w i r, Naj t ečji slovenski dnevnik v Združeni!* državah Vetfa z« vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York ceio leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 I GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. Tke largest Slovenian DaOy ia# the United States. Iwued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 161. — 8TEV. 161. NEW YORK, SATURDAY, JULY 11, 1925. — SOBOTA, 11. JULIJA 1925. VOLUME XXXm — LETNIK XXXIII. ZAHTEVE PREMOGARJEV SO BILE ZAVRNJENE Delodajalci to takoj zavrnili mezdne zahteve premogarjev. — Izjavili so, da je povišanje plač in uveljavljenje check-off sistema nemogoče ter trdijo, da je treba znižati, ne pa povečati proizvajalne stroške. — Arbitracija je bila odklonjena in podkomitej imenovan. — Warriner trdi, da preti antracitni industriji ista usoda kot je zadela bituminozno. Poroča John J. Leary. Atlantic City, N. J.f 10. julija. — Zveza antra-citnih delodajalcev je včeraj popoldne formalno sprejela mezdne zahteve United Mine Workers ter jih formalno zavrnila potom Samuela D. Warriner-ja, svojega starega predstavitelja in prvoboritelja. Obenem pa je tudi dala izraza svarilu, da bo antra-citno premogarsko industrijo zadela ista usodo kot je industrijo mehkega premoga, če se ne bo zmanjšalo proizvajalnih stroškov antracita, ali potom skrčenja plač ali povečane produktivnosti. Odločno in s kratkimi besedami je Warriner izjavil, da ni mogoče ugoditi zahtevajn in da je check off sistem nemogoč. Ponudil pa je arbitracijo glede vsake stvari, da se prepreči stavko, a to ponudbo je John L. Lewis odklonil še predno je bila stavljena. — Antracit, — je rekel Warriner premogar-jem, — ni potrebščina, temveč kompetitivno trgovsko blago, kojega trg postaja vedno manjši vspričo izboljšanih metod za uporabo mehkega premoga v kurivne svrhe. Izjava Warrinerja glede položaja v poljih mehkega premoga ter nadaljna izjava, da je dogovor, sklenjen v Jacksonville, pognal biznes v neunijska polja, je povečala napetost, ki je povsem neobičajna pri otvorjenju pogajanj za mezdne dogovore. Ko je zaključil ter stavil običajni predlog, naj se izroči vse zadeve skupnemu podkomiteju ter prepreči s tem javno razpravo, je prosil Mr. Lewis, kojega naloga bi bila podpirati predlog, za besedo. V debati je Lewis kapituliral ter čestital War-linerju in dovolil, da se izroči vse komiteju, sestavljenemu takole: Lewis, Filip Murray, Thomas Kennedy, Christ Golden, Rinaldo Cappelinl in Andrew Mattey, zastopajoči premogarje ter William Inglis, Andrew Fine, Jesse Warriner, Thomas Thomas, E. Suender in George Hardesty, zastopajoči operatorje. Komitej delodajalcev je skoro popolnoma nov, kajti Inglis je edini izkušeni veteran v skupini, katero sta prej obvladovala Warriner in Richards. V zavrnitvi zahtev premogarjev je Warriner poudarjal delavske stroške ter učinke tekmovanja. Lewis pa je v predložitvi zahtev poudarjal rizike industrije ter omenil 44,000 mož, ki so bili poškodovani izza konference leta 1923 ter vdove in sirote tisoč ubitih. — Taka parada, — je izjavil, — bi dovedla človeštvo do spoznanja stroškov v obliki življenj in udov, s katerimi se proizvaja antracit. — Antracit je v dobesednem smislu namazan s krvjo, — je rekel. — Premogarji ne predlagajo zahtev. — To, kar predlagamo, je nekaj več kot prošnja in nekaj manj kot zahteva. — Industrija, ki zahteva take žrtve naj plača zanje. Proti dolarju merimo mi življenja in ude svojih članov. — Delodajalci, — je nadaljeval, — bi mogoče predlagali arbitracijo. Vnaprej je odklonil predlog z izjavo, da bi premogarji, če bi privolili v arbitracijo, dovolili zunanji agenciji, "da določi vrsto hiš, v katerih naj žive, množino in kakovost hrane, katero naj zavživajo ter obseg vzgoje njih otrok**.- — Taka komisija, — je rekel, bi določila ceno, za katero naj premogar umre. — Plače so glavno vprašanje, — je nadaljeval ter dostavil, da niso možje primerno odškodova-ni za ^vojo delo. SIN BIVŠEGA PREDSEDNIKA UhOfWOOO « UNDI«W000. ft. V. fclika nam kaže Mr. & Mrs. Gro ver Cleveland, ki sta se prod kratkim poročila v Princenton, N. J. Mladi mož je sin -bivšega predsednika Grovera Clevelanda. J - S «1, > i > | Skrivnosten umor v New York City. Žensko in otroka so našli umorjena v sobi. — Glavi obeh žrtev sta bili skoro odločeni od trupel. Skrivnostna smrt ženske in šest lfit starega otroka je obrnila nase pozornost policije. Mrs. Margajvto Bianeo, staro šetst in štirideset let U*r njeno šestletno -hteenk o Jennie so našli v gornjem nadstropju neke hiše na iztočni 34. ce.sti umorjeni. Glavi obeh sta bili skoro ločeni od teles. Pričetek obravnave proti J. T. Scopesu. V Day tonu, Tenn., se je pričel proces proti profesorju, ki je omalovaževal državno postavo ter učil, da se je človek • 1 • • v »«■ f.aa. razvil iz nižjih bitij. DAYTON, Temi., 10. julija. — V tukajšnjem sodišču se je danes začel velik boj med .sv. Pismom in moderno znanostjo. Sveto Pi-miio zastopa znani predsedniški kandiadt \V. J. Bryan, moderno znanost pa professor John Thomas Scapes. Zagovorniki slednjega so Najnovejši načrti sovjetske Rusije. Rusija je mnenja, da je ura zmage napočila. — Ohrabrena vsled uspešnih "zarot" na Kitajskem,-je pripravljena na svetovni konflikt.— Zinovjev se je poslužil prilike. Poroda Samuel Spewack. Rappelyea in Thomson, lo .pred opoldne oglasil pri Mrs j Proces je otvoril z molitvijo BERLIN, Nemčija, 10 julija. — Tretjo internacijonalo so oživeli in pomladliLi dogodki na Kitajskem. Rusija je pričala nastopati na temelju domneve, da se bliža čas resničnega konflikta z Anglijo v Ajriji i če treba, s celo Evropo. Grigorij Zinovjev je rekel v neki proklaanaciji: — Dolgo zavlečena vojna v Maroku, razvoj in cilj prostostne-ga gibanja na Kitajskem, dogodki na Bolgarskem, vedno večja ne-aaposlenost v Angliji, rastoča finančna kriiza v Franciji, izvolitev Hindenburaiga na mesto nemškega predsednika, razoroževalna poslanica, — vse te okoliščine govore o pohodu bližajolče se revolucije v kapitalistični srvet. Vsled tega je Zinovjev vbrizgal novo kri v medle .skupine rdeče internacijonale po ce4i Evropi in vsled tega pošilja agitatorje in municijo na Mongolsko in Kitajsko. V tem slučaju misli resno. Nobenega konflikta ni me»,-» ii ■ , w-»% A4 ttibi i mablirano sobo. Mrs. Decaro, ki je bila birmanska botra Jennie, je odvedla Amica v stanovanje Mr. Bianeo, hoteč jo vprašati, če lahko odda slednja kako sobo v najem. Ko sta odprla vrata, sta zagledala trupla obeh. Amico je pohitel na ee> mm ■ p« ccmI tkten k« mm prti« pwlsal Imm v rak«. FOilLJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU QVB&UJBMO 9 hajkrajSem Času tkb baCunamo ia btboški Mar mm |a paalaM aajkalj« p« Dimi Hi Mal Mm« Oite aU p« Maw lark Baak Draft. FRANK BAKfiEB STATE BAJTK York, M. T. Telefon: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 11. JUL. 1925. I GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) dnje-evropskega ljudskega kompleksa. Le posanmi historiki in dr me vodstvo za sestavo novih sred lije-evropskih držav, ali Orlando Owned and PubUtked by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president Louis Benedik, treasurer Plui of buaine« of the corporation and addresses of above officera: 88 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " GLAS NARODA" u Voice of the People" liBued Every Day Except Sundays and Holidayt. Za celo leti velja list ta Ameriko in Kanado -__________%S.OO Za pol leta________$5.00 Za četrt leta................