50. Številka. Ljubljana, vtorek 2. marca. XIIL leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Dopisi naj se i/A-ole franki rati. - Rokopisi se ne vračajo. — Ureil ni'Stv o je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. a gledališka stolna". Oprav ms t v o, na katero i.aj n« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodne} tiskarni- v Koluianovej hili. Ustavoverci in mi. Mnogo napak in slabostij se more očitati avstrijskim Slovanom, ali jedne kreposti jim tudi najzagrizenejši sovražnik no bode odrekel: vstrajnosti in žilavosti. Teh lastnostij celo nijso zgubili v dobi Auerspergovega vladanja, katera je bila vendar v vsakem oziru Slovanom tako neugodna in nemila. Komaj so se pod novim ministerstvom vsaj nekoliko oddahnili od silnega pritiska, uže jih vidimo z novim pogumom stopati nu borišče in hujše nego kedaj vnel se je stari boj za naš obstanek in za prirojeno nam pravo. Nij dakle čuda, da se naši ustavoverni nasprotniki tem ljulejše branijo proti napredujočemu Slovans'tvu, čem bolje slutijo, da se jim počasi umikajo tla pod nogami, da se jim ruši poslopje, sezidano po brezobzirnosti in krivici. V tej svojej jezi pa poslužujejo se strastno vsakega sredstva ter se ne sramujejo no bednega orožja. Kakor so po svojem krivično sestavljenem volilnem redu kužili princip ljudskega zastopa, kakor dan za dnevom po svojih velikih dnevnikih pačijo javno mnenje, tako jih tudi nij sram, skrunjati znanost, katera bi vendur vsakemu omikancu imela sveta biti, ter z drzno roko v lice biti zgodo-vinskej resnici. Kdor se hoče do dobrega o tem prepričati, čita naj pazljivo članke, katere je prvi organ ustavovercev, „N. Fr. Pr.u, nedavno prinašal pod naslovom: „l)ie Cirundsatze der Politik der habsburgisehen Kaiser." Zanimivi so ti članki v dvojnem oziru. Prvič, ker nam jasno kažejo — in iz tega se zvlasti mlajšim narodnjakom ne more dovolj priporočati v preudarek — da našim „liberalnim" nasprotnikom v tem hipu vse navidezno hinavsko nav- dušenje za svobodna načela mineva, kakor hitro se govori o Slovanih, da jim je potem tudi najbolj razvpiti reakcijonar, nazadnjak prav po všeči, ako le na Slovane pritiska in da se naposled hyperliberalni Tartuffe od „N. Fr. Pr." baš tako lehko navdušuje za Ferdinanda II. kakor kakšen klerikalni pisatelj h la II ur ter le zarad tega, ker je težka roka tega vladarja tudi češkemu in slovenskemu življu v Avstriji vsekala smrtnih ran. Zanimajo nas ti članki tudi v drugem oziru, ker so očividno pisani ad captandam benevolentiam višjih krogov, katerim hočejo dokazati, da ga nij blagostanja za Avstrijo brez nemške hegemonije ter da so Nemci našej državi od nekedaj bili temeljni kamen in najmočnejši steber. To mislih ustavoverne te gospode ima zatorej vsakemu državniku glavna naloga biti, da ohrani nemško nadvladanje nad drugimi narodi naše državne polovice. Po tej teoriji je Nemec jedini ustanovitelj in branitelj našega carstva. Malo jih skrbi, da se zgodovina ne strinja z jednakimi trditvami; ne gledajo na brezštevilna bojišča, po katerih so slovanski vojaki curkoma prelivali svojo kri za to državo, ne ozirajo se na neštete hekatombe, katere je avstrijsko SIo-vanstvo žrtvovalo avstrijskej državnej ideji. Kar izginilo jim je iz spomina, da so avstrijski Jugoslovani skozi stoletja branili krščanstvo in kulturo proti turškemu navalu, da je Hrvnt Zrinski 1. 15G0 Avstrijo rešil Sulejmanovega napada, ter da bi bil Dunaj sam glavnim mestom kakega turškega pašalika, da mu nijso 1. 1683. na pomoč prihiteli Poljaci se svojim junaškim kraljem. Še manje pa se domis-lujo, da so Marijo Terezijo v avstrijskej nuslednej vojski sovražnikom otele večji del srb- ske in hrvatske čete ter da j e 1.1 8 4 8, ko sta se upirala Vlah in Magjar, ko je Nemec škilil v svoj Frankobrod, le slovanska kri bila dragoceni cement, kateri je obvaroval razpadajoče državno poslopje popolnega pogina ! Precej je treba drznosti, da se zamolče ali zanikajo tako jasna zgodovinska fakta! Ker pa sami čutijo ničevost svojih argumentov, sklicujtS se naši ustavoverci in mej njimi tudi omenjenih člankov pisatelj na veljavno avtoriteto cesarice Marije Terezije, Češ, da je ta velika vladarica, stvariteljica avstrijske moderne države, uže uvajala načelo nemške hegemonije. In vendar vedo ti hinavci boljše nego mi, da slavna cesarica našej narodnosti nikoli nij mogla nasprotovati, ker takrat narodnih terjatev niti bilo nij, ker so bili Čehi še popolnem potrti po osodnej premembi 1. 