Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 | 2005 Svoboda izražanja Usmrtitev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni politični pritisk Execution of Death Sentence – National Consensus v. Direct Political Pressure Gregor Rožman Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1744 DOI: 10.4000/revus.1744 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 143-155 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Gregor Rožman, « Usmrtitev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni politični pritisk », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 28 février 2013, ogled: 30 avril 2019. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1744 ; DOI : 10.4000/revus.1744 All rights reserved U s m r t i t e v s m r t n e k a z n i – n a c i o n a l n i k o n s e n z v . n e p o s r e d n i p o l i t i č n i p r i t i s k Gre gor Rož man 1. Pred sta vi tev prob le ma Sre di šest de se tih let prej šnje ga sto let ja, na tan čne je le ta 1963, ko je ve či na raz - vi tih za hod nih dr žav že obr ni la hrbet usmr tit vam, se je v od klo nil nem lo če nem mne nju sod ni ka Art hur ja Gold ber ga v pri me ru Ru dolph v. Ala ba ma1 pr vič v zgo do vi ni Vr hov ne ga so di šča Zdru že nih dr žav Ame ri ke (v na da lje va nju so di - šče) po sta vi lo vpra ša nje o (ne)ustav nos ti smrt ne kaz ni. V svo jem raz miš lja nju je Gold berg ugo to vil, da raz vi ja jo ča se me ri la do sto jan stva v zre lih druž bah ob - so ja jo na mer no in or ga ni zi ra no od vze ma nje ži vljenj od stra ni dr ža ve kot bar - bar sko in ne člo več no. V ame riš ko prav no skup nost je po slal sig nal, da so se vsaj ne ka te ri vr hov ni sod ni ki pri prav lje ni jas no iz re či pro ti smrt ni kaz ni. Na ti o nal As so ci a ti on for the Ad van ce ment of Co lo red Pe op le’s Le gal De fen ce Fund (LDF) je bi la le ta 1965 pr va or ga ni za ci ja, ki je za če la na so di šča in zvez - na za ko no daj na te le sa pri tis ka ti za uved bo mo ra to ri ja za smrt no ka zen. V na - sled njih le tih je šest zvez nih dr žav pres to pi lo med abo li ci o nist ke, jav na pod po - 143Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Ru dolph v. Ala ba ma, 375 U.S. 889. Gregor ROŽMAN, 2005: Usmrtitev smrtne kazni. Nacionalni konsenz v. neposredni politični pritisk. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 143–156 www.revus.eu ra smrt ni kaz ni je z 42 od stot ki do se gla naj niž jo ra ven vseh ča sov, le to 1968 pa bo za ved no za pi sa no kot pr vo le to v zgo do vi ni Zdru že nih dr žav brez iz vr še ne usmr tit ve. Ven dar je is to le to pri nes lo tu di aten ta ta na Mar ti na Lut her ja Kin ga mlaj še ga in se na tor ja Ro ber ta Ken ne dy ja, kar je v mno ži ci po nov no zbu di lo pa - nič no po tre bo po re du, s smrt no kaz ni jo na če lu, se ve da. To da LDF je do se gel svo je. Ko je Vr hov no so di šče le ta 1971 v pri me ru Fur - man v. Ge or gia2 vze lo smrt no ka zen pod drob no gled, se je kot po sle di ca mo - ra to ri ja v ča kal nih vrs tah na bra lo več kot 700 ob to žen cev. Od lo či tev v ko rist dr - ža ve bi spro ži la stra šan ski val usmr ti tev in ve či na sod ni kov se je te ga do bro za - ve da la. Ne pod pi sa no per cu ri am3 mne nje z dne 29. ju ni ja 1972 je raz kri lo od - lo či tev so di šča, da je iz vr še va nje usmr ti tev kru ta in ne o bi čaj na ka zen v na sprot - ju z VI II. amand ma jem k ame riš ki usta vi.4 Smrt na ka zen je bi la od prav lje na za vse za de ve v pris toj nos ti so di šča, vse ob sod be na smrt pa so bi le av to ma tič no spre me nje ne v skla du z za ko no da jo po sa mez ne zvez ne dr ža ve. Ar gu men ta ci ja sod ni kov, ki so pred stav lja li ve či no, ni pre se gla stri njan ja gle de ne dos led ne in pre več sa mo volj ne upo ra be smrt ne kaz ni od dr ža ve do dr ža ve, kar v tis tem tre - nut ku ni ustre za lo ustav nim po go jem. Sa mo sod ni ka Bren nan in Mars ha ll, oba de mo kra ta, sta v svo jih prit rdil nih lo če nih mne njih od kri to za go var ja la ne us - tav nost smrt ne kaz ni per se. Do sre di ne se dem de se tih let je pod po ra smrt ni kaz ni zno va strmo na ras la. Zvez na so di šča so za če la s pri dom iz ko ri šča ti luk nje v ar gu men ta ci ji od lo čit ve v za de vi Fur man in ustvar ja ti smer ni ce, »ki so za do vo lji le skrbi so di šča gle de ar bi trar nos ti smrt ne kaz ni«.5 Po nov ni pre gled prak se se je zdel ne i zo gi ben. Vr - hov ni sod ni ki, ime no van ci Ri char da Ni xo na, ki so v Fur ma nu se stav lja li od klo - nil no manj ši no, so v pri me ru Gregg v. Ge or gia6 iz ko ris