Gltnln© »lacana v gotovini
Maribor, petek 9. februaria 4934
štev. 32 l ©to vm
MARIBORSKI
t ena 1L rn
VECERNIK
Uredništvo tn ufiravai Marit>on, Ooftposka at., 41 / Teieton urednlžtvr 2440, uprave 2456 Uh*ja rezan nedelja in praznikov veafc. dan ob 16. uri / Valja aest£n« projamaa v upravi «81 po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Cgiaai po oenlku / Q$taae fiprejoMoa tudi oglasni oddalak ■»Jutr«'’ v Llubljaai # Pofttni e*»c«vai redu« H. «.40©
..JUTRA
Temeljna kriza naše splošne krize
Pomen kmeta za naše celoi;upno gosp^darsivo
Kmečki stan je po vsem svetu tista temeljna plast človeštva, na kateri so zgrajene vse ostale nlasti z vsemi najrazličnejšimi stanovi. Brez kmeta kot Poljedelca, živinorejca, gozdarja, vinogradnika, sadjarja itd. si ne moremo zamišljati nobene pokrajine, ki bi mogla razvijati stalni razrast in napredek. Take pokrajine sicer obstojajo, a so le redke izjeme pravila, so pa ven^rle navezane tudi na kmeta in njegove pridelke, &če ne doma pa z u n a j, od koder dobivajo živila in vse ostalo, kar ustvarja kmečko delo. Če pa je kmečki stan že Povsod temeljna plast, potem je pri nas v Slovenili še boli, v ostali .Jugoslaviji pa najbolj. Kljub vsej industriji, rudniški in tovarniški, obrti, trgovini in drugemu, kar ne pripada neposredno kmetijstvu, je v Sloveniji kmečkega ljudstva absolutno, ne samo relativno največ, v Jugoslaviji kot celoti pa tvori ogromno večino, v nekaterih pokrajinah celo tako, da vse ostalo kar izgine in postane docela nepomembno.
Tako smo v Jugoslaviji pretežno kmetje, zato je naša država agrarna pokrajina še precej čistega tipa. Tu je treba iskati tudi temeljne vzroke, da še do dandanes na našem ozemlju ni fužvilo nobeno izrazito velemesto, kajti tipika čiste agrarne pokrajine je po-'Panikanje velemest, Beograd in Z a-£1 e b sta se razvila šele po osvobojenju iz Provincialnih -osnov v zarodek dveh večiega stila, toda preko četrtine milijona se ni povečalo ne eno ne drugo, če odštejemo inkorporacijo okolice, ki dejansko ne p o m e n i porasta prebivalstva Toda Beograd se ni povečal toliko zaradi spremembe gospodarskih o-snov, torej zaradi prehoda države iz agrarizma v industrijo, obrt in trgovino, marveč pretežno zaradi povečanja njegovega 'upravnega delokroga. Tako ie naša prestolnica v prvi vrsti tud! pri več ko četrt tnllPona prebivate!’’, le u-radniško središče • 'varne pokra!ine! Industrijski pomen stopa za upravno-urad*. niškim daleč v ozadje, nekoliko pr-niim je obrtni, še bolj pu trgovski. Tudi Zagreb in L j u b 1 j a n a, ki nista u-pravna centra prve vrste kakor Beograd, sta še vedno po temelju uradni ki nato pa obrtni in trvovr'fi ter šele nazadnje industrijski mesti. Kar pa veli"1, za Beograd. Zagreb m 1 JnhlGno. velja še
v veliko večii meri za vsa ostal-’ ’........... -
nasoli pa seveda n, nr. za tretic mesto, ki Ste'e nr*1"' ion eno nrehivalce-vu za
Subotico, m a	eeP, ni-pfo'»no
eko in šele nato uradniško, obrtno, trgovsko in industrijsko mesto.
Čim ugotovimo to dejansko stanje, lahko takoj spoznamo, kdo je glavni k u p e c in s tem k o n z u m e n t naših agrarnih nride!kov:	uradnik, državni,
banovinski, mostni in z;v'*5 r’ nameščenec, torej pretežno tisti, ki črpa svoie prejemke iz rUvrnAf’ dohodkov države in samouprav, ali ca iz zrmk-^kov trgovine, obrti, prostih poklicev in šele imzadbie industrije! Izraziti industrijski delavec, ki res ni nič drugega, je naprtim navedenim konzumentom agrarnih pridelkov v m a n j Š i n i Vse to pa pomeni, da naš kmet doma nima konzumentov. ki bi mu lahko odkupili vse, kar pridela več kot rabi za svojo in svoje družine prehrano. Navezan je na izvoz! Svetovna gospodarska kriza, ki je znižala povsod konzum in vodila do agrarne a v t a r k i-j e ter s tem hiperprodukcije. in nappsled avtomatičnega padca cen agrarnih pridel kov, je izvoz skrajno zavrla ali ga pa v nekaterih panogah popolnoma ustavila. To je povzročilo tudi notranji padec cen in padec dohodkov kmeta. Padec dohodkov kmeta je zmanjšal njegovo davčno moč, ta je zmanjšala plačilno moč države in samouprav, zlasti banovin. Vse skupaj je pa silno znižalo konzum. Ker kmet ni več tak konzpment obrtnih in industrijskih izdelkov, kakor je bi? takrat, ko je zaradi konjunkture lahko prodal in dražje prodal svoje pridelke, je morala nastopiti kriza cbrti in industrije ter kriza trgovine kot posredovalke med domačo In tujo obrtjo in industrijo ter med konzumentom. Iz te krize je pa nastala še brezposelnost in zmanjšana zaposlenost.
Rešitev sedanje splošne krize bi bila zato mogoča samo tedaj, če bi se dala o-zdraviti kriza k m e t a, To se pravi : kme tu kot producentu agrarnih pridelkov bi se moralo najti tržišče za prodajo: ker domače ne zadostuje, seveda najprej tuje, toda , z istočasnim zvišanjem cen. — -'“n bi zvišalo njegove dohodke, niegovo kunno — konzumno in davčno moč. Ta bi povišala zopet državne in samoupravne dohodke in plačilno moč, kar bi polivalo ugodno na zaslužek in kupno-koozumno moč uradnika, delavca, obrtnika, tr-ovca itd., kajti vse to je v zvezi nrav tako, kakor so kolesa v uri: če se normalno vrti eno. se vrte vsa! Zmot ie tu kmet. Brez rešitve njegove kvize torei ni rešitve ostalih kriz. Do tu je problem jasen, dalje na nastaja vprašamo: Koko rešiti spričo opisanega krizo ?t meta?	-r.
a nove ?
GLAVNI DOU.WERGljF.OVT POGOJI, MOŽNOST RAZPUSTA POSLANSKI: Zr"'ANICE. UGIBANJA O ZASEDBI RESOROV. REFORMA USTAVE TAKOJ PO PRORAČUNU. NOVA VLADA BO BAJE SESTAVLJENA DREVI.
L a val notranji minister, Rist finančni minister, maršal Petain vojni minister, general Guiliemin minister za zrakoplov-stvo, Herriot minister prosvete in Rev-nattd kolonialni minister.
PARIZ, 9. februarja. V razgovoru l vodilnimi francoskimi politiki je Dounier gtie izjavil, da se namerava takoj po sr-iv jetju proračuna lotiti reforme ustave, k: ie bila njegova glavna zahteva pri prevzemu mandata za sestavo vlade. Sku ščinski odbor za reformo se ie popoln n:a podredil Doumergueu. Reformo r stave zahteva tudi tisk na uedvoum: način. Tudi napram novinarjem je Do mergue izjavil, da smatra kot eno pr in najvažnejših halog svoje vlade re- ’ zijo francoske ustave.
p VPI7 9. februarja. Mandatar Doit-rrergue je trdi danes nadaljeval posvetovanja glede sestave svojega kabineta in je pričakovati, da bodo ta posvetovanja že drevi ugodno zaključena. Kot te-rat-Dia zahteva Dcumerguea napram voditeljem francoskih strank se navaja spre jem državnega proračuna za leto 1934-35 in pa ustanovitev Dosebnega preiskovalnega odbora za razčiščenje Staviskejcve afere. Zbornica bo brezpogojno takoj raz puščena, če se francosko javno mnenje ne bo pomirilo. V tem primeru bi Dou-mergue raztsisal volitve šele v marcu.
