljudje, ki prihajajo na dan z enakimi predlogi pripovedujejo samo to, kako bo stem pomagano revnim ljudem, ne povedo pa, kje se bo dobil denar za to. Navadno pravijo: denar se bo dobil od davkov! Tudi to se lahko reče; izvesti je pa drugo. Že zdaj je vse tako obdavčeno, da človeku davki že skoro dihati ne pustijo. In zdaj napovedujejo še nove. Mi podpiramo ta predlog z vsemi štirimi, če nam predlagatelj pokaže jasno pot, po kateri se bo dobilo na leto novih $300,000,000, kar se bo potrebovalo za to pokojnino. Če država lahko kje drugje odščipne, da dobi ta denar, potem je zadeva rešena. Če se pa namerava ves ta denar dobiti od novih davkov, potem se bodo pa davkoplačevalci uprli, ne sicer direktno uprli! s kako revolucijo ali podobnim, ampak plačevati ne bodo mogli in bodo raje vse skupaj pustili, da prepade. Tudi ako bi se ta denar dobil od luksuznih predmetov, ki si jih privošči samo tak, ki si jih more in ki za življenje niso neobhodno potrebni, bi tudi nihče ne ugovarjal. Toda s temi novimi davki bodo zopet največ prizadeti hišni posestniki, kateri so vedno prvi na vrsti, kadar se potrebuje kake nove vire. Vedno se gleda le na te uboge hišne posestnike. Tistega pa nihče ne vpraša, koliko stane popravilo hiš, zavarovalnina, voda in vse drugo, ki mora biti. Nihče ne vpraša hišnega posestnika, če dobiva redno svojo najemnino, ali koliko je izgubil pri tej ali oni stranki. Kako naj posestnik podraži najemnino, ko pa ljudje največkrat še te ne morejo plačevati. In kako naj najemnik plača več, ko se vsaka stvar draži, zaslužek je pa na isti nizki stopnji, če ga je sploh kaj. Če bodo davki tako rasli naprej, bomo kmalu vsi na "pokojnini," samo vprašanje je, kdo bo dal denar za to. Na svetu je že tako, da se zastonj ne dobi nič. Zato je tudi predsednik Roosevelt prav povedal o takih in enakih "pokojninskih trikih," ki so najkrajša pot dO utopije. Edina prava podpora ostarelim in potrebnim ljudem je uvedba federalne'starostne pokojnine in državne brezposelne zavarovalnine. Ti dve ustanovi sta res ustvarjeni na zdravi podlagi, da se bosta vzdržali. Vsaki drugi predlogi za razne mesečne pokojnine, v katere odtični, ki jih bo dobival, ni nikdar plačal centa, so pa samo sanje. Mnogokje so jih že poskušali in varali ljudmi ž njimi, pa se je vse stopilo ko sneg spomladi. Dolžnost demokratov Politikarji že prerokujejo, da bo imela v prihodnji mestni zbornici v Clevelandu republikanska stranka večino. Če bo to res, ne bo zdravo za mestno gospodarstvo. Imeli bomo republikanskega župana, in če dobimo Še republikansko večino zbornice, bo šlo vse po enem kopitu in ne bo v korist mestu. Politikarji pravijo: dajte republikanskemu županu republikansko mestno zbornico, potem bomo lahko kaj dobrega napravili! To se razume, da bodo, vprašanje pa je, če bo' to v korist mestu. Morda bo kdo. rekel: saj je tudi predsednik Zed. držav demokrat in tudi zastopniki v obeh zbornicah so v večini de-mokratje! To je res, ampak odločitve kongresa niso končno veljavne, ker ima nad seboj še Vrhovno sodnijo. Pri mestnem gospodarstvu se pa lahko zelo zavozi, če sedi na krmilu samo ena stranka, ki bo gledala samo za koristi svojih političnih privržencev. Zato naj se pa potrudijo demokrati, da bodo izvolili v mestno zbornico svoje pristaše, da bo imel župan nad seboj gospodarja, ki mu bo gledal na prste. <.............................. BESEDA IZ NARODA ..............................-"—-»-i Slovenskemu narodu | M ----: ......... ■ - ■ ........... , • » i Naši rdeči bratci, ki so tako vneto pobirali prispevke za španske rdeckarje in jim gradili moderne ambulance, bi lahko nekoliko svojega dobrega srca pokazali napram Poljakom, našim bratom. Pa mislite, da bodo? Kaj še! Ne bo pustil Stalin, njih gazda. Danes bom napisal, kar brez rokavic. Nič zato kako boste vzeli to mojo kritiko. Dolgo že / prosjačim in z okoliščinami gladim, sedaj pa povem, kar odločno besedo, kar komu gre. Kar pišem, ne pišem zase ali za svoje osebne koristi, pišem za narod in za koristi ljudstva. Nič ne bom pretiraval, odločno bom povedal in navedel vzroke ter potrebo naše slovenske banke The North American Bank Co. že od aprila meseca vas vabim in kličem, ves svoj čas žrtvujem za podjetje, katerega smatram za najvažnejše od vsega drugega, kar lastujemo in kar sploh smatramo kaj vredno za naš narod. Moj apel ne najde toliko odziva, kolikor bi ga vsak iskren rojak lahko pričakoval. Zdi se mi, da je mnogim ljudem prav vse eno ali lastujemo svojo banko ali ne. Temu se pa zelo čudim, čudim se sicer zato, ker vidim, kako smo na drugi strani vsi tako ponosni na svojo narodnost in vse kar je s tem v zvezi. Več kakor vse drugo pa šteje naša lastna slovenska banka ,ki je naša lastna denarna ustanova, ki nam lahko veliko koristi, če hočemo izkoristiti vs-t, kar po njej la:> ko dosežemo. Ni mi potreba ponovno