ti li pri lož nost in po nov - no priž ga li ze le no luč smrt ni kaz ni. So di šče je ta ko po ko maj šti rih le tih 2. ju - li ja 1976 spre me ni lo svo jo od lo či tev iz Fur ma na. Pre vla du jo ča ve či na sod ni kov je iz ra zi la za do volj stvo s smer ni ca mi, ki so jih zvez ne dr ža ve vzpo sta vi le v bo - ju pro ti ne brz da ni sa mo vo lji po rot ni kov gle de iz re ka nja smrt ne kaz ni. Po nji - ho vem mne nju je bi la ustvar je na za dost na pod la ga za ra ci o nal no, pred vid lji vo in ko nec kon cev pra vi čno uve lja vl ja nje in iz vr še va nje smrt ne kaz ni. Naj viš ja Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 144 2 Fur man v. Ge or gia, 408 U.S. 238, 92 S. Ct. 2726, 33 L. Ed. 2d 346 (1972). 3 Krat ko in jed rna to mne nje v ime nu so di šča, ki naj po gos te je po na zar ja po manj ka nje teht nih ar gu men tov za spre jem od lo čit ve. 4 »Ex ces si ve bail sha ll not be re qui red, nor ex ces si ve fi nes im po sed, nor cru el and unu su al pu nishments in - flic ted.« 5 Ke vin Cla r ke, Sus pen ded sen ten ce: How the U.S. al most put ca pi tal pu nishment to de ath, Cla re ti an Pu bli ca - ti ons, 1999. 6 Gregg v. Ge or gia, 428 U.S. 153, 96 S. Ct. 2909, 49 L. Ed. 2d 859 (1976). www.revus.eu sod na in stan ca v fe de ra ci ji je po pus ti la pri tis ku jav nos ti in se obr ni la z ak tu al - nim po li tič nim to kom. Usmr ti tev sa ma po se bi po nov no ni pred stav lja la kru te in ne o bi čaj ne kaz ni. Ta ka prak sa Vr hov ne ga so di šča Zdru že nih dr žav Ame ri ke je za zdaj ne o ma ja na tu di v za čet ku no ve ga ti soč let ja. 1.1. Stva ri pa so se ven dar le pre mi ka le na bo lje ... Zgo do vin ski oris ame riš ke ustav no sod ne prak se v zve zi s smrt no kaz ni jo: – Wo od son v. North Ca ro li na,7 1976 (sod ba je bi la spre je ta z gla som ve či ne, 5 : 4), ob vez na smrt na ka zen za vse umo re pr ve stop nje krši VI II. amand - ma; – Co ker v. Ge or gia,8 1977 (7 : 2), ob sod ba na smrt za po sil stvo pol no let ne žen ske je skraj no ne so raz mer na in pre ti ra na ka zen, pre po ve da na z VI II. amand ma jem; – God frey v. Ge or gia,9 1980 (6 : 3), smrt na ka zen ne sme bi ti iz re če na, če so ote že val ne oko li šči ne pre ši ro ke in ne raz loč ne; – Tur ner v. Mur ray,10 1986 (7 : 2), ob med ras nem umo ru ima ob to že nec pra - vi co iz pra ša ti pred vi de ne po rot ni ke o nji ho vih ras nih pred sod kih; – Ford v. Wain wright,11 1986 (5 : 4), VI II. amand ma pre po ve du je usmr ti tev ose be, ki je bi la ob so je na in ji je bi la iz re če na smrt na ka zen, če je v ča su iz vr šit ve kaz ni ne pri štev na; – Pen ry v. Ly naugh,12 1989 (5 : 4), usmr ti tev du šev no za os ta le ga zlo čin ca ni v na sprot ju s klav zu lo VI II. amand ma ja o kru ti in ne o bi čaj ni kaz ni; – Stan ford v. Ken tuc ky,13 1989 (5 : 4), VI II. amand ma ne pre po ve du je smrt - ne kaz ni za ob to žen ca, ki je bil v ča su sto rit ve kaz ni ve ga de ja nja star 16 ali 17 let; – At kins v. Vir gi nia,14 2002 (6 : 3), usmr ti tev du šev no za os ta le ga zlo čin ca je v na sprot ju s klav zu lo VI II. amand ma ja o kru ti in ne o bi čaj ni kaz ni.15 145Usmrt i tev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni pol i t ični pr i t i sk R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 7 428 U.S. 280, 96 S. Ct. 2978, 49 L. Ed. 2d 944 (1976). 8 433 U.S. 584, 97 S. Ct. 2861, 53 L. Ed. 2d 982 (1977). 9 446 U.S. 420, 100 S. Ct. 1759, 64 L. Ed. 2d 398 (1980). 10 476 U.S. 28, 106 S. Ct. 1683, 90 L. Ed. 2d 27 (1986). 11 477 U.S. 399, 106 S. Ct. 2595, 91 L. Ed. 2d 335 (1986). 12 492 U.S. 302 (1989). 13 492 U.S. 361, 109 S. Ct. 2969, 106 L. Ed. 2d 306 (1989). 14 - U.S. -, 122 S. Ct. 2242 (2002). 15 Po drob nej ša pred sta vi tev na ve de nih pri me rov v Bar ry Lat zer, De ath Pe nal ty Ca ses: Lea ding U.S. Su pre me Cou rt Ca ses on Ca pi tal Pu nishment, Se cond Edi ti on, El se vi er Sci en ce, 2002. www.revus.eu Wil li am Hen ry Fur man je bil po goj no iz pu ščen apri la 1984. Troy Le on Gregg je 28. ju li ja 1980 po be gnil iz za po ra in še is ti ve čer iz gu bil ži vlje nje v bar skem pre - te pu. 2. Vpra ša nje na ci o nal ne ga kon sen za Ro per v. Sim mons16 je na jak tu al nej ši pri mer Vr hov ne ga so di šča, ki se na na ša na smrt no ka zen. Pr vič po od lo čit vi v Stan for du le ta 1989 je so di šče v ob rav na - vo spre je lo vpra ša nje do pust nos ti upo ra be smrt ne kaz ni za ob so jen ce, ki so bi - li v ča su iz vr šit ve kaz ni ve ga de ja nja mlaj ši od 18 let. Po oprav lje nih ust nih za - go vo rih pred so di ščem ok tob ra la ni so sod