PARIZ, 9. februarja. Devi so se po mestu raznašale govorice, da bo v. novi vladi Dortrergue mlnjstrgki predsednik in pravosodni minister, Barthou zunanji minister, Tardieu minister za javna dela,
Nemiri tudi v španski pres*o’n!ci
MADRIDČANI HOČEJO POSNEMATI PARIŽANE. LERROUK SOCIALNIM DEMOKRATOM Z RAZPUSTOM.
GROZI
MADRID. 9. januarja. Dogodki v Franciji so izzvali tu silen vtis in tu-
di v poslanski zbornici ie bilo včerr-precej burno. Lerroti>: je izjavil, r’
di poskuse imitacije. Socialistični ele- bo izdal najostrejše ukrepe proti t> inenti so poskušali demonstrirati pred taciji levičarjev in desničarjev. V A predsedniško' palačo, vendar jih je bati, ki se je razvila, je Eerrouv z,v policija gladko odbila. V nekem veli- teval zauonico. ki io ie tudi dobi’
Komunike o budHmpeštanskem sesianku
POPO! NA SOGLASNOST MED DUNAJEM IN BUDIMPEŠTO. SESTAN KU JE PRISOSTVOVAL TUDI ITALIJANSKI POSLANIK,
BUDIMPEŠTA. 8. februarja. Po
končanih razgovorih med dr. Doll-fussom in Gdmbocom je bilo izdano uradno poročilo, ki ugotavlja, da je med oblina državama nonolen sporazum v vseh vorašandh. tako gospo-darekih kakor tudi političnih. Obe državi sta nrinravf.Dm’ nadaFevati politiko nrlDteMstva, v; ie doslej pokazala prav ugodne rez»»>t»te. Avstrijski zvR-rni kancelar dr. Dollfuss ie v svoji iz!avi novbtarjem poudaril, da še nikoli <DsH zveze med obema država m a niso bile tako dobre, kakor sedaj. Ostro »e nas’op!l tudi proti ten-fk'**čnim vestem, f*a ie njegova vlada t>k pred padcem. Končno je še dostavil: »Trdno sem sklenil braniti svoj
narod pred vsemi razdiralci.
BUDIMPEŠTA, 9. februarja. V vseh političnih krogih je bilo opaženo in tudi živahno komentirano dejstvo, da je bil pri zadnjem sestanku avstrijskega zveznega kancelarja dr. Doll-fussa in ministrskega predsednika Gombdsa mimo zunanjega ministra Kanye navzoč tudi italijanski poslanik. Z ozirom na to se da sklepati, da ie storil dr. Dollfuss svoj obisk v Budimpešti na Iniciativo Italije, ki bi rada s političnim iu gospodarskim so-delovaniem med Avstrijo in Madžarsko rešila Avstrijo pred narodno-so-clsdlstično poplavo, ki grozi tudi Ita-liii vzeti iz rok njen važni adut v podonavski politiki.
kem hotelu bi moral biti banket ob priliki odlikovanja cele vrste odličnih osebnosti. Dijaki so vdrli v hotel in od tu pričeli streljati na policijo. Ko so bili dijaki izgnani iz poslopja, so pričeli stavkati natakarji, tako da je bil banket absolutno onemogočen. Tu-
veliko večino glasov. V svojem r daljnjcm govoru je Lerronx pornr naglasil, da bo enostavno prepov' socialno-dembkratsko stranko, če 1 še nadaljevala svojo agitacijo v sedanji smeri.
Zahteve Štajerskih heimvvehrovcev
GRADEC, 9. februarja. Vodstvo štajerskih heimwehrovcev ie storilo po vzgledu Tirolske in Gornje Avstrijske enake korake pri deželnem glavarju iu zahtevalo- razpust deželne vlade in imenovanje njihoveg., komisarja na tem mestu, dalje poseben izvršilni odbor, sestavljen iz njihovih zaupnikov, poverjenike v vseh okrajnih glavarstvih, boj proti bedi, odstranitev vseh narodnih socialistov in socialnih demokratov iz upravne službe, razpust vseh protidržavnih organizacij in komisarja pri družbi »Alpine Montana«, ker je to podjetje izrazit eksponent taj^ga kapitala in politike. Deželni glavar je odgovoril, da bi na nekatere točke mogel pristati, glede ostalih pa bo moral še poprej razpravljati z zveznim kanceiarjem dr. Dollfussbm, čim se bo vrnil iz Budimpešte. Enake korake so storili heimvvehrovcl tudi pri gradiščanski deželni vladi.
Balkanski pakt »odpisan
ATENE, o. februarja. Danes dopoldne je bil na najsvečanejši način podpisan bal kanski pakt. Ceremonije podpisovanja so preuašale radio - postaje vseh štirih držav podpisnic.
EMIGRANTI V POSARJU.
SAARBROCKEN. 9. febr. Upravna ko-n dsija- v -Posarju je prepovedala za 4 dni izhajanje štirih tamkajšnjih listov, ker so protestirali proti sprejemanju nemških političnih -emigrantov v posaarsko državno službo.
SETA NAŠEGA SENATA.
BEOGRAD, 9, februarja Danes d dne je ime!' Senat kratko sejo. na kn je bil prečitan kraljev ukaz o novi vi dalje več interpelacij, pritožb itd. Iz: l.ien je bil nato poseben odbor za pr čitev predloga zakona o pobijanju sp: uih bolezni. Sledeča seja senata bo v r nedeljek.
NEMCI ZADOVOLJNI S SIROM SIMONOM.
BERLIN, 9. februarja Včerajšnji be ški tisk je v glavnem zelo zadovoljen predvčerajšnjim govorom angleškega ’ nanjega ministra sira Simona v spo zbornici. Najbolj pozdravlja njegov sk da se mora v primeru, če se ostale di ve v sedanjem času ne morejo prič ražoroževati, Nemčiji odobriti obOro/. vanje, zlasti pa ji je treba dati sredstv potrebna za obrambo, namreč defenziv1 orožje. Tisk želi. da bi Anglija na i svojem stališču tudi vztrajala pri v; nadaljnjih pogajanjih, ker bi se tako r ložaj v razorožitvenih pogajanjih z e naglo razčistil in bi sc za daljšo do:, zagotovil mir v Evropi.
PRETENDENT SE OGLAŠA.
PARIZ, 9. februarja. Vojvoda Jean > Guise objavlja v listu »Action franca’ proglas na vse Francoze, v katerem p vi, da je sedaj napočil pVavi trenutek. ’ se, francoski narod odloči za monarh" PADANJE BREZPOSELNIH V NEV ČIJI.
BERLIN, 9. februarja. V mesecu jar arju je število' brezposelnih padlo 350.000 in znaša sedaj še 3.7 milijo. V začetku lanskega leta jc znašalo š vilo brezposelnih v Nemčiji nad 6 mil jonov oseb.
Stran 2.____  '	  Mariborski
Dnevne vesti
Razprava o šolstvu in pro* sveti na včerajšnjem zasedanju banovinskega sveta
Na svojem zasedanju je včeraj dopoldne banovinski svet nadaljeval razpravo o proračunu za naše šolstvo in prosveto. Razprava je trajala vse dopoldne. Vsi govorniki so odločno zahtevali takojšnjo namestitev učiteljskih abiturientv, ki jih sedaj že 750 čaka na službo. Zato naj se vpokoje vsi za vpokojitev zreli učitelji, prav tako pa vse poročene učiteljica, zlasti pa one, katerih možje imajo druge službe in take dohodke, da lahko vzdržujejo svojo družino. Banovinski svetovalec Goričar iz Mozirja je predlagal, naj se nastavi toliko učnih moči, da bo vsaj na vsaki šoli po en moški.
Svetovalec Senčar iz Ptuja je nagla-šal, da je treba zlasti ob meji storiti vse, da se prepoje vse plasti z nacionalnim duhom. Prav tako opravičene so bile tudi zahteve banovinskega svetovalca Kuharja iz Murske Sobote, ki je naglasil, da je krivično smatrati Prekmurje za kazensko kolonijo. Prekmurje potrebuje delavnih in agilnih prosvetnih delavcev. Za šolske razmere v dolnjelendavskem okraju pa se je zavzel banovinski svetovalec Rjavec in zahteval nacionalne učitelje, ker nekateri sedanji celo nasprotujejo nacionalni vzgoji. Banovinski svetovalec notar Koder iz Murske Sobote je apeliral na bansko upravo, naj bi posredovala, da bi dobila Murska Sobota polno višjo gimnazijo. Njegovemu apelu »2 je pridružil tudi svetovalec Kuhair. V debato o proračunu za prosvetni oddelek so posegli šu drugi številni govorniki.