naštevati veliko potrebo in koristi tega podjetja. Vsak, količkaj trgovsko skušen mož mora priznati, da je to podjetje najvažnejše in sicer: Prvič: Ves narod ga potrebuje. Vsak posameznik in vsaka družina ter vsak lastnik ali posestnik doma ima opravka z banko več ali manj. Vsi dolgovi in vknjižbe so narejeni v bankah, izvzete so organizacije, ki si same vodijo finančne Nadeve in posojila, vendar pa imajo tudi organizacije vse svoje denarno poslovanje z bankami. Radi tega je to podjetje tako važno in potrebno za nas vse. Ali ni naravnost žalostno, če mi Slovenci pozabimo, da imamo svoje lastno podjetje — lastno banko — ki je prav tako zanesljiva, kakor katerakoli druga slavna banka, ker je tudi naša zajamčena ali kakor pravimo "garantirana." Tu dobite domačo postrežbo, ker vse delo opravljajo naši rojaki, ki vam lahko postrežejo v domačem jeziku in z vso vljudnostjo. Ali to nič ne šteje? Ali niste na to lahko ponosni? Menda ja ne bo kdo nevoščljiv? Drugič: Potreba in sicer zelo važna potreba vas kliče vse rojake, kateri le morete dejati na stran kakšen desetak, da ga naložite v domačo banko in bančno vodstvo vo s tem denarjem zopet pomagalo drugemu rojaku, da si bo lahko kupil svoj dom ali pa istega popravil in preuredil. Ne jaz, pač pa rojaki vas prd-sijo, ali pa naj smatram ta apel, da v imenu rojakov prosim vas, da prinesete v našo banko, ki je ravno tako varna, kakor katera druga v Ameriki in ne samo to, da je vaš denar tukaj varen, ampak denar tukaj .naložen bo nosil koristi zopet vam in sicer: Ena izmed važnih koristi, ki jo nikakor ne moremo tajiti je, da je za nas Slovence mnogo več koristi, kakor za druge iz razloga: Mi Slovenci smo v velikem šte-: vilu delničarji banke, krog 1,100 nas je in to je lepo število. Mi imamo delnice, katerih vrednost lahko povečamo s tem, da podpiramo svojo lastno banko. To nas prav nič ne stane, ker naš denar mora biti nekje naložen in če ni v naši banki, bo pa kje drugje, kjer bi ne smel biti. Ali ni torej pravično in pametno, da ga damo v našo banko, kjer bomo imeli mi sami in naši rojaki koristi od tega. Kdor j —Velike žablje. Umrl je v vine vidi tega je slep. Kdor se sjsoki starosti 71 let posestnik in tem ne strinja ni iskren narod- J rostilničar Josip Vrtovec. njak. Milijoni so, katere lastujejo naši ljudje in ta denar je v drugih bankah, to ni častno in ne narodno! Bilo je opravičilo, a sedaj ne drži več, če smo Slovenci, bodimo narodno zavedni in če nam je kaj na tem, da pomagamo tudi svojim rojakom! Naj reče kdo kar hoče in misli po svoje, toda jaz ne odstopim od svoje trditve, da ni častno, namreč, da nam je v škodo, če je naš denar naložen drugod in dru- delajo z njim dobičke namesto, da bi odstotki, ki so med tem kar plača banka vlagateljem in kar plačajo v obrestih banki tisti,/ ki so si denar izposodili, ostali pri nas doma. Od te razlike imajo drugi stotisočake dobička, od našega slovenskega denarja, ki je zaupan drugod in ne na slovenski banki. Hočem biti pravičen in ne zahtevam več, kakor kar vsak lahko stori. Ne pričakujemo tisočakov, če kdo noče teh obrniti svojemu narodu v korist, toda pričakujemo pa več manjših vlog, pričakujemo narodove dobre volje in pričakujemo, da se vsaj pogledamo v oči, kadar se srečamo. Dovolite mi, da vam še bolj živo dokažem potrebo sodelovanja z lastnim denarjem, ki ga lahko izkoristimo v svojo lastno korist, že toliko pregodrnjano zamrznjeno staro banko bi m i hitrejtše rešili, če bi mesto toliko ropota, skušali več storiti z dobro voljo dejansko. Odkar sem pri Slovenski banki, smo v tem času prekupili od Mortgage Co. za nad $50,000 vknjižb. Te vknjižbe mi potrebujemo, da se s tem pa se še vedno ozirate po dekle' tih!" "Seveda se, pa ne zase; veste-jaz iščem sinu nevesto." "Katera je najbolj korist^ žival na svetu?" vpraša učitelj1 ca malega Tončka. "čikica!" se odreže ta. "Zakaj pa ravno kokoš?" "Zato, ker jo lahko jemo dno je rojena in tudi potem, je že mrtva." "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _________ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Zu Cleveland, po raznašaleih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _______Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^jgf^S.'S_No. 239, Fri., Oct. 13, 1939 WINNETOU Po nemikem Izrlmlk« E. M»ya "Dogovorjeno znamenje!" je pravil. "Prihajajo!" Vstal je in šel odpirat. Mladi Lange je vstopil in z njim pet krepkih mož, oboroženih s puškami, samokresi in noži. Molče so sedli, kamor je kateri mogel. Besedice niso zinili, vsi pa so pozorno ogledovali okna, ali so res tudi dobro zastrta. Pravi možje dejanja! Malo besed, pa mnogo dejanj, in vsikdar pripravljeni za udar! Med njimi je bil tudi sivolas možakar z gosto, že tudi osivelo brado. Neprestano je gledal Old Deatha. Ta mož je prvi spregovoril. Obrnil se je k Old Deathu in dejal: "Oprostite, master! Will