1020 in ker se Slovenci še nijso zdramili iz stoletnega smrtnega spanja. Dobro vedo, da se je Marija Terezija le borila z ostanki srednjeveških razmer in naprav, s fe v-dalstvom, s tem proizvodom germanskega duha, kateri se je le iz Nemčije utihotapil k Slovanom ter da mej denašnjo češko narodno stranko in mej onimi kavalirji na Češkem, ki so se I. 1741 klanjali bavarskemu Karlu Albrehtu, nij več podobnosti nego mej sedanjo ustavoverno opozicijo in onimi nemško-avstrij-skimi plemenitaši, ki so nekdaj v dunajskem cesarskem gradu se skušali nad stanovitnim Ferdinandom II. Dvojni naglavni greh očita nam ustavo-verna stra nka: načelo ravnopravnosti vseh narodov, za katero se borimo in pricip samouprave, ki jo hočemo uvesti v politični život. Kaj jih briga, lažnjivih prorokov lažnji- Sijajni dvorski bal v Sofiji. Prej nego je odšel knez na Uusko k 251etuici carja-osvoboditelj a, dal je v dvorskih prostorih sijajen bul, h kateremu so bili povabljeni vsi ministri, vsi geueralni konzuli in diploinatičui agentje evropskih velevlastij, vsi načelniki uradov in najvišji uradniki. Ker je mej povabljenci imel čast biti tudi pisatelj teh vrst, zatorej more čitateljem „S1. Naroda" to sijajno slavnost opisati malo natančneje. Due 31. januarja zvečer je bil kueževski dvor v svojej notranjosti in v predvežji krasno razsvit^jen. Okolo l/a$>« ure začeli so se zbirati povabljeni gostje, katere je sprejemal pri vhodu v gorenje dvorane dvorski maršal bar. Kiedesel. Gospodje so došli po nekoliko v uniformah, po nekoliko v frakih; gospe so bile v lini h bal-skih toaletah. Točno ob 3U 9- stopi njega viso-canstvo knez v spremstvu vojnega ministra generala Parencova in svojih vrlih adjutantov mej zbrane povabljence, ter jih vsestrano prijazno pozdravi. Vojaška dvorska glasba zasvira in knez otvori z gospo vojnega ministra plesanje. Dvorana, v katere j se je plesalo, je prav elegantno okrašena, a ima to posebnost na sebi, da je zapadno-evropski način okrašenja združen jako okusno z orijentalskim. Poleg krasnih in dragocenih orijentalnih sagov (tepihov) in zastorov vidiš svečnike iz parižkih salonov, velika ogledala in prelepe draperije; poleg orijentalnih divanov stoje zopet fotelji po našem načinu, a v kotih postavljeni so namesto peči pravi iztočni „mangali" t. j. velike posode (vaze), kjer žrjaviea tli in toplino razširja. V teh čarobnih prostorih, kjer so še eksotične rastline in cvetice svoj duh razprostirale, vrtil se je elegantni svet bolgarske prestolnice. Knez sam je bil jako često videti mej plesalci; obče je on bil za glavo večji od vsakega plesalca, vitke in krepke rasti Mej krasnim spolom so bile zastopane Rusinje, žene in hčere tukajšnjih ruskih častnikov in uradnikov; Bolgarke iz Sofije in dru- gih bližnjih mest; Grkinjo opazovali smo jedno izredno krasno; Rumuukinje Srbkinje, Nem-| kinje, Italijanke itd. Tu je bilo krasotic vseh mogočih narodnostij, kakor v kaleidoskopu. Največje oduševljenje je zavladalo, ko je glasba zasvirala narodni ples „II o r o". Plešočih parov se je zdajci zbralo toliko, kakor pri nobednem drugem plesu; celo starci, kakor na pr. sivolasi mestni župan Trajkov, uplel se je mej veseli krog in je na posebno radost vseh navzočnikov, a posebno kneza, živahno sukal svoje noge. Okolo polunott so gostje šli v obedne salone. Tam so se jim servirala odlična jela, najokusnejše napravljena, in točil se je šampanjec. Krasnemu spolu se ve da se je najbolj ustrezalo se sladčicami, sladoledom itd. Po končanem odmoru vrtili so se pari še dolgo, do rane zore. Pri delitvi mičnih ko-tiljonov je bil knez kot dober in marljiv plesalec posebno odlikovan od nežnih rok, in ti kotiljoni bili so poleg onih mnogobrojnih zlatih Tujci. ii"*. februarju: Pri »Ionu: IHero, SpiUer iz Dunaju. Pri Mali*!