Prt včerajšnjem popoldanskem zasedanju pa je banovinski svet razpravljal o proračunu za socialno skrbstvo. Obšit en ekspoze je podal načelnik socialnega oddelka dr. Dolšak, ki je naglasil, da je huda gospodarska kriza vtisnila svoj pečat tudi socialno-političnemu udejstvo vanju banske uprave. Banovina je uvedla bednostni sklad za omiljetije bede. Sredstva omenjenega sklada so predvidena z zneskom 9 milijonov dinarjev, ki pa ne bo zadostoval za vse socialne potrebe naše banovine. V svojem ekspo-zeju se je poročevalec dotaknil tudi raznih elementarnih nezgod, ki so zadele banovino, omenil je izseljeništvo in brez poselnost pri nas.
\ Športna maškerada
Razpravi o socialnem skrbstvu je bila priključena razprava o proračunu za zdravstvo. V debato je med drugimi posegel tudi Rudolf Golouh in predlagal temeljit načrt za najpotrebnejša javna dela, razpravljal je o brezposelnosti, o potrebi našega izvoza, o naši finančni politiki in se zahvalil za podporo izplačano lani za Novinarski dom ter prosil za naklonjenost banske uprave tudi za bodoče. Sledili so razni predlogi, nakar je bilo včerajšnje zasedanje prekinjeno in se je nadaljevalo danes dopoldne.
Zahvala dvora. Predsednik mariborske sekcije Avtomobilskega kluba g. Ferdo Pinter je prejel od mairšalata dvora zahvalo za vdanostno brzojavko, poslano Nj. Vis. knezu Pavlu, z zadnjega rednega občnega zbora sekcije.
Minister dr. Kramer zastopa zunanjega ministra. Za zastopnika zunanjega ministra dr. Jevtiča, ki se mudi v tujini, je bil s kraljevim ukazom imenovan minister g. dr. Albert Kramer.
8trosstnayer]eva proslava. V našem poročilu o proslavi naraščajev Jadranske Straže v sredo 7. t. m. je pomotoma izostalo, da je nastopil kot solist na goslih učiteljiščnik H. Lešanc, katerega je spremljal na klavirju tovariš VI. Plantan. Igral je Tartini-Kreislerjeve »Variacije na Correlijevo temo«.
Za jutrišnjo gledališko predstavo »Okence« ima Združenje nacionalnih železničarjev prostih še nekaj stojišč po 3 Din, ki bodo na razpolago pri večerni blagajni.
V	soboto ob 16. url (4.) praznik malikov
velika otroška reduta
I.	S. S. K. Maribor«	«ao
Svetovno znani pevski zbor »Smetana« iz Prage pride k nam na turnejo.
»Češka Obec Sokolska« je obvestila mariborsko sokolsko župo. da se pripravlja za turnejo po Jugoslaviji svetovnoznani pevski zbor »Smetana« iz Prage. Odlični pevci bodo nastopili 3. aprila v Mariboru, odkoder se bodo podali najprej v Ljubljano, nato pa v Zagreb, Beograd, Sarajevo, Niš in Skoplje.____________
Pustni torek
priredi
Slovensko planinsko druš’vo
v prid Seniorjevega doma v vseh prostorih Uniona domačo pustno yeselico Glej plakate!
Iz železniške službe. Na mariborski koroški kolodvor sta bila premeščena administrativna uradnika Karl Gračner in Andrej Žele, v prometno-komercialni oddelek ljubljanske direkcije blagajničarka Frančiška Štefulova iz Maribora, na postajo Maribor glavni kolodvor pomožni progovni nadzornik Janez Jurman, za vršilca dolžnosti nadzornika proge na Dolnjo Lendavo, Henrik Jordan iz Celja, v Žirovnico s postaje Vuzenica-Muta Adolf Mekina, na postajo Vuzenica-Muta Franc Obran iz Vidma Krškega, s Pragerskega k Sv. Lovrencu na Pohorju, blokar Franjo Gornjak, na postajo Maribor glavni kolodvor čuvaj piroge Mihael Domiter, iz Maribora koroški kolodvor v Prevalje merač Maksimiljan Wagner, k progovni sekciji Maribor glavni kol. kartan Janez Babušek in s Prevalj v Ljubljano glav. kol. merač Janek Škoda.
Smrt zaslužene usmiljenke. Včeraj zju traj je umrla v tukajšnjem samostanu šolskih sester v starosti 57 let s. M. Anastazija Kopitarjeva. Pokojnica je kot učiteljica poučevala od mature vse do smrti na šoli šolskih sester. Pogreb bo jutri v soboto ob 14. uri iz samostana na pobreško pokopališče. Bodi ji ohranjen svetel spomin!
Društvo jugoslovanskih obrtnikov, podružnica Maribor vabi vse obrtnike in njih prijatelje na pustno veselico dne
10.	2. ob 20. uri v Gambrinovo dvorano. Vstopnina prosta.
Grajska klet: Danes risotto iz ostrig, polenovka, brodeto s polento ter razne morske ribe.
Opozarjamo na veliko kuharsko razstavo v hotelu »Orel«, dne 13. in 14. ter na slanikovo pojedino!
Pustna veselica »Edehveissa« v soboto v hotelu Halbvvidl.
|SI^Železničar^
Volilni imeniki. Okrajno sodišče v Mariboru je s svojim odlokom od 5. trn. o-dobrilo v januarju na novo sestavljene volilne imenike mestne občine mariborske. Tako potrjeni volilni imeniki ostanejo stalno razgrnjeni pri mestnem načelstvu v Mariboru, konskripcijski urad, Slomškov trg št. 11, priti, levo, in vsakdo ima pravico jih pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. Pri morebitnih volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilne imenike.
Zgodnji oznanjevalec pomladi. Šestletna Santa Maukova iz Maribora je ujela včeraj opoldne lepega citrončka in ga prinesla v naše uredništvo, kjer premišljuje sedaj v sobi našega glavnega ured nika svojo zimsko usodo. Topli solnčni žarki so oznanjevalca pomladi prerano prebudili iz spanja. 'Nežna roka male Santo pa mu je vzela zlato prostost, v kateri bi bil itak zmrznil.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 predava g. univer. prof. dr. Ivšič iz Zagreba o fašizmu. Predna-znanilo: V petek 16. februarja zvečer slo vanske pesmi. Sodelujejo gdč. Vedralo-va, g. Živko in g. Lipovšek.
Cene zlatnikov rastejo. V zadnjem času se je cena zlatnikov na zagrebškem trgu dvignila in se plačujejo napoleondori oziroma 20 kronski zlatniki po 330 do 370 Din.
Več milijonsko posojilo. Državna hipotekarna banka je odobrila zagrebški mestni občini 30 milijonov posojila, ki ga bo porabila za konsolidacijo svojih dolgov.
Most na Mariborski otok. Namesto lesenega zasilnega mostu, ki je vezal Mariborski otok z levim bregom Drave, bo občina zgradila železen most na betonskih podstavkih. Železna mostna konstrukcija bo počivala na štirih opornikih, od katerih bosta dva v strugi, dva pa na suhem. Betonske podpornike bo zgradila mariborska stavbena tvrdka inž. Šlajmer in inž. Jelenec, železno konstrukcijo pa bo izdelala Splošna stavbna družba na Teznem. Betonska dela so se že pričela in bo most izgotovljen še pred otvoritvijo letošnje kopališke sezone.
Naše osnovno šolstvo. V naši banovini je 161 enorazrednic, 177 dvorazr., 136 tro razrednic, 106 štirirazrednic, 111 pet-razrednic, 131 šestrazirednic, 28 sedem-razrednic in 9 osemrazrednic. Skupno torej 852 šol. Od teh je 40 popolnoma nemških, 11 delno nemških, 5 pa je madžarsko manjšinskih. Šole obiskuje 176.657 otrok, od katerih je 173.156 Slovencev in drugih Jugoslovanov, 2.714 Nemcev, 606 Madžarov, 12 Italijanov, 169 pa drugih narodnosti. Na. vseh šolah v naši banovini poučuje 1459 učiteljev in 2377 učiteljic, skupno 3.836. Od teh je 40 kon-traktualcev in 56 dnevničarjev. Razredov je 3.637, v katerih poučuje 3.414 razrednih učiteljev. Primanjkuje torej 223 razrednih učiteljev.