$1.50 Za New York ta celo leto — $7.00 Za pol leta___________________$5.50 Za niozcmstva ta celo leto — $7.00 Za pol leta________________________$5.50 Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. " GLae Naroda'* izhaja vsaki dan iz vzemi* nedelj «n praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. žavni filozofi, kakor prof. Denis, j ni imel pravega razumevanja za prof. Masarvk in njegov učenec Beneševo spomenico. Italija otl ta-Beneš so gojili idejo, da se mora krat dalje koleba med raznimi poskusiti na vzhodu enaka politi- problemi, ki se pojavljajo za ure-ka kakor jo je zasledoval Rieheli- diiev Srednje Evrope in tako se en v XVIII. stoletju na zapadu, namreč razvrstitev malih držav, ki vrši razvoj ob Dnnavu brez kakega resnega italijanskega sodelova- MG L A S U A R O D A", 82 Cortiandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876. IMPERIJALIZEM Imperijalizein, u> je želja po nadvladi, po razširjenju moči in bi bile v prijateljskem razmerju inja. .Sedaj, ko se po po Iliiulen-s Francijo. 'burgovem nastopu zopet razprav - Problem tiči danes v tem, da bi |l.?a o priključitvi Avstrije k Nem-se dosegel sporazum med naravno j"'U'. *<> Italijani .iasni in gostobe-voljo neodvisnosti in nacionalno j sedni. s priključitvijo j.- ogrožena zavestjo na eni strani in na drugi j ijodočnost Trsta, zato pa tam ži-med gospodarskimi potrebami, ki ; valino debatirajo, kaj treba storiti zahtevajo razširjenje teritorija v kako se držati napram novim ea ekonomskem pogledu. Kot nov o- : ^»m, katere utegne prinesti nem-težkujoč element nastopa okol-. ška politika. nost. da ne more pod vlado demo- i Prelat Sejpel je pred tremi leti kratičnih principov nobena sila i v Rimu pripravljal tla za gospo-avtoriteta od zunaj vsiliti priza-! darsko zbližan je Avstrije in Italiji et i m narodom sistema spojitve, j«*- Italijani so pomišljali, Avstri-Neobhodno potrebno je, da čutijo .i« j«1 potrebovala nujne pomeni in sami nujnost zbliževanja in da i-;*eipel se je menda kmalu prepri-majo tudi voljo za to. dalje se mo-|^»l. .e -v nikakor ne more orientirati, kje je EastsiJe in kje AVesrtside. Po I'leveLandu se nui jako toži. Časnikarska žila mu je zadiji čas ia-iko strahovito nabrekla, da bo treba pijavk. Za to bom že jaz pre-skrbel. Romarjev je tukaj od sile. Prišli so :z vseli krajev sveta, da dostojno proslave sveto leto. Vino je v tem svetem letu i ji v tem svetem mestu izborno. Makaroni zaič. Cerkva je vsepolno. Romarje sem poslal v neko javno prenočišče, jaz pa stanujem v hotelu, ki ije precej oddaljen od Vatikana, zato ne irrem dostikrat tja. Tt posebno pereča dva: stališče Av-istiti v I'1'"1 ltali-i'- Posebno Trst si j M mp jp obisUalo par škofov ter J^........_......„ |........ ,..............., ______^^ ........strije zaradi kampanje za priklju- j ^^Ve ^-I11 v'"' pOVWlal°' da 1)1(1 v Vatikanu oblasti, ne v prid podjaranljenega, temveč na korist zavojevalcev, še čitev k Nemčiji in stališče Madžar , S'?U1 1 Plom°l- ^ihni^ga trgovca Kurenta v S>d-kanu je hotel oslepariti neki mlad t-l»'gauteii go>-pml. ki si* je predstavil za inženirja Martinuzzija. lik in Božič. Skoda p<> nevihti se ceni na :50,000 lir. V Rutu so bila porušena cestna dela. Hudournik Korituica je hudo poško-doval občin>ko cesto na daljavo m. Tudi okoli Tolmina in v gorenjem delu Soče je napravila nevihta mnojro škode. Rusija bo pomagala Kitajski. davno ni izginil z zemeljskega površja. ,ske zaradi njene notranje strnktu- dransko trgo\*no. to je podunav->ko oz.i-mlje Irv.e'-e med vzhodom ' ]>.i odvrnil: Naj le čakajo. Naj- V dosego imperija list ičnih cili^v so vojevali s*koro vse moder- re, ki je povsem različna od držav , !X" '",J< ' m0raj-0 toliko dati, d-n lie vojne ter bodo vojevali vse bodoče, čeprav bodo seveda udeleženci 'v njeni bližini. Glavni argument j1,1 /«,P«,< oin» n««1 ^ P'^ })om ia}lko začel izdajati dnevnik skušali prikriti svoje imperialistične cilje in nagibe ter navajali I proti priključitvi Avstrije k Xem-!,,oni< 11 ^ s< <'»".l" m *<,sU Plonit potem bomo pa dalje govorili. Vsi c J ... . t^;^ i obnove, (josnotlarski listi so bele- . r„ . . . kot vzrok vojne nekaj povsem drugega. Imperijalizem je tai^o star kot človeški rod ter ga o])aiziiiio čije je }>o mnenju profesorja Eise manna ta, da bi bila s to priključi lospod; žili te dni. kako prihaja v novo potrti so odšli. Tone mi je iztrgal iz roke ter silno nakrem- nje-evropskega zaledja jireko Tr- prvih dneh zabelježene človečke zgodovine, ki nam pripoveduje o (t vi jo zaprta vsaka možnost politi-imperijalLstičnih vojnih pohodih starih Babiloncev. Egipčanov.. Asir-|«'«o gospodarskega ravnotežja v cev, Grkov, Kartaianov in Rimljanov. Srednji Evropi. — Vitalna zveza ^ )0sredovan'e si trebi za«o Isto nam razodeva zgodovina srednjega in modernega veka. Čehoslovaške z Jadranom bi tekla s a" ° 1>0"slt 1 °\ai J< sl li ' /l " Tudi v najnovejšem času opazujeroo i to prikazen. Evropske 'Po teritoriju, ki ho postal nemški Tureiio naivee blaga pod itahjan-. ... , , . , , . , , . zil on raz. ko je eitail. da je bd po sko zastavo, to je promet iz sred istočasno bi se Nemčija pomaknila na madžar. mejo. kar bi otvo-rilo nemški propagandi drugo akcijsko središče in bi Madžarsko odtujilo njenim sosedom. Direktno in indirektno bi držala Nemči- bi se čutil pritisk politično centralizirane homogene mase 70 miljo- države, ki so si z roparskimi pohodi nridobile 'kolonije po vsem svetu, ki io zaaruinj^le cele narode in cele svetovne dele in ki jih izkoriščajo sebi na kori-t. pa so pričele v zadnjem "času zreti na (tozadevni položaj z malo drugačnimi pogledi. Svetovna vojna, ki je povzročila več zlega kot dobrega, je bila koristna vsaj v o si drznili protestirati. Po zaJvljučenju svetovne vojne pa je pričel pihati drug veter. Prvi udarec proti imperijalizmu, v tem slučaju angleškemu, je!11 ov ^emeev-izvedla Indij a. kajti zatiteva prostost in neodvisnost. Dnevi aiH'le-| Vzroki za današnjo manjkajočo ake vlale v Indiji so vsled tega šteti, čeprav zna Anglija na pret-,organizacijo podonavskih naro-kan način ščuvati pleme proti plemenu, pristaše enega verskeiga Idov tičijo, po Eisemannovem nune izpovedanja proti pristašem drugega, jug proti severu in obrat- v nekaterih konstitutivnih na-no. Vsi ti pripomočki ne ljudo prav nič zalegli, ko se bo indijski jpakah. zlasti v Avstriji, kjer ote-narol sile raznier in znakov časov. jdržav še iz starega državnega zbo- Angh^ški imperijalizeiu pa v splošnem ni še tako objesten kot je,ra- poslušajo malo nasvete naprimer francoski ali španski. toviti in še razširiti ]ilovbo proti Levant i. V to svrho zbirajo Italijani svojo moč. svoj pomorski kruh bi s Trst rad obvaroval tudi spojitev med Avstrijo in Nemčijo, I-•talijani bi si že znali ustvariti zase zadovoljiv položaj. Nam se zdi pre ce jnaivno italijansko modrovanje kajti kakor