mi je povedal, koga bomo tu našli, in zelo sem se razveselil. Mislim namreč, da sva se že nekje videla —." Old Death je možakarja površno pogledal pa malomarno dejal: "Mogoče. Mnogo človeških otrok sem že videl." "Se me ne spominjate več?" "Kalkuliram vsekakor, da sva se že nekje in nekoč srečala, pa se ne spominjam, kje bi bilo." "Pomagal vam bom! Zunaj v Kaliforniji je bilo, pred kakimi dvajsetimi leti, v kineški Četrti. Pomislite malo! Igralo se Je za visoko ceno in opij so kadili. Vse sem zaigral, blizu tisoč dolarjev. Eden sam kovan novec sem še imel, nisem ga hotel zaigrati, pipo opija sem si mislil kupiti, nato pa si Pognati kroglo v glavo. Strasten igralec sem bil, zaman sem se upiral, nič več ni pomagalo, brez vsakršne volje sem bil. Tedaj pa —." "že dobro! Se že spominjam!" je zamahnil Old Death z roko. "Ni treba, da pripovedujete!" "O, pa bom le, sir! Kajti rešili ste me tistikrat polovico moje izgube ste vi priigrali. Pa ste ttie poklicali na stran in mi vrnili denar ter me s prisego zavezali, da nikdar več ne bom igral, Predvsem pa da se bom odpovedal zapeljivemu vragu opiju. Sveto sem vam tistikrat obljubil, da bom pameten, — in mož beseda sem ostal. Čeprav je šlo trdo, zelo trdo. Rešili ste me. Prikopal sem se od tistikrat do priličnega premoženja in če me hočete razveseli, mi dovolite, da vam tisti denar vrnem." Spet je Old Death zamahnil z r°ko in se nasmejal. "Nisem neumen! Vse čase sem na to svoje dejanje ponosen. Sem vsaj enkrat tudi nekaj dosega zagrešil —. Nočem tiste-^ denarja! Da bi prodal svoje ^obro delo —? Ne! Ko bom llInrl, ne bom imel drugega dosega dela, da bi ga pokazal, ko *isto edino —. In zato ga ne prodam! Govorimo rajši o drugih, važnejših rečeh! Svaril sem vas tistikrat pred dvema vražjima za-Mjivcema, pred igro in pred o-Pijem. Oba sem žal le predobro Poznal—. Obvladali ste ju, zmagali ste —. Močno voljo imate. Pa kakor rečeno, ne govorico o tem." Scoutove besede so mi vzbudi-e različne misli. . Svojčas v New Orleansu mi •I® Pravil, da mu je mati na smrtmi postelji pokazala pot k sreči, pa da je šel svojo pot in sre-Co zgrešil —. In pravkar je po-Vedal, da je oba zapeljivca, ig-in opij, prav dobro poznal—. ■^i ju je poznal samo iz opazovanja —? Težko! Ne bil bi tako resno govoril. Morebiti je . kedaj sam strastno vdan ig-ri> morebiti je še vedno igral, če 8e mu je nudila prilika. Saj me je v Matagordi povabil na karte —. In opij —? čudno, da nisem že prej na to mislil —! Njegova strašno suha, kostenjaku podobna postava —! Ali mu je ni izmozgal o-pij, ki izpije človeku življenjske moči —? Ali je še vedno skrivaj kadil opij —? Menda ne. Kajti za ta "užitek" je treba časa in neke udobnosti, te pa na dolgih, napornih potovanjih po zapadu ni našel. Morebiti pa je opij sirov užival —? S tobakom? Vsekakor mogoče. Saj je žvečil tobak. Zasodil sem, da je najbrž temu nevarnemu zapeljivcu Še vedno vdan. Da se mu je že odpovedal, bi si bilo njegovo sicer močno telo že opomoglo. Odslej sem z drugačnimi očmi gledal starca. Pomilovanje se je mešalo v spoštovanje, ki sem ga dosedaj za njega čutil. Ubogi Old Death! Kako divje se je pač boril s tema dvema sovražnikoma! Kako zdravo telo, kakega nadarjenega duha je pač imel, da ga strup še do danes ni popolnoma uničil! Kaj so bili vsi boji, vsi njegovi doživljaji, vsi napori in trudi, ki jih je zahtevala divjina, kaj so bili v primeri z boji, ki so divjali v njegovi duši! Boril se je morebiti prav tako dvije z neizprosnimi, mogočnimi strastmi, kakor se umirajoči Indijanec bori s premočnim belokožcem. Izkusil si je, da se je vsaka stopnja tega boja končala z njegovim porazom, in vendar se je boril in boril, še na tleh, že premagan, vedno in vnovič je spet vstal —. Old Death, to ime mi odslej ni pomenilo samo izkušenega, drznega scouta, pomenilo mi je moža, ki se zaman bbri sam s seboj. Slavni Old Death je bil zapisan smrti, ki je v primeri z njo smrt v boju prava sreča —. Na njegove zadnje besede si stari Nemec ni upal več govoriti o preteklosti. Dejal pa je: "Well, sir! Posla bomo dobili z drugim sovražnikom, ki je prav tako neizprosen kakor igra in opij. K sreči pa se ga da prijeti. In prijeli ga bomo, tega sovražnika. Kukluks klan je zaklet sovražnik ameriških nemških naseljencev in vsi se mu moramo postaviti v bran, tisti, ki so naravnost napadeni, pa tudi vsi drugi. Zločin je, ki ima tisoč glav. Vsaka prizanesljivost bi bila pogrešna in bi se maščevala, že koj pri prvem njihovem napadu jim moramo pokazati, da smo neizprosni in da se jim ne damo. Ako se kukluksarjem posr^i, da si tod pridobijo tla, se nas bodo lotili in enega za drugim uničili. Zato mislim, jih moramo že kar nocoj tako sprejeti in jim toliko strahu nagnati, da ne bodo nikdar več prišli. Upam, da tudi vi drugi tako mislite." Vsi so mu pritrjevali. "Lopo!" je nadaljeval. Najstarejši