Spričo velikega zanimanja za galare-duto ISSK Maribora »Noč smeha« dne
10.	t. m. priporočamo cenj. občinstvu nabavo vstopnic vnaprej pri tvrdkah Zlata Brišnik, Geč & Gnus, Šport Roglič in »Putnik«. Vstopnice stanejo vnaprej Din 20.—, pri večerni blagajni pa Din 25.—.
Nove ordinacijske ure. Šef kirurškega oddelka mariborske bolnišnice dr. Černič Mirko ordinira od 11. do 13. Gospo-ska 49, tel. 23-58.__________________
Sobota 10.	So	iota 10.
JAPONSKA REDUTA
kabaret-bitka s serpentinami, nagrada mask!
VELIKA	KAVARNA
Občinski odbor Rdečega križa Krčevi-na-Košaki priredi v soboto 10. febr. ob 7. uri zvečer v gostilni R. Welle v Košakih (ob drž. cesti) predpustno veselico kot »nabiralni dan« prispevkov v društvene namene. Bo različna domača zabava in izbrana postrežba. Maske dobrodošle!
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru opozarja vse svoje člane na obrtniški ples, ki bo v soboto 10. tm. v vseh prostorih Narodnega doma. Z ozirom na velevažen pomen te prireditve v korist gradbenega sklada za vajeniški dom v Mariboru, vabimo vse naše članstvo na polnoštevilno udeležbo.
Danes v petek poslovilni večer gosp. Svengalija. »Velika kavarna«.
110. februarja pri
Za gala reduto ISSK Maribora »Noč smeha« ne bodo izdana posebna vabila. Vabljeni so vsi! Maske se naj zberejo ob 21. na galeriji, od koder bo skupen pohod v dvorano.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 10. tm. Ob 12.15: reproducirane koračnice; 12.45: poročila; 13: čas, ciganski orkestri na ploščah; 18: stanje cest; 18.10: zabavno predavanje, predava Viktor Pir nat; 19: ljudski nauk o dobrem in zlu, predava dr. *Veber; 19.30: zunanji politični pregled, predava dr. Jug; 20: radio orkester; 20.45: slovenske narodne v vprašanjih in odgovorih; 21.30: reproducirani valčki; 22: čas, poročila, radio jazz.
Grajski kino. Od danes dalje »Solnčni in senčni dnevi malega pobalina«. V glavni vlogi Wallace Beery in Jackie Cooper. Wallace Beery je zman iz velefilma »Titani neba«. Jackie je 8 let star in igra tako dovršeno, da mu obetajo sijajno bodočnost. Film naj si ogleda vsakdo, ker bo sicer obžaloval.
Kino Union. Do vključno ponedeljka »Spijoni v pasti«, fini velenapete vsebine, veliko krasne glasbe z Mady Christian. P. Hartmanom Betty Bird. Pripravlja se senzacija serije »Gradhotel« z Greto Garbo.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe.
Nai ooro sseGaafihšie
REPERTO‘R.
Petek, 9. februarja: Zaprto.
Sobota, 10. februarja ob 20. uri: »Obeti' ce«. Predstava za »Združenje nar-strok. org.
Nedelja, 11. februarja ob 15. uri: »Orlov«* Gostuje prvi tenor bivše beograjsko operete Ivan Gorsky. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri:	»Gospodi-j
čna«. Premiera. Red A.
»Gospodična« na mariborskem odru.
V	nedeljo, 11. t. m. zvečer bo premiera Devalove komedije »Gospodična«. Delo je zgodovinska slika današnje velemestne družbe in njenih razrvanih etičnih o-snov. Komedijo je prevedel Milan Skrbinšek, režira pa njegov brat Vladimir Skrbinšek. Veliko ulogo domače hčerke Christine igra ga. Mlekuš-Pugljeva iz Ljubljane, njeno guvernanto Kraljeva. Premiera bo za red B.
Gostovanje Ivana Gorskega v »Orlo-vu. Pri nedeljski popoldanski predstavi Granichstadtenove priljubljene operete »Orlov« gostuje Ivan Gorsky, prvi tenor bivše beograjske operete, ki je preteklo nedeljo kot Tasilo v »Grofici Marici« dosegel popoln uspeh. To je obenem j poslednja uprizoritev »Orlqva« ter veljajo globoko znižane cene.
Abonentom reda A. Ker je bila včerajšnja predstava »Štambulske rože« zaradi Sancinove nenadne obolelosti odpovedana, dobe abonentje reda A v nedeljo*
11.	tm. zvečer premiero Devalove kome dije »Gospodična«. Ce ne bi kdo izmei abonentov želel te predstave v nedeljo zvečer, naj to blagovoli javiti pri gledališki blagajni, ki mu bo predstavo nado- -j ktiadila, kadar bo red C.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji* »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iti špecerijski trgovinah.
Vlomilec v Petelnovo trgovino prepeljan v Maribor. Že lani smo obširno poročali, da so avstrijski orožniki blizu Gradca aretirali 261etnega postopača Fr-Osojnika, pri katerem so našli razno zlatnino in srebrnino. Osojnik je bil na podlagi tiralice mariborske policije o-sumljen velikega nočnega vloma v trgovino urarja in optika Petelna na Grajskem trgu in tatvine vrednot v iznosu j 44.600 Din. Dolgo je tajil, ko so ga zašli- j ševale avstrijske oblasti, končno pa je | vlom le priznal. Včeraj popoldne so ga ekskortirali iz Gradca v Maribor in ga ’ izročili v zapore tukajšnjega okrožnega
| g.Slugi v Studencih
sodišča, ki ga bo v kratkem sodilo za vse njegove grehe.
Državno sodišče za zaščito države je sodilo. Pretekli torek so se zagovarjali/ pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu atentatorji, ki so položili lani peklenski stroj v beograjski častniški dom, v katerem je eksplodiral in zahteval smrtno žrtev. Obsojeni so bili: Stankovič, Grandjie in Jovanovič-Gavri-lov na smrt in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Djikič na 20 let težke ječe in trajno izgubo častnih pravic, Dju-rič pa je bil oproščen. Stankovič je pobegnil v Bolgarijo in je bil obsojen v odsotnosti. Tudi je izreklo državno sodišče razsodbo proti vohunoma Grubiču in Ja-rošku, ki sta vohunila v korist neke tuje države. Grubič je bil obsojen na dosmrtno težko ječo, Jarošek pa na 10 let težke ječe.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.6 stopinjo C pod ničlo; barometer je kazal pri 18.5 stopinjah 742, reduciran na ničlo 740.5* relativna vlaga 66; vreme je jasno.
Današnji trg za ribe je bil srednje založen. Precej je bilo morskih rib, ki s0 jih prodajali po običajni cc”* žive kraPc so pa prodajali po 18 Din kilogram.
So s rt
Krasen uspeh mariborskega smučarja
Ljuban Mušič priboril prvo mesto na med narodnem akademskem smučarskem tekmovanju.
Preteklo nedeljo so se nadaljevale tekme za mednarodno akademsko smučarsko prvenstvo v Rabki na Poljskem. Kakor smo že poročali, se je tekmovanja udeležila tudi ekipa zagrebške univerze, v kateri sta tudi dva Mariborčana, in sicer L. Mušič in Tonček Priveršek. V nedeljo so se vršile kombinirane tekme, in sicer na 16 km. V tem tekmovanju si je priboril Ljuban Mušič 1. mesto v času 1:24:58, drugi je bil Tesseyere (Poljska) v času 1:27:04, 3. Gruzitys (Latvija) 1:27:10, 4. Zytskowics (Poljska) 1:28:31,
6. pa Tonček Priveršek (Jugoslavija) 1:29:16. Tekmovalo je 62 tekmovalcev, od katerih jih je prišlo na cilj 45. Krasen uspeli mariborskih smučarjev je vsekakor nadvse časten in zavidljiv in pišejo zlasti poljski listi o velikem napredku ju-goslovenskega smuškega športa.
