LETO XX. — številka 57 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenic;. Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — /a redakcijo odgovorna Albin UČAKAR in Andrej TRILER KRANJ, sobota, 5. VIII. 1967 Cena 40 pat ali 40 starih dinarjev Lisi izhaia ođ oktobra 194/ kot tednik. Od 1 januaija '958 kot poltednik. Od L januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praznik Tržiča in Radovljice Danes, 5. avgusta, praznujejo občani tržiške in radovljiške občine. Tržiška občina je za svoj praznik izbrala obletnico prvega spopada partizanov z Nemci 5. avgusta 1941 pod S tor licem, v Radovljici pa se ob tej priložnosti spominjajo ustanovitve prvega slovenskega partizanskega bataljona na Vodi-ški planini na Jelovici, ki se je pozneje preimenoval v Cankarjev bataljon in ki je najbolj znan po bitki v Draž-gošah januarja leta 1942. Ze nekajkrat smo ob podobnih slovesnostih, ob občinskih in krajevnih praznikih, zapisali, da ne smemo pozabiti dni, ki pomenijo zadetek oborožene vstaje in začetek lepšega življenja, prvi korak k svobodni, novi Jugoslaviji, razen tega pa še, da je ob takšnih jubilejih treba napraviti obračun, pregledati delo v preteklosti in Si začrtati pot za naprej. Obe občini, ki danes praznujeta, tržiška in radovljiška, ne moreta skriti uspehov, ki sta jih na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja dosegli v povojnih letih. V obeh si tudi iz leta v leto bolj prizadevajo, da bi bila bera uspehov še večja, da bi bili prihodnja leta lahko še ponosnejši na rezultate svojega dela. V obeh občinah so v industriji dosegli že lepe uspehe in v obeh si v zadnjem času vse bolj prizadevajo naprej razvijati turizem. V radovljiški občini je turizem sorazmerno močno razvit in ima že dolgoletno tradicijo, v tržiški občini pa so Z njim pričeli pravzaprav šele z »odkritjem« Ljubelja in Zelenice pa z moderno ljubeljsko cesto. Povsod, v Tržiču in Radovljici, pa imajo ali delajo načrte, kaj je treba še napraviti, da bo turizem več prinašal v občinsko blagajno in v žep vsakega posameznika, želimo in upamo, da bosta obe občini — vsaka seveda v skladu s svojimi možnostmi, z naravnimi lepotami in finančnimi sredstvi pa z dobro voljo vseh občanov — čimprej dosegli vse tisto, kar nameravata. Neformalna bilanca ob prazniku mora biti vsem v občini in vsakomur posebej mejnik in spodbuda za delo vnaprej. Praznik ni zato le formalnost, le priložnost za izobešanje zastav, ampak dan, ki ga imamo radi zaradi uspehov v preteklosti in še rajši zaradi težkih nalog v prihodnosti, ki vodijo k novim delovnim zmagam, -at Dr. Marjan Brecelj v Škof ji Loki V sredo je obiskal Skofjo Loko podpredsednik zvezne skupščine in zvezni poslanec za Gorenjsko dr. Marjan Brecelj. V pogovoru s predsednikom občinske skupščine in. sekretarjem občinskega komiteja ZK se je zanimal Z£ razvoj občine, posebno gospodarstva, za zaposlovanje, odpiranje novih delovnih mest im za proces integracije. Popoldne je dr. Marjan Brecelj obiskal Lesno industrijsko podjetje Cešnjica, Občanom Radovljice m Trzica čestitamo k občinskemu prazniku Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj VAM NA GORENJSKEM SEJMU (RAZSTAVNI PROSTOR II - TEKSTILNA ŠOLA) NUDI PO TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH: volnene odeje — škof ja vas prešite odeje in pregrinjala — Škofja Loka otroške žabe, hola - hop, nogavice, ženske hlačke in puli je — Tonosa Savije Ljubljana. moške srajce — Labod Novo mesto. ženske letne dvodelne kostime, obleke, krila in moške hlače — Ideal Nova Gorica, ter razno drugo b!ago. Velika izbira, konkurenčne cene, za vsakega obiskovalca sejma Za obisk se priporoča Kokra - Kranj XVII. gorenjski sejem odprt Vrata XVII. gorenjskega sejma so se spet odprla — Foto Jože Zaplotnlk Kranj, 4. avgusta — Danes ob desetih dopoldne je podpredsednik izvrštiega sveta skupščine SR Slovenije Vinko Hafner odprl XVII. gorenjski sejem. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili razen predstavnikov razstavljavcev številni predstavniki oblasti, družbenopolitičnih in gospodar, organizacij kranjske občine in Gorenjske ter gostje iz sosednje Koroške in Italije. V 'kratkem otvoritvenem govoru je Vinko Hafner poudaril, da postaja tradicionalni gorenjski sejem vse bolj potrebi+a vsakoletna prireditev tako za proizvajalce in trgovino kot za potrošnike, obenem pa je tudi pomembna turistična prireditev. »Velika improvizirana veleblagovnica« — kot ga je imenoval — je res sejem v pravem pomenu besede. Letošnji sejem je največji doslej. Zanimanje zanj je bilo tako veliko, da omejen prostor ni mogel sprejeti vseh, ki so hoteli na njem razstavljati, čeprav je razstavni prostor za dobrih 700 kvadratnih metrov večji kot lani. Številnim razstavljavcem iz Jugoslavije in tudi vse številnejšim iz sosednje Avstrije in Italije pomeni gorenjski sejem iz leta v leto ugodnejšo priložnost za prodajo svojih izdelkov. Gorenjski sejem potrošniškega in turističnega značaja vse bolj prerašča dosedanje okvire in zato se vse bolj resno in neodložljivo postavlja tudi vprašanje gradnje novih sejemskih prostorov, kajti sedanji ne zadoščajo več, posebno še zato ne, ker niso skupaj. Dvoje razstavišč v preteklih letih in kar tri letos so v sedanjih razmerah sicer nujna, v prihodnje pa jih bo potrebno združiti. X Pred gorenjskim sejmom kot gospodarsko organizacijo je zato v interesu razstavljavcev in kupcev velika naloga, da čimprej dobi nove sejemske prostore. Po otvoritvi so si gostja ogledali sejem, o katerem bomo v prihodnjih številkah našega lista še pisali. A. Triler i Odkritje Groharjevega spomenika Zaključek prve Groharjeve slikarske kolonije v Skofji Loki bo v nedeljo. 6. avgusta zvečer, v Groharjevem naselju. Ob 18. uri bodo tam odkrili bronasti slikarjev spomenik, delo akademskega kiparja Toneta Logondra. Pol ure kasneje, ob 18,30, bo otvoritev nove samopostrežne trgovine. S tem in pa z dograditvijo še enega bloka bo izgradnja Groharjevega naselja v Škofji Ijoki zaključena. Sejem je odprt od 8. do 19. ure. Sodelujejo domača in tuja podjetja. Modna revija. Vsak večer nabavni program. ° • ' ■ ' . , ' .. • ■' ■; .;' - "■ \ .-..*« ',-:.io Obiščite XVII. gorenjski sejem v Kranju V* od 4. do 15. avgusta 1967 G! .AS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA Pred veliko slovesnostjo na Bledu Ob podelitvi domicila Cankarjevemu bataljonu, gorenjskemu odredu in koroškim partizanskim enotam Festivalna dvorana na Bledu bo v nedeljo, 6. avgusta, dopoldne ob 11. uri kraj srečanja številnih borcev Cankarjevega bataljona, gorenjskega odreda in koroških enot. Vsem tem enotam podeljujejo domicil občinske skupščine Jesenice, Radovljica in Skorja Loka (občina Skofja Loka ne podeljuje domicila koroškim enotam). Omenjene občinske skupščine so poprej na slavnostnih sejah sprejele sklepe o podelitvi domicila, zato bodo v Festivalni dvorani na Bledu zastopane s svojimi desetčlanskimi delegacijami. Slovesnosti se bodo udeležile tudi delegacije občinskih skupščin Slovenj Gradca, Dravograda, Raven, Mozirja, Kranja in Tržiča. Objavljamo nekaj podatkov o enotah, ki jim bodo podelili domicil. 5. avgusta 1941. leta je bil ustanovljen iz jelovške in jeseniške čete I. gorenjski bataljon na Pogrošarjevi plani na Vodiški planini na Jelovici. To je bil prvi bataljon v Sloveniji, ki se je kasneje preimenoval v Cankarjev bataljon. Osmega avgusta 1941. leta je bataljon doživel svoj ognjeni krst na Erženovem hribu na Jelovici. Čeprav so bili borci Cankarjevega bataljona slabo oboroženi, so v tej bitki ubili 32 nemških vojakov, pedoficirjev in oficirjev, medtem ko so imeli partizani dva mrtva. Po tej borbi se je jeseniška četa vrnila na območje Stola, Mežaklje in Pokljuke, jelpvška pa je ostala na Jelovici. V decembru 1941. leta je bil teren pripravljen za splošno vstajo v Zgornjesavski, Bohinjski in Poljanski dolini. Zato je bila iz bataljona poslana skupina partizanov na ta območja, glavnina bataljona pa je krenila v Poljansko dolino. 12. decembra 1941. leta je bataljon na poti v Poljansko dolino počival v Rovtah v Selški dolini. Prav ta dan pa je krenila iz Škofje Loke specialna nemška enota, posebej ustanovljena za borbo s partizani. Bataljon je to enoto pričakal v zasedi in jo popolnoma uničil. Od petdesetih nemških policistov 6e je samo eden vrnil v Škofjo Loko, trije pa so bili ranjeni. V enoti so bili samo trije vojaki, vsi ostali pa oficirji ter podofieirji SS, gestapa in policije. Zaplenjeno je bilo celotno nemško orožje in oprema. Bataljon je imel dva mrtva in tri ranjene tovariše. Cankarjev bataljon se je najbolj proslavil v znani draž-goški bitki. V aprilu 1942. leta je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih enot izdalo povelje o reorganizaciji slovenskih partizanskih enot v odrede in grupe odredov. Število borcev za svobodo se je namreč nenehno dvigalo. Tako je bil na Gorenjskem ustanovljen gorenjski odred, ki je imel v svojem sestavu Cankarjev in Prešernov bataljon. Za prvega komandanta gorenjskega odreda je bil imenovan Polde Stražišar, star jeseniški revo- Da bi zvedeli, kaj menijo Skofjeločani o predlogu zdru- lucionar, za politkomisarja pa Franc Potočnik. Odred je v takšnem sestavu izvedel nešteto akcij v okolici Jesenic, Gornjesavske doline, okrog Bleda, Radovljice in Bohinja. Odred ni zanemaril političnega dela po mestih in vaseh. Večji del hrane, obutve in obleke je bilo zbraoo prek aktivistov osvobodilne fronte. Junija 1942. leta je odred že tako narastel, da je v svojem sestavu imel že devet bataljonov, in sicer jelovške-ga, pokljuškega, poljanskega, selškega, kokrškega, koroškega, kranjskega, loškega in dražgoškega. Iz sestava treh bataljonov gorenjskega odreda je bila 12. junija 1943 ustanovljena Prešernova brigada, iz preostalih borcev pa so se ustanovili še trije ba- taljoni in sestavljali prenovljen gorenjski oderd. Aktivnost odreda je bila pomembna tudi za širšo mobilizacijo gorenjskih fantov in mož, ki so 1943. in 1944. leta množično odhajali v partizane in tako krepili udarno pest naše revolucije. Kadar govorimo o koroških partizanskih enotah, mislimo na borce zahedno-koroškega odreda, vzhodno-koroškega odreda, severnega bataljona koroškega odreda, koroškega VDV bataljona in koroškega odreda ter na številne aktiviste, kurirje in obveščevalce, ki so v izredno težkih pogojih delovali na Koroškem. Vsem enotam na Koroškem domicil podeljuje osem občinskih skupščin, in sicer: Dravograd, Jesenice, Kranj, Mo- zirje, Radovljica, Ravne, Slovenj Gradec in Tržič. Domicilne listine so de-I lo akademskega slikarja Mi. ' lana Batista iz Kranja. Po slovesnosti v festivalni dvorani na Bledu, kamor KO povabljeni vsi borci in aktivisti omenjenih enot, bo na prostem v Ribnem pri Bledu tovariško srečanje vseh, ki so se udeležili slovesnosti. Organizatorji slovesnosti in tovariškega srečanja ne morejo poslati vsem borcem osebno vabila, ker niso zbrani naslovi vseh, ki so se v teh enotah borili. Zato naj sprejmejo vabila prek tiska in radia kot osebna vabila. Borci in aktivisti udeležite domicila na Bledu v čim večjem številu. J. Vidie Mnenje Škofjeločanov o reorganizaciji zdravstvene službe »Smo za sp^itev« žitve škofjeloškega in kranjskega zdravstvenega doma, so med zdravstvenimi delavci v Skofji Loki pred kratkim izvedli anketo. Pokazala je, da je 90 odstotkov anketirancev za spojitev škofjeloškega s kranjskim zdravstvenim domom. Dr. A. Košir pravi, da je za spojitev obeh domov in ne za pripojitev. Pojasnil nam je: »Če se spojimo s Kranjčani, postanemo enakovredni partnerji, v primeru pripojitve pa bi avtomatično izgubili večino pravic in dobili le status obračunske enote. Tako ne bi imeli niti svojega 6ve-i ta niti besede pri nastavlja- nju oziroma odpuščanju Članov pa tudi pri organizaciji službe ne.« Namen združenja je pocenitev zdravstvene službe. Menimo, da smo vse potrebno že ukrenili. Tako imamo na 90 strokovnih le 10 administrativnih delavcev. Ce se bomo združili, bosta v Kranju le dva delavca več. Dežurna služba, ki bi bila po novem le v Kranju, nas tudi moti. Vprašujemo se, kaj bo z nujnimi primeri? Kaj bo z bolniki, ki so oddaljeni tudi do 20 km in je do njih mogoče priti le peš? Tudi finančnih izboljšav ne bi bilo. Že pred reformo smo uvedli normo, ki smo jo sedaj že odpravili, delali smo polnih sedem ur dnevno, nadur nam niso plačevali, pac pa smo nadurno delo v primerih epidemij kasneje nadomestili. Skofja Loka ima zelo rria lo aktivnih zavarovancev, ki plačujejo socialno zavarovanje, pasivnih zavarovancev pa je veliko. Na Jesenicah pa je obratno, saj je samo v Železarni zaposlenih več ljudi kot v vsej Skofji Loki. Zato menimo, da bi bilo potrebno razporediti denar na zavarovano osebo sorazmerno s številom zaposlenih. Na ta način ne hi imeli izgube.« -m- NOVA TRGOVINA V KRANJU - Veletrgovina Živila Kranj je v torek odprla v Prešernovi ulici v Kranju novo moderno specializirano trgovino za prodajo Kan-dijevih proizvodov. Lokal, v katerem bodo kupcem na voljo vse vrste peciva, bonbonier itd., je zelo okusno opremil arhitekt Ante Starčević iz Zagreba. — Foto Perdan NOVA BENCINSKA ČRPALKA NA PRIMSKOVEM — V petek, 4. avgusta, so na Primskovem v Kranju odprli novo bencinsko črpalko, sedmo letos in stoti objekt podjetja Petrol do danes, črpalko je gradilo gradbeno podjetje Šiška, veljala pa je 60 milijonov S din. — Foto F. Perdan ŽETEV JE KONČANA — Letošnja žetev je pri nas v glavnem pri kraju. Zaradi lepega vremena so žitarice letos na Gorenjskem dobro obrodile, nekoliko slabše pa bo z nekaterimi drugimi pridelki, npr. s krompirjem. V okolici Kranja so kmetje letos že zelo veliko želi s traktorji; žetev s srpom postaja pri nas iz leta v leto bolj stvar preteklosti — Foto F. Perdan Čuden sklep podjetja Kompas V Tržiču so ogorčeni nad ustavitvijo gradnje hotela in kegljišča na Ljubelju Svet za gospodarstvo skupščine občine Tržič je imel v četrtek izredno sejo, na kateri je razpravljal o sklepu centralnega delavskega sveta podjetja Kompas, da prekine gradnjo garni hotela in kegljišča na Ljubelju. Na seji so ta sklep ostro obsodili. Zahtevali so, da občinska skupščina takoj opozori podjetje na obsežne posledice, ki so s tako odločitvijo povezane in na pripravljenost pristojnih organov, da v skrajnem primeru prepustijo investitorstvo teh objektov drugim gospodarskim organizacijam. Odveč bi bilo navajati vzroke, zaradi katerih ljubeljsko področje velja za enega najpomembnejših centrov zimskošportnega in prehodnega turizma ter pojasnjevati, zakaj tržiška občina vidi v njegovi izgradnji osnovo za turistični razvoj svojega območja. Zaradi njegove pomembnosti in nujno potrebne povezanosti vseh načrtovanih objektov, je urejevanje prepustila samo enemu investitorju — podjetju Kompas iz Ljubljane, ki ima v tem času na Ljubelju že restavracijo, žičnice na Zelenico, menjalnico in prodajalno spominkov ter stavbo bivšega okrevališča. • Po nedeljenem mnenju turističnih strokovnjakov in premnogih turistov je največja pomanjkljivost Ljubelja to, da nima sodobnih prenočitvenih zmogljivosti in je brez možnosti za razvedrilo gostov, ki bi se bodisi poleti bodisi pozimi želeli tu dlje zadržati. Tako so po lanskoletnem sklepu delavskega sveta Kompasa, ki je imel na voljo tudi zelo ugodne analize turističnih strokovnjakov, pred dvema mesecema na