* Hos v, Zukonitz, Stumuhal, Sii.sa, Ohrstoin iz Dunaja. — Karlie (l Gradca. — Niculi is Trat*. — Al*•«»i.* iz Kočevja. — Keichl, N^hab, Kenker, Pli\va, Singer iz Dirkaj*. — Kiihn iz Gradca. — Pollak iz Trsta. Kislo zelje na prodaj. G-ra.š£ixi.a. 2r2.ailEc-vn.i3s pri Šeutriipt i ni na Dolenjskem ima okolo sto In p«'*«!«- ■»«•* centov izvrstnega kislega zelja da produ j. Vse natančneje se izve pri graščinskem oskrbnistvu v Rakovniku, poifeki Št. Rupert. Dolenjsko. (t»2 — ) salonsk premog in (44—18) rasferojexxa diva # po nn|nl*|ej reni pri jtfsF"" A. Debevci, rimska cesta (Gradičče) 19. "Vl3 Ure za zvonike in gradove izdelane po najboljših iznajdbah od časa ustanov, ljenju tovarne leta 1842., od ne ulitega železa razen nicdnili tečajev, priporoča s poroštvom po naj niz jej ceni Ivan Pogačnik, 1'oilnail linipu na < . oi »-o j n U <• m. Popravljajo se tu tudi stare ure v zvonikih. — Da se pa nove laglje preskrbe, dovoljujem plačevanje na obroke. — Gonilnike pošiljam na zalite vanje zastonj. (J7—7) Zahvala in priporočilo. S tem si jemljem čast, visokemu plemstvu in p. n. občinstvu dostojno ter udano naznaniti, da sem svoj posel predal svojemu bratu, ki je pri meni uže skozi več let delaval. To priliko porabim v to, da se svojim |>. n. iu»ro£iiikom in p. n. bjomimhIoiii zdravnikom zahvaljujem /a zaupanje meni izkazovano ter prosim ob jednem, naj se je blagovoli nakloniti tudi mojemu bratu in nasledniku. Se spoštovanjem Viktor pl. Trnk6czy, lekar. Ozirajoč se na predstoječe naznanilo, u šojam so udano javljati, da sem posel prevzel od mojega brata. Trudil se bodem mijmarljivcjšc, da bom oddajal zmirom nt»J-£ifite)*ii in iiajtzvrNtnlNa zdravila — Nt rogo natanko in vedliio prirejena — da si zadubim in tudi ohranim zaupanje svojih p. n. naročnikov in p. n. goNpoUov zdravnikov s točno in solidno |»ohI vell»o. V Ljubljani, dne 31. januarja 1880. Se spoštovanjem (73-1) Julij pl. Trnkćczy, lekar, mestni trg .št. 4. 2 Zoper ~~^H 5 giht in revmatizem, g da se z njim namaže, je mnogostransko skuSeno zdravilo £1 cen. kralj, izklj. priv. W ilhelmov rustlinski sedativ * „BASS0RIN" od Fran VVilhelma, lekarja v Neunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr. zdravstveni urad preiskal in potem od-ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključivim privilegijem. . To sredstvo je priredek, kateri, ako se z njim namaže, eini pomirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, telesnej slabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po uSesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanjo ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posebe. Prodajo tudi: V LJubljani: Peter l^assnlk. (526—8) p—* Ogersko - francosko zavarovalno delniško društvo (Franco-Hongroise) z delniškim kapitalom S KMLilijoKLpir gpld. «r sl&tiA ali 3© ^skilijo^LOir £x^LXxk:oisrw na katere je 4- milijone* golil, v zlatu ali lil milijonov frankov v gotovini vplačano in deloma v prioritetnih od države garantiranih obligacijah, kakor tudi v drnzih sekuritetih, deloma tudi pri prvih deželnih denarnih zavodih s kratko odpovedjo naloženo, je v celej avstro-ogerskej državi svoje delovanje uže pričelo, ter zavaruje 1. zoper škodo po ognji, streli, ter eksploziji po Sopuhll in plinu. 2. proti chomage, to je, škodo po odvzetji dela ali i/gubitvi dohodkov vsled požara in eksplodiranja. 3. zoper škodo po toči. 4. Če se je zrkalo utrlo. 5. zoper škodo pri prevažanji po suhem in po vodi. 6. na valore, to je, pošiljatve vrednostnih papirjev vsake vrste, gotov denar itd. s pošto po suhem in po morji. 