Pri tekmovanju v slalomu in smuku se je plasiral Ljuban Mušič na 4. mesto in ne kot smo poročali, na 5. mesto.
Mušič in Priveršek sta odpotovala iz Rabkov v Zakopane, kjer bosta sodelovala pri vseslovanskih smuških tekmah.
Tekmo v «muku Pesek - Sv, Lovrenc na Pohorju priredi v nedeljo 11. t. m. popoldne Smučarski klub Sv. Lovrenc. Prijave se sprejemajo na startu.
Smučarski lov na lisico bo v nedeljo
11.	tm. na Pesku. Prireditelj je MSK. Tekmovanje dovoljeno vsem smučarjem. Zmagovalec prejme častno in praktično darilo. Po smuškem lovu na lisico priredijo tekmovalci M'SK smuško tekmo v krožnem teku. Start in cilj koča na Pesku.
Letošnji olimpijski dan bo 10. junija Tako je sklenil jugoslovanski olimpijski odbor na svoii zadnji seji.
Medklubsko skakalno tekmo priredi Smučarski klub Celje v nedeljo 11. tm.
dr. Julija Kugyja skakalnici v Liscah Pri Celju. Start ob 14. Skakalnica je ^vrstnem stanju.
Vremensko poročilo 9. II. 1934. Mariborska koča, Pohorski dom: 7.h —6, mirno, jasno, pršič 85 cm, smuka nadvse ugodna, sankališče sijajno. Ruška koča: 7.h —6, jasno, mirno, 105 pršiča, smuka najugodnejša, sankališče idealno. Klopni vrh: 7.h —6, jasno, mirno, 100 cm pršiča, smuka izborna. Pesek: 7.h —7, jasno, mirno, 110 pršiča, smuka idealna, skakalnica odprta. Seniorjev dom: 7.h —8, jasno, mirno, 30 pršiča na podlagi 130, smuka idealna. Činžat nad Falo: 7.h —6, jasno, mirno, 80 pršiča, smuka idealna Sv. Lovrenc na Pohorju: 7.h —7, jasno, mirno, 25 cm pršiča na podlagi 80 cm, smuka idealna, skakalnica uporabljiva, sankališče dobro, cesta za sani ugodna. Ribnica na Pohorju: 7.h —6, jasno, mirno, <30 cm pršiča, smuka ugodna, cesta za sani ugodna. Rimski vrelec: 7.h —10, mirno, jasno, pršič 20 cm na podlagi 40 cm, smuka idealna, sankališče v najboljšem stanju, cesta za skijoring najboljša.
Strelska tekma na Pobrežju. Zdrav Ctrdski šport se na Pobrežju prav lepo razvija. To nam je dokazala prva tekma, ki jo je priredila Strelska družina v ne deljo 4. februarja. Ves dan, od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, je bila Rorkova dvorana polna tekmecev, ki so se merili v svojih strelskih sposobnostih in z napetostjo sledili vsakemu strelu. Marsikateri je seveda moral doživeti poraz, : naj zato vežba, da bo pri prihodnji tekmi boljši. Med seniorji je zasedel prvo mesto br. Djuro Mitrovič, med juniorji pa br. Drago Volk. Prvim osmim najboljšim tekmovalcem med seniorji in juniorji je razdelil po končani tekmi predsednik Milan Klemenčič nagrade in jim iskreno čestital Ob tej priliki se odbor iskreno za' hvaljuje vsem darovalcem, bodisi v bla gii ali v denarju! Strelski zdravo!
Naša hipotekarna banka je znižala o-brestno mero na vloge od 6 na 5 odstotkov. Znižanje obrestne mere je bilo nujno potrebno ker so slovenski denarni za v°di določili le zavezane in nove vloge odstotkov in torej obrestovati nižje kot hipotekarna banka. Potrebno pa bi bilo, du bi državna hipotekarna banka znižala tudi obrestno mero od posojil.
Naši gostilničarji imajo najvzornejšo organizacijo
LEPI USPEHI GOSTILNIČARSKE SOLIDARNOSTI. STVARNA POROČILA VODILNIH FUNKCIONARJEV. BALKA NSKA HOTELSKA UNIJA NA VIDIKU. MOČNEJŠE ASTOPSTVO V ZBORNI CI ZA TOI. ŠE LETOS BOMO PILI PIVO IZ GOSTILNIČARSKE PIVOVARNE V LAŠKEM.
Včeraj dopoldne se je napolnila, kakor j varn, 143 restavracij, 4.253 gostiln, 390
smo že včeraj kratko poročali, velika dvorana hotela »Orel« z udeleženci prvega rednega občnega zbora »Zveze gostilničarskih združenj za dravsko banovino« v Ljubljani. K našemu poročilu moramo še dodati, da je opravičil svojo odsotnost še predstojnik mestne policije dr. Hacin, ki je želel zborovanju ves uspeh, pozdravili pa so občni zbor pismeno in brzojavno načelnik turističnega odseka trgovskega ministrstva Grgaševič, strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev v Ljubljani in mariborska sekcija Ženevske zveze gostilniških in nameščencev vseh sorodnih strok. Mimo navedenih pozdravnih brzojavk sta bili še naknadno odposlani brzojavki osrednji vsedržavni gostilničarski zvezi v Beogradu in pa banovinskemu svetu na njegovo zasedanje v Ljubljani.
Predsednik Ciril M a j c e n je v svojem poročilu podal kratko zgodovino ustanovitve enotne zveze za vso banovino pod geslom: »Posameznik ni nič —celota je vse!« Pri gradbi te mogočne organizacijske stavbe, ki ne pozna nobenega lo kalnega patriotizma in ščiti interese vseh gostilničarjev v banovini enako, so sO' deiovali vsi naši znani gostilničarski organizatorji in javni delavci nad vse požrtvovalno. Še lani se je na pobudo naše zveze ustanovila tudi vsedržavna zveza v Beogradu, ki se uspešno udejstvuje v dobrobit celotnega stanu na samem se-dežu naše zakonodaje in centralnih državnih oblasti. V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik obravnaval nad vse stvarno potrebo po izdaji gostilničarskega pravilnika, vprašanje ureditve policij ske ure. pridobninsko in ostala davčna vprašanja, razdelitev mandatov v novem gostilničarskem odseku v ljubljanski zbor niči za TOI, potrebo prirejanja raznih tečajev itd. Zveza je tudi mnogo posredovala glede obrtniškega moratorija z ozirom na zaščito kmetov, nemajhno pa je bilo njeno prizadevanje za rešitev zamrznjenega kapitala, s čimer bi se odprl promet in bi se zopet razmahnilo naše gospodarsko življenje. Glede socialnega zavarovanja gostilničarjev je poročal, da je bila »Gostilničarska samopomoč« li-cvidirana, ker je bilo to potrebno, glede bodočega zavarovanja gostilničarjev pa se bo šele sklepalo in se bodo upoštevali predlogi posameznih združenj.
Poročilo zveznega ravnateljstva je podal ravnatelj P e t e 1 n in je njegovo izvajanje vsebovalo temeljito razmotriva-nje vseh perečih gostilničarskih življenjskih vprašanj, predvsem raznih davkov in taks, vinotočev pod vejo, novele o-brtnega zakona oziroma zahteve po posebnem gostilničarskem zakonu, borbe proti zasebnim izkuhom in oddajanju zasebnih tujskih sob itd. Izdajanje novih gostilniških koncesij naj še ukine vsaj za tri leta, ker je v dravski banovini že itak preveč gostiln. Nujno potrebno je. da se čimprej izda gostilničarski pravilnik, ki bo v primeru, da bi bil sprejet v sedanjem osnutku, močno izboljšal položaj vsega gostilničarskega stanu. Zvezi-no ravnateljstvo je opravilo lani neštete intervencije v korist svojih članov.