hitro se Nemčija raztegne do Karavank, bo gledala z t res v Oaliforniji. ne pa v Cleve landu, tam okrog St. Claira. Kaj mi pomaga — je vzkliknil. — kaj', mi .pomaga potres v Oaliforniji. če je pa v Olevekindu vse živo in zdr avo. SploJi j(i s tem človekom velika težava. Ko sva bila zadnji' v nabito polni baziliki sv. Petra, je neprestano gledal v strop ter mi domov grede prijatelj>ko za,šepetal: K;i j mislite, prečastiti. če bi Ji- se tisti strop podrl! Ej. to bi BERLIN, Nemčija, 10. julija, '/a ve n Ko svoto. Pripovedoval je. [Ruski vojni minister Frunse je da je iznašel sredstvo za lahko : i,,u.i značine govor pred rdečo ar-spuščanje zrakojdova iz višine i n inado ter rekel, da mora Rusija dru^e take Lepe reči; rekel je. j pomagati KiiajskL Zveza med ruda je bil v Rusiji itd. V Trstu gn ' skhn medvedom in kitajskim zma čaka ruski baker na neki ladji. Jem — je izjavil, _ predstavlja-Kurer.tu je <>b.ital zaslužek pri1 ta -silo. ki lahko porazi ves svet. sprejemu blaga; 180.000 lir mu ne; Pripravite se na odločilne dogod-odide. Pokazal j,- dokumente s ke. Vkratkem bodo otvorjene so-podpisi ( i čeri n. usmolini itd.. z(vražnosti z Anglijo. Rusija in Ki-namenom. da Iti dobil večjo svo- tajska sta sklenili pogodbo in te to denarja. Pravočasno pa se je pogodbe ni mogoče kršiti. ! dognalo, da je mladič sh-par. ki —--- ga išče policija. Namesto, da bi sej odpeljal s taksam,Iron, v Trst, > PQLET NA SEVERNI TEČAJ vtaknili "inženira pore. v goriške za- ■ i» i i t - i • i . pogrehov! S Tonetom re.s ne njih preko Predela na lrst, ki bo ' nikamor več. Strašno je tako nevarno ogrožen. Italijani niti nočejo omeniti nemškega nacionalističnega gesla: Od Belta do I-drije! marveč izrekajo namesto tega svojo stalno trditev o "veličastni trdnosti svojih alpskih mej."' — Varanje samega sebe! V dobi zrakoplovov ni več govora o trdnosti mej. grem firbičen in radoveden. Vse hoče vedeti, vse. od zibeli do groba. Možak je čisto potrt, ker ne more imeti nobenih govoranc. Kar bojte se ga. ko se bo vrnil v Ameriko. Tedaj bo grmel od Vzhoda do Za.pada. da se bo treslo vse od zibeli do groba. Meni se po Ameriki prav nič ne toži. Edinost red- Že!ezniška nesreča v Prestranku. Te dni se je zgodila na postaji v Prestranku velika nezgoda, ki I: sreči ni imela hudih posledic. Tovorni blak .je zavoizil na zaseden tir. Strojevodja ji* to takoj opazil in stisnil zavore. Trije zadnji vozovi so skočili z tira ter se prevrnili. Trije železničarji so ranjeni, nevarne poškodbe d,»bil j f, Amundsen se Od leta ir>94, ko je holandska ekspedicija pod vodstvom \Yil-liama Karenl/.a skušala priti v severne polarne kraje, je več ek-spedieij. -kiLŠalo priti na Severni td.-aj. toda še le (i. aprila IDO!) je admiral Robert E. Peary do--pl ilo dolgo zaželjenga cilja. Zadnji poskus z aeroplaiiom poleteli do tečaja je 5>il brezuspešen, kaj- Eisemann pravi, da bi se s priključitvijo zaprla vsaka možnost 1,0 dobivam in tudi v Vatikanu jo za politično gospodarsko ravnote- dobivajo. Na trgu sv. Petra je po-Žje v Srednji Evropi. To je prav, sehenštant. kjer je naprodaj, in napačno je, ako mislijo Italija- Komarji, ne glede na narodnost, svojih dalekovidnih voditeljev,. n- da bJ w ^^ Trsta spojitev> versko in politično prepričanje se zavirač Altesina. katerega so j>ri-p«djali v tržaško bolnico. Materi-jalne škode je 40.000 lir. Pripiuni-njamo, da poročajo nemški listi, da se je ta nesreča prigodila v I^resirauku na — Kranjskem. je moral vrniti, Francozi, Spanci in deloma tudi Italijani so se polastili severne \ Poljaki se ponašajo s svojo zgodo- ki h} ^ izv^iia po deseletjih. k:,r trgajo zanjo. Iz najvišje pi-obaii Afrike ter zavoje vali tamošnja domaČa -plemena. Nekaj easn j vino. Kar se tiee Jugoslavije. ^ je | Brpmen _ (jJansko — Trst! ™ mi -poroi'-ili. da je jako so domačini to .še precej voljno prenašali, a ko so spoznali, da je,"iena samostojnost napram prejš- . Trst c-j. ^ Xemce, ki se brez- P in da jim jv-M-bno ngaja-plavni namen tujcev izkriščanje njih dežele, so se pričeli upirati. "J5"1 ruskim vplivom močno P°~j jvom'no hiulobno muzajo pred ita- j*! <"danki Kremenščevega očeta, temu trinoškemu nadgospodstvu. |množiIa. Danes .je to živa z nacio-1 lijanskim flomi51ipvanjem o veli- j' Vsi najvišji cerkveni dosto- mpj* janstveniki se strinjajo v mnenju. ko je imel samo še 100 milj do cilja. Toda poskusil bo zopet. \ sako veliko stvar se mora večkrat poskusili, dokler kaj dosežemo. Tudi Trinerjevo Grenko .Vino je doseglo sedanjo popolnost in* zanesljivost še-le jk> večletnih Nesrečna na dvigalu v ulici Doni- j^na-taii.-nib in dragih poskusih. Ako zetti v Trstu. ' j j.a danes trpite v*Ied slabega te- Te dni so se v ulici DonizHi j ka. zaprtja, ako vaša jelra in lest. ."> dvigala do tretjega nad-j die ne delujejo normalno, ako stropja služkinja Marija Medveš- jso vaši živ/i nervozni, je Trin-r-ček. z Goriškega doma. in 12-letni Boj, ki ga vodi sedaj Abdel Krim. je boj za prostost Maroka. |ualno tradicijo prežeta državnost j ^^ trdnosti alpskih Dosedaj je bil uspešen kot je konečno uspešen vsakdo, ki se bori zn|kjer Pa Pragoma napreduje asi . Raj tor(i - , CJotovo j pravično svar, če le pokaže dovolj vztrajnosti. dijak Klauer. Med drugim in tretjim nadstropem se je dvigalo vstavilo, ker je nenadno zmanjka ln električnega toka. Poklican j .... ... ... ... .1 torej; uotovo je. da se ne da take zvezde še niso videli kor i,ji Tia vratar Tvan Sarrln,' milacija njenih razlienih elemen- , ^ , , • . _ ^ ,u "a pomoč \i atai nan rsaino« sme odslei zgubiti liiti trenotka, ^o Kivmenščev oče Denar ki Sn u: • -i i-- a • i • .i ^ s., nnim 11 dr. ki so fc, j(. spravil sreeno dijaka iz dvi- gala. Ko je pomngal služkinji in jo je držal za roko. je dvigalo začelo iti navzgor, pričel je elek- . . . .. „ .. ----meiisL-ev oi*e. Denar, ki so Najnovejša poročila pravijo, da bodo ponudili Ahdel Krimu jtov- : ako s hoče doseči trajna ureditev darovali Amerikanci. seni sreč- saanostojno vla^lo nad rifsko pokrajino, prxl španskim protekto-| O panslavistični nevarnosti mi-|Smlnjp Evrope. Ne kaže Avstrijo 1U) odrajtal pobotnico sem pa ne-ratom. Abdel Krim bo ponudbo m obroče sprejel, a ustanovitev samo- .Mi Eisemann. da je šlo ]>reko 1014 ] i20lira.ti. pa tudi ne dati ji predno kam založil. No. pa to je stranska stojne vlade v Rifu ni njegov cilj. Njegov cilj je oprostiti Maroko bolj za t-orijo nego za realnost, i st j v podunavski deželni Mvar j0 5]0 ^ (]ober namen, nadvlade tujcev ter mu nuditi priliko, da živi svoje lastno Živi je-j Danes ni nikakega predpogoja več ; okvir liaj so s]^]oni Avstrija po ( nje ter določa svojo la.st.no usodo. I za pamslavizem (") : Rusija je vr- j svoji pravi vrednosti in . . . nara-1 Francozi so doživeli dosedaj poraz za porazom, in francoski ,/ena vsled boljševizma v Azijo. ; sistem za primerno organizaci-davkoplačevalei. francoski navadni narod, ne bo več dolgo pošiljal Jugoslavija si je priborila močno j j0 Srednje Evrope je zaključeva-bvojo mlado kri v Afrik >. da napravi uslugo majhni skupini fran-1 lastno nacijonalno zavest, Poljska j njP orospodarskib in političnih po-coskiii imperijalistov iu bankirjev, ki skušajo kovati kapital