Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 22. decembra 1957
Štev. 290. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Mariborf Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA’
99
3:1
Te dni je prispela iz Washingtona vest, da |e prezident Roosevelt predložil kongresu nov mornariški program, ki >3 za 50 milijonov dolarjev večji od lanskega ■n da je prosil kongres, da sprejme novi Program o izgradnji ameriške mornarice, ker želi formirati ameriško mornarico, ki ne sme zaostajati za nobeno drugo na svetu. 576 milijonov dolarjev pojde 1. 1938 za izgradnjo ameriške vojne mornarice.
Nedvomno je japonsko kitajski konflikt Precej pospešil tempo ameriškega pomorskega oboroževanja. Je pa ta konflikt sprožil izdaten pospešek tudi na drugih straneh sveta. Tudi Velika Britanija skuša iohiteti ono, kar je zamudila za Macdonaldovega laburističnega režima. Optimistična romantika tistih let se je kruto maščevala. Marsikaj bi bilo ob dobro oboroženi Angliji izostalo, kar ob neoboroženi ni. Sedaj pa je pričela Velika Britanija z gradnjo cele serije novih vojnih ladij s skupno tonažo
600.000 ton. Ta tonažna celokupnost nam postane nekoliko konkretnejša, če si predočimo, da je to maksimum, kakršnega v Veliki Britaniji ne pomnijo in ki predstavlja prirastek 100.000 ton napram maklinm 1. 1914, ko je izkazovala gradnja vojnih ladij skupno tonažo 500.000 tort.
Tudi Francija, Italija, Japonska, Rusija in druge sile so do onemoglosti zaposlile svoje ladjedelnice. Te dni pa so se v zvezi z blokado obale republikanske Španije razširile vesti, da razpolaga Nemčija z mnogo večjim številom podmornic, kakor je dejansko pritiče, ki jih je dala na razpolago generalu Francu, ki bi s svojo vojno mornarico ne mogel izvesti te blokade. V tej zvezi so krožile po diplomatičnih centrih informacije, češ da je zgradila Nemčija novo podmornično eskadro, ki je precej večja kakor za časa svetovne vojne, ko je razpolagala s par sto podmornic najrazličnejše tonaže.
■Kot odgovor na te govorice je izšlo sedaj službeno poročilo o nemškem oboroževanju na morju, ob katerem je mogoče povzeti sledeče dejansko stanje: Nemčija ima dva vojna broda po 26.000 ton, po 9 topov 28 cm. V gradbenem programu, ki se že izvaja, so predvideni še štirje vojni brodi s tonažo po 35.000 ton s po 8 topovi 38 cm. Razen tega ima Nemčija tri znane »žepne« križarke
10.000 ton, ki so ob njih vznikale najrazličnejše legende o nekakšnih tajinstvenih silah, ki jih krijejo v sebi. Resnica pa je samo ta, da so to pač najboljše pomorsko vojno sredstvo v svoji kategoriji, Ko st je Nemčija izposlovala samostojnost vojno pripravljalnega ravnanja preko vseh zadevnih ozirov versajske mirovne pogodbe, je pričela z gradnjo dveh matičnih ladij, nosilk vojnih letal. Tudi okoli teh dveh matičnih ladij se je ovila koprena misterioznosti, ki pa je shlapela v trenutku, ko se je lahko ugotovilo, da sta matični ladji, ki še nista dovršeni, konstruirani po vzoru nosilnih matičnih ladij drugih mornaric. V nemških vojnih ladjedelnicah pa se gradijo tudi štiri lažje križarke tipe 6000 ton, ki so v smislu versajskih določb dovoljene. Skupna tonaža podmornične eskadre (36 podmornic) izkazuje 12.000 ton, dočim je gradnja 25 nadaljnjih podmornic še v izgledu. Dočim imajo francoske podmornice tonažo 1000 ton, razpolagajo nemške podmornice, namenjene predvsem za. obalno obrambo, z 250—750 tonami,
Znano je, da je Nemčija v gradnji svojih vojnih ladij vezaua na pomorski spo-
Vellka debata v angleškem parlamentu
Cffj Anglije: Splošno razih šienie brez volne
fosfttdatske Heležke