7. na človeško življenje, na glavnice se anticipativ-nim vplačanjem zavarovane svote ali brez njega, na rente in pokojnino, kar se plača po smrti ali ob življenji zavarovanca, tako tudi na balo. Znatna delniška glavnica družbena daje zavarovancem popolno poroštvo, da bode družba izpolnjevala prevzete dolžnosti. Družba se bode trudila se strogo pravičnim postopanjem, s fočllim in koilluiit uini iZvrŠCV«IIIjClll ili IzplaČej «mjeni VKake ŠiiOtle opravičiti si zaupanje p. n. občinstva, ter bode onim, ki se hote zavarovati, dovolila VSe poEitoJJske. ki se strinjajo z načeli na takej podlogi delujoče dražbe. Ponudbe v zavai'o\ nuje sprejema in vse po želji razjasnjuje podpisano glavno zastopništvo, glavna zastopništva v provinciji in tudi posebna zastopstva v vseh večjih mestih dežele. V Gradci, dne 15. februarja 1880. % (50-2; Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCI, Eadetzky-Strasse Nr. 8. IzdateU ai urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". EL vega liberalizma, vajenih o vsakej priliki zlorabljati besedo nsvobode", da so le-1« brez ravnnpravnosti in avtonomijo niti misliti ne more, ker sta ta dva pojma pogoj in podlaga političnoj prostosti! Ali zastonj je njih nasprotovanje, brezuspešen njih upor! Mislečemu opazovalcu kaže povest niča, da človeštvo navzlic vsem zapn-kam, navzlic začasnemu in navideznemu omagonju in otrpnenju vendar le zmagovalno napreduje; n gibalo, ki nas vedno sili naprej ter nas ohranjuje na pravom poti, so one v«« like, svet pret rešujoče ideje, katere se porajajo tekom stoletij, božanstva dub, brez katerega bi ocean človečunstva bil gnjilim barjem, zalega gnjusno golazni. Kakor je v Ifi. in 17. veku misel verske svobode navdajala duhove, kakor so v 18. stoletij nnj-b lažja srca si* vnrmala za dostojanstvo in ravnopravnost posameznega človeka, tako se je v našem veku ideja narodnosti zmago-nosuo razširjala po vsem omikanem svetu. Nij je ustvaril posameznik, ni Napoleon III. niti nobeden drug državnik — vzrivignila se je namreč iz globin zgodovinskega življenja in kakor jo versko nasprotje utihnilo Se le potem, ko je bilo načelo verske potrpljivosti povsod pripoznuno in uresničeno, tako tudi narodno vprašanje kljulni pritisku in zvijačam ustavo-verskih Holistov ne bode prejo ponehalo, dokler ho dejansko ne izvedo načelo narodne ravnopravnosti. Ako pa avstrijski Slovani nikdar no bo-demo nehali terjati svoje narodno pravo, dni i svojih nazorov o samoupravi nikoli ne bodemo zatajevali. Tegn nam no do volj njo niti nazori o visokosti državnega poklica. ()o ima namreč država namen, da svojim udom, posameznikom in eohUi, ustvarja pogoje telesnega in duševnega napredka, katerih si posameznik preskrbeti no moro — kako bi so dal doseči ta namen, nko se neizmerni delokrog izroča peščici vladnih organov, ako se tega dela ne loti ves narod V Ob jo država poklicana, etično povzdigniti človeka, kako bode zadostovala temu poklicu, če se dotični apatično odteguje sodelovanju? Urez samouprave je zatorej tudi naj-svoborinejša ustava le votla fraza, ničvredna stvar, goli humbiigi kjerkoli se narod ne izobražuje načinom avtonomije, tam se naboje mej ljudstvom politična nezrelost, .v parlamen tarnem zastopa prazna doktrina, po uradih birokrat ična domišljavost in prevzetna nevednost, zvezd in krilcev, katero je sprejel od evropskih dvorov, videti prav zanimivi. Plesali so se tudi razni plesi drugih narodov, h katerim je glasba igrala dotične narodne komade. Glede glasbe mora ho sploh reči, da je pod vodstvom kapelnika — nekoga f ehu - vrlo napredovala, in bi mogla V vsakem največjem mestu nastopiti s pohvalnim vspehom« Sploh je Človek pri tukej sijujnnsti pozabil, da je v orijentll, ter se je čutil kakor na kakem pariškem ali beškom aristokratskem balu. Po dovršenoj zabavi se je knez z vsnkiin Odhajajočih prijavno poslovil, podavši mu roko. A ko sem stopil pod milo nebo, na katerem jo uže jutranja zora svitala V Vsej BVOJej i.rijentalskej krasoti, spomnil sem se, da nijsem v zapadnem delu K-uropc, in ob jednem mi je prešinila glavo misel i kdo j e pa Se pred par leti tukaj okolo — „plesni"? Tempera mutant ur . . . ! A. Kc/.eusrlv. Saj ponuja onim, ki hočejo