iz Pa bi- neukrotljiva in nedostopna | sebnih pogodb od naroda do naro-. trpljenja in bede c« lili narodov. (asimlaciji. nikdar ne prenesla ru- j (]a po njihovih neposrednih potre jevo Grenko Vino ono zdravilo. i:a katero se morete zanesti. (Joto va ga ima najbližji dmgist v svoji zalogi. Pri njem dobite tu-d.1. Triner's Diniiuent, ki je zelo u-pešno zdravijo za trudne in o-tekle noge. Za popolni seznam Trinerjevih zdravil pišrt-e na: -To-sdj-.li Triner Company. Ohieago. IU. * (Ad.) »Sedaj zaključujem to moje .skromno pisanje ter te prisrčno j pozdravim. Dnevi mojega bivanju! v Rimu s bližajo koncu in tudi v; blagajni se je pojavila kača. Še par dni. pa bom suh kot poper, j Fraze francocke vlade o ".pacifikaciji", o "mirovnih ciljih" 80 ze tako oguljene, da jim nikdo več ne sede na lim. Glavni cilj francoskih imperijalistov kot tudi vseh drugih je zavarovati Lnlerrse kapitalizma v manj razvitih deželah sveta, is katerih črpa slednji del .svoje moči. Organizacija S-ednje Evrope. /of. Eisemann, naslednik zna-negu historika Ernesta Denisa za srednje-evropsko zgodovino na pariški Sorbomi, vettja za onega najboljših poznavalcev stare Avstro-Ogrske. On je bil opetovano pozvan k posvetovanju o novi ureditvi razmer v Srednji Evropi s »trani francoske vlade. Bil je tudi Član misije generala Pleja, ki je v Pragi uredil odnosaje mlade če-hoslovaške republike do Francije. Znan je dalje po svojih številnih razpravah zgodovinskega in političnega značaja. Prof. Eisemann obvladuje nemški, madžarski in, če&ki, kar mu je omogočilo v- skega vpliva, razen potom nasilja bah ine({ vsemi člani. Tako sodi «P<»roči vsem tamošnjim in podjarmljenja. Vse srednjoev- lpariaiki veljak prof Eisemann. I pogled brez presodkov v dejanske razmere ob Donavu. V pogovoru s sotrudnikom uglednega švicarskega lista "Neue Zuerclier Zei-tung" je ta odlični francoski mož glede problema racijonalne organizacije Srednje Evrope izvajal v glavnem nastopno: Srednja Evropa tvori trikot — Bremen — Gdansk — Trst, kateri se deli v dve coni: v etnično kompaktno cono nemške nižine in du-navsko ozemlje, karakterizrano po številnosti narodov. — Pri obnovi po letu 1918. v tem delu Evrope je nedostajal diplomatom Antante jasen vpogled v prave potrebe sre- vojne, vabil Italijo, da naj sprej- ropske države okoli male antante -padajo v milje in v civilizacijo, ki stojita visoko nad orni v Rusiji in se ne bodo dale nikdar pritegniti v krog njenega vpliva. IT. Glede Italije meni Eisemann. da se vdaja iluziji, ako misli, da bo mogla ona izvrševati direktivo v novem državnem sistemu. Njena diplomacija si ugovarja, ako se ho če sedaj kot protežirajoča velesila, nato pa s pravicami nasledstvene države vmešavali v usodo podu-navskih dežel. Nam se zdi, da Italija še vedno ne ve kaj naj bi pravzaprav storila napram Srednji Evropi, in toliko težje je njeno stališče, ker i-talijansko diplomacijo spremlja povsod "sveti egoizem". Dr. Be-neš je Ze 1. 1^18., še pred koncem Kakor je iz njegovih izvajanj razvidno, se tudi on sramežljivo frančiškanom, naj oznanjo veli- r ko kolekto za srečno vrnitev. Mo- j goče se bo toliko naibralo, da sej , , i^i,; [bom srečno vrnil v Združene dr-i izreka za —podunavsko lederaci- „ 1 ..... ... , žave in bo še za dnevnik ostalo! jo, dasi nikjer ne rabi odijozne besede. par soldov. Te pozdravlja .pater Koverta. Neverjeter. zločin francoskega zdravnika. V prvi polovici letošr.jega mar- ta, ki j-* bil osumljen ponarejen j a ea sn ljudje v Marseilu nenado-j čekov. V ordanacijtski sobi je uda-1 ma pogritšili rezervnega častnika, ril komisiji v nos čuden vonj. De- J v civilnem poklicu bančnega blagajnika Runiebeja. Mož je nosil. ko je izginil, pri sebi Sf>00 fr. frankov. Das-i je bil Rumebe na glasu poštenega in vestnega uradnika, je svet vendarle začel dvo tektivi so natančno preiskali vsej odprtine in omare ter so odkrili j v neki vdolbini, ki je bila provi j zori eno zazidana, človeško tru- f plo. katerega so agnoscirali za j Rumefoejevo. Dr. Bougrat je bil. mati v njegovo poštenost in me-1 takoj zaslišan in je priznal, da je nil. da se je blagajničar okoristil j umoril blagajničarja z neko inje-z zaupanim denarjem, poneveril keijo ter ga potem or pal za onih vsoto in pobegnil. Pred par dne-j8500 frankov. Razkritje tega zlo-vi pa je policija slučajno vdrla v čina je izzvalo po celi Franciji prostore zdravmika dr. Bo^ugra-' nepopisno ogorčenje. na "SPECIAL INTEREST A JCOUNT" katere prejmemo do I 0. julija obrestujemo že od 1. julija naprej po 47°. Tudi nadaljne vloge obrestujemo mesečno. Sigurnost zajamčena z najsolidnejimi obveznicami, katere so pod nadzorstvom bankovnega oddelka države New York. Vse bančne posle izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO-SLOVNICA V AMERIKI FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street : : New York, N. Y. GLAS NARODA, 11. JUL. 1925. (Nadaljevanje.) Tako imenujejo cfcvoibodrteija, ki jim inui pripesti rži vanje vseh ilobriu iti vlado nad vsemi narodi. .WkaU-ri ctdo tnlijo, da )j>> pričakovati dveh. iPrv«va da ko-»ta premogla Gojr in Magog, demona s severa; drugi pa da bo tisti rt v Skandinaviji, kjer se prikazujejo bogovi v svojih žareeih podobah; in ljudje iz Sihema niso jedli grlic iz spoštovanja do golobice Azime. Več jih je kramljalo stoje, src- VELIKA TATVINA V poletju smo, času vročine, odmora in kopanja. Kdor le more. zapusti pisarno in ost a vi mesto ter regledo- val obnebje, a ni stopil do tetrar-ha, k«*r bal oljnatih madežev ki so veljali Esencem za hudo os-krumbo. 1'darci so se razlegali od grajs- Htolctja že da ga pričakujejo v-ak hip. Duhovniki so m* zediniH, Eb-a7ar je povzel b»-st*lo. Prvič da bo Mesija sin Davi-j tiov, nikar tesarjev; postavo bo potrdil. Ta Nazarenee pa jo na-r.kakuj»*; in, še moenejAi dokaz, pred njim m<*ra priti Elija. Jakob jv odgovoril: Pa saj je prišel, Elija! — Elija! Eli.i,i! je ponavljala itMiožica do drugega konca dvorani*. Vsi >o gledali v domišljiji star-ca jx»d jato Irt■"•ill golobov, blisk, ki v/.iga oltar. 111 a l/i ko v a Irske svečenike, poduetane v hudournike; in /4 • 11 s k«- po trilmnah so mislil« na vdovo iz Sare-pta. ,Jako4> hit«-l poni a vijati. dn ga pozna! Videl ga j**! On sam in ljudstvo tudi! — Kako mu je ime T — Tedaj jt* zavpil na vm frlas- — .Jaokauian! An tipa je omahnil nazaj, kakor V sredo prs zadet. Saducejci so bili obsuli Jakoba. Eleazar je govoril na vse grlo, da bi ga slišali. Ko j«' nastal molk, je zgrnil Jivoj plašr in jt* stavil vprašanja kakor sodnik. — K.