je bil in pustili so mu prvo besedo. "Pripraviti se torej mciamo na sprejem, pa tak, da se jim ne bo samo njihova namera ponesrečila, ampak da bode oni tisti, ki bodo tepeni in poraženi. Ali ima kateri kak predlog? Vsaka dobra misel je, dobrodošla." Pogledal je Old Deatha. Tudi vsi drugi so pričakc-vaje gledali starega scouta. Izkušen westman je bil, neštete take in slične slučaje je že doživel, bolje ko vsi drugi je vedel, kako se je treba takim nasprotnikom ubraniti. Videl je, da vsa di'Uj'iba pričakuje njegovih nasvetov, zarezal se je, kakor se zareži mrtvaška glava, pokimal pa dejal: "Well! če drugi molčite, bom pa sam povedal katero meššurs. (Dalje prihodnjič) KOKOŠJA VEČERJA bo zopet servirana pri Goršetovih 982 E. 207th St., Euclid. Servirali jo bomo v soboto 14. oktobra. Svirala bo Petrich godba. Večerja velja samo 35 centov. Vabljeni so vsi stari kot tudi novi prijatelji. Pridite zgodaj, boste izvrstno postrežem. Odda se hiša 8 sob, vse udobnosti in vse moderno urejeno; garaža za 4 avtomobile. Vprašajte na 787 E. 185th St., telefon KEnmore 2765. (239) Grocerija in mesnica naprodaj, pravi prostor za podjetnega človeka; cena $2,900; polovico se plača tako. Odločite se hitro. Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, 3 sobe v 3. nadstropju. Se nahaja med 185. cesto in Lake Shore Blvd. Vroča voda, gorkota, lot 76x150; cena $6,200. $620 takoj, vknjižba po 4-i/o%. Oglejte si to hišo in stavite ponudbo. S. Rogulich 1192 E. 172nd St. Pokličite zvečer KEnmore 4235-J. (239) Išče stanovanje Mlada mati z 2 leti staro hčerko išče stanovanje in hrano in da bi se varovalo tudi otroka, ker mati dela. Najraje bi dobila to pri revni prijazni družini, ki nima svojih otrok. Mora biti v okolici Collimvoda. Naslov se poizve v uradu tega lista. (239) Naprodaj razne vrste zimskih jabolk. So vse z roko obrane in so zunaj na kupih. Lahko jih sami izberete katere hočete in so po jako zmerni ceni. Valentin Mavko North Dayton Road Madison, Ohio Route 84. (Oct. 11. 13. 14. 17. 19. 21.) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 60X6 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3X13 •awi»r«fiiimwiiiiniiimi'nniii ....................„„„ SLOVENSKO PODJETJE nuss ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Razkol v veri je rak rana na telesu Slovanstva, ki je v veri tako strahovito presekano in se tako dosledno deli v tem vprašanju, da ni izgleda za kako skupno delo v Slovanstvu, dokler ne bo to temeljito preurejeno ; to je pa v veliki meri odvisno od sporazuma in končne združitve pravoslavne Cerkve z katoliško, da pride do tega pa ni izgleda. Caristična Rusija, ki je bila nekaka voditeljica Slovanstva* je imela lepo besedo in tudi pomoč le za pravoslavne Slovane med tem, ko je imela za katoliške Slovane le prezir in ko-robač. Da -je tako je ^često prav dosledno pokazala nad katoliškimi Poljaki, ki jih je tepla s svojim korobačem zato, ker so bili odločno katoliški in so dosledno odklanjali pravo-slavje. Današnja Rusija je pa še slabša, ker je vse, kar je bilo še kaj prida, otrovano z komunizmom, ki je dosti slabši. Iz Cerkve sv. Magdalene grem mimo vrta Getzemani, po ušesih mi je še vedno odmevala debata; pogledam na vrt in cerkev Smrtnega boja. Tu je Go-sopd krvavi pot potil za odrešenje človeštva. In želel sem, naj bi On, ki je tukaj bojeval smrtni boj, združil pravoslavne vernike v svoji Cerkvi, da bi tako bili zopet vsi eno, in da ne bi izven Njegove Cerkve umrli uboštva in lakote. Tedaj bi tudi za Slovane nastopila lepša doba in bi se nehali sovražiti radi vere. Ko pridem mimo cerkve Marijinega .Vnebovzetja, so tam blizu sedeli pravoslavni grški menihi ter se kratkočasili z igranjem kart, ko me eden izmed menihev'ogovori po rusko ter vpraša, če si želim ogledati cerkev Marijinega Vnebovzetja? To povabilo sem pa jaz enostavno odklonil kljub temu, da me je povabil v ruščini. Rusov imam za danes že dovolj, sem dejal sam pri sebi, se zahvalil za povabilo ter jo ubral v Jeruzalem, kjer sem nadaljeval z ogledovanjem drugih stvari. Ko me je potem dr. Alekšič vprašal, kako sem kaj zadovoljen z popoldanskim iz-prehodom na Oljsko goro, sem mu potem med drugim pravil kaj sem doživel v ruski cerkvi sv. Magdalene, ko sem igral ulogo katoliškega Rusa. V Ain Karim — Na kraju rojstva sv. Janeza Krstnika — Na kraju Marijinega Obiskovanja — V modernem Jeru-> zalemu — Križev pot v Jeruzalemu — Na kraju judovskega žalovanja — Gostišče sv. Družine — Slovo od Jeruzalema. Drugi dan 28. maja je bil predzadnji dan mojega bivanja v Jeruzalemu. Rano zjutraj se odpravim ter grem na vrt Getzemani, potem pa v cerkev Smrtnega boja, nato pa stopim više po pobočju Oljske gore, da sem še enkrat in to nazadnje zrl z njenega poboč-' ja na Jeruzalem. Nazaj grede obiščem še brata Hijacinta, katerega sem zopet našel v votlini; sprejel me je z