ni ki ar gu men ta ci jo svo je od lo čit ve opr li na (ne)ob stoj na ci o nal ne ga kon sen za, ki bi na re ko val spre mem bo sod ne prak se. *** Chris to pher ju Sim mon su je bi la smrt na ka zen iz re če na za ra di umo ra pr ve stop nje, ki ga je le ta 1993 za gre šil pri svo jih se de mnaj stih le tih. Vr hov no so di - šče Mis sou ri ja17 je v skla du z od lo čit vi jo So di šča v pri me ru Stan ford18 po tr di - lo ta ko nje go vo ob sod bo kot tu di do so je no ka zen. Le ta 2002 je So di šče v pri - me ru At kins19 na pod la gi ugo tov lje ne ga na ci o nal ne ga kon sen za pro ti usmr tit - vam du šev no za os ta lih zlo čin cev osve ži lo svo je pre pri ča nje iz pri me ra Pen ry. To je bi lo več kot do vo lj za Vr hov no so di šče Mis sou ri ja, da je Sim mon su naj - prej od lo ži lo iz vr ši tev kaz ni, kas ne je pa mu odob ri lo še pri ziv ha be as cor pus.20 Če prav so bi li teh nič no ve za ni na za klju čke So di šča v Stan for du, so mis sou rij - ski sod ni ki prev ze li po bu do in se v slo gu At kin sa lo ti li pre u če va nja ob sto ja na - ci o nal ne ga kon sen za pro ti usmr tit vam mla do let nih ob so jen cev.21 Kot glav ni ar - gu ment so na ved li, da se ne po ču ti jo za ve za ne k od lo čit vi Vr hov ne ga so di šča Zdru že nih dr žav, ki te me lji na več kot de set let je sta rih me ri lih in vred no tah. Poj mo va nje kru tos ti in ne o bi čaj nos ti kaz ni naj bi bi lo na mreč pri la god lji vo in v ko ra ku s ča som. Pri od lo ča nju so vze li v ob zir na sled nje ugo to vi tve: Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 146 16 543 U.S. ___ (2005). 17 Sta te v. Sim mons, 944 S.W.2d 165 (Mo. banc 1997). 18 Glej zgo raj pod 1.1. 19 Glej zgo raj pod 1.1. 20 An gl. post con vic ti on re vi ew ali col la te ral at tack je prav no sred stvo, ki je ob so jen cu na vo ljo, če Vr hov no so - di šče Zdru že nih dr žav za vr ne cer ti o rari ali na pod la gi pri tož be po tr di nje go vo ob sod bo. Teh nič no gre za ci - vil ni pos to pek in ne za na da lje va nje ka zen ske ga. Ob so je nec lah ko uve lja vl ja sa mo tis te zah tev ke, ki jih v ka - zen skem pos top ku ni (smel). Ha be as cor pus zadr ži iz vr ši tev smrt ne kaz ni. 21 Ta ko ob so jen ci, ki so mla do let ni v ča su iz vr šit ve kaz ni, kot ob so jen ci, ki so bi li mla do let ni v ča su sto rit ve kaz ni ve ga de ja nja, v ča su iz vr šit ve kaz ni pa so že do pol ni li 18 let. www.revus.eu 2.1. Ob seg za ko no daj ne de jav nos ti v prid smrt ne kaz ni za mla do let ni ke ali pro - ti njej V ča su Stan for da (1989) je enajst zvez nih dr žav, ki so ime le uza ko nje no smrt - no ka zen, pre po ve do va lo usmr ti tev mla do let nih ob so jen cev, to pa za dos to va lo me ri lu na ci o nal ne ga kon sen za. Do od lo ča nja v Sim mon su se je te mu sez na mu pri dru ži lo še pet dr žav. Dve sta z za ko ni dvig ni li sta rost no me jo na pol no let - nost, dve, ki sta po nov no uved li smrt no ka zen, sta pre po ve da li usmr tit ve mla - do let ni kov, Vr hov no so di šče zvez ne dr ža ve Was hing ton pa je za ko no daj ni ve ji one mo go či lo uved bo smrt ne kaz ni za mla do let ni ke. So di šče je tej sku pi ni priš - te lo vseh dva najst dr žav, ka te rih za ko no da ja po pol no ma pre po ve du je smrt no ka zen. Ob upo šte va nju po vsem abo li ci o nis ti čne ga Was hing to na DC ter prak se ta ko ci vil nih kot vo jaš kih so dišč na rav ni fe de ra ci je je so di šče ugo to vi lo sko raj 60-od stot no pod po ro v ko rist mla do let nih ob so jen cev. 2.2. Red kost do so ja nja in iz vr še va nja smrt ne kaz ni Med dva in dvaj se ti mi dr ža va mi, ki te o re tič no do pu šča jo smrt no ka zen za mla - do let ne ob so jen ce, je sa mo šest takš nih, ki so od od lo čit ve v Stan for du usmr ti - le mla do let ni ka. Med te mi šes ti mi so le tri (Tek sas, Vir gi ni ja in Okla ho ma) na - da lje va le z usmr tit va mi tu di po le tu 1993. Zvez na dr ža va Mis sou ri je od le ta 1937 usmr ti la sa mo ene ga mla do let ne ga ob so jen ca. Naj bolj zgo vo ren je po da - tek, da je bi lo od le ta 1642 na ozem lju Zdru že nih dr žav za be le že nih 366 usm- r ti tev mla do let ni kov, od te ga 22 med le to ma 1973 in 2003. Kar 80 od stot kov usmr ti tev v zad njih tri de se tih le tih je bi lo iz vr še nih v zgo raj ome nje nih treh dr - ža vah. Sod ni ki so ugo to vi li, da za ko no daj ne ob las ti v dr ža vah, ki še do pu šča jo smrt no ka zen za mla do let ni ke, ven dar jih de fac to ne iz va ja jo, naj ver jet ne je ne vi di jo za dost ne ga raz lo ga, da bi te tu di de iu re pre po ve da le. Ar gu ment