Hitler: V bodoči vojni ne bo niti zmagovalcev, niti premagancev, ampak splošno razdejanje
LONDON, 22. decembra. Pred spodnjo zbornico, ki je bila zasedena do zadnjega kotička, se je pričela včeraj popoldne po opoziciji izsiljena debata o zunanjepolitičnem položaju. Predsednik vlade Chamberlain je uvodoma obžaloval, da je opozicija izsilila razpravljanje zunanjepolitičnih problemov v sedanjem težkem položaju. Posebno zadovoljstvo Je izrazil radi sestanka Delbosa z Neurathom v Berlinu. Glede Španije je dejal, da je nastak) v španskem problemu nekakšno ravnovesje in da se je zadnjih 6 mesecev ublažila napetost v Evropi radi Španije, ki Je bila radi dogodkov na Daljnem vzhodu popolnoma potisnjena v ozadje, Chamberlain se je dotaknil v svojih nadaljnjih izvajanjih japonske politike in je omenil tudi jangcejske dogodke, ki se ne smejo več ponoviti. Svet mora vedeti, da se potrpežljivost angleške politike ne smo tolmačiti tako, kakor da bi Angliji bilo popolnoma vseeno, kaj se dogaja. Precej ostro Je kritiziral Japonsko politiko poudarjajoč, da je stvar japonske vlade, da pokaže svojo pripravljenost, da spoštuje pravice ter interese drugih sil. An-glžja služi mini, vendar se to ne sme tolmačiti tako. kakor da pri tem navzlic, ordinacijski odbor k posebni seji, da raz-števlfnlm provokacijam zanemarja svoje mednarodne obveznosti. Navajal Je Povija o vprašanjih v zvezi s trgovin-tudi izstop Italije iz Društva narodov in ugotovil, da nj sedaj po tem izstopu	skimi	odnošaji	z	Avstrijo. Avstrija	za-
nlkakšnega novega položaja napram prejšnjemu stanju. Društvo narodov bo na-	^feva	spremembo	sedanjega načina	pla-
vzllc vsemu lahko naprej igralo svojo vlogo in bo Velika Britanija slej ko prej .čilnega prometa in pa, da se ukine naša podpirala politiko Društva narodov. Cilj angleške politike je splošno politično 'T razčiščenje brez vojn. Dočim je šel laburistične stranke major Attlee najostreje napadal Nemčijo in Italijo radi njunih vojnih načrtov, pa Je izjavil laburist Lansbury, da še ni slišal tako nedvoumne izjave, kakor jo je bil slišal iz ust kancelaria Hitlerja ob priliki obiska v Berlinu, ko mu je Hitler dejal, da ne bo v kakšni drujl vojni niti zmagovalcev ia niti prensa$..nt „v, aaipak samo splošno razdejanje. K besedi se Je oglas5! tudi zunanji minister Eden, ki Je demantiral vesti, češ da bo Nemčija prišla do koloni? na račun Portugalske.
Cene življenjskim potrebščinam še vedno naraščajo, v smislu statističnih podatkov so cene na debelo od lanskega na letošnji november narasle za 13.9%. Prirastek od letošnjega oktobra do novembra pa znaša 1.5%. Tudi v mesecu decembru se opaža tendenca za zvišanje cen in znaša podražitev od novembra do decembra 1. 1. 2%.
Letni kontingent 30.000 ton lesa za uvoz v Francijo in enak kontingent za uvoz v Alžir nam je odobren po novem trgovinskem sporazumu s Francijo. Uvozna pristojbina je pri uvozu v Francijo in v Alžir znižana na 8 frankov. Uvozna dovoljenja bodo vedno izdana v roku 15 dni po pričetku polletja, lahko pa se bodo izkoristila tudi v naslednjem polletju.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Danes se je v Beogradu sestal stalni ko-
30.000 Jafuuuev m južno fronto
panskih ladij, vojni material.
da prepeljejo vojake in
ŠANGHAJ, 22. decembra. 30.000 japonskih vojakov se pomika proti južni Kitajski. Ob Wusungu čaka 70 do 80 ja-
TeeueU je ft&dei
VALENCIJA, 22. decembra. Po vesteh iz republikanskega glavnega stana so re-vr
Studektie s& Mnikostiti £&itdske&a
HUHtstea
publikanske čete zasedle Terueli. Iz Sa-Imance te vesti ne potrjujejo.