veseljem ter mi postregel z izbornim vinom, potem pa mi izročil sveženj lepih spominkov, katere je on sam napravil ter mi jih dal kot spomin na Getzemani in Oljsko goro, nato pa sem se vrnil nazaj v gostišče, kjer sva po za-jutrku zopet z dr. Aleksičem nadaljevala z potovanjem. Za tisto dopoldne sva imela v načrtu, da greva v Ain Karim, rojstni kraj sv. Janeza Krstnika, ter kraj, kjer je pre-blažena Devica Marija obiskala svojo teto Elizabeto. Avtobus, ki redno vozi tja, naju je potegnil na jugozapadno stran v prijazni Ain Karim, ki je oddaljen od Jeruzalema kakih 8 kilometrov. Po lepi cesti, ki se vije med hribovjem se pripeljeva v lepo dolino, katero obdaja visoko gorovje, kjer na levi strani zagledam prijazno mestece Ain Karim. Avtobus se ur:tavi pred veliko cerkvijo sv. Janeza Krstnika,; kjer sva izstopila, ter se takoj napotila v lepo frančiškansko cerkev, ki je posvečena predhodniku Gospodovemu. V cerkvi, ki je prav lepa, je najbolj znamenit kraj rojstva sv. Janeza Krstnika, ki se nahaja na levi strani. Po nekaj stopnicah prideva niže v kapelico, kjer je nekaka skalna votlina. Tu je bila hiša očeta Za-harije in njegove žene Elizabete in tu jima je bil rojen sin Janez, katerega ime je oče Za-harija zapisal na tablico: "Janez je njegovo ime," kajti do tedaj je bil mutast, ker ni verjel angelovem oznanilu, potem pa je spregovoril in hvalil Boga. Slika v oltarju predočuje dogodek, ki se je vršil tukaj, pod oltarjem, ki je iz belega J marmorja, pa je latinski napis, ki se v slovenščini glasi: Tukaj je bil rojen predhodnik Gospodov. Tu sva pokleknila ter počastila kraj rojstva velikega pridigarja in preroka, ki je v puščavi poleg reke Jordan pripravljal pot Gospodu ter klical : "Delajte pokoro, zakaj božje kraljestvo se je približalo." Sv. Janez Krstnik je bil velik pa znamenit mož. Kako je bil on velik priča sam Jezus, ko je rekel o Janezu: "Kar so jih rodile žene, ni večjega pre- roka kot je Janez Krstnik." To je res krasno priznanje za moža ,ki je bil sam napram sebi neizprosno strog; oblečen v raševino iz velblodje dlake ter prepasan z usnjatim pasom, je dejansko izvrševal to, kar je pridigoval, ko je pozival ljudstvo k pokori. V reki Jordan je krščeval in med temi, katere je on krstil, je bil tudi Jezus Kristus. Sv. Janez Krstnik, velik v življenju, še večji ob smrti, ko je umrl takorekoč kot branitelj svetosti Zakona. Kralj Herod Antipa, sin onega Heroda, ki je ukazal pomoriti nedolžne otročiče, je živel z Herodijado, ženo svojega brata. Vse se je pohujševalo nad to pregrešno zvezo v kateri je živel zakonolomni Herod, toda nihče si ni upal, da bi radi take nepostavnosti posvaril Heroda; le veliki pridigar, katerega življenje je bilo veliko svetniško, je, neoziraje se na zle posledice, možato stopil pred kralja ter mu poln poguma zaklical: "Ni ti dovoljeno!" Ta odločni nastop je pa sv. Janeza Krstnika stal življenje in zato ker si je on to upal povedati kraljevskemu mogotcu, je moral pretrpeti mučeniško smrt. V cerkvi sem na steni videl veliko sliko, ki predočuje mučeniško smrt tega vzor moža in velikega svetnika. Ko je Janez povedal Herodu, da mu ni dovoljeno živeti z ženo svojega brata je Herod ukazal Janeza zgrabiti ter ga zapreti V ječo svojega gradu Ma-her, na vzhodni strani Mrtvega morja. Ob priliki Herodovega rojstnega dne, je bila zbrana v gradu vesela družba razmh višjih uradnikov in častnikov, katere je povabil Herod na gostijo. Zbrano družbo je zabavala z svojim plesom Šaloma, uči Herodijade, nepostavne žene Herodove. Ples je kralju tako J'e Salomi re- kel: "Prosi me karkoli hočeš, in dal ti bom." Na to svojo obljubo je celo še prisegel. Izprijena deklina je šla vprašat svojo mater, kaj naj prosi Herodijada, polna maščevalnosti do Janeza, reče hčeri, naj zahteva glavo Janeza Krstnika. Ko je Šaloma potem predložila Herodu svojo zahtevo, se je ta prestrašil, kajti Janeza se je bal in ga tudi obenem spoštoval kot velikega moža. Toda zvest svoji neumni obljubi ukaže rablju, da odseka Janezu glavo in nekaj trenutkov pozneje, je plesalka prinesla svoji materi glavo onega, ki si je zdrznil karati njenega prilež-nika. Tako je umrl branitolj svetosti Zakona, ki se ni oziral na trpljenje, ki ga je čakalo. Zvest svojemu poklicu je zaklical: Ni ti dovoljeno! In s temi besedami sv. Janeza Krstnika kliče katoliška Cerkev svojemu verniku, ki je v cerkvi veljavno poročen, se potem sodnijsko razporoči in nato z drugo osebo civilno poroči, kar pa Cerkev ne prizna, rekoč: Ni ti dovoljeno ! (Dalje prihodnjič) — Šmarje. 