mnogovrstnost narodnega življenja zadušiti v tesnih oblikah centralizacije, povestnica tudi v tem oziru pod-11 < 11 i v ilt izgledov na izboro. Nikjer se nij z večjim talentom in sijajnej^im vspehom cen-tralizovulo nego na Francoskem v dobi Ljudevita XIV, in vendar so bili nasledki tej veli-kanskej sistemi: spridenost in ubn3tvo, propad plemstva in naroda, ter pogin monarhije, katero sta vladala razuzdani dvor, ter ona na-pnluiena birokracija, k o jo originalni stari Mi-rabeu (slavnemu državniku sorodnik) zani-čljivo imenuje: nhi canaille plumičro1'. Kdo da bode sedaj zmagal v srditem boji, nemški ust. avoverec zastopajoč, hegemonijo svojega plemena in centralizacijo, ali Slovan, boreč se za ravnopravnost in samoupravo narodov — tega v sedanjem kritičnem položaji pač še nikdo no bi znal povedati. Močen je protivnik, ter boja vajen in lehko se zgodi, da se nam Slovanom zopet uniči up na boljšo bodočnost Toda v tem slučaji se bodemo le še trdnejše poprijeli teh idej in prepričal so bode sovražni svet, da avstrijskemu Slovanu še nijso izginile najboljše njega kreposti: vstraj-n ost in ž i lu v o s t. Fr. Š. Politični razgled. Notritnfe «le>ele. V Ljubljani 1. marca. Oherfftkl «»«l*ek državnega zbora je sprejel 'J8. m. m. predlog, da se posvetovanja o noveli k obrtskemu zakonu prenehajo toliko časa, da podedsek izjavi, po katerih načelih naj se vrši revizija obrtskega reda. Ilnvk»vnkl o«l*ek jo v soboto posvetoval se o zakonu (glede1 obdačenja žganj arij; navedlo seje raznih premislekov zoper to, da bi žganjarijo (pivnice) plačevale davek, kajti s tem bi ho pijančevanju nič meja ne postavilo, ker bi žganje s tem ne postalo še dražjo. Odsek je sprejel potom vladno predlogo tega zakona za podlogo specijalnoj debati. Ustavoverni dunajski listi so sila veliko govorili v zadnjem časi o razponi v ceNkem klubu, ki je baje nastal mej poslanci s (loškega in Moravskoga zaradi tega, ker so ho moravski poslanci ločili od desnice pri glasovanji o zemljiškega davka noveli. Centralisti so škodoželjno veselili so in kazali na avto-nomistiško Ht ranko, da mora vsled notranjega nesporazutnljenja razpasti. Ta njih želja se nij obistinila; nasprotno pa so razpor, ki se 'je pričel mej centralisti liberalnega in fortšritler-skega kluba pri glasovanji 0 vojaškej postavi, nij samo polegel, nego še /mirom raste ter se jo poostril zdaj posebno, ko je fortšritlcrski klub na zahtovnnje trgovskega minislra Korba volil svoje zastopnike y konferenco za posvetovanje o trgovinskoj pogodbi z Nemčijo in Srbijo, liberalni klub pa je dal ministru mi prosto voljo, naj izmej njegovih udov k posvetovanju pozove, katere hoče. Liberalci očitajo tedaj fortšrit-lerjein, da netnujo pnlitiškdi in ustavnih načel. „Pokrok" poroča 28 t. m.: Dones je šla deputacija Češkega kluba, gg. Rioger, J iro-čok in Srom k naučnomu ministru zavolj učnih zavodov na Teškom in Moravskom. V n»» n le «lrJ>ft*o. l*etferlMirj(«l4l dopisnik „l\ Corr." opisuje ruske nihiliste lako-le : Nihilisti so ne naslanjajo nit) na ruskega delavca niti na ruskega kmetu, ki nikakor nebče poslušati rovur skega ščuvanja. IVivrženiki te stranko so duševni unesrečonci, ki so se na poli svojega izobraževanja spotaknili, ter iz ohupnosti pred svojo bodočnostjo vrgli se v naročje nihili/mu Tako se tudi oni molijo, ki meno, da so ndii- hsii mnogobrojni; nasprotno, prav malo jih je« A svojo moč. dobivajo iz svoje čudovite organizacije, iz svojega poguma iu vslrajnosti svoji1. Grof L o r i s - M e li k o v je Izdal proglas na vse prebivalce v Petcrhurgu, naznanjajoč, da bode uvel obsežne naredbe v zatrenje nihi-lisfiškega rovnrstva. Pravi, da bode vse zlo-Čine najostreje kaznoval, a da so zanaša na poltene ljudi, kojih interese hočo varovati. () grofu Meli kovom pišejo angleški in nemški listi strašno bedasto, jezeči se nad ruskim carjem, ki je jednemu samemu človeku predal najvišjo in neomejeno oblast. „Daily Telegraph" piše, da je ruska revolucija dozorela, ne moro se jo nič. več zatreti; „Standard" meni, da Melikov carstvu ne hode nič koristil in dostavlja, da mora biti ta slavni general — postranski sin nujev. Pravi, da panslavisliška stranka na Ituskoin je zdaj prišla M vrhunec, svoje moči; „Times" pa pišo: Naj bodo uzroki nezadovoljstva n.i Ruskem kukeršni koli, postalo jo vendar tako, da se zdaj mora zatreti; Čisto prav jo, — nadaljuje navedeni list — da jo car zgrabil bika za roge, ter da hoče politiško ulo izžguti. Dunajski židovski listi pa po svojej navadi psu-jejo na Rusijo iu grofa Me likova, na „polica j au. kakor se lepo izraža „N. Fr. Pr." IIUait.