-r j<* prorok umrl. . . Prekinilo «ra j<* mrmranje. Menili so, da je Elija samo izginil. Vzkipel je proyti množici, polnit pa, nadaljuje svoje izpraše vanje: — Misliš, da je vstal od mrtvili? jZakaj n»'— je rekel Jakob. Saducejni so skomijcgali z rameni; Joiuitan, buleč s svojimi <1 robnim i ilil v smeh kakor pavliha. Nič balastejšega n* go domneva, da more t»*lo večno živeti; in — 'to je veljalo pro-kon/Tulu — navedel je ta-le stili »otlrtbnega pesnika: Nec creseit, nee post mortem, d ura re videt ur. Avlus pa je slonel ob robu tri-klini ja, s potnim čelom, zelen v obraz, n pttstmi na želodcu. Saducejci so lilinili veliko razburjenje ; — naslednji dan so dobili veliko o stezi; črna gneča je mrgolela po soteski; in od časa do časa so zatulili: — Jaoka-nan! Jaokanan! — On meša vse! — je rekel Jo-uatan. — Denarja ne bo več, če bo nadaljeval. — so pristavili Farizeji. In očitki so vstajali: — Ščiti nas! — Končati se mora! — Vero si zatajil! — Brezbožen, kakor vsi Herodi! — Menj od vas! — se je branil Antipa. — Moj oče je sezidal vaš tempelj! Tedaj so obdolžili farizeji, sinovi izgnancev, pristaši Matatije-vi, tetrarha zločinov nad njegovo rodbino. Imeli so špičaste lobanje, sršeče brade, koščene in zlobne roke, ali potlačene obraze, velike okrogle oči, bukloške izraze. Deset, dvanajst, pisarjev in duhovniških služabnikov, ki so se hranili z izbirki od daritev, se jih je pognalo prav do odra; in z noži so pretili Antipi, ki jim je govoril, dočim so ga Saducejci mlačno branili. Zapazil je Manaeja in mu namignil, naj odide, ker je Vi-telijevo vedenje jasno kazalo, da mu ni do teh stvari. Farizeji, ki so ostali na svojih sedežih, so zbesneli kakor obsedenci. Pobili so krožnike pred seboj. Postavili so jim bili na mizo priljubljeno Mecenovo jed, ragu od divjega osla, nečisto meso. Avlus jih je zbadal zavoljo oslovske glave, ki da jo baje časte, in je izpuščal druge zabavljice o njihovi mržnji do prašiča. Ta izhaja brez dvoma odtod, ker je ta velika zverina umorila njihovega Baklia; in oni imajo vino preradi, zakaj v templju se je našla zlata vinska trta. Duhovniki niso razumeli njegovih besed. Finej Galilejec po rodu ,.. . .. _ , .'Ijih ni maral prevesti. Tedaj se je \ itelij se m gejul. In vendar je I . ° J do kraja raztogotu tembolj, ker je skrbnih tednov in si utrdi zdravje. Dami sta se nastanili v nekem prvovrstnem hotelu in sta hoteli že takoj prvi dan izkoristiti dobrote beneškriga Lida. Ko ;sta oddali kovčege pri vratarju sta šli še napol v potni opravi k Lidu z namenom, da se okopati in na-solnčniti v morski vodi in na prijetnem pesku. Na Lidu sta najeli kopalno kabino. Gospa Hoffnerjeva je imela na sebi dragoceni nakiit. vre-d.n 250.000 lir. Kot vesela Dn-najča-nka ni niti pomislila na to. 'da ni varno odložiti dragocenega predmeta v knpališfkii kabini. Slekla se je in oblekla kopalno obleko, nakit in denar pa je pustila z obleko vred v kabini, katero je zaklenil za njo in za njeno prijateljico jposeb n sftreža!). Cez dobro uro sta se dami spomnili. da bi-bilo dobro pogledati, kaj je z njunimi stvarmi. Šli sta v kabino in sta našli tam vse v najlepšem redu — manjkal je samo dragocen nakit, vreden 250 tisoi* liv in pa vsi bankovei večje vrednosti. Tat, ki je dami okradeb je odnesel naravnost velik plen. Kot pravi kaivalir pa je pustil v torbici iiotelirke Hoffnerjeve vsaj za par lir drobiža, da ne osrta.neti dami v zadregi, če se jima slučaj no pripeti kaka neprijetnost tu se bo treba peljati z gondolo v mesto. Lahko si mislimo, kako je okra dena pogledala, ko ni maši a ne nakita ne denarja. Njena prijateljica je takoj tekla po orožnike, ki so zaprli srtrežaja, pri katerem pa niso našli nobenega izm^d u-kradenih predmetov. Oblast ga je morala zaradi tega zopet izpustiti. Nato je napravila policija zapisnik z natančnim popisom ukradenega. razposlal i je po Benetkah detektive, a doslej št' ni našla tatu. Ga. Ilofmerjeva in Kai.t- j ili hoč -mo tudi mi. Ob Ri.-jiu se vije lepa bela eesta Na njej ležijo mesta in vasice Oglejmo si malo življenje, ki va lovi po vidimo na njej male skupine po v glavnem ki pa vendar dela: njegovo delo obstoji v pripravljanju mladine za vojno. Kdor ne verjame, naj gre in po-,i cesti. Od časa do časa glnla. (V ni -lep bo opazil, kako - - - - - - vztrajno pri- -e mladina rano in potnikov, ki korakajo veselo pre- 'pravija na boj, ki po njen m sve-pevaje v prahu in soLneu. Čudni tem prepričanju mora priti. Mla -o ti popotniki in mnogo jih jc uina je moralo še nepokvarjena: videti, več kot avtomobilov s tu- ona ni doživela poraza, zato je risti. Sami mladi ljudje so to.• prepričana o zmagi. V tem jo u fantje in dekleta. Vsaka skupina trjuje gospodarski podvig deže-jih šteje največ dvanajst. Po tri Me. ki j" danes močnejša kot kdaj je in trije v vrsti korakajo in s prej. petjem m dajejo takt. ' Vse t- priprave, vso to ogrom- Fantje in d kleta. vsi so oble-! no delo v Porenju se vrši pod na čeni enako, v uniforme. Unifor-1 >"im O'rancoskim) nadwirstvom. ma je prvi in na vidnejši znak di-j preti našimi budnimi očmi. Kak--eipline. Vsak popotnik ima na j je to mogoče/ Vrlo enostavno: hrbtu tornistro. ! pod okriljem športnih organiza "Wandervoegel!"' l'tice selrv-jeij. ki so se zadnja leta jela pora-ke. vam bo odgovoril starec, k ' :a'i kakor gobe po dežju, in vse zala svojo izredno industrijahio moč. dokazuje d a pes, da zna, če treba, ustvariti tudi tovarno za obdelavo človeškega materijala Niušla je formulo armade bodočnosti. Valeski princ v Afriki. bratu Johnu, njegovi soprogi Mary in otrokom, kakor tudi moji sestri Josephini. Priporočam vsem rojakom, ki so namenjeni potoval'. da se o'brnejo za pojasnila na znano tvrdko Frank Sakser State Bank. Joe Slosar. --| Predno odpotujem s parnikom QUE QUE, Južna Afrika, 10. France, pozdravljam Johna Uj-julija. — lz Salisbury se je pripe-1 č.č. in njegovo druiino. Franka Ijal sem v kraljevem vlaku angle-jTrebev z družino, Antona Jagod-ški princ. Prebivalstvo ga je nav-jni-k. Johana Jagodnik in njihove uušeno pozdravdo. jtiružine. Josipa Stanič, soprogo i in otroke. Vsem prijateljem in Velika sovjetska naro- ! 'znancem prifporočam t\Top(!.]no postrežlnr. LONDON, Anglija, 10. julija j Anton Zidarič. Sovjetski iK>sla;iik Rakovski je; * naročil pri raznih angleških fir-j 10. julija odpotujem s par- mah za dvajset milijonov funto\ uikom France Lz. New yorka. pred šterlingov blaga. V prvi vrsti naročeni poljedelski stroji. bil v silnem strahu; s sinom bi bil izgubil svoje bogastvo. Avlus se je komaj Izbruhal, m ž • je hotel zo|>et jesti. — Dajte mi zmlinenega marmorja, nak soškega skrilavca, morske vode, če^1 iee so ti mladi ljudje, ki si hodijo krepit >voje mišice in bogatil svoje nujno znanje v gozdove in na hribe. Zakaj domovina jih bo morda kmalu potrebovala kdo ve! Videl sem jih. kako se vadijo v hoji. videl sem jih, kako se urijo v najn-navadnejših vajah. Vsak do jih lahko vidi in opaszuje, v-a-kdo, kdor potuje po cestah ob Renu. I>ti ljudje, na katere sem naletel v vaseh preti telovadnicami. Isti ljudje, ki sem jih videl trenirati na športnih prostorih. In športnih prostorov jc, bogme, v Nemčiji toliko, da ga ima /.