V Zbornici za TOI se je zvišalo število članov gostilničarskega odseka z 8 na 10, ki bodo enakomerno razdeljeni na obe bivši naši oblasti. V maju se bo u-stanovila v Beogradu balkanska hotelska unija, v kateri bodo sodelovale vse reprezentance hotelirskih organizacij iz zavezniških držav. V naši državi, zlasti pa v naši banovini ie organizacija gostilničarskega stanu dovršena v svojih glavnih potezah, in sicer tako vzorno, da slede njegovemu vzgledu tudi že ostali obrtniški, trgovski in drugi sloji. Pri nas stojita izven zveze le še dve podeželski združenji s 521 člani, upati pa je, da se bosta včlanili čimprej tudi ti dve. V dravski banovini imamo 5.156 točil-cev alkoholnih pijač na drobno in 118 na debelo ter se je njihovo število lani znižalo za 105 obratov. V omenjenem številu je zapopadenih 90 hotelov, 68 ka-
krčem, 3 gostišča, 247 buffetov, 20 pen-zijonov in 12 ljudskih kuhinj. Zveza je lani rešila 2.457 aktov, izdala 50 okrožnic in priredila celo vrsto zborovanj ter anket.
Poročilo zvezinega avtonomnega hotelirskega odseka je podal načelnik K o-ritnik iz Ljubljane, ki je podrobno orisal vse križe in težave, obenem pa tudi silen napredek naše hotelske industrije v zadnjih letih. Ugotavljal je razne potrebe in izpopolnitve, ki jih zahteva tok časa in naraščajoči tujski promet.
Občni zbor je nato odobril lanski obračun, ki izkazuje 149.807 Din dohodkov in 140.053 Din Izdatkov, prav tako pa tudi proračun za tekoče leto v znesku
158.000	Din z izravnanimi potrebami in kritjem. Ko je še bilo odobreno poročilo ravnatelja Petelna o strokovnem glasilu »Gostilničarski vestnik«, ki bo moglo z dosedanjo članarino po 35 Din od člana ter z zbornično podporo najmanj 15.000 Din izhajati le pod pogojem, da bodo čla~
ni plačali ves zaostanek in bodo v bodoče izpolnjevali točno ter redno svoje obveznosti, je občni zbor soglasno sklenil pristop zveze k vsedržavni gostilničarski zvezi v Beograd. Na predlog g. Val jaka je bil izvoljen dosedanji nadzorni odbor, dočim volitev uprave z ozirom na njeno triletno funkcijsko dobo ni bilo.
Občni zbor, na katerem je bilo zastopanih od 49 včlanjenih zadrug 37, je nato soglasno sklenil spremeniti oziroma izpopolniti člene 4., 7. in 221. zvezinih pravil. Na predlog novomeškega združenja bo prihodnji občni zbor zveze v Novem mestu. Pri slučajnostih je pozdravil zborovalce v imenu zagrebške zveze njen predsednik Kaufman, nato pa je predsed nik Majcen na interpelacijo delegata Brenčiča iz Ptuja pojasnil stanje gradeče se Gostilničarske pivovarne v Laškem, kjer zgradba lepo napreduje in bo do junija dograjena, nakar bodo montirani že izdelani in pripravljeni stroji, tako da je pričakovati, da bo še letos teklo pivo lastnega gostilničarskega pivovarniškega podjetja. Potrebno je le, da se vsi delničarji točno drže svojih denarnih obveznosti. Stavljenih je bilo še več predlogov o internem gostilničarskem poslovanju in davčni praks! države ter občin, nakar je predsednik Majcen ob 13. uri zaključil sijajno uspeli občni zbor, ki je od začetka do konca potekel v izredni disciplini in razumevanju resnosti sedanje težke dobe.
V zaščito našega ribarstva
Banska uprava bo letos izdala še strož je naredbe kakor sedaj za zakupnike in lastnike ribolovnih voda, da morajo skrbeti za polnovrednost svojih potokov in rečnih delov ter nadoknaditi izgubo rib z vestnim vlaganjem zaroda in mladic plemenitih rib. ki predstavljajo važno ljudsko hrano in pomembne dohodke za državo samo. Potoki Pohorja in Kozjaka ter Drava s svojimi stranskimi strugami in mrtvicami so odlični za ribogojstvo, če se vlaga stalno zarod in lovi športno t. j. brez sačila. •
Ob vsaki priliki pa prežijo ribiči v var nih obrežnih zaklonih obeh dravskih bregov ter dvigajo in pogrezajo ob vsakem prostem času svoje primitivne mreže. Ribji zarod se na ta način vedno bolj redči. Uspeh ribiča je zakupnikov obup. Mnogo škode povzročajo zakupnikom poleg višje sile (poplav itd.) ribji tatovi, ki plenijo vodo bolj iz strasti, kakor zaradi pomanjkanja. Zato se v zad njem času proti ribjim tatovom zelo stro go postopa. Po § 80 ribarskega zakona se kaznujejo ribji tatovi s strani političnih oblasti z globo do 1000 Din ali z zaporom do 20 dni ter po pravilniku o banovinskih pristojbinah z globo do 500 Din ter na plačilo banovinske in državne takse na ribarske izkaznice. Razen tega odgovarja vsak ribji tat še pred Pristojnim sodiščem za tatvino (oz. poskus tatvine) in za povzročeno škodo in sodne stroš ke. Tako so bili v zadnjem času kaznovani: A. B. in J. G. iz Sv. Lovrenca na Pohorju po okrajnem glavarstvu z globo 240 Din in sodišču z zaporom 10 dr.i ter na povračilo škode v iznosu 350 Din
F. M. in A. H. iz Rdečega brega sta prejela radi tatvine postrvi isto kazen. F.
G. iz Sv. Lovrenca na Pohorju je bil obsojen radi tatvine 2 in po! kg belic na 10 dni zapora in na povračilo škode in sodnih stroškov. A. Š., F. J. in I. G. so prejeli od sodišča 10 dni zapora; razen tega morajo povrniti tudi škodo. Okrajno glavarstvo svoje sodbe še ni izreklo. R.
H. iz Dogoš, ki je lovil brez plena, .ie bil obsoien na globo 240 Din in 1. Š. iz Vuzenice, ki je lovil s tujo ribarsko knjižico, na globo 250 Din.
S stališča našega narodnega gospodarstva je pozdraviti, da se je začelo malo stopati na prste našim ribjim tatovom, ki so v zadnjih letih postajali vedno boli predrzni. Samo na ta način se bo našemu ribarstvu zasigural nemoten razvoi. Ribarstvo je danes poleg lovstva tako važna panoga našega narodnega gospodarstva. da zasluži vsestransko pozornost in podporo.
Ptuj
Kino. V soboto, 10. tm. ob 20. uri inv nedeljo, 11. tm., ob pol 19. uri in pol 21. uri bo v zvočnem kinu film »Ljubi me nocoj!« V glavni vlogi Maurice Chevalier in Jeanette Macdonald. Kot dodatek Ufin tednik.
Nezgoda. 201etni kočarski sin Jože Kostanjevec v Spuhlju je pri sokolski telovadbi tako nesrečno padel s telovadnega orodja, 'da si je zlomil desno nogo. Zdravi se v ptujski bolnišnici.
Poroka. Poročila sta se v nedeljo 4. tm. pri Sv. Urbanu Ivan Šalamun, elektrotehnik iz Janežovcev, in Kristina Mlinaričeva, znana po svojih nastopih pri celjskih akrobatih, umetnikih na žici. — Bilo srečno!
Znal si je pomagati. Brezposelni delavec Alojz Fošnarič si je znal spretno pomagati pri beračenju. Sam je izpolnil po-selsko knjižico, v katero je zapisal, da je mesarski pomočnik in da je že na mnogih meštih služil. Na ta način mu je uspelo od tukajšnjih mesarjev izvabiti podpore. Končno pa ga je prijela policija. Pokazalo se je, da je star šele 20 let in da je že 5krat kaznovan zaradi dela-mržnosti. Izročili so ga sodišču.
Nezgode. 24letni posestniški sin Ignac Petrovič iz Pacinja je trčil pri Zavrču s svojim vozom v voz neznanega voznika, ki mu je privozil nasproti, in je zaradi tega padel pod lastne konje tako nesrečno, da je težko ranjen obležal. Po vsem telesu ima večje ali manjše poškodbe; ptujski reševalci so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. 611etna zasebnica Marija Mrzel iz Ptuia je s škafom vode na glavi na poledenelih tleh tako nesrečno padla, da si je zlomila koleno. Zdravi se v bolnišnici.
Izročitev častne diplome. V soboto, 10. tm., bo slavnostna seja širšega odbora Muzejskega društva v Ptuju. Novemu častnemu člann tega društva, banovinskemu konzervatorju dr. Steletu bo namreč svečano izročena častna diploma. Diploma je umetniško delo slikarja.