-arli je zbolel, ne moro ni hoditi ni stati, ne more tedaj v ..rajlistng", kjer so bode pričelo posvetovanje o povckšanji nemške armado. A v Ilcrlin je prišel, ter bode nemškega kancelarja zastopal v „rnihstagu" knez llohenlolio, nemški poslanec v Parizu. Iz vida so no sme pustiti {(čuvajsko pisanje nemško „Norddeutsclio A lig. Zeitung"-e, k« hoče zdaj tudi Avstrijo iinluijskati na Rusijo, ker pravi v najnovejšem članku: „Pansla-vistiška prizadevanja, ako zmorejo, pomenijo rnzrušenje avstro-ogerske države. Dolžnost Nemčijo in politika Itismnrkova pa je, da so to zabrani; ruski državniki nijso prijatelji Nemčiji." (■trikn je vsa riogovnrjanja s Turčijo opustila, ter kliče evropske vlasti na pomoč, da bodo to posredovalo v grško turškem mejnem vprašanji. V fraiieoMkoin senatu se je pričela in se nadaljuje debata o Forrvjevem naučnem zakonu. Zoper zakon sta do zdaj govorila Chesnelong (ti Laverniere. n zakon pa Peliotan in Konjut, .lules Simon je, govoreč zoper novi naučni zakon, dejal, da namerava ta zatreti versko in m vo bori o vesti. (Jlerio H h r t m a n u a je pričela francoska vlada redno preiskavo in vladni listi poročajo, da se hode ta afera v zadovoljstvo obeh držav rešila. Itariikalei so zoper to, da bi se Hurt-mann izročil ruskej vladi. ffluMlrUlMkn prizivna sodnija je potrdila obsodbo na smrt, kakor jo jo izrekla sodnija prve stopinje zoper znanega Gonzaleza Otoro, kateri je pred kacimi tremi meseci poskušal — kakor znano — ustreliti kraljeva novopo-ročenea Apnnjskii. %iiKl«'il4i» hoče Afganistan razdeliti: llorat in Seistan naj bi dobila Perzija, južni Afganistan in iztočni naj bosta posebni državi pori angleškim varstvom, Anglija pa zase pridrži dolino Kuriim, Kost in Keyber z Djclalubarioin, in ako bi vse tako slo, kakor hoče in želi Anglija, prišel hi naj t udi Mrv pod angleško gospodstvo. Dopisi. Yš. ■»<»len|eva*»l pri Ribnici 26, fob. |lzv. dop. J Povsod uže napreduje dandenos in tudi naš kraj nij nazarinjašk, nego so njega prebivalci sprejemljivi za vse korislne in potrebne naprave, katere nam je prinesel novejši čas. To se je osobito pokazalo s tem, da so je pri nas ustanovila požarna straža, se ve, no taka, kakršno imajo velika mesta, nego takšna kakor j«' mogoča v naših razmerah. Da se jo ta lepa misel (udi srečno izvedla, imamo so zahvalili vsi posestniki občine, dolenjovuško in oni iz bližnjo sosednje občine največ, sedanjemu gospodu BtOtfllka prOBtOVOljnS požarne hrambe, kateremu budi slava iu čast! Kakor je pri vsan-m drugem društvu Želeti, da se vspešno razvija, lako naj bi tudi naša požarna straža vedno se krepila, in zatorej bodi toplo priporočena vsakemu, kateri se briga ne samo o svojem temveč tudi o blagostanji svojega soseda in vsega kraja, v katerem živi. Pristopite dakle, prijatelji in neprijatelji, k temu društvu in naj vas od družnbnišfva ne odganjajo nobedne osobno razmere. Kes, dovolj je taeib, ki mislijo: čemu nam to društvo, ker je tukaj itak uže skoraj vsak zavarovan. Toda taki naj pomislijo, da, če tudi pognroloe dobode nagrado od banke, pri katorcj se je zavaroval, nij mu to nikakor v dobiček, in je vsak požar vselej in vsegdar vsakemu zgolj na fikorio! Upati je dakle, da bodo, brez ugo vorov in izgovorov, k našej požarnoj straži pristopili kot udje vsi posestniki brez izjeme kajti b&fl pri turih napravah velja izvrševali prav po besedah izrek našega svetlega vladarja, kateri slove: delajmo z združenimi