Ljubelju začeli graditi hotel z 72 ležišči in za j trk ovalni co ter avtomatsko kegljišče v skupni predračunski vrednosti okoli 400 milijonov S dinarjev. Celotno vsoto potrebnega denarja je s kreditom zagotovila Jugoslovanska kmetijska banka. Medtem ko so gradbena dela zelo uspešno napredovala, je pred dnevi kot strela z jasnega prispel v Tržič dopis, s katerim je delavski svet Kompasa v kolikor mogoče skopih besedah sporočil, da se gradnja ustavlja. Vodstvo občinske skupščine In pristojni svet je posebno prizadelo to, da jih podjetje prej ni obvestilo, kaj pri- pravlja. Pozneje se je zvedelo, da za to niso vedeli niti člani Kompasove poslovne enote Ljubelj, ki bi objekta upravljala in je zanju neposredno zainteresirana, ker bosta zagotovila tudi boljšo izkoriščenost ostalih, že zgrajenih objektov Ljubelja. Kompasov dopis občinski skupščini Tržič med drugim molči o vzrokih za tak sklep, v poznejših razgovorih pa so predstavniki podjetja povedali, da se bojijo vračanja anuitet, češ da enota Ljubelj ni rentabilna. Zanimivo je, da so pred tremi meseci dokazovali prav nasprotno. Za dokaz slabega obiska jim služi primer stavbe bivšega zdravilišča, ki pa zaradi več kot skromne in zastarele ureditve verjetno ne more biti merilo za ocenjevanje privlačnosti bodočega sodobnega hotela. Na četrtkovi seji v Tržiču so menili, da tudi v primeru, če bi Kompas prezrl moralne obveze, ki jih ima do tržiške občine, ki ga je na Ljubelju priviligirala in mu šla vsestransko na roko in tudi, če ne bi upošteval perspektive tega področja, ki jo je sam največkrat dokazoval, omenjenega sklopa ni mogoče opravičiti. Po izračunu Gradbenega podjetja Tržič, ki je gradnjo zelo vzorno vodilo, bi stroški zaradi prekinitve presegli 163 milijonov S dinarjev, dodatnih 40 odstotkov te vsote pa bi terjala zahtevna zavarovalna dela. Skupaj bi bilo to znatno več kot znaša polovica predračuna investicije. Gradbeno podjetje bi bilo še posebno prizadeto zaradi tega, ker je v to vložilo vsa svoja obratna sredstva in, ker je zaradi tega naročila zavrnilo številne druge ponudbe, ki mu sedaj niso več na voljo. V kratkem bo o tem razpravljala tudi skupščina občine Tržič. M. Sosič S seje skupščine občine Skofja Loka J Priporočilo delovnim organizacijam Skupščina občine Skofja Loka je na svoji seji prejšnji teden med drugim obravnavala tudi informacijo oddelka za splošne zadeve in družbene službe o financiranju šol II. stopnje in domov. Skupščina občine skofja Loka je v januarju leta 1965 podpisala pogodbo o združevanju sredstev za skupno financiranje strokovnih šol in domov na območju okraja Ljubljana. S to splošno pogodbo se je skupščina obvezala, da bo prispevala sredstva za strokovno šolstvo medobčinskemu skladu v Ljubljani, dokler ne bo prišlo do spremenjenih pogojev financiranja. Sklad za šolstvo občine skofja Loka je odvajal medobčinskemu skladu v Ljubljani finančna sredstva, ki jih je zbral od gospodarskih organizacij v občini (1 do 1,25% od bruto OD). Kljub temu pa je v letih 1965 in 1966 ter v prvi polovici letošnjega leta ostal še neporavnan znesek 891.527,00 N din. Zato ja medobčinski sklad v Ljubljani vložil tožbo zoper občino Skofja Loka za poravnavo dolžnega zneska. Upravni organ občine In predstavniki sklada za šolstvo so stalno opozarjali gospodarske organizacije v občini, na nakazujejo sredstva za strokovno šolstvo, vendar prizadevanja niso bila v celoti uspešna. Zato je skupščina na svoji zadnji seji ponovno sprejela priporočilo vsem gospodarskim organizacijam v občini, da porav« naj o zapadle obveznosti iz prejšjih let in da tudi v naslednjih mesecih redno nakazujejo sredstva za stro* kovno šolstvo. S. Z. PO SEJEMSKIH CENAH LAHKO KUPITE MOTORNO KOLO ALI DVOKOLO V PRODAJNEM PAVILJONU Na sejmu lahko kupite na kredit osebne avtomobile in motorje. as/m na gorenjskem sejmu v Kranju pred tekstilno šolo od 4. do 15. avgusta. Ob zaključku sejma bo izžrebano motorno kolo T 12 darilo tovarne TOMOS - Koper, dvokolesa pony in otroška kolesa. R4DOVLJTCA PRAZNUJE_____----- GLAS * 4. STRAN _.__.-----------------' Skupščina občine Radovljica in družbenopolitične organizacije z območja občine Radovljica čestitajo za občinski praznil vsem delovnim ljudem in želijo še nadaljnjega napredka pri izgradnji socializma Ob radovljiškem občinskem prazniku Ti rizmu vso pozornost Radovljiška občina ima to srečo, da je na njenem ozemlju največ najlepših biserov Gorenjske, največ lepih turističnih krajev, izmed katerih so nekateri znani po vsem svetu. To daje občini Izrazito turistični značaj, čeprav je res, da bi primerjava narodnega dohodka od turizma in npr. od industrije nedvomno pokazala, da je turizem še vedno preslabo razvit, da še nI finančno tako pomembna gospodarska ''panoga, kot bi lahko bila oz. bi morala biti. Morda naša politika v preteklosti nasploh glede tega ni bila najbolj pravilna. Glavni poudarek naših prizadevanj je bila industrija, turizem pa je tudi tam, kjer so zanj najboljši pogji, ostajal zadaj. Ne samo, da zanj, za njegov napredek niso bile izkoriščene vse možnosti, ampak smo določene oblike turističnega gospodarstva s predpisi, za katere zdaj vse bolj ugotavljamo, da niso bili najboljši, celo zavirali ali povsem onemogočali. Prav v zadnjih letih pa se naši pogledi na nadaljnji gospodarski razvoj korenito spreminjajo in ob tem dobiva turizem povsod, kjer le so zanj pogoji, pomembnejše mesto. V radovljiški občini npr. ugo- I se odločili, da bo prva letoš- tavljajo in poudarjajo, da je bilo za turizem doslej kljub vsemu le malo narejenega, da pa mu bodo odslej posvetili vso pozornost. Bled je bil npr. pred vojno med najbolj znanimi in luksuznimi letoviškimi kraji na svetu, po vojni pa to ni več. Bled še vedno nima toliko postelj in gostinskih kapacitet, kot jih je imel pred zadnjo vojno. Popravijrti bo treba, kar smo zamudili in tudi zagrešili. Po vojni so bili stihiji prepuščena pomembna vprašanja, ki zadevajo turizem, npr. zazidava turistično zanimivih področij. V radovljiški občini vse bolj ugotavljajo, da so bili prepočasni z izdelavo tirbanističnih programov in da predvsem ti programi niso bili u klajeni z načrti o nadaljnjem razvoju turizma. Ker pa stihijska zazidava aH nekompleksno hi ne dovolj preštudirano urbanistično planiranje lahko naredi največ škode prav turizmu, so nja naloga izdelava urbanističnih programov, usklajenih z načrti o nadaljnjem razvoju turizma. O tem so nekateri pristojni sveti občinske skupščine v zadnjih dneh že razpravljali, za jesen pa predvidevajo razpravo na seji občinske skupščine, ki naj bi postavila osnovne smernice nadaljnjega razvoja in prelomila tudi z nekaterimi dosedanjimi tabuji. Nedvomno je in bo — pravijo v Radovljici — center 'urizma v občini Bled, vendar ne Bled w najožjem pomenu besede, ampak v najširšem, se pravi Bled z okolico, kamor sodi tudi Radovljica s šob-cn?, tudi Bohinj in Pokljuka, tudi Triglavsko po " Treba se bo dogovoriti, kolikšno število gostov Bled prenese v enem letu in kakšne goste, temu pa prilagoditi nadaljnje investicije. Prevladuje mnenje, naj bi Bled spet postal tisto, kar je bil — svetovno znr.no letovi- šče z gosti, ki pridejo za dlje in ki imajo več pod palcem — okolica pa naj se prilagaja drugim gostom, tudi tistim, ki so danes na Bledu. Objekte bo treba prilagajati takšnim odločitvam o nadaljnjem razvoju. Gost se ne počuti vedno najboljše v velikem hotelu, ampak tudi v manjših objektih, vendar to ne pomeni, da blejski turizem ne prenese večjih objektov, tudi novega modernega hotela A kategorije in tudi temeljito rekonstrukcijo Toplic. Ce bomo na Bledu hoteli razvijati turizem na najvišjem nivoju, bo vse to potrebno. Potrebno pa bo še marsikaj drugega. Na prvem mestu je igrišče za golf — tako meni predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Golf je na Bledu pred vojno že bil in pravijo, da je bil eden najlepših v Srednji Evropi. »To je prvo, kar bo treba urediti, kar bi že zdavnaj moralo biti. Verjetno se ne motim, če rečem, da je igrišče za golf trenutno večjega pomena za rehabilitacijo Bleda kot svetov "!o znanega letovišča za petične goste kot nov hotel.« Tako meni predsednik Kajdiž in pričakovati smemo, da bo igrišče za golf v neposredni bližini Bleda kmalu privabljalo k nam goste tudi s Koroške in drugih sosednjih krajev. Se nekaj je zelo pomembno — in za nekatere tudi še nerazčiščeno vprašanje! Treba bo bolj kot doslej razvijati privatno iniciativo. Marsikaj bo glede tega verjetno treba prelomiti v naših ljudeh, spremeniti marsikatero mišljenje o tem, kaj je soc/di-stično in kaj ne. Stanko Kajdiž trdi, da so privatni penzioni, ki se na Bledu in v Bohinju že uveljavljajo, prav tako socialistični kot veliki hoteli v družbeni lasti, imajo j pa — vsa i za nekatere goste i — precejšnje prednosti. To j bo treba upoštevati pri urba- . nističnem načrtovanju na 1 vsem področju občine. Z za- ! sebnimi penzioni in z osebni- j mi stiki z gosti je sezono j možno podaljšati od treh na j sedem mesecev — taki pri- ] meri že so in od tega je v i veliki meri odvisen nadaljnji | razvoj ter prav tako nadalj-nji uspeh ali neuspeh turizma ; na Gorenjskem. In da se ra- . zumemo: privatni penzioni so lahko prav tako A kate- i gorijc kot apartmaji v hotelih, seveda malce drugače: z vrtom, morda minigolfom, kopalnim bazenom itd. Drugo je vprašanje, kje bodo urbanisti določili lokacije za take objekte in kje za velike" hotele. Nedvomno bo zazidavo Bleda treba v prihodnje bolj omejevati; sicer pa bo do tega prišlo samo po sebi, ker bo cena zemljišča predraga. Ce pa bomo hoteli tako ; razvijati turizem na Bledu, v j Bohinju in na celotnem pod- ; ročju radovljiške občine, pa j bo treba napraviti še nekaj j več. S takim konceptom na- ( daljnjega razvoja postajajo i spet aktualne triglavske žič- j niče. Zavod za izgradnjo tri- j glavskih žičnic na Bledu ima pripravljene že vse načrte, . treba bo le poiskati možnosti \ za financiranje. »Poti nazaj j ni!« pravi Stanko Kajdiž; | »žičnice bo treba začeti g, diti, morda etapno, morda bila najboljša oblika finat\ ranja konzorcij. O vsem se bomo morali verjetno letos pogovoriti na seji obeske skupščine, skleniti nek,1 potem pa začeti z delom. 1 bo nujno.« Pa seveda ceste. Od m. je prav tako veliko odvisr kako se bo radovljiško u/ stično področje razvijalo1 prihodnjih letih. Gre pa komunikacije nasploh, ne za ceste. Modernizirana elektrificirana bohinjska leznica bi zelo veliko polnila za bohinjski turizenv'' tudi na to bo treba misliti. Iz vsega tega je razvidv da je v prihodnjih letih * i/med ključnih vprašanjr radovljiški občini nadalj, h'trejši razvoj turizma, tev povezan s kompleksnim ui\ nističnim planiranjem. OM ska skupščina je že pove. Zavodu za urbanizem Bk da začne pripravljati urbaV stični program za celot^ občinsko področje. V Rad| ljici so trdno odločeni, da mogoče več tako pornembr^ stvari prepuščati stihiji odločanjem, ki slonijo le ,'! površnih analizah. Seveda \ taka pozornost turizmu še I pomeni, da drugih problem j ni in da je drugje vse dobi Treba bo npr. zgraditi tri nove šole: v Radovlj na Bledu in v Bohinjski k strici. Občinska skupščina o lem že razpravljala in spri, jeli so tudi rok za gradni in vrstni red, vendar bo tem še treba govoriti, z&\^ roki so verjetno prekratkf odstotki lastne udeležbe p«| veliki in morda tudi vrstA red ne najbolj pravilen. m A. Trikr 45 Delovna skupnost trgovskega podjetja 9 urli LESCE s svojimi poslovalnicami v Radovljici, Lescah in na Bledu, čestita cenjenim potrošnikom, vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik občine Radovljica Kolektiv trgovskega podjetja Bohinjska Bistrica čestita vsem občanom za občinski praznik. Cenjene potrošnike Bohinja in ostalih krajev obvešča, da bo za občinski praznik odprlo prenovljeno in sodobno trgovino ob križišču v Bohinjski Bistrici. Za cenjeni obisk v vseh naših prodajalnah se priporočamo Živilski kombinat Žito Ljubljana — delovna enota Gorenjska s svojimi obrati: Pekarna Lesce — Skladišče Kranj — Skladišče Lesce — Mlin Breg — Mlin Zapuže — Mlin Globoko — Prodajalnami na Jesenicah, Radovljici, Bledu ter Slaščičarna na Jesenicah čestila vsem partnerjem in občanom za občinski praznik občine Radovljica Kolektiv komunalnega podjetja Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik ter jim želi prijetno praznovanje Mesarsko podjetje Radovljica s svojimi poslovalnicami čestita vsem občanom za občinski praznik in se še naprej priporoča Delovni kolektiv združenega podjetja I Transturist in hoteli v Bohinju s svojimi enotami: hotel Jezero, Bellevue, Pod Voglom ii< Triglav čestitajo vsem občanom ter gostom za občinski praznite z željo, da obiščejc* prenovljene hotele Pod Voglom in Bellevue. Za obisk se priporočamo Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica čestita vsem občanom za občinski praznik in sporoča, da ima na voljo vse vrste svežega mesa ter suhomesnih izdelkov po konkurenčnih cenah Trgovsko podjetje Zeleznina Radovljica čestita za občinski praznik vsem občanom in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici in na Bledu ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in terazzo ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, \Tse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, toča m panel ter vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, razna orodja, električne aparate in elektroinstalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila. Cene ugodne. Kolektiv trgovskega podjetja Špecerija Bled s svojimi poslovalnicami čestita cenjenim potrošnikom in občanom za občinski praznik in se priporoča Splošno gradbeno podjetje Gorenje čestita občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje GLAS * 6 STRAN RADOVLJICA PRAZNUJE SOBOTA - 5. AVGUSTA 1967 Kolektiv tovarne Sukno Zapuže čestita vsem občanom, poslovnim prijateljem za občinski praznik občine ter jim želi v bodoče veliko delovnih uspehov Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje Tovarna verig Lesce čestita vsem delovnim ljude_n in občanom občine za občinski praznik. Priporoča svoje izdelke, kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških izdelkov Tovarna vijakov amen k ropa čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi še nadalje mnogo delovnih uspehov Stanovanjsko podjetje Radovljica čestita za občinski praznik vsem poslovnim partnerjem, podjetjem in občanom in jih vabi k nadaljnjemu sodelovanju. Podjetje skrbi za novogradnjo in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih zgradb. Nadzira s svojimi strokovnjaki pri gradnji ter posreduje individualnim graditeljem projekte, daje strokovne nasvete in nadzira tudi individualno gradnjo po želji graditeljev Alpska modna industrija Almira Radovljica proizvaja modne moške, ženske in otroške pletenine. Pri nakupu pletenin pazite na zaščitni znak Almira. ' Za občinski praznik čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem Kolektiv Okovja Kamna gorica čestita občanom za občinski praznik in jih vabi k sodelovanju z vsemi svojimi dejavnostmi v kovinski, plastični in galvanski stroki Prijateljstvo združuje Francoski in angleški mladinci Tako kot že nekaj lot na-raj so tudi letos obiskali Kranj francoski in angleški mladinci. Prišli so iz pobratenih mest La Ciotat in Old-ham, s katerima mesto Kranj oziroma kranjska občina že nekaj let tesno sodeluje. Da je to sodelovanje res prijateljsko in uspešno, nam pove razpoloženje francoskih mladincev, ki smo jih pred nekaj dnevi obiskali v Dijaškem domu v Kranju, ali pa članek nepodpisanega avtorja v oldhamskem časopisu, objavljen tik pred odhodom oldharnskih mladincev v Kranj. Tisto popoldne so bili mladinci iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat zelo razpoloženi. Takoj so bili pripravljeni za pogovor. Njihov vedja gospod Fernand Bos, ki je letos prvič v naši državi, mi je že kar na začetku povedal, da so jih prebivalci Kranja in okolice zelo lepo sprejeli in da se v Kranju počutijo zelo prijetno. »Prvikrat sem v Kranju in sploh v Jugoslaviji; najbolj me zanimajo vaši običaji ter kulturne in zgodovinske zanimivosti. Ko smo se odpravljali k vam, so nam povedali, mesta v Kranju da je v Kranju precej bolj hladno kot pri nas. Sedaj, ko smo že več kot štirinajst dni tukaj, pa tega ne bi upal trditi. Zelo mi je všeč v Kranju in najlepše sc zahvaljujem vsem tistim, ki so nam omogočili tako prijetno bivanje. Francozi in Jugoslovani imamo podobne značaje, zato sem prepričan, da bo tudi vaša skupina zadovoljna z obiskom v La Ciotatu. 