- skoraj sleherna vas. Tn prav isti ljudje. ki sem jih sreieal v Temnih lesovih Taunusa. kjer o >i jih izkopali s svojim orodjem. Tujec, ki hodi tod mimo, bo sveto prepričan, da so ti mladi močni ljudje -portniki. Kdo s.' bo čudil, da vidi med njimi tudi dekleta? Vojna je izpremenila nazore ! Mladi, disciplinirani so to -por- 1«irjeva pa si kljub temu ne beliti tniki. Ne poznajo nikakega truda; le poglejte jih. kako vztrajno se že ure vadijo v metanju ti-stih-le nedolžnih krogel, ko.jili t ža se čudovito ujema s težo vojnih gra.nat. (V pa so vam dekleta bolj povšeči. le ozrite se tudi ! las in ne greniti življenja temveč živiti naprej v Benetkah in na Lidu, dočim se tat z bogatini in z dragocenim plenom varno skriva. — Ženski svet pa se je te drzne itaitvine tako prestrašil, da se hodi kopat z nakitom v morje. bil Azijatek preplaešn izginil; in obed mu ni bil po volji, češ da so jedi navadne, ker jih vsak takoj spozna! Pomiril se je, ko je zagledal repove od sirskih ovac, ki so svitki tolšče. Judovski značaj se je zdel Vite-liju priskuten. Njih bog bi pač lahko bil Moloh, čigar oltarje je srečaval na poti, in spomnil se je žrtvovanja otrok in pripovedovanja o možu, ki ga skrivnostno pitajo. Njegovo latinsko srce je kipelo studa vpričo njihove nestarp-nosti, njihovega gotiobečega divjanja, njihove živinske zakrknjenosti. Prokonzul je hotel oditi. Avlus se je temu protivil. Obleka mu je bila zdrknila do bokov, in tako je ležal za grmado jedil, presit, da bi jih mogel še vživati, a trmasto odločen, da jih ne ostavi. Razdraženost ljudstva je naraščala. Zasanjali so se v načrte o neodvisnosti. Spominjali so se slave izraelske. Vse osvojevalce je bila dfietela kazen: Antigona, Krasa, Vara. . . — Uboge reve! — je rekel prokonzul ; zakaj razumel je siršči-no; tolmač mu je služil samo v to, da je imel časa za odgovore. Antipa je hitro, hitro izvlekel cesarjevo svetinjo, in trepeta je ga opazujoč, mu jo je molel nasproti s tisto stranjo, kjer je bila podoba. se je prikazala Herodijada, — na glavi z asirsko mitro, ki jo je podveza držala na čelu; lasje so se ji razprostirali v spiralah preko škrlatnega pepla, z razporkom vzdolž rokavov. Dvoje kamenitih pošasti, podobnih tistim od Atridske zakladnice, se je vzpenjalo ob vratih, da je bila podobna ibeli s svojimi levi; in z daritveno zdelico v rok je vzkliknila z vrh balustrade, ki se je bočila nad Antipo: — Zivio Cezar! To počast so ponovili Vitelij, Antipa in duhovniki. A zadaj iz dvorane je prihajal šum presenečenja in občudovanja. Mlado dekle je bilo pravkar vstopilo. (Koncc prihodnjič.) ?e organizacije, bodisi nacionalistične, imajo prt^d seboj mi edini •ilj: vzgajati mladino v vojaškem duhu. jo fizično usposobiti s sniot.renim treningom in vzdržati z železno disciplino njeno moralno višino, da bo v vseh ozirih zrela. kadar bo napočil veiliki dan nemške revanže. Morila vas te športne organizacij«1 zanimajo pobliže? Ločijo v dve veliki kategoriji; na eni strani se zbirajo nacionalisti, na drugi strani so oni. ki so orientirani bolj na levo. Prvi se zbirajo pod praporom '"'Stahlelma*' in ;tObf rlnnda ki štejeta štiri mi lijone članov. Levičarji so svoji organizacijo krstili na ime 'Re-iehsbanneiv Pripadnikov imajo okrog milijone. Ce od celotnega števila 7 milijonov odštejemo tist. k] M- dejansko ne ud-ejstvujejo. o> tane še vedno velika armada 4 do ."> milijonov vojaško organiziranih fanov in deklet. Pravijo da goje sport, pa se u-rijo v vojaških posli; pravijo, igrajo nogomet, pa kopljejo jarke. In za. njihovo "športno'' u-j (tej-tvovanj - jim je potrebno vod-> 1 v o in nadzorstvo častnikov re-ich-wehrovcev?! ('udeu sport'. Nekega dne >o presenetili tujci neko udmženje arhitektov, ki so m> v gozdu vadili vojaških poveljih in v utrjevanju zemlje. Drugi'* so naleteli na družbo— teologov, ki so imeli eksercije o < k-enj e v a nj u razda 1 j. Nastane vprašanje; odkod de POZDRAVI. Pred mojim odhodom v domovino. pozdravljam sina Antona Kresevič. prijatelje Josip Mele. Ivan Javornik in njego'vo so]iro-ter vse rojake. Priporočam vsem tvrdko Frank Saikser Si at •• Bank. Anton Kre» vie. pa r- Dne 10. julija odpotujem ni kom France v domovino, pr mojim odhodom pa pozdravljam vse znance in prijatelje in se jim zahvaljujem za spremstvo na kolodvor. Posebni pozdrav mojemu mojim odhodom pa pozdravljam mojega soproga in moje otroke. \ >e prijatelje in znance v Cleveland. Ohio. Priporočam znano tvrdko Frank Sakser State Bank vselil rojakom in izrekam zahvalo vsem uradnikom za« prijazno postrežbo. Nasvidenje v kratkem! Antonia Iluinar, na potu v Ost rožno brdo pri Sv. Petru. S. M A S S M A N KOMISIJSKI TRGOVEC dobi nrjvišje c«ne z* dnposlan« pipe in doge za French claret. 801 Louiciana Bldg., New Orlrani, La. Broadway, N. Y. Telefon: kare vozijo mimo mojih vrat Če imate kilo, potrebujete moj čudovit 192f> T. N. T;, pas. ki je sanitaren ter vzdrži katerokoli kilo. Vi lahko ozdravite brez operacije. Moj pas bo storil to. Stane samo $7.00. Če pa niste zadovoljni po petnajst-dnevni poskušnji. vam vrnemo denar. Telefonirajte, pišite ali pridite k; — T. M. Kavanagh, 136 Stagg OOfH. C'rosstown Broadwav njim ; videli boste, kako previdno j nar ? Kilo financira vse te na in vneto prenašajo na improvizi-j roko raizpredene organizacije. I);-ranih nosilnicali enega svojih to j,žava jih ne more, to je brez dvo- variš v Se-li spomnite sJičnih pri zoro v iz vojne?" Ptice selivke, kakopak. Treni ma. Štabih Itnovce podpira po večini privatna industrija, društva včlanjena v Reiclwbannerju. pa ran je, .-port bodo to imenovali za-{stranke levice. Druge možnosti slepljenci. In ni-li čudno, da je pojili. Čeprav so si v notranji politi-zlomu nakrat nastalo uprav ne-1 ki stranke sovražne na smrt. na verjetno zanimanje za telesno vz gojo, tako da šteje Nemčija danes {■> a m o ni d mladino .r> vnetih ''športnikov?*' inCIDraOUUOQOOOQBPOOOOOOOW I Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja- To stanje ne zanemarjajte. »nanje. Drugi ro se držali svoje j Krila zlate tribune so se nena-dotnare vere. Neki napol slep Ger- j doma razmeknila; in v svitu sveč j man je prepeval himno, slavečo i med robkinjami in venci vetrnic | je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in^zaprtja. Sijajna tonikafza .oslabele ljudi. C«nx SOc in PMkmito MjprH prt Ijakarja. vn.f s l . e iv a c j ceo a k rapios. . zunaj so edine: treba je storiti vse. da kri opere "madež" ver milijonov jsaj-^ke po god be. Nemčija, ki je med vojno poka Vsled mnogobrojne udeležbe na našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo 18. julija t. L II. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO in sicer s parnikom PARIS ki je Slovencem tako zelo priljubljen. Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil'na vso prtljago. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar ▼ zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 GoiHandt St., New York Prečitajte pazno oglasa o novih knjigah. f KNJIGARNA "GLAS NARODA'' POUČNE KNJIGE: Naša zdravila ................................60 Najboljia slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 »trani........................ 5.