močmi. I). m. m.: Pri zadnjoj ohčinskej volit vi je ldl izvoljen za župana .lože Tetelin iz Preserja, in za svetovalce Lovro Smole iz Kamnika, Miha Skodhir z Hrega, ter Valentin Dehevec iz Rakitne. — (I) v a m a t i č n o p r e d stav o) napravi kiimeniška čitalnica v nedeljo dne 7. marca 18H0 mi korist stradajočitn na Notranjskem. Igrala s«? bodo: „Požigulčova hči", resna igra v petih dejanjih. Ustopnina navadna, večji darovi sprejemajo se hvaležno. Začetek ob 7Vj. uri zvečer. K tej „llesorii" prav uljudno vabi odbor. (Narodno veselico) napravi Sežanska čitalnica rine II. marca t. I. v dvorani p. n. gospoda viteza pl. Skannnniiga za siromake na Primorskem, spored: L, Godba. ~. (lovor 8. Igra: ,,I>va stara vojaka". 4. Tombola. Mej točkami petje in goribn. Začetek ob 7'/j Uri zvečer. 1'sfopnina 5(1 kr. za osobo. — Kdor več da, temu — hvala! Odbor. — (Zadušila) BO je 70 letna goslaška Ana Vraničur v Slanmej vasi blizu Mol like na Dolenjskem. Nesrečna starka, katera se je bala mraza, je vzela zvečer rine 12. m. ni. v svojo spalnico pisker živega oglja, in dražega jtttra BO jo ondi našli na tleh ležečo už.e mrtvo. Vedno ponavljajoča se takšna zuduscnjn naj bi si vendar ljudje po kmetih jemal] na vzgled in opuščali BlftbO navado, katera je uže marsikoga stala življenje, ria se ne grejejo z žerjavico in da je n«' nosijo v loncih zvečer v svoje spalnice. (V s k e d n j i se jo obesil) minuli četrtek preko GO let Imojoči zakotni k Andrej Solita Iz Sela poleg Vranskega na Štajerskem. Ker je neprevidni mož. bil izročil svoje posestvo preakoraj mlajšim svojim potomcem, privoščili mu nijso ti niti vsakrianju potrebne hrane. Zatorej je najbrž srdit zbog slabega ravnanja novih gospodarjev z ujim obupen starec vzel si život. — („Upoznajmo sow.) Pori tem naslovom je izišla v Zagrebu brošura ori znanega dobrotnika bosenskej raji Ilije d u teše. Cena knjižici, — o kntoroj temo še govoriti — je .10 novč. in dobiva se pri pisatelji ali pa v knjigotržniri M u č n j a k - S en It 1 e b e n O v o j v Zagrebu. Ves dohodek je namenjen boseu-s k i m siromakom, zatorej naj bi si jo naročali tudi Slovenci, kateri sploh r.uli podpirajo takšna blaga in človekoljubna podjetja. \\n/Aw vesti« ; (O strahovitem požaru) se zopet poroča iz Solnograda. Vnela se je namreč dne 26. m. m. iz neznanih llirokov hiša Sclnvur-zenbergova. Požarna straži je sicer brzo prišla gasit, vendar je ogenj v zadnjem dolu posegel už.e v vse četiri nadstropja Prebivalci se po ItOpnjicab doli nijso mogli več rešiti, dim je u/o napolnil vse sob*1, ta katerih se je čul krik nesrečndi, ki se nijso Vedeli nikamor (daniti. Ognjegasilci so takoj nastavili lestvice iu srečno rešili iz tretjega nadstropja tri ljudi. Lastnik hiše se je rešil s tem, da se je po rjuhi spustil doli iz riruzegu nadstropja na majheno streho svoje proriajalnice in od tam na tlak. Ljudje v četrtem nadstropji so splezali na streho in od tod v sosednje hiše. Pet ljudi) pa je našlo smrt v ognji. V tretjem nadstropji so sci namreč udušili v sohi poštni otirijul K., soproga mu in njega mlajši sinek Vsi so bili napravljeni, ter seje kazalo, da so hoteli ubeg-niti, a jih je mej tem dim udušil. V četrtem nadstropji pa sta zgorela neki črevljor in gospodarjeva kuharica. Da je toliko Ijuriij uno-sročilo, uzrok temu je, ker je požar nastal ob 4. uri zjutraj. ((J ost je ori severa. ) Hrvatskim „Narodnim Novinom" so poroča iz Varaždina, da so vsleri letošnje hurie zime priplazile se do hiš in tam ropalo take zveri, ki sicer nigdar ne pridejo do Obljudenih krajev; na riulje, da so prihajale na Hrvatsko take tiče, ki se navadno drže samo polarnega severu iu samo ob hudem nirlizi pridejo do 00, st. severno širim*. Dno* 24. januarija so letele črez potok Plitvice poleg Varaždina četiri tire, katere je koma) dosegel strel iz puške. .ledna pa je bila vendar zadeta, iu to je neka potapljavka. katero natoroznanci zavejo „Mengaier caator lip." Ta redka lica dela svoje gnezdo v arktiškib krajih evropskih, azijskih iu