2e sedaj pa sem se odločil, da bom še prišel v Kranj.« Podobno kot gospod Bos, sta mi povedala tudi predstavnika skupine Claudette Costa, ki je tokrat že drugič v Kranju, in David Zeiloun. Claudette je rekla, da je že drugič v Kranju in da ji ni prav nič dolgčas, da se počuti zelo prijetno, David pa upa, da bo drugo leto spet prišel. In tako vsi ostali. Veseli, razpoloženi, s spomini, ki jih še dolgo ne bodo pozabili. Nekdo mi je rekel, da se bo še dolgo spominjal piknika in čevapčičev, ki jih je imenoval kar »či-či«. Cas bivanja francoskih mladincev v Kranju je potekel. Odšli bodo danes in z njimi trideset Kranjčanov, ki bodo preživeli tri tedne v pobratenem mestu ob Ažurni obali — La Ciotatu. Oboji pa bodo ponesli domov spomine, ki jih še dolgo ne bodo pozabili. In oklhamski mladinci? Kaj bi lahko zapisali to njih? Njihov obisk v Kranju je bil nekoliko krajši in so se že vrnili v Oldham. Tudi oni so bili zelo zadovoljni. Ogledali so si Kranj, bližnjo in daljno okolico. Malo teže kot mi so sicer res prenašali hudo vročino, vendar pa Kranja in Kranjčanov še dolgo ne bodo pozabili. Sicer pa se tudi oni niso za vedno poslovili. Prihodnje leto bodo namreč odšli v Oldham kranjski mladinci in takrat bodo še enkrat obujali spomine. In prav ti spomini vsako leto bolj poglabljajo prijateljstvo in združujejo tri pobratena mesta: La Ciotat — Kranj — Oldham. A. Žalar Skupščina obcme Trzic z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na območju občine Tržič čestita za občinski praznik 5. avgust vsem delovnim kolektivom in občanom in jim želi prijetno praznovanje tega pomembnega praznika Načrti: turizem ob ljubeljski cesti Tržič. Staro, prijazno mestece, utesnjeno v dolino pod Karavankami, zibelka slovenskega čevljarstva. Danes je to industrijsko mesto z mnogimi novimi pridobitvami v zdravstvu, šolstvu in z modernimi stanovanjskimi naselji. Te dni Tržič praznuje. Praznuje in obuja spomine na junaške dni narodnoosvobodilne borbe . Številni starejši ljudje s« bodo spomnili prvih bojev proti okupatorju 5. avgusta pred 26 .leti, ko je v neenaki borbi v Verbičevi koči pod Storžičem izgubilo svoja življenja osem tržiških prvo-borcev. Prav v spomin na to borbo, na ta dan, Tržičani praznujejo svoj občinski praz nik. Od takrat pa do konca vojne so v borbah proti sovražniku padli še 303 občani, kar je zgovoren dokaz narodne zavesti in deleža, ki so ga prispevali Tržičani v narodnoosvobodilnem boju. Prav tako te dni Tržičani ocenjujejo povojni razvoj ' svojega kraja. Napredek je viden na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Hiter razvoj gospodarstva je vplival tudi na povečanje prebivalstva,- saj Šteje tržiška občina danes U tisoč 675 prebivalcev, med- Razstava partizanske grafike ' Danes, v soboto, 5. avgusta ob 18. uri bodo v prosto-. rih delavske univerze v Tržiču odprli razstavo del akademskega slikarja Ive Subi-ca. Razstava nosi naslov — Partizanska grafika in sodi v sklop prireditev ob praznovanju občinskega praznika. ) tem ko jih je bilo 1945. leta 9733. Ceiprav je imel Tržič že pred vojno za tedanje razmere močno razvito industrijo, se je ta v povojnem obdobju še povečala. Tržičani niso gradili novih tovarn, pač pa so jih predvsem obnavljali. Samo od leta 1957 dalje so v ta namen investirali skoraj pet milijard starih dinarjev. S temi naložbami so povečali obseg proizvodnje skoraj v vseh tovarnah, h%ati pa ujeli korak z novimi podobnimi industrijskimi podjetji v Jugoslaviji. Prav te naložbe dajejo zdaj tržiški industriji kolikor toliko ugodne pogoje za konkurenčno sposobnost na domačem in trgu in možnost prodaje na inozemskem tržišču. V Tržiču niso samo izboljšali in povečali industrije. — Zgradili so tudi druge objekte, ki so dali nov videz mestu ter izboljšali življenjske razmere občanov. Tako Je bil zgrajen zdravstveni dom, ki je najsodobneje opremljen, kopališče, ki so ga Tržičani težko pričakovali, in številni stanovanjski objekti. Tudi šolstvo je z zgraditvijo nove šole na Zalem rovtu dobilo možnost za sodoben pouk. Zelo delavna je delavska univerza, ki je veliko naredila za izobraževanje odraslih, zelo uspešno pa je sodelovala tudi z družbenopolitičnimi organizacijami pri prirejanju raznih seminarjev. Čeprav je majhno mesto, ima Tržič tudi glasbeno šolo ter celo svojo radijsko postajo, ki Tržičanom veliko pomeni. Tudi v športu so v povojnih letih dosegli lepe uspehe. Predvsem so bili tu znani smučarji Lukanci in šbe-fe, ki so precej časa pome- nili vrh jugoslovanskega smučanja. Seveda pa to ni bilo edino področje udejstvovanja tržiških športnikov, saj danes poleg smučanja sodelujejo v številnih športnih panogah, npr. v nogometu, rokometu, šahu. Zelo velik pomen ima tudi planinstvo — ne samo kot športna panoga, temveč predvsem kot možnost za splošno rekreacijo občanov. Turizem kot samostojna gospodarska dejavnost se je začel razvijati šele v začetku leta 1964, z začetkom izgradnje ljubeljskega turistič- nega območja. Osnova za začetek gradnje tega središča pa je bila prav gotovo zgraditev hitre ceste Ljubelj— Naklo, ki povezuje Jugoslavijo s sosednjo Avstrijo. Z dograditvijo žičnice na Zelenico je bil zgrajen glavni objekt za razvoj turizma v občini. Zelenica pa ima tudi sicer vse naravne pogoje, da se razvije v enega izmed naših najmočnejših zimskih alpskih središč. Program ljubeljskega turističnega območja predvideva zgraditev gar-ni hotela z avtomatskim kegljiščem, zunanjo ureditev platoja, preureditev hotela Panorama in zgraditev sankaške proge. Urbanistični program občine pa za turistično de- javnost predvideva tri turistična središča vzdolž cesta Ljubelj — Naklo, in sicer na Ljubelju, v Podljubelju in v; Bistrici. V Podljubelju je predvidena zgraditev manj-J šega jezera za ribolov in čolnarjenje, v neposredni bližini jezera vikend naselje in ob obstoječi restavraciji manjši hotel z garažami in parkirnimi prostori. V Bistrici pai je predvidena gradnja mote« la z garažami, vikend naselja in servisna delavnica te* pravlnica avtomobilov. Takšna je v bežnih obrisiil! podoba današnjega Tržiča^ njegov razvoj pa bo v prM hodnjih letih še hitrejši iđ delovni uspehi še večji. S. Zupao j KOMPAS Kolektiv turistične podružnice Ljubelj z žičnico Zelenica, z restavracijo, poslovalnico in hotelom Panorama čestita vsem občanom za občinski praznik Kolektiv trgovskega podjetja Preskrba čestita vsem odjemalcem za občinski praznik: in jim sporoča, da v času občinskega praznita odpira novo in sodobno urejeno trgovino v Mstrfoi pri Tržiču GLAS * 8 STRAN TRŽIČ PRAZNUJE SOBOTA — 5. AVGUSTA 1957 Kolektiv trgovskega podjetja Kolektiv Ritnr Tovarne kos in srpov se pridružuje čestitkam za občinski praznik in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi čimveč delovnih uspehov Obrtno podjetje Trzic Kolektiv čestita občanom za njihov praznik in priporoča svoje usluge v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki mesarskega podjetja Tržič čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje ter se še nadalje priporoča za cenjeni obisk Gostinsko poiljetje Tržič s svojimi obrati: hotel Pošta, gostišče Ravne in restavracija Podljubelj želi vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča prijetno praznovanje in se priporoča za cenjeni obisk ^^^j^^^p^j^ tOVama se Pridružuje Kolektiv kmetijske zadruge Tržič se pridružuje čestitkam občanov za občinski praznik in jim želi še nadaljnjih uspehov Kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Tovarna pil Triglav Tržič čestita občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje čestita vsem občanom za občinski praznik jn priporoča svoje izdelke: pile vseh vrst v odlični kvaliteti. Posebno priporoča novi proizvod — okrogle spiralne pile za brušenje gozdarskih motorno-verižnih žag Stanovanjsko podjetje Tržič SploŠnO gradi vse vrste poslopij. Dela opravi stro-* n kovno in v zadovoljstvo investitorjev. gradbeno podjetje Vsem poslovnim prijateljem in delovnim TTr^rif* ljudem občine želimo prijetno praznovanje J. rZIi, občinskega praznika čestita vsem delovnim ljudem v občini za občinski praznik Kolektiv Pekarije Tržič se pridružuje čestitkam občanov in jim želi prijetno praznovanje Te dni po svetu Ljudje Atomski klub £ Povečano dejavnost osvobodilnih sil v Vietnamu je v zadnjih dneh opaziti zlasti v delti Mekonga. To jim omogoča deževje, ki na drugi strani utesnjuje saigonske in ameriške čete, ki so v petek izvedle močan napad na enote osvoboditve fronte, največji, odkar se je začela vojna V Južnem Vietnamu. V tem napadu je sodelovalo 15.000 ameriških in saigonskih vojakov. H Republikanska in demokratska stranka ZDA in njuni voditelji, morebitni kandidati, se z Johnsonom vred vzajemno obtožujejo. Medsebojna obtoževanja zaradi hudih neredov v Detroitu in upora črnskih getov nasploh dobivajo obseg verižne reakcije. Vsa stvar se je za-*ela pri vrhu, zdaj pa je iajela širok krog članov kongresa in senatorjev. £ V ZDA so t. avgusta izstrelili proti luni vesoljsko plovilo Orbiter 5, s katerim ttaj bi preučili tiste kraje na Lunini površini, na katerih bi morda lahko pristal prvi ameriški vesoljec. Poskus je Veljal 205 milijonov dolarjev. Čeprav so kazali prvi koraki v atomskem oboroževanju na to. da bosta nad svetom razpeta dva »atomska dežnika« — ameriški in ruski — pod katera se bot"o zatekale ostale države, je danes popolnoma jasno, da iz tega ne more biti nič. V svetu je vse več držav, ki so sposobne — razumljivo ob velikanskih naporih — narediti orožje, ki grozi, da bo prej ali slej uničilo svet. Brazilija, Indonezija, Izrael, ZAR, Indija in še nekateri izjavljajo, da so sposobni zgraditi svojo atomsko bombo. Prav te dni prihajajo vesli, da Brazilija pospešeno pripravlja svoj prvi atomski poskus. Pravzaprav se je atomski klub začel širiti s tem, ko je Francija odklonila »ameriški dežnik« in izdelala svojo bombo, vendar pomeni za svet največjo nevarnost kitajsko jedrsko oboroževanje, saj njihova agresivna politika budi zaskrbljenost po vsem svetu. Kitajska kulturna revolucija je dobila svojo težo prav z eksplozijo prve kitajske vodikove bombe. Religiozni ceremonial 17. junija letos, ko so se proti nebu dvignili baloni z izpisanimi Mao Ce Tungovimi citati, ko so zbrani znanstveniki glasno v zboru prebrali nekaj misli iz rdečih knjižic predsednika, se je končal s tem. d:i se je nad atomskim centrom Lob Nor v Sinkiangu dvignila zastrašujoča goba. Ob tej priložnosti so Kitajci zapisali, da so Amerikanci potrebovali sedem let, da so dobili vodikovo bombo, Rusi štiri, Kitajci pa dve leti in osem mesecev ... Kako je mogoJe, da pridejo posamezna države v tako kratkem času do takšne stopnje »tehničnega razvoja«? — Brez dvoma za nas ne more biti sprejemljiva razlaga, da je to mogoče doseči s pomočjo »genialnih misli predsednika Mao Ce Tunga«. Ker podobno sposobnost kažejo tudi države brez kitajskega »nadčloveka«, je jasno, da so na to vplivali stiki atomskih strokovnjakov v mednarodnih merilih. Dve mednarodni konferenci v Ženevi (1955 in 1958) sta razkrili nekatere podrobnosti »vojaške atomske fizike«, pa čeprav je bil njun namen predvsem miroljubno izkoriščanje atomske energije. Ce se povrnemo h kitajski vodikovi bombi, moramo pač s svojim razumom obiti »velikega voditelja« in poiskali med znanstveniki tvorce kitajske bombe. Tudi pri tem je jasno, da njen »oče« ne more biti iz vrst kitajskih znanstvenikov, ki so bili vzgojeni doma. Pred sedemnajstimi leti so Kitajci skupaj z Rusi začeli s to vejo znanosti. Ob vsesplošni sovjetski podpori so ustanovili institut za atomsko energijo, katerega direktor je postal Čiang Šien-San, ki je naredil po pekin,k m še francoski doktorat iz fizike. Drugi vodilni atomski fizik je Cien Hsue-Šen, ki Je bil od leta 1933 v ZDA, kjer je naredil doktorat in postal strokovnjak za rakete. Kot vidimo, tudi Kitajska živi v povezavi z ostalim svetom in tudi ona — kar sicer ne priznava — ne more izolirano slediti naglemu razvoju. Prav v tej povezanosti pa lahko iščemo razlago za sposobnost vso več držav, da si zgrade svoje atomsko ornž e, da razširijo svetovni atomski klub in s tem poveča;« dvome v miroljubno so'' "© narodov sveta. P. Čolnar in dogodki Makedonski praznik 2. avgusta je Makedonija slavila dvojni praznik. Na ta dan leta 1903 je v mestecu Kruševu izbruhnila ilinden-ska vstaja proti Turkom. — Ljudskega zborovanja v kraju Mečkin kamen se je udeležilo okrog 3000 ljudi. Obenem so bile v zgodovinskem samostanu Prohoru Kolektiv podjetja Oblačila Novost čestita vsem občanom za občinski praznik in še vnaprej priporoča svoje izdelke Pčinskem, kjer je bilo leta 1941 prvo zasedanje ASNOM, svečanosti na čast tega zgodovinskega dogodka. -i Poživili so klubsko življenje Krajevna organiza'lja SZDL Gosteče je že pred časom postavila v vasi Pungert, ob cesti Skofja Loka-Gosteče-Medvode, lično urejen paviljon za svoj klub. Ker se je klubsko življenje hitro razvilo, so morali postaviti še prostor za počitek. Kmalu pa se je pokazalo, da bi se zlasti mlajši radi tudi zavrteli. Zato je organizacija SZDL Gosteče te dni začela urejati še prostor za plesišče. - rč V nedeljo, 6. avgusta, bo ob 18.30 otvoritev nove samopostrežne prodajalne in bifeja v Groharjevem naselju v skofji Loki. V njej vam bodo na voljo živila in gospodinjske potrebščine, v bifeju pa expres kava Loka. Želimo vam prijeten nakup v sodobno urejenih prostorih ob skodelici dobre kave. Veletrgovina »LOKA« Skofja Loka Kolektiv Avtoopreme Tržič je izdelovalec karoserijske opreme, predelava pločevine za transportna sredstva in ostale stavbne in industrijske opreme. Opravlja mehanične in avtomehanične storitve. Kolektiv čestita občanom za občinski praznik Kolektiv gostinskega podjetja Zelenica s svojimi obrati: restavracija Zelenica, kavarn*, okrepčevalnica, gostilna pri kolodvoru in točilnica, ki pro tja prek ulice, čestita vsem občanom za občinski praznik in se priporoča Trgovsko podjetje Centromerkur export - import, Ljubljana, Trubarjeva C. 1—3 nudi cenjenim potrošnikom v svojih specializiranih prodajalnah: Veleblagovnica MERKUR — Ljubljana, Trubarjeva 1 moško in žensko perilo in pletenine, gumbe, zadrge, sukanec, pozamen-terijo, poseben otroški oddelek, igrače, ročne ure svetovno znanih znamk, zlati nakit, bižuterijo, gospodinjske potrebščine, damske torbice ter ostalo usnjeno galanterijo, športne artikle za vse vrste športa. Drogerija MERKUR — Ljubljana, Trubarjeva 3 bogata izbira drogerijsko-kozmetičnega blaga domače proizvodnje ter iz uvoza. Prodajalna MERKUR — Ljubljana, Gradišče 4 širok asortiman drogerijsko kozmetičnega blaga Poslovna enota URARSTVO - OPTIKA — Celje, Tomšičev trg « ročne ure, budilke, bižuterija, okvire ter steklo za očala, sončna očala. VE KISIKR VKCMOtZE- POLET UR POVOVUR JZSTZELITEV V SME1ZI ZEMUIUE OK&ITE PREKLOPIL SEM jzezEKVE, ro- POLFJI VZICRI -UM KOMOR • IZ TEHR i fCRT WR7 ffTO JZ/V/7, KOM TRO-LR, KRZURV..