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jngoalayija, 3. zveski, zemljepisni, Statisti Sni in gospodarski pregled in —i Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.21 POVESTI: > Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Oadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75 Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. — Kraljica mučenica, trdo vezano ............... .80 Kazaki, povest iz ruskega ........................70 Mi plačamo poitnino. —— = G8 (Nadaljevanje.) — K« r imate dobre živce ter ne verujete v prikazni. Če pa bi imeli v rokah dokaz . . . — Kdor vam piavi. da 1 li dv. • pi»«ivi. Ali m nista popolnoma slični 1 — za-i šepetal. — Pazite, prosim, kajti vaša sodba me skrajno zanima. Pogled Joried je obtičal na pi-savi. — To je pisava Margarete. Oba listka je po>pisala ona. Ne motim se, k« r jx)znam njeno pisavo. — Molite se. Ta li>li k je popisala Margareta Utenska, kot ste ravno rekla ... a ta drugi listek . . . — Kdo? — Signora Šolana. Lahen vzklik presenečenja. Joried m- je stresla ter omahnila nazaj. Njeno lice je postalo smrtno-bledo. — Ali nis*m r ki.t ? — Vampir! — Vampir! Maurus je potisnil listnico zopet skrbno v svoj žep. — Čudovito, ris čudovito i Priznam vam, draga sestrična, da je to ni/kritje razburilo in prevzelo tudi mene. — seveda ue v ta keiu smislu kot vas, t« mveč le radi nenavadnega . . . — Torej r« s .* Torej dvomite? Dvomite št- sedaj, vspričo tega dokaza ? Kontesa sc je vzravnala, a zopet omahnila nazaj na stol ter za-nit mra'a: — Ali mislite, da bomo del sini miru, ko bo jutri ono skrivnost 110 bitje odpotovalo naprej? — Ne bo se odpotovalo. Kaj? Se ost a ue? In zakaj? — Kden članov kart« ta je resno zbolel . . . — Ali nivra rekla? To je njen upi i v . . . Potrebuje sveže krvi . . Maur.js .it skomignil z ramama ter se nasmehnil. — Nikakor ie. To v^e je zelo naravno. Nato ji j« j i i -I pripovedovati o nezgodi, ki j a zr.d« !a Gi".-ecppa. Joried je le mehanično kimala z glavo.č Zrla je s steklenim poge.'*'lom ])!' ko govornika v temno tapeto na zidu. — Mi v>i moramo proč od tukaj Maurus . . . Drugače se bo pripetila nesr.Oa, verujte mi . . . 1'riderik je \-topil ter sporočil, da je voz vprežen. Dež je ponehal in skozi odprto okno je pihljal svež zrak. liaron j, pričel poslavljati. — Kedaj >c vrnete? — ga j- vprašala stara grofica. Njegov pogled je kot očaran plaval v daljave. v — To je Oihisno od višjih oblasti, — je rekel mirno. 8*1* » . ... 4 Petindvajseto poglavje. Ozdravljenje. IZ ŽIVLJENJA GROFOV Ko je zapazil Maurus pred seboj mestna vrata Trnova, je dal ustaviti kočijo tir izstopil. Voz je pos]al nazaj na grad. Hotel se je vrniti v hotel peš. da izogne vsaki javni pozornosti. Izbral si je za to majhno -tezo. ki je vodila za zidom Vo* mimo hotela, v katerem je stanoval. Stranska vratica na vrtu hotela so bila odprta in baron je vstopil na dvorišče. V stranskem krilu hotela se je nahajala koncertna dvorana in Maurus j.« čul že od daleč petje. Salvatore Stratta je .mej vajo s svojim kvartetom. Maurus se je pomišljal za trenutek, a stopil nato k oknu v pritličju, da vrže pogled v mračni prostor. Tukaj, z vrtne strani, pač ni nikdo pričakoval poslušalcev in raditega niso bile zavese spuščene navzdol. Haron se je -klonil naprej, da vrže pogled v dvorano, a v istem trenutku je sko.-il nazaj, a le za trenutek, nakar se je zopet sklonil kot poželjivo naprej. Tik pred njim je sedela Šolana. Kazala mu je hrbet ter zrla pozorno proti pevcem na odru, brez vednosti. da >o jo opazovale poželjive moške oči. Mauri*> je čutil, kako mu srce burne j še utripa. v Sedaj jo je lahko videl, popolnoma od blizu, ter zrl nanjo z vsem vročim koprnenjem. ki ga j « navdajalo. Da. nasititi se je hot-el pogleda na njene ljubke poteze. Tudi sedaj je padala luč le medlo na miično dekliško glavo, ki je obračala proti njimu le črte profila. Beli tilnik se je dvigal iz priproste. sive obleke. Margareta! To je bil isti. natančno isti profil, katerega je videl nekoč, ko je prišel v grad, ko se je Margareta sklanjala nad šopkom solan. Iste poteze! Ona slika -e je namreč tako živahno zapičila v njegov spomin, da je bila vsaka zamenjava s slično izključena. Z instinktivno kretnjo se je sklonil Maurus še bolj naprej — in vedno bolj na široko so se rxipirale njegove oči. Stresel se je po celem životu . . . Zapazil je . . . ne, to ni nikaka zmota, nikaka igra fantazije . . ;. zapazil je pod ušesom majhno materinsko znamenje v obliki srca. Malo je manjkalo, da ni zakričal od presenečenja in pričelo ga je dušiti v grlu . . . Sveta nebesa! Kako je prišlo isto materinsko znamenje na isto mesto nežne kože signore Pitesta? Stresel se je. prevzet od zagonetnostL Še enkrat se je ozrl na postavo, a nato stisnil zobe ter pohitel preko dvorišča in po stopnji-cah navzgor v svojo sobo. Tam je omahnil na stol, si podprl z obema rokama glavo ter pričel stokati. — Moj Bog v nebesih, ali se res more odpreti grob ter vrniti* mrtvo? — Margareta! Kaj te je prignalo nazaj v to življenje navi-deznosti; Ljubezen — ali krivda? Maurus je stisnil roko, dvignil glavo ter skočil pokonci kot razkačen lev, poln jeze radi svoje lastne slaibosti. Ali je znorel! * On, pogumni vojak, naj postane naenkrat pravoveren? Nik dar ne! Dokler bo v njem le še trohica zdrave pameti, se bo boril proti tem blaznim predstavam do skrajnosti. ■ In vendar! — In vendar! f * ----• f • 5 » p Gospa Meranova je sledila zdravniku v prednjo sobo. — Torej gpod doktor? . . . Ali mislite, da bo danes . . . — Mislim! Vročine skoraj nima in tudi ne blede se mu več . .. Vsak ča^ mora priti k zavesti. Parite dobro nanj! — O, da! kako rada bi imela, da ostane pni življenju! Glejte, tako sem se bala, ko so ga prinesli s prestreljenim senecm in o-krvavljenim, bledim licem, mislila sem, da je mrtev. In od takrat nisem prenehala bati se. Štirinajst dni že čakam na trenotek, da se obudi k življenju. Štirinajst dni sem preplašeno gledala ta shujšani obraz, poslušala njegovo ble-denje, se sklanjala nanj, da čutim njegovo dihanje i^ se prepričam, da mi ne umrje pred očmi. Povejte mi, gospod doktor, ali mlsflite, da je moj sin rešen? — Da. mislim. Pod pogojem, da ga kako razburjenje ne potlači. ko pride do zavesti. Predvsem ne bo smel takoj misliti na to žensko. Ponavljam vam, pazite nanju. Skušajte vsaj v prvih trenot-kih odstraniti vse, kar bi ga spominjalo stvari, ki . . . — Storila bom vse, kar je v moji moči, je odgovorila mati in se nato brezslišnih korakov vrnila v bolniško sobo. Tiho je zaprla zavese, skozi katere je sijal žarek solnca In rnehk razsvetljeval sobo. Stara dama se je vsedla k v zglavju po-i-telje, kjer jei počival njen sin in ležal čisto mimo, kot bi bil zaspal. Naenkrat so se odprla vrata in služkinja je s preplašenim obrazom pogledala v sobo. — Gospa . . . Šepnila je ime, žeoločil je vsakega posestnika gotovo število pomožnih delavcev katerim mora dafi delo in določeno plačo. General Primo de Rivera je sam priznal v svojem oglasu ri-ziko in nnprilike takega odloka, ki jc. kot trdi. samo začasen, a ki jc zaenkrat (po m ogel, da se reši kriza poljskih delavcev. Poljedelski krizi odgovarja trgovska kriza, ki jo posebno občutijo v Madridu. O tem naim da par številk jasno wliko: pretekli mesec v glavnem mestu samem 60.000 menic ni bilo izplačanih Slednjič so prišli na misel, da bi organizirali v Madridu velike slavnosti in na ta način privabili se trepalnice njenega sina počasi tuJee- Tr"ovci bi morali zbrati za dvignile. Njegove oči so se živali- organizacijo teh slavnosti 400.000 no zablestele in ni jih več razšir (Mje prihodnji.) & jala groza vročice. In nasmehlja-la se mu je. — Mama ... so s težavo zamr-mrale blede ustmice. — Jacques, moj mali Jacpues! Čutila je stiskanje, shujšane in vlažne roke, ki se je oprijeila njene. in