se zdi ne smi se len, če tu di upo šte va mo dej stvo, da je upo ra ba smrt ne kaz ni za mla do - let ni ke v teh dr ža vah ved no bolj hi po te tič na. 2.3. Na ci o nal ni in med na rod ni kon senz Zdru že ne dr ža ve Ame ri ke so sep tem bra 1992 ra ti fi ci ra le Med na rod ni pakt o dr - žav ljan skih in po li tič nih pra vi cah (MPDPP).22 Pred met os tre med na rod ne kri - ti ke je pos tal pridr žek k ra ti fi ka ci ji, ki se na na ša na smrt no ka zen, med dru gim 147Usmrt i tev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni pol i t ični pr i t i sk R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 Spre jet z Re so lu ci jo 2200A (XXI) Ge ne ral ne skup šči ne Zdru že nih na ro dov, dne 16. de cem bra 1966. www.revus.eu tu di na usmr ti tev mla do let ni kov. ZDA do da nes ni so ra ti fi ci ra le ne Dru ge ga fa - kul ta tiv ne ga pro to ko la k MPDPP, ki me ri na od pra vo smrt ne kaz ni, ne ame riš - ke kon ven ci je o člo ve ko vih pra vi cah (sku paj s pro to ko lom h kon ven ci ji gle de smrt ne kaz ni). Že v ča su Stan for da (1989) so šte vil ne prav ne in sti tu ci je, za go - vor ni ki pra vic otrok, psi hi at ri čne or ga ni za ci je, cer kev in dru ge ver ske sku pi ne zno traj Zdru že nih dr žav od So di šča zah te va le od pra vo smrt ne kaz ni za mla do - let ni ke. V za čet ku no ve ga ti soč let ja se je ta pri tisk naj manj po tro jil. Sod ni ki so kot ar gu ment za med na rod ni kon senz pro ti smrt ni kaz ni za mla do let ni ke na - ved li, da Kon ven ci ja Zdru že nih na ro dov o otro ko vih pra vi cah ter šte vil ne dru - ge med na rod ne po god be in spo ra zu mi stro go pre po ve du je jo ta ko prak so. Opr - li so se tu di na po ro či lo Am nes ty In ter na ti o na la, iz ka te re ga iz ha ja, da v zad - njem ob dob ju usmr tit ve mla do let ni kov iz va ja jo sa mo še v Ira nu in v Re pub li ki Kon go. 2.4. Ne od vis na pre so ja smrt ne kaz ni za mla do let ni ke Znan stve no je do ka za no, da se de li mož ga nov, ki po go ju je jo zre lo od lo ča nje, stal no raz vi ja jo v skla du s sta ra njem po sa mez ni ka. Vr hov no so di šče Zdru že - nih dr žav je v pri me ru Thom pson v. Okla ho ma23 pri zna lo, da ob sta ja sploš - no stri njan je gle de dej stva, da so ado les cen ti ka te go rič no za raz red manj zre - li in od go vor ni od od ras lih lju di. Za ra di te ga bi mo ra li nji ho vim kaz ni vim de - ja njem pri pi sa ti manj kaz ni vos ti kot pri mer lji vim zlo či nom pol no let nih sto ri - l cev. Ta ugo to vi tev sla bo le to kas ne je v Stan for du ni za do šča la za od pra vo smrt ne kaz ni za mla do let ni ke. Sod ni ki v Mis sou ri ju so skle ni li, da ta ko po - vra čil ni kot za stra še val ni učin ki smrt ne kaz ni ni ma jo vi dnej še ga vpli va na mo - re bit ne ado les cen čne pres top ni ke, ker so ti za ra di mla dos ti in ne pre mi šlje nos - ti za ta ke učin ke po vsem ne dov zet ni. Pri svo ji od lo čit vi so upo šte va li tu di mož - nost kri vič ne usmr tit ve mla do let ni ka. Če prav za ko no da ja zvez ne dr ža ve Mis - sou ri na re ku je po rot ni kom, da pri iz re ka nju kaz ni mla dost ob so jen ca šte je jo za olaj še val no oko li šči no, je mla dost sa ma po se bi še ved no dvo rez ni meč. V glav nem na mreč iz klju ču je dru ge mo re bit ne olaj še val ne oko li šči ne, kot so sta - bil na de lov na zgo do vi na, oprav lja nje dob rih del v pre te klos ti in dob re ve zi z lo kal no skup nost jo. Pre cej pa se po ve ča tu di mož nost, da se bo mla do let nik za ra di svo je ne zre los ti po mo to ma od re kel svo jim pra vi cam ali da bo pri čal v svo jo ško do. Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 148 23 Thom pson v. Okla ho ma, 487 U.S. 815 (1988). www.revus.eu Na pod la gi zgor njih ugo to vi tev je Vr hov no so di šče Mis sou ri ja smrt no ka - zen, iz re če no Sim mon su, spre me ni lo v do smrt ni za por brez mož nos ti po - goj ne ga iz pus ta,24 ra zen če ta ko uka že gu ver ner. Dr ža va Mis sou ri se je pri - to ži la na Vr hov no so di šče Zdru že nih dr žav z zah te vo po po tr dit vi smrt ne kaz ni. Vr hov no so di šče Zdru že nih dr žav je v pri me ru Sim mons od lo či lo 1. mar - ca 2005. Ob upo šte va nju last ne sod ne prak se v At kin su in na pod la gi pre mi - kov v ame riš ki druž bi in sve tu od od lo čit ve v Stan for du, so sod ni ki po tr di li od lo či tev Vr hov ne ga so di šča Mis sou ri ja, da so usmr tit ve ob so jen cev, ki so bi - li v ča su kaz ni ve ga de ja nja mlaj ši od 18 let, kr ši tev raz vi ja jo čih se me ril do - sto jan stva v zre lih druž bah in so za to pre po ve da ne