- SPRJEML7RLR OBUPAJR PElZRDEUfJNUR UME&CRUOV. IO UEJiCja BLISKOVITIH TELEPOH - sk/u pccovarztu JE P&DLR ODLOČITEV. . • ">rpr»y:i kraji In Kmetov (Nadaljevanje) Prosenico so dali v ta lec, da se je posušila, p,, pa so očistili s »pajkelr.; in ga dali sušiti na lesene re. Na teh derah se je p posušilo v 4 dneh, če je lepo vreme in če so ga dan premešali. Ko je but nje suho, so ga ženske tj šetom še enkrat preseja'; potem znosile pod stre\ SPRAVLJANJE KROMPIRJA Po malem šmarnu sv. Mihaela (29. eepte^t so v sončnih dneh spra>> krompir, naprej pa so d vali fižol, ki je bil na, med krompirjem. v pir so orali ž obema goma: s samcem pri j neh, s toplarjem ^ sredi kraja. Kromp-^ naložili na voz s hrbti spredaj in zadaj so raj nekaj vreč, da se kri ni stresal. Na hrbte so, žili po 600 do 700 kg t pirja. Čeprav so bili na sredi speti z verigo med vožnjo le upogib krompir se je večknL malem stresal. Kromp ■v Spedi poletja smo. Sezona kopanja, sončenja, dopustov ln izletov se bliža svojemu vrhuncu. Že vrsto let ni bila narava tako radodarna z lepim vremenom. Vročina, kot si jo lle moremo želeti, sili ljudi, da zapuščajo svoja bivališča in se v trumah zgrinjajo na obale rek in jezer. Kopališče ob Poljanščici v Skofji Loki je vsak dan bolj polno. Poleg domačinov zaidejo tja tudi številni turisti in izletniki iz Ljubljane ter drugih mest. Zlasti ob nedeljah se tod nabere veliko kopalcev. Kopališče je znano po svoji ugodni lokaciji in drugih prednostih. Je zelo prostorno — brez težav lahko sprejme tudi 2000 ljudi in še več — ter sončno. Na svoj račun lahko pridejo tako plavalci kot neplavalci pa tudi ljubitelji skokov v vodo. Za žejna grla je na voljo dobro založen in oskrbovan bife v kopališki stavbi. Vse bi bilo v redu, če ... Je že tako, povsod se najde kakšen »če«, ki pokvari sicer dober vtis. Žal je takšnih »če« na kopališču v Skofji Loki preveč tudi za neobčutljivega in marsičesa vajenega domačina, kaj šele za kritičnega tujca. Pa pojdimo po vrsti. Obiskovalca kopališča začudi že to, da ni treba plačati nobene vstopnine. Toni res, bo oporekal marsikdo Delno ima prav, Pri glavnem vhodu sedita dva fantiča, ki naj bi pobirala denar. Boječe vprašata prišleca, če bi nemara hotel plačati.- Večina ljudi samo grdo posleda ali Kopališče, ki ri v čast hozm >m Miha Klinar: Mesta, ceste in h pa jima zabrusi kakšno nespodobno in nemoteno odkoraka naprej. Le redki plačajo. Prav vseeno bi bilo, če bi pri vhodu obesili zaboj-ček z napisom Prostovoljni prispevki. Izkupiček bi bil komaj kaj manjši. Razen tega je treba povedati, da omenjeni dohod nt edini, skozi katerega je moč priti na kopališki prostor. Več kot pol kopalcev, zlasti tistih nemo-toriziranih, pride z brvi navzdol preko skal. Posebej zato je v ograji narejen prehod. Večina od njih niti ne ve, da nekje pri glavnem vhodu pobirajo vstopnino. Pred dnevi sem srečal znanca iz Ljubljane, ki je bentil in zabavljal čez kopališko upravo. Hotel je namreč dobiti kak varen prostor, kamor bi lahko spravil obleko, denar in ostale vrednosti. Pa ga je čakalo neljubo presenečenje. Na kljukah vrat tistih nekaj kabin, ki so postavljene v pritličju kopališke zgradbe, je visela in se neumorno prevažala kopica otrok. Prisiljen je bil »toritl isto, kot vsa ostala množica kopalcev — zložil je »uojo kramo na kup, legel poleg nje v travo in se ves popoldan bal, kdaj mu kak prida-nič izmakne denarnico. Pa kaj bi. Saj ni mogoče, da bi si tat izbral od vseh brezštevilnih pisanih gomil obleke, torbic in cekarjev, ki so bile posejane širom po prostranem kopališču, prav njegovo. Reka je čez ncč postala kal na, malo je tudi narasla. Nihče se ni potrudil, da bi vsaj za kake pol metra odprl zapornice nad jezom. Voda, ki se tod umiri in le počasi odteka, je nanosila na sicer peščeno dno za ped debelo plast mulja. Trume kopalcev, ki so za praznično soboto napolnile strugo, so seveda dvigale z dna oblake nesnage. V dolžini enega kilometra je Poljanščica spominjala na brozgo v cestnih kanalih, iz nje pa so prihajali na mah močno porjaveli kopalci. Podoben prizor se je ponovil v nedeljo. In vse samo zato, ker v bližini ni več žage in ne Žagarja, ki je včasih ob nalivih odpiral zapornice, da je voda sproti odnašala blato. Mnogi zamazani turisti so po vsem tem zaman iskali prhe. Teh ni že lep čas. Pač, obstaja skromna vodovodna pipa. Kdor je dovolj vztrajen, se utegne tam še nekako očistiti. Za 1500 ljudi, kolikor se jih je zbralo minulo nedeljo, pa je takale pipica nekam nebogljena. Že samo eno sezono temeljito pobrana vstopnina pa bi nedvomno zadostovala za postavitev dveh ali treh prh. Pa še to: l.ekoč je bil na kopališču tobogan. Deloval je dve sezoni, še dve sezoni je potem stala kovinska konstrukcija. Potem je izginila tudi ta. Težko je verjeti, da je bil tobogan tako močno pokvarjen, da ga ne bi bilo moč usposobiti brez večjih stroškov. Verjamem v pregovor »Kar še ni, pa še bo!« (Tobogan je že bil). Cesar ni, tega ne poznamo, kar bo, pa še manj. I. Guzelj omo\i III. DEL V petek, 21. julija so nebo prekrili oblaki, iz katerih se je proti večeru pošteno ulilo. Edini tuS na zanemarjenem loškem kopališču - Foto Perdan Tudi rana na stegnu, ki mu ga je razmesarir ska krogla (bržkone s kapico, zapiljeno nVl ko grdo ne razmesarila kit) in zaradi kater svojem človeku, ni zapletla stvari. Veri K slepa krogla pred dvema dnevoma, ko e ■ zaslišal streljanja in se hotel umakniti W •med seboj boljševiki in njihovi nasprotniki Da, takrat, ko so ga zajeli, se je vse sr«\' ga in ga odpeljali v nemško bolnico na^ je, da se bo zdravljenje zavleklo, ker bi J ne nehala gnojiti do konca vojne, ki fys*j -rusu a ijiABap-z b3 os ep 'usfioAopez af „1 škem lazaretu in da ga niso poslali v avstrt je našel smrkav pruski soldat in ga zatožil rano neko travo, ki povzroča gnojenje in »Prekleti smrkavec!« Bogve kolikokrat je že od tistega dn mlečnozobca, ki mu ni bilo niti osemnajst' zaradi noge, ki jo je zlomil pri eksercirain ranjen in da so ga pripeljali v bolnišnici;, tako se je pob obnašal, kadar je govoril l sploh še povohal ni. In naposled, kako u dolgih letih vojne na svetu še vojaki in In prav zaradi tega smrkavca so ga w bolnišnici, kjer so ga že po treh dneh Lembergu, kakor Nemci pravijo Lvovu h stavno v vojaški zapor pod sumom, da p: marveč da je dezertiral. »Poznamo take! Slovenci niso boljši odi dezerter ji!« je po nemško kričal nad njim1 venomer popravljal monokel, on pa je zart Eačutil krivega. Ko vsaj ne bi zardel, ga pekli še zdaj pd| jo je opazil tudi oficir. »Vidiš, zardel si,« mu v ušesih še zdaj i\ GLAS * 10. STRAN 6136 6016 Turistične informacije BOHINJ — Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah. Vsi hoteli, razen hotela Pod Voglom, ki ima 5 prostih postelj, in hotela na Voglu (50 prostih postelj) so zasedeni. BLED — Na Bledu za hotele priporočajo rezervacije. Prostor je v zasebnih turističnih sobah in počitniških domovih. Nekaj gostov lahko sprejme tudi kamping v Zaki. KRANJSKA GORA — Pro stor je v hotelih Razor in Slavec in v hotelu Vitranc v Podkorenu. V Kranjski gori, Gozdu Martuljku in Podkorenu je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah. Na Vršiču bo v soboto, 5. avgusta, zasedena Erjavčeva koča. V drugih kočah in v koči v Krnici je dovolj prostora. JESENICE — V obeh hotelih na Jesenicah je dovolj prostora. Prav tako je prostor v Domu pod Golico, Domu na Črnem vrhu in na Planini pod Golico. Zasebne turistične sobe v Mostah, Hru-šici in na Potokih so zasedene. Nekaj prostih sob je tudi v drugih krajih v okolici Jesenic in pri zasebnikih v Ratečah. BEGUNJE NA GORENJSKEM — V Begunjah, Dragi pri Begunjah, v Zgoši pri Begunjah, Novi vasi, Poljčah in Rodinah je še dovolj prostora. Sankaški dom na sv. Prireditve 0 V soboto, 5. avgusta, ob 20.30 bo v festivalni dvorani ■,na Bledu nastopil svetovno znani Slovenski oktet s slovenskimi narodnimi pesmimi. 9 V nedeljo 6. avgusta, bo , v festivalni dvorani na 3Iedu velika modna revija gorenjskega sejma z zabavnim programom. # V ponedeljek, 7. avgusta, ob 20.30 bosta nastopila v festivalni dvorani na Bledu folklorna skupina Gorje in pevski zbor iz Krope. 9 V četrtek, 10. avgusta, ob 20.30 bo v festivalni dvorani na Bledu folklorna skupina Tine Rožanc izvajala program jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. 0 V Kranjski gori bodo v nedeljo, 6. avgusta ob 75-let-nici gasilskega društva odprli nov gasilski dom in priredili zabavo s srečolovom in plesom. % 5. avgusta zvečer bodo na Jesenicah odprli cvetlično razstavo, ki bo odprta do 7. avgusta. # V nedeljo, 6. avgusta dopoldne bodo odprli v Zelenici pri Žirovnici čebelarsko ple-menilsko postaje. # V soboto 5. avgusta, bo premiera spevoigre Na Trški gori na hribu pri Jožefovi cerkvi v Tržiču. G V Kranju bo 5. avgusta promenadni koncert. 9 V Skofji Loki bodo v nedeljo, 6. avgusta, ob 18. uri odkrili Groharjev spomenik. Petru je oskrbovan ob sobotah in nedeljah. Prostor je tudi v Roblekovem domu na Begunjščici in v Kostanjško-vem domu na Dobrči. TRŽIČ — V Tržiču, Podljubelju, na Ljubelju in na Zelenici je dovolj prostora. Tudi v planinskih domovih na Kofcah, Pod Storžičem, na Kriški gori in Dobrči je še prostor. KRANJ — Zaseden je hotel Jelen, v hotelu Evropa je 10 prostih postelj, v zasebnih turističnih sobah pa 30. Prostor je v hotelu na Šmarjetni gori, pri zasebnikih v Naklem, v Domu na Krvavcu in v Preddvoru v hotelu Grad Hrib in v zasebnih turističnih sobah. Na Jezerskem je še prostor. SKOFJA LOKA — V Skofji Loki je dovolj prostora, prav tako v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Retečah. POLJANSKA IN SELŠKA DOLINA — Povsod je še nekaj prostora. V planinskem domu Litostroj na Soriški planini je 40 prostih postelj. Vabijo vas in se priporočajo: Malle Jože Loibltal — St. Lenart v Brodeh Gostilna z izbranimi pijačami in hladnimi jedili, menjalnica, trgovina z mešanim blagom. Govorimo slovensko. Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. Restavracija Mlečnik Kirschentheuer — Kožentavra restavracija z izbranimi vini in domačimi jedili, športno kegljišče, plavalni bazen, SCHEL-bencinska črpalka. Vsako soboto ples. Govorimo slovensko. Paulitsch Marija Vellach — Bela trgovina z mešanim blagom in gostilna. Govorimo slovensko. Na Vlšarjih — Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, prenočišča in izbrane pijače AVTOPROMET GORENJSKA - KRANJ PRIREJA V SEPTEMBRU IN OKTOBRU ZANIMIVA POTOVANJA V INOZEMSTVO Z UDOBNIMI TURISTIČNIMI AVTOBUSI IN STROKOVNIM VODSTVOM. 1. Dvodnevni izlet v BENETKE in PADOVO, prijave do 1. septembra. 2. Dvodnevni izlet po Avstriji prek GROSSGLOCKNERJA v znano letovišče ZELL AM SEE, prijave do 10. septembra. 3. Štiridnevni izlet po Italiji od 25.—28. septembra, združen z ogledom živilskega sejma v PARMI. Prijave do 1. septembra. 4. štiridnevni izlet po Avstriji in češki z ogledom DUNAJA, PRAGE in BRNA. Prijave do 15. septembra. 5. Preživite prijeten konec tedna od 6.-8. oktobra na potovanju ob BLATNEM JEZERU in v BUDIMPEŠTI. Prijave do 20. septembra. 6. Pričenjamo tudi z rednimi celodnevnimi izleti ob sobotah v TRST in TRBIŽ za udeležence z osebnimi potnimi listi. 12. 8. Izlet v TRBIŽ. Odhod iz Kranja ob 5.30 izpred kina CENTER. Cena na osebo je 25 N din. Prijave najkasneje do četrka, 10.8. 26. 8. Izlet v TRST. Odhod iz Kranja ob 5.30 izpred kina CENTER. Cena na osebo je 35 N din. Prijave najkasneje do četrka, 24.8. Prijave za potovanja sprejemamo v poslovalnici TURIST — Cesta JLA 1, Kranj, tel. 21-563, poslovalnica AVTOPROMET — Tržič, tel. 71-268 in turistični oddelek AVTOPROMET GORENJSKA — Kranj, tel. 21-081. V primeru nezadostnega števila prijav si dovoljujemo izlet odpovedati. ČE SI ŽELITE PRIJETNEGA RAZVEDRILA, POTUJTE Z NAMI! PON TEBBA*'' S .ARNOLđsrciN VELDEN KLAGENFURT ^3^S&....., , to toC»Tjfc. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG - ECK /4 Velika izbira — najnižje cene fM VValter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce LODRON Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujte denar! Kupite tudi vi originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropika. Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh moctnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus BRAUN — SIXTANT električni brivski aparat RADIO SCHM1DT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Blaupunkt, baterije za avtomobile Villach — Beljak BOSCHl Nikolaigasse 24 dienstJ Telefon 4573 Ing. LAGGNER hi ......M—U—M——■^1 Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach - Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar Novi in rabljeni poljedelski stroji in traktorji, jeklene blagajne, naprave za banke Hans Wernig Blagajne in stroji Paulitschgasse 8 Klagenfurt — Celovec Postrežemo vas v slovenščini. Villach - Beljak Podružnica ARNOLDSTEIN MI NUDIMO VEC — VEDNO NA TEKOČEM! Najnovejše: PRALNI STROJ — popolnoma avtomatičen, s kurjavo, za 4 kg perila S 4.900.— HLADILNIK S KOMPRESORJEM 135 lt. S 1.900.— Plačljivo v dinarjih! Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Str ar s«; Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Če hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Kot vedno Koroškem. Vsak obisk se izplača. kakovostno in poceni SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telefon 20-641 20-645, pp 33 Hotel der A-Kategorie lm strengen Stadlzenlrum. Kla&sische Restauration mit erstklassiger inle^na-tionalen Kiiche und die bekannte einheimisthe Re-etauration »KLET SLON« (Keller d. H. SLON) mit 6lowenischen und jugoslawischen Spezialilaten. — BAR mit einem internationalen Artistenprogramm. Eigenes Caffeehaus mit Musik und eigener Laub-garten. Klubraume fur Konferenzen, Empfange, Cocktailparties und ein Saal fur Bankette. Wech selstube im Haus. Das Holelpersonal beherrscht alle VVeltsprachen. Fiir den Besuch empfiehlt sich das Kollekliv des HOTEL SLON. Ce kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina TOMSCHE Villach — Beljak Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Specialna delavnica za vozila FIAT — originalni nadomestni deli — oprema — garaže ALPI Mno de Martiis Tarvisio — Trbiž Via Roma 15, telefon 2036 # Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov © Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči 0 Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli BESUCHEN SIE DAS GROSSTE WARENHAUS IN SLOV7ENIEN in Ljubljana — gegenuber dem Hotel SLON Im Erdgeschoss: — Lederkoffer, Reisesacke, Aktentaschen, Taschen, Necessaires, — Lederdamentaschen, — Lederhandschuhe fiir Herren und Damen, — Ledergeldtaschen, Etuis, Giirtel Im II. Stock: — Lederkonfektion fiir Herren (Wamse, Ročke, Mantel, Westen) — Lederkonfektion fiir Damen (Kostume, Mantel, Jackchen, Schosse) — Spezializierte Konfektionsgeschaftstelle KONFEKCIJA ELITA in Čopova ul. No. 7. HEUERIGE MODELLE — MODE-DES Al NE UND FARBEN — AUSWAHL fur JEDEN GESCHMACK — SELBSTAUSVVAHL -IM ERDGESCHOSS EIGENE VVECHSEL-STUBE Beim Einkauf fiir fremde Wahrung 10% Er? massigung Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange office VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 Skofja Loka, šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 db Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu Žičnica ZELENICA Kompas obratuje ob nedeljah od 9.