Koncert, ki ga je priredil tukajšnji odbor Rdečega križa v torek 6. tm. je z umetniške strani uspel prav dobro, ža<5 pa je gledališka dvorana, v kateri se je koncert vršil, zevala praznine, čeprav je bil namenjen v podporo najbednejšim v naši banovini, brezposelnim trboveljskim rudarjem in gladujočlm v Halozah. Razne maškerade in zabave pa so obiska ne, da ne vedo kam z ljudmi. Žalostno znamenje!
Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo razpečavati letošnji ko-lendar »Nezavisna hrvatska država« od dr. Mila Budaka.
Požar. Te dni je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju trgovca Peitlerja v Račah. Ker je bilo v poslopju precej sena in slame, se je naglo razširil in vpepe-lil objekt do tal. Škoda je precejšnja in je krita z zavarovalnino. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so rešili nevarnosti blizu stoječo stanovanjsko hišo.
Sokolstvo
Občni zbor Sokola Poljčane
Ob okroglo 60 odstotni udeležbi članstva se je v nedeljo 28. januarja v društveni dvorani vršil letošnji občni zbor poljčanskega Sokola, ki stopa s tem v četrto leto svojega obstoja.
Br. starosta Ivan Kovič je po uvodnem pozdravu na župnega zastopnika br. Ferša in druge omenil, da je bilo delo društvene uprave predvsem posvečeno prizadevanju, da se poravnajo dolgovi zadnjih let, ki so nastali zaradi preureditve dvorane, postavitve gledališkega odra, nabave nekaterih oblek itd. Odboru se je to, če odračunamo dela na obveznicah in posojilo iz gradbenega fonda, posrečilo, in je to zasluga predvsem nekaterih marljivih in požrtvovalnih igral-cev-diletantov in režiserjev, ki so s pomočjo dobro pripravljenih gledaliških predstav pomagali postaviti društvo spet na noge ter dalje vaditeljev, ki so pripomogli k uspelemu letnemu nastopu in
I.-decemberski akademiji. Društvo je bilo v krizi že takoj zaradi odhoda staroste in je začasno do občnega zbora prevzel to mesto br. prosvetar. Po počitnicah je odšel tudi br. načelnik Švagon in je po njegovem odhodu članstvo telovadbo žal opustilo, kar je bilo opaziti na akademiji.
V	bodoče^ naj se posveča telovadbi čim-večja pažnja, kar bodi naloga novega načelnika, vzporedno pa naj se budi med vsemi pripadniki čim odločnejša narodna, odnosno državljanska zavest, ki bodi dika in odlika slehernega Sokola. Bila je nato prečitana tudi »Poslanica Saveza SKJ za 1. 1934«, nato pa so sledila poročila ostalih funkcijonarjev.
Zelo obširno in skrbno je bilo tajniško poročilo br. Ru terja, iz katerega posnemamo le najvažnejše. Društvo je šlo na delo s skrajnim varčevanjem in stiskanjem na vseh koncih in kirajih. Kljub temu se je posrečilo najti včasih izhod iz stiske in tako so se mogli telovadci vseh oddelkov v lepem številu udeležiti pokrajinskega zleta v Ljubljani in znamenite ptujske proslave, kar je oboje v veliki meri povzdignilo sokolsko navdušenje, zlasti pri mladini. Udeležilo se je društvo tudi okrožnega zleta in po svojih zastopnikih mnogih nastopov sosednih br. društev. Poročal je tudi o pevskem odseku, ki ga z veščo roko vodi že 8 let šol. upravitelj iz Studenic br. Janko Živko in je na vseh prireditvah prav marljivo in z vidnim napredkom nastopal. Rednih sej je bilo 11, odpravljenih je bilo 79 in dospelo je 71 dopisov (omenjeni so le važnejši) ter bilo razen tega še nekaj sestankov.
Pri načelniškem poročilu se je pokazalo, da se je telovadba članov zanemarjala in da je število telovadečih premalo. Ta nedostatek je grajal tudi župni zastopnik, ki je po končanih poročilih pri-djal svoje pripombe. Društvo mora v telovadbi od leta do leta napredovati in ne obratno. Da pride novo življenje v telovadnico, bo priredil župni prednjak enotedenski tečaj. — Blagajna izkazuje nad 11.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Hvalevredno je delo knjižničarke s. Anice Krašovičeve. Knjižnica šteje 567 knjig, in je bilo v tem letu izposojenih 1.459 knjig med 81 čitateljev, dohodkov je bilo 901 Din, kar pa se je vporabilo za nabavo novih knjig. Sokol se vsem darovalcem knjig zahvaljuje zlasti s. Negovetičevi, ki je darovala 35 knjig, kar je vredno posnemanja. — Iz poročila prosvetarja je razvidno med drugim, da je bilo 6 raznih predavanj, 14
govorov pred vrsto, 5 gledal, predstav, 3 izleti, v raznih listih pa objavljenih 10 člankov in 35 vesti.
Župni upravi je bil predlagan v potrditev ta-le odbor: postajenačelnik br. Lipovšek, starosta, br. Janko Živko, podst., br. Mesarič Iv., načelnik, s. Pože-gova, načelnica, br. Bremce prvi in br. Štefancioza drugi podnačelnik, s. Krajnčeva, podnačelnica, br. Iv. Kovič, pro-svetar, br. Ruter, tajnik, br. Gašparič, blagajnik, društv. zdr. br. dr. Hronovsky, ter ostali odborniki in namestniki br Šerbec Alojz, Krajnc, Krašovičeva, Zeil-hofer, Živko in Zen. Nar. obr. ref. je br. Malnar, predsednik častnega razsodišča br. Al. Krajnc, revizorja pa Knez in Malnar.
Z lepim bodrilnim govorom je natobr. starosta Lipovšek zaključil zborovanje.
Tretje župne smuške tekme
Preteklo nedeljo so se vršile tretje župne smuške tekme Mariborske sokolske župe, in sicer dopoldne v smuku, popoldne pa v smuških likih. Piroga je bila izpeljana s 1164 visokega Kemikovega vrha in je bila dolga 5150 m. Za moški naraščaj je znašala proga 2200, m za članice pa 2500 m. Rezultati so bili naslednji: v smuku: člani (razred III):	1.
Franjo Čop (Maribor III) 13:18, 2. Miro Cizelj (Maribor matica) 13:34, 3. Sl. Pod kubovšek (Maribor matica) 14:12. Člani (razred II), 1. Franjo Fric (Ruše) 12:56,
2. Franc Tretjak (Slovenjgradec) 15:23,
3. Franjo Vilec (Studenci) 16:58. Starejši člani: 1. Emerik Dretnik (Mežica) 19:25,
2. Ivo Krivčenko (Mežica) 19:55. Članice: 1. Zora Veljakova (Slovenjgradec) 7:31, 2. Marica Karatova (Ribnica) 8:20,
3. Kristina Dišnikova (Ribnica) 8:25. Moški naraščaj: (razred A) 1. Franc Jerič (Maribor I) 3:57, 2. Svet. Vesnaver (Maribor matica) 3:58, 3. Leopold Kranjčič (Maribor I) 4:10. Razred B: Aleks. Faninger (Maribor matica) 3:33, 2. Peter Gostenčnik (Guštanj) 3:42, 3. Vaso Škapin (Maribor matica) 3:57. V smuških likih: Člani (razred III): 1. Miro Cizelj (Maribor matica) 0:58.8, 2. Franjo Čop (Maribor III) 0:59, 3. M. Podkubov-šek (Maribor matica) 1:04. Razred II: 1. J. Guttenberger (Mežica) 1:20, 2. Pavel Harnold (Guštanj) 1:23, 3. Maks Tomažič (Guštanj) 1:32. 2. Moški naraščaj: razred A:	1. P. Gostenčnik (Guštanj)
1:03.6,	2. Jože Koprivnik (Mežica)
1:07.8, 3. Franc Kolar (Guštanj) 1:13.4. Razred B: 1. Svet. Vesnaver (Maribor matica) 1:10.4, 2. Avgust Zmagaj (Črna) 1:112, 3. Franc Jerič (Maribor I) 1:19.6.