s klav zu lo o kru ti in ne - o bi čaj ni kaz ni VI II. amand ma ja k Usta vi Zdru že nih dr žav Ame ri ke.25 Za ne - mar lji vo ni ni ti dej stvo, da je bil kup ami cus cu ri ae pi sem v pod po ro Sim - mon su sko raj ne pre gle den.26 Nje gov boj so pod pr le šte vil ne prav ne or ga ni - za ci je (Ame ri can Bar As so ci a ti on, Co a li ti on for Ju ve ni le Jus ti ce, ge ne ral na to - žil stva zvez nih dr žav New Yor ka, Iowe, Kan sa sa, Ma ry lan da, Min ne so te, No - ve Me hi ke, Ore go na in Za hod ne Vir gi ni je), ver ske sku pi ne (epis ko pa li, prez - bi ta ri jan ci, me to dis ti, bap tis ti, jud je, evan ge li čan ski lu te ra ni, uni ta ri jan ci, mus li ma ni, bu dis ti ...), Ev rop ska uni ja sku paj s Sve tom Ev ro pe, Ka na da, Me - hi ka, No va Ze lan di ja, šte vil ni pre jem ni ki No be lo ve na gra de za mir (Ja mes Earl Car ter Jr., Mi hael Gor ba čov, da laj la ma ...), šte vil ni ne kda nji ame riš ki di plo ma ti, za go vor ni ki pra vic otrok in zdrav stve ne usta no ve (Ame ri can Me - di cal As so ci a ti on, Ame ri can So ci e ty for Ado les cent Psy chi at ry ...). Pod po ra pri tož ni ku, zvez ni dr ža vi Mis sou ri, je bi la z iz je mo ne ka te rih ge ne ral nih to - žil stev (Ala ba ma, De la wa re, Okla ho ma, Tek sas, Utah in Vir gi ni ja) prak tič no ne znat na. 3. V raz mis lek ... Kot za ni mi vost in v kri tič ni raz mis lek na va jam del pre pi sa pred sta vit ve ar gu - men tov pred Vr hov nim so di ščem Zdru že nih dr žav v pri me ru Ro per v. Sim mons: Jus ti ce Ken ne dy: Let’s fo cus on the word unu su al. For get cru el for the mo ment, al though they’re both ob vi ous ly in vol ved. We’ve seen very sub stan ti al de mon stra ti on that wor ld opi ni on is – is against this, at least as in ter pre ted by the lea ders of the Eu - 149Usmrt i tev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni pol i t ični pr i t i sk R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 24 An gl. pro ba ti on, pa ro le ali re le a se. 25 Glej zgo raj, op. št. 4. 26 Vsa pis ma so na ogled na splet ni stra ni www.aba net.org/crim just/juv jus/sim mons/ www.revus.eu ro pean Uni on. Do es that ha ve a be a ring on what’s unu su al? 27 Sup po se it we re shown that the Uni ted Sta tes was one of the very, very few coun tri es that exe cu ted ju ve ni les, and that’s true. Do es that ha ve a be a ring on whet her it’s unu su al? Mr. Lay ton28: No mo re than if we we re one of the very few coun tri es that didn’t do this. It wou ld be ar on the qu es ti on of unu su al. The de ci si on as to Eighth Amend - ment shou ld not be ba sed on what hap pens in the rest of the wor ld. It ne eds to be ba - sed on the mo res of – of Ame ri can so ci e ty. Jus ti ce Sca lia: Ha ve the coun tri es of the Eu ro pean Uni on abo lis hed the de ath pe - nal ty by po pu lar vo te? Mr. Lay ton: I don’t know how they’ve do ne that, Your Ho nor. Jus ti ce Sca lia: I thought they did it by re a son of a judg ment of a cou rt – Mr. Lay ton: Well, in fact – Jus ti ce Sca lia: – which re qui red all of them to abo lish it. Mr. Lay ton: I – I be li e ve that – Jus ti ce Sca lia: And I thought that so me of the pu blic opi ni on pol ls in – in a num - ber of the coun tri es sup port de ath pe nal ty. Mr. Lay ton: I be li e ve that the re are coun tri es in Eu ro pe who abo lis hed it be cau se of their mem bers hip in the Eu ro pean Uni on. ... Jus ti ce Ken ne dy: You – you thought that Mr. Jef fer son thought that what we did he re had no be a ring on the rest of the wor ld? Mr. Lay ton: Oh, I – I think ma ny of the Foun ders thought that they we re lea ding the wor ld, and I ha ve no ob jec ti on to us lea ding the wor ld, but Mr. Jef fer son’s lead of the wor ld was thro ugh the le gis la tu re not thro ugh the cou rts. Jus ti ce Gin sburg: But did he not al so say that to – to lead the wor ld, we wou ld ha - ve to show de cent res pect for the opi ni ons of man kind? Mr. Lay ton: That – that may well be. Jus ti ce Sca lia: What did John Adams think of the French? (la ughter) Mr. Lay ton: I re ad a bi o gra phy of John Adams re cen tly. I re ca ll that he didn’t think hi ghly of them. (la ughter) Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 150 27 Več o pro ni ca nju ev rop skih sta lišč v sod no prak so Vr hov ne ga so di šča Zdru že nih dr žav v: Ci ril Ri bi čič, Ev - rop ska ustav na po god ba in člo ve ko ve pra vi ce, Prav na prak sa, 25/2003; An drej Kri stan, Law ren ce v. Te xas; Bis no ta: Zgo do vin ski marš svo bo de pod tak tir ko ame riš ke ga Vr hov ne ga so di šča, REV US št. 1, Ljub lja na 2003; An draž Ter šek, Pri mer Go od ridge: pro kre a ci ja in he te ro sek su al nost nis ta nuj na ele men ta za kon ske zve ze, REV US št. 2, Ljub lja na 2004. 