—17.45 na vsako uro. Ob ponedeljkih žičnica ne obratuje. Od torka do sobote ima žičnica odhod ob 9. uri in po-vratek ob 17. uri. Al vostro arrivo nella Slovenia, non dimenticate a visitare la vecchia citta Kamnik con il suo idille circondario alpino Con i prezzi piu bassi vi offriamo nei nostri negori i prodotti di cuoio e della pelle, nonche la mcrce tecnica di butte le qualita, confezioni da bambini, dame e da uomo, maglierie e biancheria, prodotti di porcellana, vetro e crlstallo ed al tre qualita di merce nella scelta piu doviziosa Al pagamento con le divise estere sconto 10 % Ci raccomandiamo cortesemente per la copiosa visita! Jr Velepa) Velepapirnica Villach - Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin # Ves pribor za tehnično risanje 8D Pres^heren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 pralne stroje 0 gorilnike na mazut 0 peči za centralno kurjavo 0 svetila — kolesa — otroške vozičk'j 0 keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini ^urizem v Poljanski dolini Malo gostov — Slaba kopališča — Veliko načrtov Nedvomno je Poljanska dolina ena izmed najlepših dolin v predalpskem svetu. Topla Sora, prelepa okolica in prijazni ljudje so osnove njenega turizma. V Poljanski dolini je tudi hotel, ki naj bi gostu nudil to, kar si želi. Vendar gostov ni in ni. Med vzroki, zakaj jih ni, je gotovo na prvem mestu slaba propaganda. Ne vem, kdaj bodo naša turistična društva spoznala, da se sredstva, vložena v dobro reklamo, kaj hitro povrnejo, in to večkratno. Da pa je turizem panoga, ki je ni zanemarjati, pove naslednji podatek iz leta 1964. Razmerje dohodka, ki ga prinašata Sloveniji turizem in industrija, je 60% : 40% v korist industrije. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo v industriji zaposlenih 210.000 ljudi, v turizmu pa le 10.500. Verjetno je ta podatek dovolj nazoren in je zato vsak komentar odveč. Poglejmo, kako je s turizmom v Poljanski dolini. Vse podatke smo dobili pri predstavnikih turističnih društev. Vreme Vremenska slika: izza srednje Evrope se počasi pomika proti Balkanu hladnejši zrak, ki bo v naslednjih dneh vplival tudi na vreme pri nas. Iznad Atlantika se širi nad zahodno Evropo ponovno greben visokega zračnoga pritiska. Danes dopoldne je bilo v Sloveniji sončno, ob 13. uri je bila temperatura na Brniku 28, v Ljubljani 29, v Planici 24, na Jezerskem 25, v Kopru 30 stopinj Celzija. Temperatura morja 26 stopinj; temperatura Blejskega jezera je bila včeraj popoldne 23 stopinj Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: v soboto bo spremenljivo oblačno vreme, popoldanske plohe. V nedeljo deloma sončno z nevihtami. Za prihodnje dni: v naslednjih dneh bodo sprva še nevihte, nato ponovno zboljšanje vremena. TREBI J A Tu je hotel, ki naj bi bil magnet za goste, katerih pa ni v takem številu, kot so jih pričakovali. Za vzrok navajajo slabo reklamo in letošnje politično stanje v svetu. Verjetno pa goste odbija tudi to, da Trebija nima kopališča. Pred leti je sicer bilo, vendar ga je Sora porušila. Zato ima turistično društvo v načrtu izgradnjo novega kopališča. Urediti pa mislijo tudi podstrešne prostore hotela, kjer bi bili dve sobi s skupnimi ležišči. Velika želja društva je tudi zimski turizem, ki pa ga brez vlečnice ne bo. POLJANE Sredi julija je bilo v Poljanah 15 gostov. Pričakujejo pa jih še enkrat toliko. Ker je mladina v Poljanah povsem uničila kabine, je krajevna skupnost sklenila, da jih ne bo popravila, ampak bo obstoječi objekt podrla. Turisti naj bi se kotpali odslej na Visokem, ki je od Poljan oddaljeno 2 km. Vse- kakor čudna odločitev, katere posledico bodo v Poljanah kmalu občutili! Poljansko turistično društvo, ki ima edino svoj turistični urad, pa je sicer najbolj aktivno od vseh glede organiziranja izletov, saj tako prebivalci Poljanske doline lahko stalno potujejo v zamejstvo. Tu ima največ zaslug prav Franc Kobal — predsednik društva, ki organizira vse izlete s sodelovanjem Transturista. GORENJA VAS Kraj, ki je najbolj perspektiven za industrijo in manj za turizem, je trenutno glede turizma na najboljšem. To je predvsem zasluga Turističnega društva, ki se je za letošnjo sezono doforo pripravilo. Društvo ima samo privatne sobe in je poskrbelo, da so vse takoj pripravljene za morebitne goste. Tudi kopališče je v Gorenji vasi najboljše. Cez nekaj dni bo na novo urejenih 12 kabin. Društvo je samostojno izdalo tudi barvno razglednico kraja. J. Čadež Hubert Petz TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 Singer šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt 0 pletilni stroji 0 sesalniki 0 hladilniki 0 šivanke in ostali pribor. Razprodaja v tekstilni šoli (II. nadstropje) v času gorenjskega sejma od 5. do 15. avgusta 1967 v Kranju Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu —- prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju s. p. a. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lalbie proizvodnje Sprejemamo dinarje FIAT zanetil« porfiri C0&MISSIONARI4 Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68-120 Zastopstvo za originalne rezervne dele za notranje tr^ žišče in izvoz v Jugoslavijo Brunelli & C. i Irst, Ul. Donizetti 1 (prva ulica levo od Stande vhod ul. Battisti) Telefon 28922/23 A. Schojer Camporosso — Zabnica 0 Trgovina: bogata Izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in' spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. 0 Bar 0 Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Če je moderno, potem Seharschon <*A\oser Vaša modna hiša na Koroškem Villach — Beljak, Klagenfurt — Celovec irjje • gorenjski kraji in ljudje # gor ~»?ski kraji in ljudje gorenjski kraji in ljudje 0 gorenjski kraji in ljudje je v Mostah pred 40 leti (4) vozili domov tudi s cestnimi »trugami«. Doma so krompir dali pod napušč, na pod ali pod kakšno streho in ga pokrili s praprotjo, da ni postal zelen. PAŠA Kmalu po malem šmarnu so otroci začeli redno pasti krave. 2e med letom in tudi spomladi so pasli v okolici doma, po drugi košnji pa po vseh travnikih. Oče se spo-rninja, kako je bilo še pred prvo svetovno vojno. Iz Most do Križa je dober kilometer daleč. Tja so otroci gonili krave kar po glavni cesti, eaj ni bilo drugega prometa kot ljudje in vozovi, ki so jih počasi vlekli voli. zgodilo se je, da je nekega dne pripeljal prvi avtomobil, ki je močno ropotal. Otroci so hiteli gledat k cesti, kaj je, krave pa so se prestrašile in se raz-bežale po njivah. SPRAVLJANJE KORUZE IN AJDE Zgodnjo koruzo so spravljali že po malem šmarnu, ostalo pa konec septembra in v začetku oktobra. Koruz- ne storže so naložili na voz s hrbti in jih zvozili domov, doma pa so koruzo ob večerih ličkali, potem pa storže obešali pod strešnim napu-ščem, na balkonu itd. (Več o spravljanju koruze sem napisal v tej rubriki v Glasu št. 74 z dne 28. septembra 1966.) Ajdo so poželi aH poruvali v začetku oktobra. Snope so zložili v kozolec in potem suhe zmlatili. (Tudi o tem sem že pisal v tej rubriki v Glasu št. 77 z dne 8. oktobra 1966.) JESENSKA SETEV Žito so jeseni posejali od kvaternega tedna (okrog 20. septembra do sv. Terezije (15. oktobra). Za pšenico je bilo najboljše, če so jo posejali v krompirišče, prosje, pa tudi v lurščišče (turščovje) in ajdišče (ajče). Žita — pšenico, ozimni ječmen in rž — so sejali prav tako dvakrat: prvič po dveh brazdah, potem pa še enkrat, ko so razdelili osredek, ki je ostal pri oranju krajev. Povlačili so 2- do 4-krat z majhnima le- senima branama. Kolikokrat so povlačili, je bilo odvisno od tega, kakšna je bila njiva. SPRAVLJANJE OSTALIH PRIDELKOV Po vsem tem je bilo treba s polja spravili še repo, peso in korenje. Peso in repo so ruvali z rokami in z nožem potem odrezali spodnji del korenine. Korenje pa so ruvali z vilami, ki so imele majhen »štil« in močne rog-lje. Ko so npr. korenje poruvali, so ga naložili na njivi v dve vrsti, da je šel vmes lahko voz. Nakladali so z obeh strani na voz s hrbti. Doma so odrezovali in spravljali v klet ali v zasipnico. Predvsem repo in peso so spravljali v zasipnice na polju. Skopali so nekaj metrov dolgo, 20 do 30 cm globoko in dober meter široko jamo. Vanjo so zložili repo in jo zgoraj zaključili v obliki piramide, nato pa prekrili s slamo ali praprotjem in zadelali z zemljo tako debelo, da pozimi, ko je bilo mraz, ni zmrznila. Zelo rade pa so pozimi obiskovale zasipnice miške. PRAHA Na njivah, kjer jeseni niso sejali, in tam, kjer so pospravili krompir, peso ah repo, je bilo treba zorati praho. Le tako — so pravili — zemlja počije. Za praho je dobro, da se naredi čim pozneje, da se njiva že jeseni ne obraste s plevelom. Lahko pa je tudi oktobrsko ali novembrsko vreme tako nagajalo, da prahe niso mogli narediti. Taka njiva je bila spomladi dosti .slabša. LISTJE IN DRVA Delo na polju je bilo s temi zadnjimi deli končano. Gospodar je navadno že vmes poskrbel — če je bilo le ugodno vreme — da so nagrabili nekaj voz listja. Ce še ni bilo snega, so začeli pripravljati tudi drva za zimo. DELO POZIMI Zima je bila včasih bolj kmetov počitek kot danes. Preskrbeli so se sicer z drv- mi za poletje, če je bilo ugodno vreme, če ni bilo preveč snega pa so se ukvarjal s kakšno domačo obrtjo, npr s pletenjem kit iz slame, i: ličkanja itd. Spreten gospodar, ki na kmetiji mora biti, je pozimi popravil orodje in naredil tudi kaj nove ga za prihodnje leto. Ljudje so bili pozimi v glavnem doma, posebno še, če je bilo dosti snega. Včasih so le malo orali ceste, zato tudi ljudje niso hodili veliko okoli, če je bila zima posebno radodarna s snegom, so morali poskrbeti, da so ga zmetali s slabše zgrajenih poslopij, posebno pa s slamnatih streh. Dosti dela so imeli pozimi tudi z rezanjem zobanja za živino. V kratkih zimskih popoldnevih so prebrali tudi ve-černice in druge Mohorjeve knjige, sosed pa je večkrat kot poleti stopil do soseda in takrat so oživeli spomini na že skoraj pozabljene dogodke in zgodbe. Ivan Sivcc Moste j (Naprej prihodnjič) ] -*tja • Miha Klinar: Mesta, Miha Klinar: Mesta, ceste in razcest*- O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja na 48 a^oardejska ukrajin-J bi mu drugače ta-^ tovariši pustili pri da ga je našla j ^ polju, dokler ni - HI, da so se udarili ^klo. Preobvezali so , Dnjepra. Mislil ^bel, da bi se rana ^ mislil takrat) ne (OJ OŽIOp ?3A 3.10UI /ledje, a kaj, ko se '»^iku, da polaga na *^lo na zdravi koži. tega pruskega 1 je ležal v lazaretu , &a je mislil, da je sjSega bojišča. Vsaj V>vanju, pa fronte i mislil, da so po >i je niso siti. precep, najprej v Mji, zdaj pa tu v ga vtaknili eno-Hi leti ni bil ujet, • Sami izdajalci in krnski major in si H- se je nenadoma Ineh ta rdečica, ki ^jorjev glas, on pa se ni znašel, da bi rekel; da' je zardel zaradi užaljenosti, ker ga major dplži dezerterstva. ' A kaj, ko je bilo res in mu je spomin na tisti dan, ko so Rusi vrgli njihov regiment nazaj, on pa se je še s petimi skril med ruševine tiste vasi, kjer so počakali, da bi videli pri čem so, nato pa, ko je ogenj minil in ker ni bilo ne blizu ne daleč nobenega živega človeka več, enostavno odšli proti vzhodu v upanju, da bodo naleteli na rusko vojsko in da jih bedo Rusi sprejeli z bratovskim srcem in rokami kakor brate, slovenske brate, in jim, ne da bi jih odgnali kot ujetnike v kako ujetniško taborišče, dali takoj delo in kruh. Tako so mislili, zgodilo pa se je drugače.. . In kakor da tisto drugače vidi kakor živo gibljivo sliko v zlatem sončnem prahu, pronicajočem skozi silasto mrežo, odmaknjeno na zunanji strani od močnih, jeklenih križastih rešetk za debelino starega, za dolžino moške roke debelega zidu. In v tem zlatem prahu majskega sonca, vsipaječega se skozi gosto sito okna v vlažni in plesnjivi somrak ječe, vidi rahlo valovito pokrajino, oddaljuječo se od vzhodnih predkarpatskih gozdov, lijakasto razorano od granat še ne tako davnega topniškega ognja vidi še sveže črne rane zemlje in cikeakasto črto ruskih strelskih jarkov, zavarovanih s široko in nizko pregrado bodeče žice, ponekod odstranjene, vendar tako, da bi v primeru avstrijskega protinaskoka te vrzeli, ki vodijo do ruskih jarkov, lahko zopet naglo zaprli, le da jih Rusom tokrat, ko so cesarsko avstro-ogrsko vojsko vrgli daleč nazaj (morda za cel kilometer ah celo dva, kar je za tiste ki, poznajo trdovratno in krvavo pozicijsko vojno v prvih jarkih, zelo daleč, saj je vsak kilometer namočen s krvjo in plačan z množico mrtvih), ni bilo treba vidi te jarke živo kakor takrat (tri leta bo kmalu!) vidi sebe in petorico, ki jo je pregovoril in opogumil k pobegu, kako se bližajo tem jarkom v pričakovanju, da bodo zdaj zdaj zagledali rusko rezervo iz druge frontne črte, ki bi morala po vojaških pravilih zasesti tc jarke, čim se je prva frontna črta pognala v naskok vidi sebe, kako nosi na palici svojo staro, še civilno spodnjo majico kot belo zastavo, ki naj bi Ruse opozorila, da se jim bližajo ubežniki, ki so se naveličali nesmiselne vojne in pokazali cesarju in njegovi vojski figo vidi, kako vihti palico, da bi ta zastava, polna gnid in žive frontne golazni, ki povečuje vojaško trpljenje na fronti s svojim gomaze-njem in nenasitnim krvoločnim pohlepom po človeški krvi in ki povzroča srbečico in mori vojake s pegavcem, terjajočim včasih prav toliko mrtvih kakor fronta vidi to »zastavo«, posuto z belo kašo gnid in umazanim rižem odraslih uši sliši sebe, kako bodri druge in jim vliva upanje, da jih bodo Rusi sprejeli z odprtim srcem in bralovskimi rokami, čim jim bodo povedali, da so Slovenci, pripadniki bratovskega ljudstva, ki živi tam daleč na jugozahodu, ukleščeno med dva mlinska kamna,.avstrijsko nemškega in italijanskega, ki bi najraje to nesrečno in nekaj več kot milijonsko ljudstvo zdrobila in predelala v svojo moko, a ki kljub temu kljubuje mlinskima kamnoma svojih gospodarjev in ki hoče,' da bi živelo drugim, večjim ljudstvom enakovredno, saj ima svoj jezik, svoje pismo in ki naposled pripada tudi mogočnemu deblu slovanskih narodov; deblo, ki mu daje neuničljivo moč in silo prav ruski narod sliši sebe, kako govori, glasno, da bi prpenčal tudi sebe in premagal drget, ki ga povzroča rahel dvom, ali bo res tako, kakor si želi, bolj želi, kakor upa, saj še ni dolgo tega, ko je carjeva vojska odrezala od fronte in obkolila neki bataljon hrvaškega domobranskega polka in ga potem, ko se je predal, enostavno skoro polovico poklala sliši, kako z besedami odganja ta strah, češ: Ne bojmo se! Tisti hrvaški domobranski bataljon daleč na našem desnem krilu so »kasirali« Čerkezi, ki