spomnila se je, kar ji je na-•ročil zdravnik. — Dragi moj Jacques! . . . Poglej, skoraj si ozdravil . . . je dejala in skušala čitati na obrazu svojega sina misli, ki so se polagoma porajale. Bil je miren in ni se ganil. Njegove oči so zrle na rumene zasto-re, ki so blesteli v solncu, in žarele so od veselja-. — Odgrnii zastore ... je zajec-ljal. In ko je solnce preplavilo sobo. je malo obrnil glavo in dejal enostavno : — Kako to dobro dene. Prsa gospe Meranove so se viharno dvigala. Bala se je, da bi kaka malenkost, katerakoli stvar spomnila njenega sina na temni dan, ko je hotel umreti. — Kako to dobro dene. je ponovil in sledil z pogledom težkemu poletu muhe, fci je 'brenčaJa v luči . . . Mama, odpri akno rad bi da bi me zrak pobožal . . . dane-mora biti zelo jnil. Skozi tako dolgo izaprto okno je za valoval sveži zrak in odpihal ostre lekarniške duhove. peseta, a z velikim trudom so jih koma zbrali 18.000 in tako iz te moke ni bilo kruha. Čas sed«m suhih let je prišel za Španijo. Denarja je vedno manj na razpolago. Na zunaj tu jec seveda ne opazi sprememb, a v resnici se vse, kar ini neobhod-n opotrebno, črta. Draginja raste nevzdržna in prebivalstvo sc teden za tpdnoan odreka udobnostim. ki jih je dosedaj uživalo. Naravna posledica tega položaja je tudi gledališka kriza. V Madridu so s aim o dva ali tri gledališča zdržala skozi celo sezijo. Ostala so bila prisiljena, zapreti svoja vrata. Glami so se raapršili. ali pa so skupno odpotovali v provinco na gostovanje in tako čakajo prihodnje jeseni. Čudno pa je da je v tem ča.su gledališkega zastopa z velikim uspehom nastopila v Madridu neka francoska gledališka družba. Dosedaj so bili v Španiji navajeni, da so jih posečale le manj vredne francoske gledališke družbe. ki so potem potovale naprej s trebuhom za kruhom po Maroku. Seveda so bile časopisne kritike za take dražbe vedno zelo.nepo-voljhe. To pot so pa listi zelo pohvalili gospo France Ellys z njeno družbo, ki je pokazaila Špancem res pravo višino francoske gledališke umetnosti. Pred dunajskim civilnim de-žebum sodiščem je t>ila pred kratkim zanimiva pravda proti sinu bivšega zunanjega ministra gro-ra Berehtolda, ki je igral en» najvažnejših vlog ob izbruhu svetovne yojne. Grof Bercii*l lln, Hamburg. 25. julija: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. julija: Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aquitanla. Cherbourg; La Savola, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 1. avgusta: Pres. Harding, Bremen; j>ndanla, Cherbourg in Hamburg. 5. avgusta: Berengarja, se, Havre. 6. avgusta: l>eutsi-hlaj*rd, Cherbourg. 8. avgusta: France, Havre; Oeorge Washington, Bremen; Orbita, Hamburg. Cherbourg; De Gra- Hamburg; l-apland. 11. avgusta: Reliance, Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen. 12. avgusta; Mauretanfa, Bremen. Cherbourg; Republic, 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam, Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitanla, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20. avgusta: Belgenland. Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg: Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Resolute, Hamburg; Sierra Ventana, Bremen. 26. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Pres. Kousevelt. Bremen. 27. avgusta: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. VELIK IZLET NA TISOČLETUICO IN TRETJI VSESOKOLSKI ZLET V ZAGREBU Z VELIKIM IN HITRIM PARNIKOM KI ODPLUJE IZ NEW YORKA JULIJA AQUUANIA Zapomnite si, da je Aquitania uradni sokolski pamik, in izletniki bodo na poti kakortudi v Zagrebu deležni uradnega sprejema. Znižane cene kabin tretjega razreda iz New Yorka in nazaj. Zagreb so pripravlja na sijajen sprejem izletnikov s tega parnika. Za udobnost potnikov bo skrbet gospod Ivan Kampotič, mnogoletni uradnik Cunard črt«. Za nadaljna pojasnila se obrnite na naSe mestne zastopnike. CUNARD LINE 25 Broadway New York Kje je moj brat FRANK JANE-ŽIČ, rojen v vasi Doropolje pri Ilirski Bistrici. Zadnji njegov nasJov je bil: Box 13, Suga nitte. N. Mex. Kidor rojakov ve za njegojv naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi ker povedati ma imam več važnih stvari. — EJ. Jagodnik, Box 85, Sta. B, Canton, O. (2x 11,13) ADVERTISE in GLAS NAHODA Kje je moj stric MATIJA OGRT ZEK, ki je bil v letu 1923 na naslovu 8279 Leander St., De troit, Mich. Poročati mu imam ~$&ko važne stvari, zato prosim da se mi oglasi. — Frane Cer-nigo, Boa Kari* Pavla Ho. 28 Sao Paolo, Brazilija. (2x 10,11) Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo Iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja in «ru-ge informacije se obrnite na lokalnemu- agentu ali na United American lines (Hantaan Line) Joint Service with 35-39 Broadway, New York. Iščem svoja dva prijatelja AN-tona PIRMAN in DANIJEL OŠABEN, doma iz M'artinja'-ka; bivala sta pa v Kranju in odšla nekam v Ameriko. Kdor kaj ve o njima naj mi poroča, ?.li naj se pa sama javita prijatelju Atonn Kraje, 126 Sea-ton St., Toronto, Ont., Canada. Rad bi izvedel kje »e nahaja moj prijatelj LOUIS KORDISH, po-domače Lovranček. Pred enim letom se je nahajal nekje v državi Michigan. Če ko izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. Louis Kordish, Marienville, Penna. (2x no,11) i Kako se potuje v stari j kraj in nazaj v Ameriko j i Kdor je namenjen potovati \ \ atari kraj, je potsebno, da Je na \ tančno poučen o potnih Hitih, pri IJagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki ram Jih aamoreaa( dati vsled nade dolgoletne lzkuinj« Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi ▼ I1L raaredu. Glasom nove nmselnlške postava ki je stopila r veljavo s 1. julijem 1924, samorejo tudi nedr$avljant dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto ln ako potreboo tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralni naselnlSkl komisar v Washington, D. G. Prošnjo ca tako do voljenje se lahko napravi tndl % New Torkn pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu t stari kraj gla som nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Kdor lell dobiti sorodnik* al svojca is starega kraja, naj nam prej plSe ca pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpuHenlh v prihodnji^ treh letih, od 1. julija 1024 naprs vsako leto po «71 priseljencev. Amerliki driavljanl pa samors) dobiti sem lene in otroke do 18. 1» ta bres, da bi bili iteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne itejej* i kvoto. B tarifi in otroci od 18. d« 21. leta amerliklh državljanov p Imajo prednost v kvoti. PlUta ■ pojarihlla. Prodajamo vosn«i lists sa tU pre ge; tudi preko Trsta ssmorejs Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt St., Hew York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce la o-brtnike, pri katerih kupi Jete ali naročate in rte i m$h postrežbo BadoToljnl, da oglašujejo t lista "Ghui Naroda", B tem boste ▼stregli Tsem. Uprava "Glas Haroda9 Prav vsakdo— kdor kaj išče) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh MALI OGLASI v"Glas Naroda" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NAHODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽA V j