28 Za go vor nik na stra ni pri tož ni ka, dr ža ve Mis sou ri. www.revus.eu 4. Ev ro pa, ob moč je brez smrt ne kaz ni V dru gi po lo vi ci prej šnje ga sto let ja se je v Ev ro pi po ča si, ven dar vztraj no po no - tra nja lo pre pri ča nje o ne iz pod bit nem do sto jan stvu člo veš ke ga ži vlje nja. Te me - lji smrt ne kaz ni, ki so opra vi če va li na si len in do kon čen po seg v po sa mez ni ko - vo ži vlje nje, so se moč no stres li pred ne do ta klji vost jo člo ve ko ve ose be, do kler se ni so se su li v prah. Od kod iz vi ra vses ploš no na spro to va nje smrt ni kaz ni med za hod ni mi ev rop ski mi dr ža va mi? To vpra ša nje se da nes z ve li ki mi ko ra ki umi - ka na či nu, ki ga mno žič ne ev rop ske in sti tu ci je upo rab lja jo za šir je nje svo je ga po gle da. 4.1. Ev rop ska uni ja29 Po li ti čen pri tisk je tre nut no naj moč nej še orož je Ev rop ske uni je v pri za de va nju za vses ploš no od pra vo smrt ne kaz ni. Za kon ska in de jan ska pre po ved usmr ti - tev je pr vi po goj za član stvo v Uni ji. Ne da ven pri mer je Tur či ja, ki naj ver jet ne - je ne bi bi la pri prav lje na opus ti ti svo je dol go let ne prak se, če ne bi z od pra vo po že la val odob ra va nja v Ev ro pi in si s tem še ne ko li ko bolj od pr la vra ta za pris - top na po ga ja nja. Le ta 1998 se je Ev rop ska uni ja od lo či la, da bo kot del po li ti ke gle de člo ve - ko vih pra vic raz ši ri la svo jo med na rod no de jav nost pro ti smrt ni kaz ni. Spre je la je smer ni ce za pro tes te in dru ge ak tiv nos ti, s ka te ri mi da nes uspeš no nas to pa v raz lič nih med na rod nih or ga ni za ci jah, zlas ti pro ti tret jim dr ža vam. Smer ni ce vklju ču je jo pred vsem mi ni mal na me ri la rav na nja za dr ža ve, ki še iz va ja jo usm- r tit ve. Pri tisk je ved no naj bolj us mer jen k uved bi mo ra to ri ja, ki po me ni pr vi ko - rak k do kon čni od pra vi smrt ne kaz ni. S sploš ni mi pro tes ti EU v svo jih di a lo gih s tret ji mi dr ža va mi opo zar ja na prob lem smrt ne kaz ni. Ta ki pro tes ti pri de jo naj - bolj do iz ra za, ko se v tret ji dr ža vi na ka zu je jo pre mi ki v od no su do smrt ne kaz - ni (de fac to od pra va mo ra to ri ja, po nov na vzpo sta vi tev smrt ne kaz ni prek za ko - no da je, očit na na klo nje nost šir še jav nos ti po pol ni od pra vi). Po seb ni pro tes ti pa se upo rab lja jo pri po sa mič nih ob sod bah na smrt, ki po mne nju EU krši jo mi ni - mal na me ri la. Ta me ri la na spro tu je jo pred vsem usmr tit vam oseb, ki so bi le v ča su sto rit ve kaz ni ve ga de ja nja mlaj še od 18 let, no seč nic in mla dih ma ter ter du šev no za os ta lih oseb. Le ta 1999 je Ko mi sa ri at Zdru že nih na ro dov za člo ve ko ve pra vi ce (CHR) na po bu do EU spre jel re so lu ci jo o vpra ša nju smrt ne kaz ni. Re so lu ci ja po zi va vse 151Usmrt i tev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni pol i t ični pr i t i sk R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 29 http://eu ro pa.eu.int/comm/ex ter nal_re la ti ons/hu man_rights/adp www.revus.eu dr ža ve sve ta, naj pris to pi jo k Dru gem fa kul ta tiv ne mu pro to ko lu k Med na rod - nem pak tu o dr žav ljan skih in po li tič nih pra vi cah. Pro to kol te ži k po pol ni od - pra vi smrt ne kaz ni, dr ža ve re ten ci o nist ke pa po zi va k ta koj šnji uved bi mo ra to - ri ja za usmr tit ve in iz re ka nju smrt ne kaz ni sa mo za naj huj še zlo či ne. Do da nes je EU na vsa kem za se da nju CHR v Že ne vi na dnev ni red uvrs ti la re so lu ci jo o smrt ni kaz ni. Med ve li ke na sprot ni ke smrt ne kaz ni lah ko kot sa mo stoj no en ti te to zno traj EU priš te je mo tu di Ev rop ski par la ment, ki se od ne kdaj ak tiv no ude le žu je med - na rod nih po li tič nih gonj pro ti smrt ni kaz ni. Svo je sta li šče zno va in zno va po tr - ju je s šte vil ni mi re so lu ci ja mi in v let nih po ro či lih o člo ve ko vih pra vi cah. Med bolj od mev na de ja nja so di ne dav na ve čin ska pod po ra Ev rop ski usta vi. Do ku - ment na mreč po tr ju je ab so lut no pra vi co do ži vlje nja in pre po ve du je smrt no ka - zen, še po memb ne je pa je, da pre po ve du je tu di iz ro ča nje oseb tret jim dr ža vam, v ka te rih ob sta ja res no tve ga nje, da bo ose ba pod vrže na smrt ni kaz ni. 4.2. Svet Ev ro pe30 Ne po sre den po li tič ni pri tisk Sve ta Ev ro pe na ta krat ne dr ža ve čla ni ce je pri pe - ljal do mno ži čne ga pod