Hrvatov niso razumeli posluša dvome in strah drugih, ki se boje, da tudi sami ne bodo naleteli na Čerkeze, saj bi jih Čerkezi najbrž sploh ne poslušali, marveč bi jih zvezali in poklali z noži kakor so celo množico Hrvatov, ki so jih pri protinaskoku našli zvezane in poklane vidi sebe, kako se mu temni pred očmi in kako se mu cikcaka-sta črta ruskih strelskih jarkov spreminja v čudno trakasto meglo, negibna valovita pokrajina za jarki pa zavalovi sivo kakor morje ob neurju, morje kakor davno nekoč, ko je šel obiskat v Trst svojo sestro Stefi, to najboljšo sestro med njegovimi dobrimi sestrami, a tako nesrečno v zakonu z onim bavarskim lahkomiselnežem in potepuhom, čeprav svoje nesreče pcav tako kakor stara in nesrečna babica nikoli ni priznala in jo je prav tako kakor babica vsa leta molče trpela in prenašala čuti, kako se je sredi valujoče megle strahu spomnil prav sestre in njenih pisem, ki mu jih je pisala z Bavarske, kamor je po izbruhu vojne odšla z možem, in paketov s hrano, ki mu jih je poslala, on pa takrat ni niti pomislil, da si je poslane dobrote odtrgala od ust čuti, kako ga je prav tam pred jarki stisnil pri srcu spomin na Štcfi, na domače, na dom, ki ga ne bo več videl, če so v ruskih jarkih Čerkezi in če bodo Čerkezi opravili z njimi, kakor so z zajetim bataljonom hrvaškega domobranskega polka, takrat vkopanega na desnem krilu njihovega, slovenskega, večinoma kranjskega regimenta čuti svoj strah in strah drugih, kako ga odganja z veliko glasnejšimi besedami Gl AS * 23 STRAN mesto in slikarji Poldan je. Sonce kot razbeljena, svetleča se medalja nepremično visi nad dremajočim mestom. Ulice so zavite v ščemečo belino, vrhove streh, ceste, polja in ljudi prebadajo snopi pekoče svetlobe. Modrina neba do horizonta navzgor vse bolj prehaja v zabrisano sivino. Zrak, gost, da bi ga lahko prijel, dušljivo lebdi nad mestom. Z razbeljenega asfalta in debelih zidov puhti vročina. Ulice postajajo podobne notranjosti razgretih krušnih peči. Sence ob hišah se krajšajo in medlijo, dokler niso povsem prilepljene ob zidove starih hiš. Ceste in trg so skoraj prazni, le tu in tam je opaziti kakega preznojenega, težko sopečega pešca, ki ga je kdove kateri opravek pognal v opoldansko vročino. Večina ljudi čepi doma, za masivnimi zidovi starih bivališč, ki v svoji notranjosti zadržujejo še zadnje crtanke jutranje svežine. Nad tisočletno Škofjo Loko pa je za nekaj ur zagospodarilo zgodnjeavgustov-sko sonce. Toda nekaterih vse to ni moglo zadržati. Slikarji so, kot vsak dan, že zgodaj krenili na delo, založeni s papirjem, platni, svinčniki, čopiči in barvami. Iščoč ustreznih motivov so se porazgubili po mestu in okolici in niti iz ure v uro rastoča vročina jih ni mogla odvrniti od ustvarjanja. Ko smo se opoldne tega dne priznojili v mesto, že zdavnaj ni bilo nikogar več v restravraciji, kjer bivajo. Za kosilo, so nam povedali tam, pa je š« dobri dve uri prezgodaj. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se lotili iskanja. Najti peščico slikarjev v razgibani škofjeloški okolici pa je težje od brskanja za iglo v kopici sena. A tedaj nam je priskočil na pomoč direktor Loškega muzeja Andrej Pav-lovec ,ki smo ga dvignili izza mize v hladni sobici sredi loškega gradu. Na grajskem vrtu, kjer kakor očarljiva starka sredi zelenja kraljuje Škoparjeva bajta, smo uzrli dva izmed udeležencev kolonije. Slikar Oton Polak je sedel prav na robu pobočja — kjer se obiskovalcu odpre čudovit razgled na mesto v dolini. Umetnik se je nagibal nad papir in s tankim čopičem nanašal nanj barve. S podobe je bilo razbrati stari kamniti most čez Selščico, tako značilen za Skofjo Loko, kot je poševni stolp za Pizo. »Na terenu slikam na papir, tole je gvaš,« je povedal slikar iz Maribora. »Najbolj uspele slike bom v ateljeju preslikal na platno.« Cez hip se je zaskrbljeno ozrl proti zahodu in pristavil: »Popoldan bo pa dež, škoda, .presnet«!« Zares se je Lubnik ovijal v mlečnobele meglice. Dovolj smo že zmotili slikarja. Zahvalili smo se mu in krenili po visoki travi proti kozolcu. V njegovi senci je sedel Dore Klemeneič-Maj. Dober meter stran je iz zemlje poganjal orjaški skr-binec, ki jih tam naokrog ne manjka. Spretne slikarjeve roke so verno prenašale na p: pir Vsaki) podrobne H na od sonca že rahlo porumeneli rastlini. Ne da bi odložil svinčnik, je umetnik odgovarjal na vprašanja. V Skofji Loki rišem sama risbe, sicer pa delam tudi z barvami. Drugo leto, ko pridem, bom tudi slikal.« Ni kazalo še nadalje nadlegovati umetnika. Poslovili smo se in krenili navzdol v mesto — na »lov« za ostalimi. V parku nad cesto, ki se spušča navzdol proti Spodnjemu trgu, smo zapazili dve postavi; Ivana Seljaka-Copi-ča, naslonjenega na ograjo, ki je slikal z naglimi potezami, in Toneta Leskovška, sedečega na travnatem pobočju v senci košatega drevesa, s platnom na kolenih itn čopičem v desnici. Slikar Seljak je hitel ,kajti sonce mu je sproti sušilo barve. »Na terenu delam gvaše in akvarele. Z njimi pravzaprav iščem in zabeležim stvari, ki jih kasneje, v ateljeju, izdelam ter preslikam na platno.« Drobne znojne kapljice so prekrivale slikarjev obraz. Kot da bi se sonce zarotilo proti njemu, sem pomislil.— Toda umetnik je vztrajal. Vajen napornega dela v kolonijah, takšen način slikanja mu ustreza, kot sam pravi. »Kolonija omogoča več dni intenzivnega dela. Pogoji dela so svobodni, ni nobenih omejitev. Kakšna da je razlika med Izlaško in Groharjevo slikarsko kolonijo? V bistvu je ni. Tukaj bolj prevladujeta kmečki in meščanski ambient, tam pa je najti tudi rudarskega. »Povprašali smo ga tudi o splošnem vtisu iz Škofje Loke. »To je eno od redkih naših mest, ki je ostalo nedotaknjeno. Nadvse pa mi seveda ugaja So-rica.a Tone Leskovšek je slikal mesto, cerkev, zvonik, okrog njega pa drenjajoče se strme strehe starih hiš. Podobno kot večina je tudi on slikal v tehniki gvaš. Iste motive bo potem naslikal Se enkrat, v olju. M;tnj sreče smo imeli, s slikaj-jem Mak f mom Sede jem. »godajho /e g mole prako čico, ob e svoje eslil Mi-smo ob Našli smo ga šele na Mestnem trgu, ko se je po napornem delavnika vračal na kosilo. Umetnika s svitkom risarskih pol ped pazduho je spremljala njegova soproga. Kljub temu je precej privolil, da ga je naš reporter fotografiral. Popoldan so nebo prekrili nizki, d jž obetajoči oblaki. Čeprav ni deževalo, se je ozračje prijetno ohladilo. OJ zahoda sem je b pihljalo in težke, s te so polagoma drs pokrajine. V bregu nad Se: naselju Novi svet, slikarsko stojalo riai lan Rijavec. Postal njem, ko je pravkar kritično motril na videz že dokončano platno. Očitno s svojim djlom ni bil povsem zadovoljen. »Ni se mi čisto posrečilo,« je brundal predse. »Da, kakor vidite, slikam naravnost na platno. Seveda, v ateljeju potem še marsikaj popravim, spremenim.« Potem je nadaljeval: »Zdaj šele počasi pričenjam dojemati novo okolje. Težke je v kratkem tednu poiskati ustrezne motive in med njimi izbirati.« Še enkrat je kritično poblis-nil po poslikanem platnu, pobral s tal šop raznobarvnih čopičev in odšel k reki, da jih izpere. Vseh umetnikov pa čez dan vendarle ni bilo moč izslediti. Upam, da bodo vsaj ob večerji zbrani v polni zasedbi, sem si rekel in se napotil v restavracijo Krona, kjer so nastanjeni. Nisem se zmotil. Tam je sedel tudi gost iz Cehoslovaške, Ivan Minarik, Zanj ostali slikarji v šali pravijo, da čez dan izgine neznano kam. da ga je nemogoče najti. »V Jugoslaviji sem letos prvič,« je pripovedoval simpatični Ceh. Veliko sem potoval in delal na Slovaškem in vaša krajina me zelo spominja nanjo. Od vsega so mi tu najbolj všeč ljudje in če ne bi bilo jezikovnih ovir, bi se počutil kot doma ... Presenečen sem nad prisrčnim sprejemom, rad bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali v pripravi kolonije ... Srečen sem, di lahko sodelujem. Nikdar ne bom pozabil Ive Šu')iea in ljudi, kot je on ...« Potožil je še, da kolonij v takšni obliki, kot so pri nas, na Češkem nimajo. »Doma v Pragi nisem in nisem mogel najti na zemljevidu Škofje Loke. Pa sem mislil, da je to kak majhen kraj, visoko v gorah in se opremil kot za v planine,« je smejoč se povedal. Se dolgo je govoril, a vsega žal ni moč napisati. Poiskal sem še enega udeleženca kolonije, akademsko slikarko CUo Potokar. Tudi nje dopoldan nismo mogli dobiti. »Tičala sem na dvo- rišču ene od čudovitih starih hiš, veste. Ljubim predvsem stavbe, objekte, ljudi. Za razliko od večine slikarjev tukaj, ki so pokrajinarji, sem jaz liguralik,« je rade volje spregovorila prijazna slikarka. Delo v kolonijah ji je debro znano, saj se jih je dobrih deset let samoiniciativno udeleževala — namesto na počitnice je obiskovala slikarske kolonije. V tednu di-.i. odkar je v Skofji Loki, je ustvarila že 11 slik. Skoro v vseh primerih slika s tem-pero. »Glede mesta, kolonije same in bivališča nimam pripomb. Najbolj pa me je pred dnevi presenetila skupinica škofjeloških študentov, ki so zvečer, pri mizi tu poleg, čudovito zapeli nekaj narodnih pesmi. Kaj takega pri nas le še redko srečate. Bila sem navdušena,« je končala slikarka. Počasi se je dolga miza na vrtu restavracije Krona praznila. Drug za drugim so umetniki odhajali na počitek, utrujeni od napornega dela in vročine. Migetajooe zvezde na temnem nebu pa so napovedovale nov sončan in vroč dan. I. GuzelJ En dan med udeleženci Groharjeve slikarske kolonije Dore Klemeneič - Maj ^i*^i;;|ie lažejo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Martina je molčala in napeto razmišljala, kaj ; Vji. Včasih je pogledala ranjenega Filipa in vse "bolj zabi pri obvestilih povedati ženskemu svetu, naj neguje %>voje lase z novimi Trio co- "Wji- Vsiljuje se nam vprašanje ^ kaj je Trio Color, kakšne Prednosti ima in kakšna je Njegova vloga pri estetskem Vj,de"zu vsake žene? Dovolite odgovor na to vprašanje! Trio Color je najnovejši dosežek laboratorija Kozmetike NARTA. Na trgu ifjjamo različna sredstva za osvežitev lasne barve. Barva las lahko veliko pripomore k svežemu videzu vsake žene. Lasna barva, ki je prilagojena barvi ^na in oči, samo poudari lepoto obraza. Zato ni vseeno, kako in s kakšnimi ^redstvi žena poudarja svojo naravno lepoto. Diskretnost in prirodnost je <3el stroge zakonitosti estetike. Kričavi, grobi in ostri toni barve las delujejo Aot kič. Diskretnost in naravnost so velike vrline urejene žene. Topli toni las Učinkujejo mehko in dajejo obrazu milino, kar je tako zaželeno pri vsaki £cni. Energične, stroge žene so morda dobrodošle v poslovnem svetu, toda V glavnem si vsaka žena poleg tega želi ostati ženska. Zato ni vseeno, kako h svojo zunanjostjo učinkuje na svojo okolico. Znano je, da so lepi lasje najlepši naravni okras žene. Zato je treba posvetiti lasem največjo pozornost. Negovati jih moramo z najboljšimi sodobnimi sredstvi. Trio Color je najnovejši uspeh Kozmetike NARTA. Lase neguje, izbolj-^Vaje lasno strukturo in jih niansira v naravnih ali modnih tonih, ki poživljajoče vplivajo na izraz obraza. Ker pa ženam ni vseeno, kakšna je njihova zunanjost, jim tudi ni vseeno, s kakšnimi sredstvi negujejo lase. Zene so z velikim zanimanjem sprejele obvestilo, da se je na trgu pojavilo novo kozmetično sredstvo, ki lahko polepša njihov videz. Do danes niso vedele, kaj lahko Pričakujejo od njega in če bo zadovoljil njihove želje. O tem nekoliko pojasnil: Trio Color je sredstvo za niansiranje las z močnejšim barvnim efektom. V precejšnji meri obarva tudi sive lase. Trio Color ima v svoji sestavi tudi kurativna sredstva, ki izboljšajo lasno strukturo — to se pravi, da lase neguje, jim daje mehkobo, elastičnost in lep naravni sijaj. S posebnim zadovoljstvom bodo sprejele Trio Color tiste žene, ki imajo probleme z mastnimi lasmi. Trio Color preprečuje premočno omastitev. Trio Color ima kar veliko izbiro nians. Žene s plavimi lasmi bodo na Obeljene lase uporabile dimno sivo in srebrno nianso. Posebno srebro lepo .lansira naravno bele lase" starejših žena z rahlim modro srebrnim efektom. Modni nežno rjavkasti ton lahko dobimo z uporabo srnine nianse na svetlih Mseh, blondinke z začetno osivelostjo pa bodo uporabile temno blond nianso, ^j sive lase obarva v popolnoma naravno blond barvo. Temnejše žene se bodo poslužile čudovitih rjavih nians Trio Colorja — temno rjave, srednje rjave ali havana rjave barve. Te nianse so modno rjave, toda delujejo popolnoma naravno in so na polju niansiranja las prava posebnost — so modne in prirodne hkrati. Najnaravnejša je kostanjeva niansa. Vse te rjave in kostanjeva niansa imajo veliko moč pokrivanja sivih las. Tiste žene, ki so samo rahlo sive, se zelo težko odločijo za barvanje las. Trio Color jih bo rešil velike zadrege. S Trio Colorjem si bodo osvežile barvo las; jo lepo niansirale m se obenem rešile tudi osivelosti. Modni toni Trio Colorja imajo zares lepe tone. Rahlo rdečkasto rjava je VJjansa mustanga. Mustang je rdeče-rjava barva divjega prerijskega konja, ^ajnežnejša je barva čokolade, močnejšo rdečo barvo pa ima klasični ^ahagoni. Temnolaske bo navdušila modro-črna niansa Trio Colorja. Izbire je dovolj! Vsaka žena bo lahko izbrala nianso, ki bo najbolj primerna njenemu tenu in bani oči. Trenutno je trg bogato založen z vsemi niansami Trio Colorja. Prepri-^ni smo, da bodo z barvno izbiro in kvaliteto novega sredstva za niansiranje ^ne navdušene. Preizkusite nove Trio Colorje! Prepričajte se o njegovi kvaliteti! Negujte lase s Trio Colorjem! Osvežite svojo prirodno barvo las in polepšajte svoj estetski videz! Kaj je dosegel človek na svoji poti na mesec? »Glej ga med zvezdami« (Nadaljevanje) — Mesec je last nas vseh, čeprav so Rusi že zasadili v njegovo kamenje svojo zastavo — so dejali Angleži in Amerikanci. Takrat so nastale tudi pripovedke o ogromnih bogastvih z minerali na Mesecu, dalje, kako važen bi lahko postal Mesec v primeru bodočih vojn itd. Seveda so bila taka sumničenja neosnovana in so vedno bolj ginevala z jenjavanjem politike hladne vojne. Danes imamo tudi tu že sporazume med Ameriko in Sovjeti. Mnogi pravniki so dokazovali, da je kozmos postal »nov brezmejen pragozd«, v katerem ni zakonov niti človeških predpisov in da v njem lahko pride do spopada. Ti konflikti bodo, tako pravijo, ostali brez sodnikov in brez pravnih sankcij. Z aspekta pravice je osvajanje Meseca zanimivo. Kaj bo nastalo, ko se bo prvi človek izkrcal na Mesecu? Ali bo ves planet avtomatično postal last njegovega naroda, kakor je to bilo nekdaj po starih zakonih, ki so veljali pri osvajanju neznanih delov Zemlje? Številna odprta vprašanja, ki jih je prinesla s seboj kozmična era, so zahtevala nujno ostvaritev nove znanstvene discipline — kozmičnega prava. Ta nova disciplina naj nam da odgovor na vsa vprašanja. Pokazalo se je torej, da se niti v kozmos ne more brez juristov. Koliko stane potovanje na Mesec Vsemirske raziskave so fantastično drage. Izdatki so tem večji, čim bolj so sredstva za raziskovanje kozmosa razcepljena. Za skoro enake znanstvene cilje se trosijo sredstva na več krajih, kar za nekoli-kokrat povečuje stroške. Koliko se vsako leto potroši za raziskovanje kozmosa, za pripravo vesoljskih ladij in kozmonavtov, je težko ugotoviti. Ceno poleta na Mesec najlaže ugotovimo, če primerjamo ameriški načrt »Apolo«. Po ameriških proračunih bodo za ostvaritev tega načrta potrošili najmanj 30 