Doseženi rezultati kar najboljše dokazujejo o izvežbanosti naših sokolov-smu carjev, kakor tudi naraščaja. Tekmovanje je poteklo brez večjih nezgod. Za brezhibno izvedbo tekme, kakor tudi za dobro preskrbo glede prenočišča in prehrane gre predvsem zasluga Koroškemu sokolskemu okrožju in Sokolskemu društvu v Slovenjgradcu.
Nova sokolska četa se je ustanovila v Spuhlji pri Ptuju. Kakor kažejo začetki, utegne postati tamkaj sčasom močna sokolska edinica.
Izpiti za prosvetarje (drugi) bodo v nedeljo 11. tm. ob 9. uri v pisarni Sokolske župe, Narodni dom. Ker so prihodnji izpiti šele jeseni, opozarjamo na to priliko vse one, ki so se svojčas prijavili, da se zglase ob napovedani uri pri br. župnem prosvetarju. Ž. P. D.
Sibirija bo spremenila
klimo in vegetacijo
GIGANTSKI NAČRT INŽENJERJA AV ŠKIH NASIPOV V KARSKEM MORJU. SKEGA TOKA 100.000 km’ RODOVITN
Sibirija, daljnja severna dežela, ni znana le iz romanov slavnih ruskih pisateljev, ne iz tužnih črnih dni naših vojnih ujetnikov in velikih borb češkoslovaških legionarjev, niti po neizmernem trpljenju političnih izgnancev, temveč najbolj zaradi strašnega mraza in skrajno
DOJEVA. ZGRADITEV DVEH ORJA PRIDOBITEV S POMOČJO ZALIV-E ZEMLJE V SEVERNI SIBIRIJI.
pomanjkljive vegetacije. Rastlinstvo Sibirije sicer samo ob sebi ni preveč rev no, saj so tamkaj neizmerni gozdovi iglu stega in listnatega drevja, po večini še pragozdovi, mimo njih pa rasejo neštete vrste trav in zelišč, izvzemši seveda o-gromne pokrajine, kjer nikdar ne izgine-
Pouk
POUČUJEM LATINŠČINO
in francoščino dijake Jo četrtega razreda po zelo nizki ceni. Aleksandrova cesta 57, Pritličje štev. 2.	5l8
Razno
DOBRE PUSTNE KROFE
dobite marsikje, najboljši pa in splošno priljubljeni so in ostanejo le Čeboklijevi »tržaški krofi« v pekarni poleg Tschelige na Glavnem trgu. 516
ANIN DVOR.
Jutri, sobota, pustna zabava s pojedino pečenic in domačih krofov- Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 527
Sobo odda
SOBO
opremljeno z dvema posteljama v neposredni bližini kasarne vojvode Mišiča na Tržaški cesti iščem. Naslov pustiti v upravi lista. 300
Sobo išie
POHIŠTVO
za spalno sobo in, kuhinjo prodam. Vicel. Gosposka ul. 5 526
394
Inventurna PRODAJA
svilenih ostankov Ugoden nakup v
Trpinovem bazariu
iNMMeMNMHNtt
Vrsta 9315-23 Lahki čeveljčki iz satena ali baržuna za ples in čajanke. Isti iz svilenega atlasa Din. 59.-.
49.-
%
'm
Vrsta 9375-23
Udobni toda elegantni plesni čeveljčki iz satena ali baržuna. Zelo praktični. —
51*
lavni
ta led in sneg. Dejstvo pa je, da je vsa ta neizmerna, tajinstvena priroda skrajno neprikladna za človeško naselitev.
V	pokrajinah severno od polarnega kroga znaša tudi v času tamkajšnjega »poletja« najvišja zračna temperatura 30 do 40 stopinj Celzija pod ničlo. In vendar leže te pokrajine na isti stopinji zemljepisne širine, kakor jo imata norveški mesti Tromso in Hammerfest. Že ta ugotovitev je napotila mnoge učenjake, da so pričeli proučevati vzroke izredno težkih življenjskih pogojev sibirskih pokrajin. To proučevanje je prineslo res zanimive rezultate.
Posebne ekspedicije so ugotovile, da ima Karsko morje — torej del Severnega ledenega morja vzhodno od Nove Zemlje — s svojimi ledenimi tokovi ob obalah severne Sibirije prav usoden vpliv na klimatske in z ozirom na to tudi na vse ostale razmere sibirskih pokrajin. Zalivski topli tok, ki vpliva izredno u-godno na pr. na obale ter notranjost Finske in Norveške, ne more nikakor dospeti do obale Sibirije, ker mu to preprečuje res ledeni val Karskega morja.
Sedaj so se pa drzni učenjaki lotili u-resničevanja senzacionalne ideje, da bodo namreč poskušali vplivati na zalivski tok tako, da se bo Tazlil vse do obrežja severne Sibirije. Opravičeno so prepričani, da bi se v primeru, da bi se ta poskus posrečil, popolnoma spremenile sedanje klimatske in vegetacijske razmere v Sibiriji.
Ruski iniženjer Avdojev je na podlagi zelo točnih preračunavanj in meritev u-gotovil, da se da Zalivskemu toku določiti popolnoma določeno smer, če se Karsko morje zapre z dvema orjaškima nasipoma. Ta nasipa bi vezala južni rt Nove Zemlje z otokom Vajgačem in južni rt Vajgača s sibirsko celino. Pri teh načrtih se e treba spomniti, da bi že sama gradnja teh nasipov v obstoječih težkih okoliščinah zahtevala nedvomno ,adčloveške napore.
Na največje začudenje javnosti pa matrajo inženjerji te načrte ne le za izvedljive, temveč se v zadnjih dneh tudi že napovedujejo skorajšnja začetna grad bena dela na teh nasipih. Prvi nasip se bo pričel blizu sibirskega mesta Haba-rova in bo s svojo 56 kilometersko dol-
žino prekašal vse dosedanje nasipe sveta. Inženjerji so baje točno proučili tud; vse težave, ki jih čakajo. Stroški tega velikanskega nasipa bodo znašali desetkratno vsoto, ki se je porabila za lani dograjeni »Dnjeprostroj«, ta orjaški jez in elektrarno na Dnjepru v Ukrajini.
Praktične posledice zgraditve teh nasipov se danes naravno ne dajo še zamisliti in pregledati. Teoretično vsaj pa bi moralo to podjetje brezpogojno povzročiti popolno spremembo klimatskih razmer ne le na zapadnem obrežju Nove Zemlje, ob katerem bi se pretakal mili zalivski tok, temveč tudi v vseh dosedanjih ledenih krajih Sibirije.
Ker otok Vajgač in Nova Zemlja nista dejansko nič drugega, • kakor podaljšek severnega Urala, je inženjer Avdojev prepričan, da se bo dal nameravani načrt prav gotovo izvesti in bo postalo Karsko morje po odstranitvi morskih prelivov »Karskih vrat« in »Jugorske morske ceste« tudi v resnici popolen sestavni del Severnega ledenega morja. Če se bodo vsi Tačuni in domneve strokovnjakov uresničili, bo nastopil v Sibiriji tak klimatski prevrat, kakor ga svet še ni zabeležil od svojega začetka pa do danes.
Danes sicer res niso redki primeri, da človek s svojo močjo popravlja prirodo, vendar pirekaša omenjeni načrt tudi najdrznejše poskuse, zlasti če pomislimo na nepopisni, večni pometi spremembe
100.000	štirijaških kilometrov ničvrednega, zasneženega sveta v rodovitno, blagoslovljeno zemljo za vso človeško civilizacijo. Še v teku prihodnjega leta bi se morala pričeti prva dela na gradnji nasipov, zlasti z ozirom na to, da bi tako prišlo do dela in kruha več tisoč brezposelnih delavcev. Vsa Rusija se navdušuje za izvršitev velikanskega načrta in-ženjerja Avdojeva, zlasti pa še, ker se je za to zadevo iskreno zavzel tudi nedavno umrli veliki raziskovalec Antarktika Knud Rasmussen, ki je poudarjal neodložljivo potrebo uresničenja tega načrta.
Z ozirom na gornje je pričakovati, da bo Že v bližnji bodočnosti izginilo iz človeških ust pripovedovanje o strahotah ledene severne Sibirije in bodo bodoče generacije sejale žito in sadile drevje na sedaj še pustih, večno belih poljanah ...
X*daja kott&oreij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d... predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.