pi sa in ra ti fi ka cij Pro to ko la št. 6 k Ev rop ski kon ven ci ji o var stvu člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin (EKČP), ki je za čel ve lja ti le - ta 1985. Pro to kol dr ža vam čla ni cam na re ku je od pra vo smrt ne kaz ni v mir nem ča su. Stra te gi ja pri tis ka je bi la ne mu do ma po pla ča na, saj od le ta 1984 v za hod - ni Ev ro pi od stra ni dr ža ve ni bi lo od vze to no be no ži vlje nje. S ši rit vi jo Sve ta Ev - ro pe na vzhod in jug je na po čil čas, da se abo li ci o nis tič na prak sa pre ne se tu di na te dr ža ve. Z Re so lu ci jo 1044 iz le ta 1994 je Par la men tar na skup šči na Sve ta Ev ro pe vsem no vim čla ni cam na lo ži la pod pis in ra ti fi ka ci jo pro to ko la št. 6 in ta koj šnjo uved bo mo ra to ri ja za usmr tit ve. Od pra va smrt ne kaz ni je pos ta la pr - vi po goj za član stvo v Sve tu Ev ro pe. Do da nes iz med 45 čla nic sa mo Rus ka fe - de ra ci ja še ni for mal no od pra vi la smrt ne kaz ni, ven dar ima od le ta 1996 uve - den mo ra to rij. V zad njih de se tih le tih se je raz vi la ši ro ka mre ža nad zo ra in po mo či dr ža - vam, ki so se pod vr gle zah te vam pro to ko la št. 6. Par la men tar na skup šči na je or ga ni zi ra la šte vil ne raz pra ve o usmr tit vah, hkra ti pa je bi la pri si lje na iz da ti šte - vil ne opo mi ne, še po seb no v pri me ru Ukra ji ne. Če prav se je Ukra ji na le ta 1995 Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 152 30 www.coe.int/T/E/Com/Fi les/The mes/De ath-pe nal ty/de fau lt.asp; www.coe.int/T/E/Com/Fi les/The - mes/De ath-pe nal ty/e_bri e fing.asp 31 Po po dat ku, ki ga je ukra jin ski pra vo sod ni mi nis ter mar ca 1998 na slo vil na pred sed ni ka par la men tar ne skup - šči ne Sve ta Ev ro pe, je Ukra ji na med le to ma 1995 in 1997 usmr ti la 212 lju di. www.revus.eu pri dru ži la Sve tu Ev ro pe in ra ti fi ci ra la zah te va ni pro to kol, je še več kot eno le to de jan sko iz va ja la usmr tit ve.31 Za če tek no ve ga ti soč let ja je pri ne sel še ko rak na prej v bo ju pro ti po mo jem mne nju bar bar ski prak si usmr ti tev. No vem bra 2000 je na Iz vrš ni kon fe ren ci o člo ve ko vih pra vi cah v Ri mu ve čin sko pod po ro pre jel pro to kol št. 13 k EKČP, ki na re ku je od pra vo smrt ne kaz ni v vseh oko li šči nah in brez iz je me. Ve lja ti je za - čel 1. ju li ja 2003, ra ti fi ci ra la pa ga je že pre cej šnja sku pi na dr žav čla nic, med dru gi mi tu di Slo ve ni ja. Na is ti kon fe ren ci so zu na nji mi nis tri dr žav čla nic Sve - ta Ev ro pe enot no pod pr li ide jo o Ev ro pi brez smrt ne kaz ni. Pot v pri hod nost je par la men tar na skup šči na na ka za la z re so lu ci jo 134932 iz le ta 2003, v ka te ri po nov no po tr ju je svo je po pol no na spro to va nje smrt ni kaz - ni, »za ka te ro ni le gi tim ne ga pro sto ra v ka zen skih sis te mih mo der nih ci vi li zi ra - nih družb«. S to re so lu ci jo par la men tar na skup šči na us mer ja svoj boj pro ti dr - ža vam, ki ima jo v Sve tu Ev ro pe sta tus opa zo val ke, pred vsem pro ti Ja pon ski in Zdru že nim dr ža vam Ame ri ke, ki še na prej uza ko nja ta smrt no ka zen in iz va ja - ta usmr tit ve. Po li tič ni pri tisk Sve ta Ev ro pe se zdaj, ko je do se gel cilj med svo ji - mi stal ni mi čla ni ca mi, ši ri tu di nav zven. 4.2.1. Po li ti ka pred pra vom Ev rop sko so di šče za člo ve ko ve pra vi ce (ESČP) je le ta 1999 pr vič v ob rav na vo do bi lo pri tož bo, ki je vse bo va la tu di ob sod bo pri tož ni ka na smrt no ka zen od stra ni dr ža ve čla ni ce Sve ta Ev ro pe. Ne dav na od lo či tev v pri me ru __alan v. Tur - key33 pa je os ta la v glo bo ki sen ci od pra ve smrt ne kaz ni od stra ni tur ške ga par - la men ta. Spre mem ba za ko no da je je pri ne sla spre mem bo pri tož ni ko ve kaz ni, kar je učin ko vi to iz ni či lo grož njo smrt ne kaz ni in so di šče je so glas no od lo či lo, da Tur či ja ni kr ši la 2. čle na EKČP.34 Hkra ti so sod ni ki v skla du s ši ro kim abo - li ci o nis tič nim pre pri ča njem v Ev ro pi po zva li dr ža ve čla ni ce k pre kli cu ali spre - mem bi dru ge ga stav ka 2. čle na Kon ven ci je, ki pre po ve du je na me ren od vzem ži vlje nja, ra zen če je ta po sle di ca iz vr šit ve sod be so di šča za zlo čin, za ka te re ga je ta ka ka zen pred pi sa na z za ko nom. So di šče pa je ugo to vi lo kr ši tev 3. čle na35 v po ve za vi z 2. čle nom Kon ven ci je gle de na či na ob sod be na smrt no ka zen na 153Usmrt i tev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni pol i t ični pr i t i sk R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 32 V na ve zi z re so lu ci jo 1253 (2001) in pri po ro či lom 1522 (2001) o od pra vi smrt ne kaz ni v dr ža vah opa zo val - kah. 33 Sod ba ESČP Öça lan pro ti Tur či ji, (46221/99) (2003) 37 E.H.R.R. 10. 