27-letni Vlalimir C olj a iz Trsta je na cesti pri Šmarjah padel s kolesa in si pretresel možgane. MALI OGLASI Riževe in krvave in mecene klobase dobite prav sveže, 6 komadov za 25 centov; mesene so tako rdeče, da boste vsi zadovoljni. Pošljemo tudi po pošti. Se priporočamo Viktor in Josephine Kosic 951 E. 69th St. MOŠT rdeč in bel izpod Jernej Knausove preše. To grozdje je raslo na moji farmi, zato dam lahko posebno nizko ceno. Zglasite se pri meni JOSEPH CAHODAS 1052 E. 62nd St. Posebnosti! Riževe in krvave klobase Domač suh špeh, ft...........19c Sveže šunke..................20c Veal steak..................31c Boiling beef................12c Angela mia olje gal...........95c Milk.......................... 6c Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Kdor želi lepe grahaste kokoši in piščance, od 4 do 6 funtov težke, po 25c funt, mlada jagnjetina od 14 do 24c funt, sveže vampe po 12c funt, najboljše domače suhe klobase po 30c funt, novo domače kislo zelje 6c funt, jetrne in krvave klobase po 6c komad, lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam, Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. VABILO NA KOKOŠJO VEČERJO v soboto večer 14. oktobra. Za kratek čas vam bo igrala fina godba. Cenjenemu občinstvu se priporočata za obilen obisk. JOHN IN LOUISA FLAJŠMAN 6400 St. Clair Ave. Odda se stanovanje 5 sob, na novo dekorirano; vse ugodnosti. 1285 E. 55th St. Vpraša se na 128114 E. 55th St. (Oct. 13, 14, 16.) Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIH AVB. HKnHfmn ll?p :zzxxzxxzxxxxxxzxxxxzxzxz i TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Ed., Cleveland, O. rxxrxxxxxxxxxTxxxxxxxxxxxxj Zgornja slika nam, -predstavlja znameniti DIJQUESNE UNIVERSITY tamburaški orkester, Id nastopi s svojim koncertom v nedeljo v Slovenskem narodnem domu na: St. Clair Ave. Program bo zelo bogat in zanimiv, ki bo obsegal hrvaške, slovenske, srbske in druge slovanske narodne melodije, pesmi in plese. Pritetek programa ob pol štirih popoldne. Vstopnice lahko dobite v predprodaji in na dan koncerta pri blagajni. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom GG12 ST. CLAIR AVE. _IIEnderson 2978 __ MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette RdENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Prank J. Cicipermaa ^^^JM^Oemendc^Sgr ZNAMENITI ORKESTER JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Kadar boste toliko stari kot jaz, boste vedeli, kako lepo je imeti DENAR NA BANKI. To se pravi, da boste to vedeli, če medtem naložite kaj v Society for Savings. Ljudska banka na Public Square V SLOV. DRUŠT. DOMU NA RECHER AVE. v soboto 14. oktobra in nedeljo 15. oktobra V soboto ob 7:30 zvečer se bo kazalo slike skupnih Mladinskih pevskih zborov izza koncerta v Pittsburgh«. Potem bo prosta zabava. Vstopnina 10c, za kar dobi vsak dva 5c listka za piti ali jesti. V nedeljo pa bo žegnanje. Štruklji, prav taki kot v starem kraju. Harmonika za ples popoldne. Zvečer ob sedmih Krištof orkester. Vstopnina za zvečer 25c. Vabi Klub društev PACKING HOUSE SUPER MARKET 3830 E. 93d ST. and PRINCE AVE. Ima sveže meso, prekajeno in suho. V groceriji vse, kar želite, vsake vrste zelenjavo in drugo. Vse po nizkih cenah kot v mestu, torej zakaj bi hodili v mesto. Točna in vljudna postrežba. Se priporoča JOE SILK, poslovodja im Grozdje - mošt - sodi Najfinejše ohijsko grozdje, mošt in garantirani sodi Vse grozdje je iz sončnih vinogradov. Cene najnižje. Prešamo dopeljano grozdje proti mali odškodnini. ANTON BARAGA 15322 Waterloo Road Mladi ljudje vedo ceniti trgovsko in družabno prednost telefonske postrežbe v* hiši. Prinese povabila in druge prilike, ki bi jih sicer dobili drugi. Gredo večkrat ven, se seznanijo z ljudmi, dobe več prijateljev. Ti mali stroški telefonske postrežbe so res nizki v primeri takih ugodnosti. AMERICAN RADIATOR PR O BIJ C T S WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, pUn. JmmKMT olje, air conditioning. — Poprav- T||jj. fejč H bIbSSU Ijamo vse vrste furneze in boOerje. mM ' BInHmh* NOBENE GOTOVINE TAKOJ, ■ Brej PLACATE V TREH LETIH S §Pjiill% Urad in razstava vseh predmetov 715 E. 103 ST. GLenville 8218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robafih Za čast in poštenje (ROMAN) "Še predobro!" m Več ni povedal. Župnik je o( naredil vse, kar je bilo mogoče v danem položaju. In v tem trerituku odpre baron oči in T* zamrmra nekaj besed — bile >z so prve, odkar so ga našli. ri "Firmin !" mrmra, "Firmin!" b< To je bilo ime bivšega taj- 01 nika barona, moža, ki je bil n absolutno udan svojemu moj- lf stru, toda ki je bil mrtev že več let. Očividno je bilo, da se je začelo baronu blesti, kljub te- P mu pa je imel nekako negotovo idejo, kajti s komaj slišnim * glasom nadaljuje: "Oh, kako trpim! Firmin, v n roke markiza Courtornieu me £ nikar ne izročite. Ali me ču- . jete? Zapovedujem vam." Jl In umolknil je. Oči se po- v novno zapro in glava mu pade ^ kot mrtva nazaj. Sleherni je mislil, da je izgovoril svoje g zadnje besede. Tudi častniki so bili enake- J ga mnenja. Vsi v skrbeh so potegnili župnika nekoliko J vstran. ^ "Ali je mrtev?" vprašajo. "Ali je še kaj