milijard dolarjev, medtem ko trdijo nekateri eksperti, da se bodo gibali stroški med 50 do 60 milijardami. Ce bi spremenili številko 50 milijard dolarjev v naše dinarje, bi nam bilo takoj jasno, koliko stane potovanje na Mesec. Stroški za odhod človeka na Mesec bi bili tako veliki kot znaša naš narodni dohodek za 11 let. Kaj nam bo prineslo leto 1967 Osvajanje kozmosa napreduje s tako velikimi in naglimi koraki, da so ljudje pripravljeni tudi ha največja presenečenja — celo na polet človeka na Mesec v najkrajšem času. Oči Amerikancev so uprte v bodoče leto 1968. Za tedaj imajo v načrtu odhod človeka na Mesec. Največji optimisti pa so verovali, da se bo to zgodilo že konec tega leta in da bodo Amerikanci prehiteli Ruse. Po nesreči treh kozmonavtov pa so ti superoptimišti nekoliko popustili. Kaj pripravljajo za to leto Sovjeti in tudi za naslednja leta, m znano, čeprav je kozrnonavt Aleksej Leonov v svoji izjavi nekoliko preciznejši kot njegovi tovariši, tudi on ni šel dlje od njih, ko je dejal, da v naslednjih štirih letih lahko pričakujemo, da se bo človek spustil na luno in da se sovjetski kozmonavti na ta podvig resno pripravljajo. (Konec) GLAS — 28. STRAN OGLASI IN KRONIKA SOBOTA — 5. AVGUSTA 19CT razstavlja in prodaja na GORENJSKEM SEJMU v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967. kvalitetne izdelke naslednjih proizvajalcev: MEBLO Nova Gorica MARLES Maribor BREST Cerknica KRASOPREMA Dutovlje ISTOK Miren pri Gorici TAPETDEKOR Ljubljana KOMFORT — ZAŠČITA Slovenj Gradec JELOVICA skofja Loka LIP češnjica MIZAR Volčja Draga ŠUMI — GORENJKA Lesce PREHRANA Ljubljana Izbirate in kupujete lahko: vsakovrstno pohištvo: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, pisarne, kavče, fotelje, jogi vzmetnice v kompletih ali posamezne komade stavbeno pohištvo: garažna, balkonska in vhodna vrata, okna dekorativno blago: preproge, zavese, odeje, posteljno konfekcijo za okrepčilo: čokolada Gorenj ka kava Prehrana Vse razstavljeno blago lahko kupite po sejemskih cenah. Kupcem iz bližnje okolice brezplačna dostava na dom. Delovno področje trgovskega podjetja Murka Lesce zajema že vso Gorenjsko. MURKA vas pozdravlja in pričakuje v svojih paviljonih na gorenjskem sejmu v Kranju! Lesno industrijsko podjetje JELOVICA skofja Loka daje brezplačno v najem za stalno košnjo in spravilo travo vse travnate površine na obratih v Starem dvoru. Kandidati naj se oglasijo v splošnem oddelku podjetja. Krajevni praznik v Preddvoru Prebivalci Preddvora in okoliških vasi praznujejo danes, v soboto in nedeljo, svoj krajevni praznik. Vsako leto v tem času obu-de spomin na prve dni avgusta 1943. leta, ko 90 domačini množično odšli v partizane. Praznik bodo počastili s slavnostno sejo Krajevne skupnosti In družbenopolitičnih organizacij, zvečer pa bo žalna komemoracija pri spominskem obeležju NOB. Loterija Poročilo o žrebanju 31. kola srečk, ki je bilo dne 3. avgusta 1967 Srečke s so zadele končnicami dobitek N din V gradu Hrib pa bo še kultu rno-zabavnl program. — rč — Dežurni veterinarji Od 5. 8. do 12. 8. veterinar Rus, Cerklje, telefon 73115 — od 12. 8. do 19. 8. dr. Rutar, Planina 4, telefon 21605 — od 19.8. do 26.8. veterinar Be-dina, Ješetova 29, tel. 21631 — od 26. 8. do 2. 9. veterinar Vehovcc, Stošičeva 3, telefon 21070 10 8 07310 1008 37010 608 79400 400 21 10 31 20 71 6 29181 600 28971 406 30261 400 0381321 10.010 2 4 01572 404 92832 604 0472002 8004 1086022 8004 3 4 12663 404 18983 604 95613 604 08533P3 30.004 24 6 64 10 24494 600 92534 600 0083424 100.006 285 80 815 100 81015 400 0285985 8.000 0509125 10.000 0735425 8.000 66 S 396 40 2516 200 45526 600 46846 600 73956 400 1055276 8.000 27 8 37 8 04117 400 14217 1.000 63947 2.000 0822967 8.000 58 6 68 8 78 6 18528 1.000 86988 400 1002868 8.003 69 6 11379 400 43229 1.000 55539 600 0464029 #.000 0922659 50.000 Smrtna nesreča na Zlatem polju Ko je 3. avgusta ob 13.05 peljal z bencinske črpalke na Zlatem polju pri Kranju, je 24—letni voznik motornega kolesa KR 11 - 558 Stanislav Pretnar iz Kranja zavijal v levo proti Naklu. Ker ni pogledal, če je cesta prosta, je zapeljal tik pred dostavni avtomobil LJ 401 - 14, ki ga je vozil 37-letni Karel Demee iz Ljubljane. Pri trčenju sta bila oba voznika huje ranjena. Pretnar je med prevozom v zdravstveni den umrl, Demca pa so prepeljali na polikliniko v Ljubljano. -m- Podrl kolesarja Na cesti III. reda Skofja Loka — Jeprca je 3. avgusta ob 21.35 voznik osebnega avtomobila M - UE - 825 D Rudi Knez podrl 29-letnega kolesarja Srdže Goronjo iz Škofje Loke. Knez je z avtomobilom, ki si ga je izposodil od Rafaela Božnarja, pripeljal z Jeprce proti Škofji Loki in pri vasi Suha na ravnem delu ceste srečaval dva osebna avtomobila. Pred njim je v isto smer peljal Goronja, katerega je Knez zadel z zadnjim desnim blatnikom in ga podrl. Kolesar se je pri padcu hudo ranil in je med prevozom v bolnišnico umrl. -m- Vlak ga je rinil 100 metrov po progi V križišču vaške poti z železniško progo v Stružovem se je 1. avgusta ob 15.20 uri voznik osebnega avtomobila Ivo Wendling iz Kranja pripeljal pred tovoarni vlak. Z vzvratno vožnjo se je nameraval peljati čez prelaz, ko mu je nasproti pripeljal tovorni vlak s 6 vagoni, naloženimi s lesom. Vlak je zadel avtomobil v levo bočno stran in ga rinil 100 metrov po progi. Ranjen ni bil nihče, gmotne škode pa je za 6.000 N din. Lastnike motornih vozil obveščamo, da komisija za tehnične preglede ne bo poslovala 11. in 12. avgusita 1967 zaradi nujnih vzdrževalnih del na kontrolnih napravah. Avtopromet Gorenjska, servisi osebnih vozil, Kranj — Labore. Saf> SAP — LJUBLJANA Turistični biro prireja v jesenskem časd naslednje zanimive id*" te: — Na otok ELBO v časti od 16. do 21. septembra. Na tem potovanju boste spoznali zgodovinske i' naravne zanimivosti tegs otoka v Tirenskem morjt in lepote drugih znamenitih italijanskih mest (BO LOGNA — SIENA — VOL TERRA — LIVORNO -PISA — FAENZA " RAVENNA). Prljave do 1. septembri — 8-dnevno potovanj* PO ITALIJI v času od % do 30. 9. z ogledom naravnih, (turističnih in zg° dovinskih mikavnosti zna menitih italijanskih me* Chioggie, Ravenne, S*' Marina, Rima, Neaplj' Sorrenta, Caprija, Fire* Bologne in Padove. Prijave do 5. 9. 1961- — 5-dnevno potovanj« MUNCHEN na zanim-' »Oktoberfest« v času * 20. do 24. 9. 1967. Prijave do 3. 9. 1967. Prijave sprejemajo P slovalnice v Ljubljani Titova 38 (tel. 314-8* Miklošičeva (tel. 315-35-,) in poslovalnice v Brfž Krškem. Hrastniku. ' bovljah, Zagorju. Koče*. Cerknici, Idriji in u>p Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta Otmarja Pavlina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrazili sožalje in v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bohincu in dr. Trampužu za vso skrb, sindikalni podružnici in sodelavcem Železarne Jesenice, tovarišu Kisiču za poslovilne besede, g. župniku, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence in cvetje. še posebej hvala tov. Justinu za nesebično pomoč v času njegove hude bolezni. Podbrezje, 3. 8.1967 žalujoči: žena Milka, hčerka Metka, sinova Mirko in Janko ter ostalo sorodstvo Efiurha LESCE Poslužite se ugodnega nakupa na gorenjskem sejmu, razstavišče II (tekstilna šola) c:I 4. do 15. avgusta 1957 v Kranju Kakovostne pletenine za jesen, sezonska razprodaja letnih pletenin 1^7 Radovljica Modne novosti — ALMIRA • kakovost — ALMIRA O pestra izbira — ALMIRA • modne novosti Tržni prc^jl^^ Fižol v strocju 2 do 2.50 N din, solata 2 N din, kumarice za vlaganje 2 do 2^0' N din. kumare 0.80 do 1 N din. zelje v glavah 0.80 do. 1 N din, krompir 0.80 do 0.90 N din, rdeča pesa 1.40 do 1.50 N din. paprika 4 N din, paradižnik 2 do 2.50 N din, čebula 2 N din. breskve 3 do 4 N din, marelice 3,50 do 4 N din. slive 3,50 \T din. hruške 3.50 do 4 N din. mri 13 N din, surovo ma-io 16 do 13 N din. skuta 4 do 5 N c n, živa perutnina 7 do 8 N d'n, lubenice ? do 3.50 N d:n zn kg; ješprenj 1.00 do 1.80 N din, kaša 4 do 4Z0 N din, proso 2.40 do 2.60 N d n, pšenica 1 N din. koruzna moka 1.60 do 1.80 N din, ajdova moka 3.50 do 4 N din, lisičke 2 N din, celi orehi 3 do 3,50 N din, poslovalnica Kranj KOMPAS IZLETI V AVGUSTU IM SEPTEMBRU 1. enodnevni izlet na Grossglockner 27. avgusta — prijave do 19. avgusta 10. septembra — prijave do 2. septembra 2. dvodnevni izlet Grossglockner Radgastein Millstattsko jezero Osojsko jezero Vrbsko jezero 19. in 20. avgusta — prijave do 12. avgusta 9. in 10. septembra — prijave do 2. septembra Prijave in informacije v poslovalnicah KOMPAS BLED JESENICE KRANJ Runa trgovsko podjetje Tržič s proizvodnimi obrati usnjene konfekcije, otroške obutve in copat. Posebno opozarjamo kupce, da bomo na gorenjskem sejmu prodajali usnjeno konfekcijo s 30 °o — 50 °b popustom. Izkoristite unodno priliko za poceni nakup usnjenega plašča ali sakoja. Tudi na gorenjskem sejmu V paviljonu MURKA - LESCE vas bodo zadovoljili z odlično kavo Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču obvešča svoje vlagatelje, da zvišuje obrestne mere pri hranilnih vlogah: na vpogled vezane nad 1 leto vezane nad 2 leti od 5,0 % na 6,25 % od 6,5 % na 7,0 % od 7,0 % na 8,0 % Vlagate in dvigate lahko pri vseh poštah v Sloveniji. Za vlagatelje vezanih vlog je pripravljenih 78 lepih nagrad. GLAS * 30 STRAN SPOREDI SOBOTA — 5. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Revija majhnih zabavnih ansamblov — 10.15 Odmevi iz slovenskih dežel — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne in narodno-zabavne melodije — 12.10 Pianist Aci Bertoncelj — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Scena iz opere Ma-non — 16.00 Vsak dan za Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo za vas — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Posnetki z javne radijske oddaje »Pokaži kaj znaš« — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 6. avgusta__ 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.43 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe" in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače... — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 17.11 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Sercnadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala v noči PONEDELJEK — 7. avg. 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Simfonietta — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Znani in neznani Chopin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nastopa vokalni kvartet »Stari Ljubljančani« — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert orekstralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zborovske skladbe Petra Jereba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo zabavne melodije — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.05 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za mlade plesalce TOREK — 8. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pojo operni pevci iz Sovjetske zveze — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavna glasbe — 11.20 Slovenske narodne in zborovske glasbe — 12.10 Pisana paleta melodij 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednica — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia 13 — 20.30 Radijska igra — 21.49 Pesem godal — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT - 23.05 Jazz v noči Televizija L SOBOTA — 5. avgusta 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.00 Vsako soboto, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.30 Nekaj starega, nekaj novega (RTV Zagreb) — 21.00 Jugoslavija pleše in poje, 22.00 Golo mesto, 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.00 Ko sem bil še majhen, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba, 17.55 TV novice, 19.40 Propagandna oddaja, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 22.00 Serijski film, 22.50 Informativne oddaje (RTV Zagreb) NEDELJA — 6. avgusta 9.25 Poročila, 9.30 Neznani kraji (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mornar na triciklu (RTV Zagreb) — 11.30 Pustolovščine z južnega morja (RTV Ljubljana) — 17.20 Poročila, 17.25 Koncert zagrebški bienale, 18.25 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.55 Perry Mason, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Melodije Jadrana, 22.20 Sinjska aika, 23.10 Propagandna oddaja, 23.30 Nadaljevanje prenosa Melodije Jadrana (RTV Zagreb) — 0.30 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 7. avg. 18.45 Nekaj o kačah, 19.05 Nedeljski in izlefni turizem (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Policaji, 21.55 Predstavljajte si, 22.25 TV dnevnik, 22.40 Wa-terpolo Jadran — Split in Jadran Hercegnovi (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.45 Znanost, 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV TOREK — 8. avgusta 18.40 Polet na Luno, 19.00 Poljudno znanstveni film, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik, 20.00 Napačen človek — film, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik, 20.00 Napačen človek — film, 21.30 Vrednote, za katere živim (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža (RTV Beograd) — 18.30 Rezerviran čas, 19.40 Prometna oddaja, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.(W Spored italijanske TV Kino J 6 avgusta zah. nem. jug. barv. film OLD SCHATER-HAND ob 17. in 20, uri 7. avgusta zah. nem. jug. barv. film OLD SCHATER-HAND ob 20. uri Jesenice RADIO 5. do 6. avgusta mehiški film PESEM IN LJUBEZEN MEHIKE 7. avgusta ameriški film UMRLI V ŠKORNJIH 8. avgusta nemški CS film SKRIVNOSTNA GROBNICA Jesenice PLAV£ 5. do 6. avgusta naraBki CS film SKRIVNOSTNA GROBNICA 7. do 8. avgusta mehiški film PESEM IN LJUBEZEN MEHIKE Dovje - Mojstrana 5. avgusta italij. film SA-NJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA 6. avgusta češki film PLA-VOLASKINA LJUBEZEN Koroška Bela 5. avgusta amer. film ATTACK 6. avgusta italij. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOCI 7. avgiista nemški CS film SKRIVNOSTNA GROBNICA Kranjska gora 5. avgusta italij. barv, CS film TRI LJUBEZENSKE NOCI 6. avgusta ameriški film ATTACK Kamnik POM 5. avgusta zah. nemški jug. barv, film OLD SCHATER-HAtfD ob 20. uri Kranj CENTER 5. avgusta zah. nem. jug. barv. film KOMISAR X ob 16., 18. In 20. url, premiera j amer. barv. CS filma VELI- j KI POBEG ob 22. uri 6. avgusta zah. nem. ju?. ■ barv. film KOMISAR X ob ! 15., 17. in 19. uri, premiera i amer. VV filma TIHO, TIHO, j CHARLOTTA ob 21. uri 7. avgusta amer. V V film TIHO, TIHO CHARLOTTA ob 17. in 20. uri 8. avgusta amer. W film TIHO, TIHO, CHARLOTTA ob 17. in 20. uri Kranj STORžIC 5. avgusta jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 19. uri 6. avgusta jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16. in 18. uri 8. avgusta sov j. film TAT AVTOMOBILOV ob 18. in 20. uri Straiišče SVOBODA 5. avgusta sovj. film TAl AVTOMOBILOV ob 20. uri 6. avgusta amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 16-in 19. uri Cerklje KRVAVEC 5. avgust« angl. barv. CS CHm ZALIV TIHOTAPCEV ob 20. uri 6. avgusta amer. barv. CS film POČITEK BOJEVNIKA ob 17. in 20. uri Kropa 5. avgusta amer. barv. C$ film PLAMENECA ZVEZD* ob 20. url 6. avgusta amer. barv. C$ film PLAMENECA ZVEZDA ob 17. in 20. uri Naklo 6. avgusta sovj. film TA1 AVTOMOBILOV ob 18. uri Prodaja pohištva s popustom! Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da prodaja prodajalna Dekor v Kranju, Koroška c. 35 in prodajalna Dekor na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča 21 — Javornik v času gorenjskega sejma od 4. do 15. avgusta 1967 VSE POHIŠTVO S POPUSTOM Montaža in dostava na dom do 30 km je brezplačna. Priporoča se kolektiv prodajahie Dekor, Kranj ta kolektiv prodajalne Dekor, Jeserics. Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVČ BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Prodam Ugodno prodam opel olim-pljo 49, ogrodje NSU, 54-56 1. jn gumi voz. Zapuže 13, p. Begunje 3738 Poceni prodam kamin. K^rn, Partizanska 5, Kranj 3744 Prodam garažo v bližini mobotičnika. Naslov v ogl. oddelku 3749 Zaradi selitve ugodno prodam nov »šlarafija« kavč s penasto gumo. Na ogled pri tapetniku TUSKU, šk. Loka ■ 3750 Prodam dve novi diatonič-g5i harmoniki, znamke »Prostor« in »Horner« s 5 registri :n kompletno ozvočenje. Ljubno 86 a, Podnart 3754 Prodam odlično ohranjeno zastavo 600 D. Naslov v ogl. oddelku 3755 Prodam težkega konja, starega 8 let. Lahovče 52, Cerklje 3767 Prodam prašiče, 20 kg težke. Breg ob Savi 8 3768 Prodam 2 ha gozda v Bes-nici. Jezerska 34, Kranj 3769 Prodam' Iskra ojačevalec Hi-FI 15 W, zvočno omaro LORENZ 15 W, avtoradio J3laupunkt (UKVV), sobno emajlirano peč Zephir, tro-deino kuhinjsko kredenco, HO-litr&ki sod in desni vzid-1 i"ivi štedilnik. Sting, Kranj, Kajuhova 28 3770 Prodam fička. Olševek 1, p. Preddvor 3771 Prodam kopalno banjo. Kokrica 93 3772 Fiat 1100 E prodam po ugodni ceni. Ogled vozila vsak dan od 16. do 20. ure. Ozebtk Janko, Nazor jeva 10, Kranj pri nebotičniku 3773 Predam kravo v 9 mesecu brejo. Naklo 45 3774 Prodam plemenskega vola, slanioreznico s puhainikom in verigo ter kombiniran traktorski zgrabljalnik in obračalnik. škerjanc, Senič-no 15, Križe 3775 Prodam puch 259 ali menjam za DKW. Lahko manjši. Naslov v ogl. oddelku 3776 Prodam težko vozn0 kravo simentalko s teletom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 3777 Prodam dobro ohranjen pralni stroj Mariš Rondo, Mali Visoko 73, Šenčur 3778 Prodam enkrat rabljen češki šotor za 4 osebe. Mali, Visoko 73, Šenčur 3779 Poceni prodam moped. Naslov v ogl. oddelku 3780 Prodam nev kotel za žga-njekuho — 50-1 i trski, cevi zvite. Cena 98.000 S din. Zg. Bitnje 139 3781 Prodam zastavo 750, tudi na ček. Naslov v 03). oddelku 37o2 Poceni prodam plinski štedilnik na 3 plošče. Naslov v oglasnem oddelku 3783 Prodam 20 prašičkov, 6 tednov starih. Strahinj 69, Naklo 3784 Mešalec za beton — 75-11-trski nemški — prodam. Sif-rer Franc, Stara Loka 1 3785 Prodam moped T 12. Pe- ternelj Janez, Binkelj 21, Šk. Loka 3786 Prodam športni otroški voziček, Tičar, Vogle 98 3787 Prodam kravo po izbiri. Podgorje 39, p. Kamnik 3788 Moped T 12 s prtljažnikom, odlično ohranjen, prevoženih 4903 km, prodam za 2000 N din. Ogled vsak dan pepol- ' dne. Šmid Jaka, Radovlj.ca, Ljubljanska 15 3789 Prodam obračalnik za seno v odličnem stanju. Možna konjska ali traktorska vprega.. Jama 16. Kranj 3790 Prodam shunoreznico ULTRA s puhainikom. Tcne-tiSe 3, Golnik 3791 Francoski šotor za 2 — 3 osebe, gumi čoln Mei/cler in magnetofon GRUND1G TK 23 luxe - automat i k ugodno prodani. Kranj, Gregorčičeva 12 (tel. 21-345) 3792 Prodam suhe borove plohe. Orehovlje 9, Kranj 3793 Prodam kompletno spalnico in 2 posteljni mreži. Ce-bular Jože, Zupančičeva 27, Kranj. Ogled popoldan 3794 Prodam kuhinjsko opremo — sodobno s pomivalnim koritom, ter steklena vrata s podbojem 85 x 190 cm. Kranj, Cesta JLA 20 3795 Prodam račke. Hrastje 36, Kranj 3796 Prodam konja, starega 7 let in kravo s teličkom. Vogle 64 3797 Prodam kravo s teletom in motorno slamoreznico. Strahinj 1, p. Naklo 3798 Prodam kompletno tro-briino okno, '500 kosov stare zidne opeke, električni štedilnik EkA, pralni 6troj K:ber, 3 omare — dvodelno, trodelno in kombinirano. Vse dobro ohranjeno. Nove dele za VW 1200. Iniormaci-je: Maistrov trg 2 3799 Prodam težko črno belo kravo, 9 mesecev brejo. Šenčur 86 3800 Prodam svinjo in 7 pujskov. Kurirska pot 7, Prim-skovo Kranj 3801 Poceni prodam težjo sla-moreznico, kravo, dobro molznico s teletom (fr;zij-ko), motorno žago SOLO in nov kotel za žganjekuho 85 1 — preobračalnik. Poljščica št. 3, p. Podnart 3673 Prodam slamoreznico TEMPO z verigo in puhainikom, vprežne grablje in mlatilni-co s tresalom. Zalog 8, Cerklje 3816 Prodam svinjo, 50 kg težko. Pš. Polica 15, Cerklje 3817 Prodam 2 prašiča, 70 kg težka. Pšata 17, Cerklje 3818 Prodam prašiča, 60 kg težkega. Zg. Brnik 43, Cerklje 3819 Prodam kravo s teletom. Pšata 2, Cerklje 3820 Prodam otavo za košnjo. Zg. Brnik 4, Cerklje 3821 Prodam fiat 750 in brzo-šivalni čevljarski stroj Sin-ger. Pšenična polica 9, Cerklje 3822 Ugodno prodam psa čuvaja. Vclesovo 41, Cerklje 3823 Prodam konja, 6 let starega ali po izbiri, menjam tudi za starejšega in kravo, 8 mesecev brejo. Visoko 5, Šenčur 3824 Prodam prikolico za mali traktor, nosilnost do 2 ton. Žagar, Kranj, C. talcev 21 3825 Ugodno prodam zastava 750. Suha 24, Kranj 3826 Prodam odlično ohranjeno zastava 600 D. Informacije vsak dan od 8. — 10. ure na tel« 21 - 867 Kranj 3827 Prodam 30 kg težke prašiče. Cesta na Klanec 5, Kranj 3328 Nov gumi voz 16 in 13 col ugodno prodam. Žabjek, Dolenjska c. 155, Ljubljana 3829 Prodam otroški voziček in kuhalnik na 3 plošče. Kianč-nik, Preddvor 81 3830 Prodam 8 lepih prašičkov, 6 tednov starih. Praprotna polica 5, Cerklje na Gor. 3831 Prodam kravo, visoko brejo ali po teletu. Predoslje 1 Kranj 3832 Prodam fiat 750. Planinšek. Moša Pij ade 13, Kranj 3833 Prodam moped T 13. Cankarjeva 9, Kranj 3834 Prodam primo 150 ccm. Trboje 70 3835 Prodam težko kobilo. Praprotna polica 24, Cerklje 3836 Prodam betonski mešalec 75 litrov. Sp. Brnik 49 3837 Prodam moped T 12, prevoženih 5000 km ali zamenjam za primo. Naslov. Naslov v ogl. odedlku 3838 Prodam vprežno kosilnico, obračalnik za seno, vprežni trosilec gnojil in večjo količino kamenja primernega za temelje. Polica 1, Naklo Kupim Kupim izbran suh ladijski ped 45 m2. Pintar, Naklo 6L 3736 !; Ostalo ROLETE — lesene, plastične ali platnene lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu pri zastopniku ŠPI-LERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, tel. 70 — 046 3802 KMETOVALCI! Obiščite razstavo kmetijskih strojev na gorenjskem sejmu. Ugoden kreditni nakup traktorjev ZETOR 2011. Se priporoča AGROTEHNIKA Ljubljana — kmetijska zadruga SLOGA, Kranj. 3803 Takoj sprejmemo gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Klemenčič, Koper, Erjavčeva 18 3759 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju za 8 mesecev. Ponudbe pod VISOKA NAJEMNINA 3760 Sprejmemo gospodinjsko pomočnico ali mlajšo upokojenko. Kern, Partizanska 5, Kranj 3761 Iščem mlajšega upokojenca za pomoč na manjši kmetiji. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v ogl. oddelku 3763 Iščem samostojno gospodinjo najraje upokojenko. Pavec, Grad 49, Cerklje 3804 Jermenice vseh dimenzij izdelam takoj. Ljubljana, Milana Majcna 47, Šiška 3805 Zamenjam dvosobno stanovanje na Zlatem polju za enakega v središču mesta ali v novem domu. Naslov v ogl. oddelku 3806 Iščem žensko za lahko delo. Plačam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3807 Zamenjam lepo sončno dvosobno stanovanje 40 m2 za čimvečjega. Naslov v ogl. oddelku 3808 D-inikar Jenko bo imel do 28. t. m. zaprto. 3809 Priden kmečki fant, nekadilec, dobi takoj delo. Naslov v ogl. oddelku 3810 Posodim betonski mešalec okrog 120 litrov. Informacije dopoldan, telefon 85-391, interna 53, Skotja Loka 3811 NUJNO IŠČEM neopremljeno večjo sobo s posebnim vhodom na Zlatem polju ali Vodovodnem stolpu. Nagrada 100.000 S din in plačilo najemnine za 1 leto vnaprej. Ponudbe pod »Zelo nujno« 3812 Našli smo moško kolo. Urh, Breg ob Savi 42 3813 MALI TRAKTOR — UGODEN NAKUP Na gorenjskem sejmu imate priliko kupiti za dinarje mali traktor 6 ali 14 KM z nad 65 možnimi priključki in orodje znamke Pasquali. Praktični preskus dela s temi traktorji ne bo v nedeljo 6. 8., ampak v nedeljo, 13. 8., dopoldan na Zlatem polju nasproti vojašnice. Kmetijsko živilski kombinat — kooperacija, Kranj. Informacije tudi po telefonu št. 22-143. Upokojenca iščeta primer-* no stanovanje v okolici Kranja. Prevzameta varstvo otrok. Catovič, Proletarska 4, Kranj 3S40 Izgubljeno verižico z obeskom na Mohorjevem klancu (Pri Petelinu) vrnite prosim proti nagradi Mihcleič ul. 1. avgusta 3", Kranj 3841 Upokojena zakonca, stara 50 let, iščeta stanovanje kjerkoli na deželi. Gresta tudi v pomoč starejšim ljudem. Ponudbe poslati pod LASTNO STANOVANJE 3842 Našli smo rjavo moško športno kolo. Dobi se v kolesarnici pri kokrškem mostu 3843 Takoj iščem inštruktorja angleščine za 1 letni GTŠ. Javite na tel. št. 21-733 Kranj 384* Prireditve Gostilna Zarja Trboje priredi v nedeljo, 6. 8. 1967, ples. Igrajo »VESELI TR-STENICANI«. Vabljeni 3814 Gostilna ZAJC Lahovče priredi v nedeljo vrtno zabavo s plesom. Igra trio FLERE s pevcema. Vabljeni 3815 Cenjene naročnike Glasa obveščamo, da morajo od 7. avgusta dalje pri .naročilu malih oglasov predložiti našemu uslužbencu v oglasnem oddelku oz. predstavniku na terenu naslovno stran Glasa s svojim naslovom, če želijo imeti 20-odstotni popust. Uprava Glasa Razpisna komisija pri osnovni šoli Lucijan Seljak Kranj razpisuje delovno mesto snažilke na podružnični šoli v Žabnici. Komisija bo sprejemala prošnje v času 7 dni po objavi v Glasu. Prejemki se izplačujejo na podlagi Pravilnika OD. OSNOVNA SOLA GORENJA VAS nad Skof jo Loko razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto UČITELJA za razredni pouk. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa. G LAS Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška ceita 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—. polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Mali oglasi beseda 0.6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORI Tržič Plavalno prvenstvo V okviru praznovanja občinskega praznika Tržiča je bilo v sredo na letnem kopališču občinsko prvenstvo v plavanju, na katerem je nastopilo 20 tekmovalcev. ZMAGOVALCI — 33 m prsno pionirji: Kokalj 33,0, 66 m prsno mladinci: Sedej 1:07, 66 m prosto mladinci: Alič 44.9, 66 m metuljček člani: Pehare 55,0. 66 m prosto mladinke: Roblek 51,0. - dh Mladinsko prvenstvo Jugoslavije v plavanju Največji ispeh Kranjčanov Primorje prvo, Triglav drugi — Lidija Švarc najboljša plavalka prvenstva — Dva naslova Bredi Pečjak Po prvem vaterpolu turnirju II. zvezne lige govori trener kranjskih vaterpolistov Peter Didić Vratar in četverci Kranjski vaterpolisti so se vrnili s turnirja II. zvezne lige s Korčule zadovoljni in nezadovoljni. Zadovoljni so z osvojenim četrtim mestom in delno tudi s svojo igro, nezadovoljni pa s pogoji dela, saj so le s pomočjo samofinanciranja lahko do konca odigrali ta pomemben turnir. O poteku turnirja nam je odgovarjal njihov dolgoletni trener Peter Didić. Ko je na zaključku prvenstva prejela Lidija švarc, kot kapetan kranjske ekipe, pokal PZJ za osvojeno dru,;o mesto in tudi pokal Občinske zveze za telesno vzgojo Kranj, kot najboljša plavalka prvenstva (za rezultat 2:59,6 — nov državni mladinski in pionirski rekord tei slovenski rekord za vse kategorije), je bilo kranjskim mladincem s tem uradno priznano, da so dosegli največji uspeh v tej kategoriji v bogati tradiciji kranjskega plavalnega športa. Šestnajst plavalnih klubov z okoli 200 tekmovalci se je po izrednih tridnevnih borbah razvrstilo takole: 1. Primorje 43.141, 2. Triglav 17.856, 3. POŠK 9.856, 4. Šibenik 8.984, 5. Ilirija 8.381, 6. Celulozar 6.489, 7. Medve-ščak 6.199, 8. Jug 6.034, 9. Jadran 5.919, 10. Proleter 2.945, 11. JZFK 2.888, 12. Ljubljana 2.742, 13. Odred 1.335, 14. Crvena zvezda 1.264, 15. Mladost 1.201, 16. Velež 350. Ker prostor ne dopušča, da , bi opisali vsako borbo po-1 sebej, ai oglejmo junake I kranjskega prvenstva v po-! sameznih piavaln h tehnikah. P. Didić — Kako ocenjujete nastop ekipe na turnirju? »Z uvrstitvijo szm zadovoljen. Lahko bi bilo sicer še veliko bilje, vendar so igralci zgre"i!i celo vrsto četvercev in tako si še nismo zagotovili obstoja v ligi. Čeprav bi vralar lahko ubranil marsikate-i strel, pa sem tudi z njc£va U R-'ke (1:07.4 — 5:30,j), vendar je gledalce v oJen diseiplinah izredno navdaš a borbenost odlične Kranjčanke Nuške Virmk, ki je za>ed!a na 4 jO m četrto (5:45,5), na 100 prosto pa šesto mesto (1:12,6). Pri tem je zanimivo, da je imela isti čas kot četrto in peto uvrščeni, vendar so jo domači sodniki na cilju najslabše oceni.i po mestu DELFIN M.adinci — Zmagovalec na 100 m in 200 metrov je bil Reean Kustič (1:06,6 —2:41,2). Dornačn šorli je osvojil v obeh disciplinah četrto (na 200 m mu je ušlo tretje po »zaslugi« domačih sodnikov) mesto (1:13,6 — 2:45,1). Na daljši progi se je odlikoval še Milovanovič s petim mestom (2:53,9). Mladinke — Marjetka Šmid (T) je poskrbela za »osvežitev« v drugem dnevu tekmovanja, ko je na „100 metrov osvojila četrto mesto (1:27,6). Zmagala je Zrenjaninčanka BranKovan s 1:24,4. HRBTNO Mladinci — Prvi mesti sta si razdelila Ilirjan Marin (100 m — 1:10,8) in Rcčan Kustič (200 m — 2:31,6). Mladinke - Pri mladinkah sta obe progi (100 in 200 m) potekali v znamenju dvoboja med domačinko Bredo Pečjak in Rečanko Heleno Ra-detič. Pcejakova je v obeh disciplinah prepričljivo zmagala (100 m 1:17,2 - 200 m 2:44,2) z novima članskima in mladinskima rekordoma Slo- venije in tako še enkrat potrdila, da se ji je zgodila kri-v':ca, ko je PZJ ni uvrstila v mladinsko reprezentanco. PRSNO Mladinci — V obeh moških d's;ip'.nah je bil brez konkurence Beograjčan Sajdt (1CJ m — 1:17.8, 200 2:50,6). Nadvse Ljubljana razstavlja in prodaja kakovostno SOBNO IN KUHINJSKO POHIŠTVO priznanih proizvajalcev po sejemskih cenah. PRALNI STROJI za dinarje in devize Brezplačna dostava na dom Po sejemskih cenah prodajamo v času sejma tudi v prodajalni lesnina Kranj, Titov trg 5 Obiščite naš paviljon na XVII. gorenjskem sejmu v Kranju, razstavišče I m — ugodno je preseneti tudi domačin Zupan s 6. mestom (3:02.5). Mladinke — Na 100 metrov je kranjskim sodnikom (zopet) uspelo proglasiti ta zmagovalko Rečanko Crnjar. Domačinka Lidija Švarc je trov se je Švarčeva oddolžila bila z istim rezultatom proglašena za drugo. Na 200 me-Rečanki in sodnikom za dvomljiv poraz na 100 m. Z izrednim rezultatom 2:59,6, je postavila nov državni mladinski in pionirski rekord ter slovenski rekord asa vse kategorije in pustila nasprotnico osem metrov za seboj. MEŠANO čeprav sta zmagala med mladinci Uhijan. Marin I (5:45,2) in Rečanka Crnjar. I jeva (6:15,0), pomeni ta disciplina uspeh za "kranjske mladince. Med mladinci je zasedel šorli četrto (5:49,4), Milovanovič pa peto (8:53,2) mesto. Še večji uspeh so dosegle mladinke z drugim mestom švarčeve (6:18,4), Pečjakove (6:24.3) šmidove (6:38,0). Prvenstvo je končano. Plavalci so se veseli ali razočarani razšli. Kranjčani so dosegli svoj največji uspeh. Ob , tem gredo vse čestitke tre-: nerjema Anki Colnar-Košni-1 kovi in Francu Pcternelju ter ' ne narutnje tudi neutrudnima organizatorjema predsedniku kluba Igorju Slavcu in tajniku Slavku Brinovcu. 1 P. Čolnar tretjim in petim Kranjska ženska ln moška mladinska ekip«