34 Pr vi od sta vek 2. čle na Kon ven ci je se gla si: »Pra vi ca vsa ko gar do ži vlje nja je za va ro va na z za ko nom. Ni ko - mur ne sme bi ti ži vlje nje od vze to, ra zen ob iz vr šit vi sod be, s ka te ro je so di šče ko ga spo zna lo za kri ve ga kaz - ni ve ga de ja nja, za ka te ro je z za ko nom pred pi sa na smrt na ka zen.« 35 Tret ji člen EKČP: »Ni ko gar se ne sme mu či ti, ni ti ne člo veš ko ali po ni žu jo če z njim rav na ti, ali ga kaz no va - ti.« www.revus.eu pod la gi ne pra vič ne ga sod ne ga pos top ka. Sa mo vo ljen od vzem ži vlje nja je na - mreč pre po ve dan, tu di če bi bi la smrt na ka zen v Tur či ji še do vo lje na. Ob sod ba na smrt no ka zen na pod la gi ne pra vič ne ga sod ne ga pos top ka po me ni, da je bil ob so je nec kri vič no pod vržen stra hu pred usmr tit vi jo, kar je so di šče ozna či lo za okrut no in po ni žu jo če rav na nje od stra ni dr ža ve. Ven dar mo ra mo pri zna ti, da je v naj od mev nej šem pri me ru gle de smrt ne kaz ni v Ev ro pi v zad njem ob dob ju zma ga la po li ti ka s pri tis kom na Tur či jo kot mo re bit no kan di dat ko za pri klju či - tev k Ev rop ski uni ji. 4.2.2. Na krat ko o vpra ša nju iz ro ča nja tret jim dr ža vam ESČP se je v pri me ru So e ring pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu36 ge ne ral no iz rek lo pro ti iz ro ča nju oseb tret jim dr ža vam, ki za iz vr še na kaz ni va de ja nja pred vi de - va jo smrt no ka zen. Pod drob no gled je vze lo dvos tran ski spo ra zum o iz ro ča nju med Zdru že nim kra ljes tvom in Zdru že ni mi dr ža va mi, ki one mo go ča iz ro či tev, če ni da no za do vo lji vo jam stvo, da sub jekt iz ro čit ve ne bo pod vržen smrt ni kaz - ni. Med po ga ja nji o iz ro čit vi je pris toj ni dr žav ni to ži lec iz Vir gi ni je na ka zal, da bo za So e rin ga zah te val smrt no ka zen, za to je So di šče iz klju či lo ob stoj za do vo - lji ve ga jam stva. So di šče je oce ni lo, da bi So e rin ga po iz ro čit vi naj ver jet ne je ča - ka la ob sod ba na smrt no ka zen, pri tem pa bi na iz vr ši tev kaz ni ča kal naj manj šest do osem let, du šev na tes no ba, ki bi jo pri tem pre tr pel, pa po me ni kr ši tev 3. čle na EKČP.37 Na pod la gi zgor njih dej stev je so di šče ugo to vi lo, da iz ro či tev So e rin ga po me ni okrut no in po ni žu jo če rav na nje od stra ni dr ža ve. S tem za - klju čkom je bi lo po stav lje no me ri lo za iz ro ča nje tret jim dr ža vam, ki do da nes ni bi lo pre se že no. 5. Za klju ček Ko bo zad nja čla ni ca Sve ta Ev ro pe ra ti fi ci ra la pro to kol šte vil ka 13 k EKČP, bo Ev ro pa pos ta la ob moč je, ki bo tu di de iu re brez smrt ne kaz ni. Ta čas se bli ža. Po li tič ni pri tisk, ki ga ne red ko sprem lja jo tu di eko nom ske ugod nos ti, se je po - ka zal kot po zi tiv no in učin ko vi to sred stvo pri »vsi lje va nju« vred not mo der nih ci vi li zi ra nih družb. Pr vi po goj za tak šen pri tisk pa je ak tu a len ve čin ski po li tič - ni tok, ki pod pi ra vses ploš no od pra vo smrt ne kaz ni. Več kot očit no je, da tak tok tre nut no ne ob sta ja v ZDA, ki po vr hu vse ga zdaj že tra di ci o nal no za vra ča - jo zu na nji pri tisk na svo jo no tra njo po li ti ko. Uspeh bo ja pro ti smrt ni kaz ni je Z L O č I N I N K A Z E N R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 154 36 Sod ba ESČP So e ring pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, (A/161) (1989) 11 E.H.R.R. 439. 37 Glej zgo raj op. št. 37. www.revus.eu ta ko bolj ali manj v ro kah Vr hov ne ga so di šča. Sod ni ki se pri od lo ča nju vse pre - več opi ra jo na jav no mne nje in ob stoj na ci o nal ne ga kon sen za, ki v ča su vses - ploš ne ga stra hu ame riš ke druž be pred glo bal nim te ro riz mom še dol go ne bo do se gel Fur ma no ve stop nje na spro to va nja smrt ni kaz ni. Po sa mez ne bit ke, ki so pri nes le pos top no zvi ša nje me ril v sod ni prak si, so hva le vred na de ja nja. Voj na za po pol no od pra vo smrt ne kaz ni na ozem lju Zdru že nih dr žav pa bo po mo - jem mne nju še ze lo dol ga in na por na. Sve ža po li tič na op ci ja, ki bi bi la pri prav - lje na spre je ti in pri zna ti zu na nje vpli ve in vred no te, bi prav go to vo na gni la teht - ni co na stran ži vlje nja. 155Usmrt i tev smrtne kazni – nacionalni konsenz v. neposredni pol i t ični pr i t i sk R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu www.revus.eu