upanja?" ^ Duhovnik žalostno zmaje z glavo, dvigne prst proti nebu in reče: "Moje upanje je pri Bogu." čas, prostor, strašna katastrofa, obstoječa nevarnost, grozeča bodočnost, vse skupaj je poda- j jalo nenavadno svečanost župni-kovim besedam. Tako globoko je vse presunila žalost, da so ti častniki, vajeni 1 klanja v bojih, sklonili glave in 1 z grozo zrli v tla. Zdajci se jim približa Maurice, kateremu sledi Bavois. "Treba bo v naglici odnesti , mojega očeta s tega mesta," reče. "Saj veste, da moramo biti na večer preko meje." "Da!" vzkliknejo častniki, "takoj moramo na pot." Toda duhovnik se ni premaknil, pač pa rekel z žalostnim poudarkom: "Vsak poskus nesti gospoda Escorvala preko meje v njegovem sedanjem položaju, bo povzročil njegovo takojšno smrt." Te besede so pomenile smrtno obsodbo za vse navzoče. Vsi so se tega zavedali in se stresli. Kajti če ostanejo na mestu, jih dobijo ljudje vojvode ter vtaknejo v zapor in končno pridejo na morišče. "Moj Bog, kaj naj začnemo!" vzklikne Maurice. "Kam naj se obrnemo?" Nihče ne odgovori. Jasno je bilo, da so vsi le od duhovna pričakovali kake rešitve. Abe Midon se je globoko zamislil in vzelo je precej časa predno se je oglasil. "Eno uro hoda od tu," reče končno, "v bližini Arcya, se nahaja koča nekega kmeta, na katerega se lahko zanesem. Piše se Poignot. Svoječasno je bil v službi gospoda Lacheneurja. S pomočjo svojih treh sinov obdeluje precej obširno kmetijo. Dobiti moramo nosilnico in ponesti gospoda Escorvala v hišo omenjenega poštenega kmeta." "Kaj, gospod," ga prekine eden izmed častnikov, "vi želite, da dobimo nosilnico v tej nočni uri in v teh nevarnih prostorih?" "Tako je." "Toda povzročili bomo sum-nje." "Gotovo." * "Policija iz Montaignaca nam bo sledila!" "Prepričan sem." "Barona dobijo zopet v pest." "Ne!" ... župnik je govoril z naglasom h moža, ki je očividno prevzel vso odgovornost in ki čuti, da ga rno" l rajo drugi poslušati. "Ko bo baron prenešen v hišo Poignota," nadaljuje, "bo eden izmed vas gospodov zavzel mesto A ranjenca na nosilnici. Drugi ga 3odo nesli in vsa skupina mora I, ostati skupaj, dokler ne pridete '] na laško ozemlje. Tam se boste r ločili in se delali, kot bi se skrivali, toda naredite na ta način, I I da vas bodo povsod videli." Vsi navzoči so razumeli pri- ' prosti načrt župnika. ; Namen načrta je bil zmešati L sledove vohunom, katere bo poslal vojvoda Sairmeuse za nji- L mi; v istem trenutku, ko je bilo skoro jasno in gotovo, da se na- ' haja baron v gorah med Francijo in Italijo, bo ležal na varnem v koči kmeta Poignota. "Še nekaj," reče župnik Midon. "Na vsak način mora skrbeti, da bo spremstvo, ki bo spremljalo dozdevnega barona natančno podobno spremsvtu ali mrtvaškemu sprevodu, ki se ga pričakuje za "pokojnim" baronom. Gospodična Lacheneur vas bo spremljala in Maurice gre z njo. Ljudje vedo, da jaz ne bom zapustil barona, ki je moj prijatelj, ker bo moja duhovniška halja vzbujala pozornost. Eden izmed vas bo moral torej vzeti mojo obleko. Bog mi bo odpustil to malenkostno sleparijo, kajti povzročili jo bomo iz najbolj čistih motivov." Potrebno je bilo sedaj preskrbeti nosilnico. častniki so se ' posvetovali, kako bi prišli do | nje, ko se jim približa korporal Bavois. "Nič ne skrbite," reče. "Poznam gostilno, kjer bom zahte-j . vano takoj dobil. Gostilna ni da-' leč." . In skokoma odide stari korporal. Ni trajalo pet minut se je že vrnil z nosilnico, z žimnico in s kocem. Zvesta duša je mislila na.vse obenem. i Skrbno so pobrali ranjenca in ga položili na žimnico. Dasi so i postopali z največjo nežnostjo - pri tem, pa je ranjenec silno sto- - kal od neznosnih bolečin. Ko je bilo vse urejeno, prime o vsak častnik za en konec nosilni-o ce, in mala procesija, z duhovnikom na čelu, se začne pomikati naprej. Prisiljeni so bili koraka-i- ti previdno in počasi, kajti pri a vsakem stresljaju je ranjenec vzdihnil, da se je vsem smilil v " srce. Vendar šlo je naprej, in ko e je napočil dan so prekoračili nekako pol pota. e Tedaj so začeli srečavati posa-i- mzene kmete, ki so se podajali k vsakdanjim opravkom. Vsi, i- moški in ženske, so postajali ob o potu in zrli na žalostni sprevod. Nekateri so se odkrivali, ker so e mislili, da zrejo na mrtvaški i- sprevod. i- Duhovnika to ni dosti skrbelo, le toda bojazen se ga je polotila, kc a- so po treh urah mučne hoje prišli y- v bližino Poignotove kmetije. i- K sreči je bila nedaleč od hiše i- mala uta. Duhovnik zapove skuti pini naj stopi v uto, zapove vseir e- največjo čuječnost in paznost dočim stopi sam proti možu, oc m katerega odločitve je bila odvi la sna usoda vse skupine, ri Ko se duhovnik približa hiši pride iz hleva mož nizke, suh< postave s sivimi lasmi. Obraj a- mu je močno ogorel od sonca. BiH je oče Poignot. "Kaj, vi ste tukaj, gospod žup m nik!" vzklikne veselo. "Sveta ne besa! Kako