ameriških, a po zimi pride, držeč se rek, rio srednjo Nemčije, Sle-zije, Oeftke in GaliŠke; samo v tako ost rej zimi, kakor je bila letošnja, ko je v Relle-heinu sneg zapal, Rimljani ko so zmrzevali iu so beneški kanali zamrznili, zaide ta lica tudi v naše južno kraje. Dotična potapljavka jo ob razpetih perutah s din. dolga, ima rdeči nogi, ozek, 5 cm. dolg na konci zakrivljen kljun; v njenem želodci so našli drobno knmončeko in ribje kosti. ■ (Nevaren potepuh.) H kmetu Petru 1'avloviču v Našicah v djnknvurskcm okraji je prišel :i. m. m. neznan človek v družbi ženske. Nošnja in jezik sla kazala Magjnru. Trosi kmeta, naj oba pelje v Osjok, kar kmet tudi stori, ko so se glede voznine pogodili. Mej potom ponudi tujec kmetu BVOJO čutaro, naj pije i/ nje in se okrepča. Komaj je pa Pavlo- vid jedenkrat potegnil iz čutare, už.e se nezave- Bten zgrudi navozi. Neznanec mu vzame torbo, v koterej je imel krnel V glri., vr/.o ga z voza v goščavo, ter se dalje odpelje. Ihis tako se je Egodilo tudi kinelii Schmidtii iz Djakovara, ko le peljal nekoga tujca in njegovo ženo v Osjek, (Nemška vojaška suknja ) (\i stnik End je slal I« ni. m. pred vojaškim okrajnim sodiščem v VVlirzburgu obtočen, da je Đ. decembra 1871) v Metzi pri Vajah jednoga vojaka brcnil pod Irebub, il.t se je ta kar sesedel, potem pa je «*«■!i oddelek vojakov zaprl v nezakurjeno sobo, da so bo tanj zopet vadili; dva vojaka, ki se pri tem nijsla že spotila, je še posebno trpinčil. End ko se jo zagovarjal, je dejal, ria je h takim postopanjem hotel vojaško avtoriteto višjih utrriiti. Obsojen jo bil pa vendar na t mesece za pora v tvrdnjavi. Tudi v družili arundah so taki suinvci, ki ravnajo z. vojakom kot I živino. # (Vrl jezdec. ) Lajlenant v dragon-skem polku na Lotriuškcm, Spiolborg )io imeni, je, zajabavši konja, tekel za brzovlakom, v katerem se je vozil njega rit mojster, ki je bil premeščen v drug kraj. Sedem kilometrov riii-leč jo dirjal je/.dec I isto brzino kakor vlak, in v prihodnje j ž.olo/.niškej postaji se je Se jedenkrat ostrimo poslovil pri bivšem svojem načelniku. y (l' met el j n i d i j a in a n ti.) V Londonu je iznašel Ilallniitiuo Ha U na V, ud lonrionske kenuške družbe, način po katerem dela uinc-teljne dijamante. Njegovih riijamantov so no prime ogenj, tako kakor tudi pravim dijamantom nič ne škoduje, ter režejo z lohka ogla-jeni snfir. Na ploči platinskej razbeljeni zginejo kakor pravi dijamantje. to f|& — kr. •10 «.»r» 74 88 lo 88 80 -H> „ -- 81 „ - 15 . - 16 . — 18 „ — lf. - — 1h II 8 9 10 •JO i V. i odbora M ualiirunjo darov lUradajoeiin iMlranoin : Nj. ekncoloiim gospa Marija gro- t i i > i:« AnarsMra li Orodea 0. g. o. II. Novlan jo i/.roeil od g. \ i kurja Dolenca iu „%godnjn Danloo* potisnih...... glavna tupanatvo trga Itoabjc jo poilato od poHiiuir/.tiih uio/.irnkili trisnov darovanih..... od jg, župnika •'. Kalina nabranih od gornja savinjske branllntos v M uz u 11......... in nd narodne eitalnieo v Mn/.irji I / Sredi Ani j«1 bilo poalano M B8 gl. 'JI kr. luikupljeiiili 11 hektolitrov (M.'1'i Kilo) korn/.e. (!. župtiik Kidavic i/, št. Vid* . . (J. .1. Kation /.bitko „Ura/.or Vnlka- blatta*......... (3. župnik .l.irnej .larr i/. Dola . . li. /upnik VovE It Ha/.oviio pri Tri tu.......... (!. Orsič, bogoslove«* V (Juric.i, Zopet. nabral.......... Neimenovani i/, Ljubljane po g. o. [foliksu . . ,...... <}. o. II. Novlan je izročil od g. vikarja Dolenca nalnandi . . . Isti.....,....... Neimenovan i/. Cstols..... C. vikar Dolence po g. Veiiedign . (1. župnik Jotof \mi..... 80 110 .10 80 r»r» 16 i ;t:. ITI r.t) 10 10 188 56 80 T2 II 18 80 811 Vne;u Vkup • I''.m' (fld. ;>',! kr. fin kooov, I«1«' kilo kislo ropo In /eba, 800 kilo krompirja, usi kilo >iia, i.>.> kilo moke, 8080 kilo sočivja, 0 \ ree ti>• > 1 :i iu I paket obleko. Odbor Me tSOlU p U. dariteljetii lu^JHrčneje iu najttudeje r.nh\uljuje, 1» i 'prosi d iljnje pmlpore. V 1'a/inu, dl)6 80 lebruarj.i 1ss0. \' iuienti Ollhors /a sttailajoče v Ititri: .1. Iterhuč-, tajnik.