bo moja žena vesela Nekaj vas moramo vprašati, ak< ' boste tako dobri —" In ne da bi dal župniku.: priji m ko, da odpre usta, mu začne toži ti o svojih težavah. One noči, ko ie izbruhnila revolta je dal pre- t nočišče nekemu siromaku, ki je'1 imel globoko rano povzročeno po 1 meču. Niti on niti njegova žena i lista vedela in znala kako obvezali rano, zdravnika se pa ni drznil poklicati. "In ta ranjenec," pristavi, "je Jean Lacheneur, sin mojega biv- : šega delodajalca." Strašna bojazen se poloti duhovnika. ! Ali bo ta kmetič, ki ima pod streho že enega ranjenca, vzel v oskrbo še drugega? Glas se trese župniku, ko izpove svojo prošnjo. Kmetič pa pobledi in resno zmaje z glavo, dočim je duhovnik še vedno govoril.. In ko je bil župnik gotov, reče: "Ali vam je znano, gospod, "da riskiram življenje, če spremenim mojo hišo v, bolnišnico, kamor se zatekajo uporniki?" Župnik se ne drzne odgovoriti. ''Povedali so mi," nadaljuje kmet Poignot, "da sem lopov, ker se nisem hotel udeležiti vstaje. Toda moje mnenje je drugo. In s.edaj imam pod streho ranjence. Po moje mmnenju je potrebno pri tem vsaj toliko poguma kot iti v bojne vrste in se boriti." "Ah, možak ste!" reče župnik žalostno. "Je že res! Toda gospoda Escorvala ste pripeljali! Torej bo šel v mojo hišo! Nikogar ni v njej ikot moja žena in fantje. I Nihče ga ne bo izdal." Pol ure pozneje je ležal baron v malem podstrešju, kjer se je že prej nahajal Jean Lacheneur. In pri oknu sta župnik Midon ter gospa Escorval zrla na "mrtvaški sprevod," ki se je pomikal od hiše in ki je bil namenjen, da premoti ogleduhe vojvode Sairmeuse. Korporal Bavois, kateremu so povezali glavo s krvavimi obvezami, je zavzel mesto barona Escorvala na nosilnici. Toda vsa ta previdnost je bila ) skoro odveč. Javno mnenje je bi-lo na strani upornikov, in: oči- j vidno je bilo, da upanje Lacheneurja ni bilo zaman, ko je začel ] vojno proti ošabnim mogotcem. ] Policija ni mogla ničesar izslediti, dobila ni sploh najmanjšega sledu o pobegu barona iz zapo- , rov. Da, policija ni izvedela ni- j ti za našo skupino ljudi, ki se je ( pomikala cele tri ure, ob dnevni svetlobi, šest milj daleč, proti hiši Poignota, in da je ta skupina imela s seboj! nosilnico in ranjenca na njej. Med dvatisoč krneti, ki so bili prepričani, da je bil ranjenec prav gotovo baron Escorval, se ni dobil niti eden, ki bi ga izdal ali izgovoril le najmanjšo besedo, ki bi lahko sumničila skupino. Toda ko se je skupina približevala meji, o kateri so vedeli, da je dobro,zastražena, tedaj so postali begunci bolj previdni. čakali so, dokler se ni vlegel mrak, predno so poiskali neko samotno krčmo, kjer so upali dobiti vodnika, ki bi jih vodil preko hribov in gora na varno. Strašne novice so jih tu čakale. Gostilničar jim je pripovedoval o krvavem klanju v Montaig-nacu. Težke solze so padale gostilničarju po obrazu, ko je pripovedoval, kako so odsekali glave po-lovljenim kmetom. Zvedel je to novico od prijatelja, ki je bil pri moriji navzoč. K nesreči ali k sreči, ni vedel ničesar o begu Escorvala ali da je bil Lacheneur prijet. častiiiki, ki so pustili nosilnico nekaj sto korakov proč od krčme, so sklenili, da lahko vsaj del svoje zgodbe zaupajo gostilničarju. "Mi imamo s seboj enega naših ranjenih ttovarišev," mu povedo. "Ali nas morete voditi pre-• ko meje nocoj?" Gostilničar je obljubil, da bo rad storil, kar zahtevajo, da jih bo srečno pripeljal mimo vojaških straž, toda v gorovje se ne poda, predno ne posije mesec. Ob polnoči so bili begunci že na potu; ko se je zdanilo, so prikorakali na laško ozemlje. že prej so odpustili svojega vodnika. Potrebno je bilo sedaj razbiti nosilnico; kos za kosom so razsekali in raztrgali nosilnico in žimnico. "Naša naloga je končana," reče častnik Mauricu. "Vrnili se bomo v Francijo. Bog vas čuvaj! Z Bogom!" In ti junaški stari častniki so imeli solze v očeh, ko so se po-f slavljali, potem ko so rešili živ- ; ljenje očetu Maurica. Slednji je ; ostal sedaj kot edini varuh Ma-rie-Anne, ki je bleda in tresoča se od utrujenosti in silnih dogodkov, slonela na ramah svojega ljubljenca. Toda — korporal Bavois še vedno stoji v bližini. "In vi, prijatelj naš," ga žalostno vpraša Maurica, "kaj vi nameravate?" "Sledil vam bom," odvrne stari vojak. "Pravico sem si izgovoril na vašem domu. 'Tako je B^PWi^w^fwwT^ iiui,! n ' m sklenil vaš oče. N|ič ne hitite preveč; mlada gospodična se ne počuti dobro, in vidim, da je prihodnja vas zelo blizu." šenl-intrideseto poglarje Marie-Anne je bila kot pl«-menita in krasna ženska, obenem tudi udana in mehkočutna, toda znala je prenašati tudi največje težave. Njena energija in hladnokrvnost v teh strašnih dnevih je vzbujala največje občudovanje pri vseh, ki so prišli zadnje dni z njo v dot i ko. Dalje prihodnjič A TELEPHONE brings opportunities for young people THE OHIO BELL TEIEPHON! CO.