KAIRO, 22. decembra. Egiptski finančni minister Makram Ebeid je bil včeraj, ko se je podal k avdienci v kraljevo palačo, napaden po skupini dijakov, ki so ga precej obdelali. Kraljeva garda je v zadnjem hipu rešila ministra, dočim so dijaki njegov avto popolnoma uničili. Dijaki so pred tem vzklikali obtožbe in pri-
tožbe proti kralju Faruku, ki se je bil nekajkrat pojavil na balkonu svoje palače. Makram Ebeid je namreč izjavil zastopniku United Press, da so prilike v Egiptu po prvih izbruhih ustavno in vlad-
lzvozna taksa na svinje. Po vesteh v. Dunaja bo Avstrija trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo odpovedala, če pogajanja ne bi dovedla do pozitivnega rezultata, j Status quo v žitni trgovini. Po vesteh iz žitnih centrov v naši državi so se ce-(ne za posamezne žitne vrste ustalilo. Za j pšenico plačajo v Banatu po 175 do 177 dinarjev za 100 kg, za koruzo pa 98 do 99 din. Fižol po 125 do 128 din, oves pa po 125 do 127 din za 100 kg.
SUZOR daje posojila. Na včerajšnji seji ravnateljstva SUZORja v Zagrebu je bilo povišano posojilo, ki ga je pri SUZORju najela tržiška občina, na en milijon dinarjev. Nadalje so sklenili dati Merkurju na posodo 2 milijona din, da bo lahko dogradil svoj sariatorij. Na seji sc je ugotovilo, da ima zagrebški OUZD kljub povečanim povprečnim mezdam in Številu zavarovancev še vedno primanjkljaj v znesku poldrugega milijona dinarjev. Zaradi tega so bili izdani ukrepi, da se upravni izdatki OUZD v Zagrebu zmanjšajo.
Plačevanje kmečkih dolgov. Do 16. t. m
je bilo vplačanih na račun prve anuitete pri Priv. agrarni banki 125.070.000 dinarjev ali okrog 59% približne anuitete, kolikor bi bila morala banka dobiti od dolžnikov. Denarnim zavodom in zadru-
. .	^	............ gam je izplačata PAB do 16. t. m. pre-
ne krize zopet »normalne«. Dijaki so ho- dujmov na prvo anuiteto 33,270.000 din. teh ocividno s tem dokazati, da temu ni s Ker bo na temelju
tako.
Tm<U itm vojM Mftavedi: 12.000
NVASHINGTON, 22. decembra. Tukajšnje poslaništvo republike Haiti je objavilo danes senzacionalne informacije o pokolju njenih državljanov v San Domingu. Spor traja že dalj časa in se pojavljajo ob meji neprekinjeni incidenti. Ves spor je gospodarskega ^značaja, ker skušajo državljani Haitija dobiti službo v San Domingu. Pri tem delajo za zelo nizke mezde, radi česar so na dnevnem redu napadi delavcev San Dominga proti ce-
neni delovni sili. Kakor znano, je bilo pred dvema mesecema poklanih okoli 3000 prebivalcev Haitija, ki so hoteli delati v San Domingu. Doslej je bilo poklanih 12.000 Haitijcev. Vlada Haita se je ponovno obrnila na Združene države ameriške za intervencijo, češ da republika Haitija ne more gledati, da se na tak način masakrirajo njeni državljani, ki niso nikjer varni.
razum z Veliko Britanijo, v smislu katerega se je določilo dopustno razmerje nemških pomorskih sil napram britanskim z 1:3. Ali je Nemčija to razmerje že prekoračila? Angleška admiraliteta zatrjuje, da ne. Mar se Nemčija spušča v blazno pomorsko oboroževalno tekmo-
vanje, kakor si ga je dovolil kratkovidni Tirpitz pred 1. 1914? Upati je, da so pri vodstvu nemške mornarice danes pametnejši možje, kakor je bil Tirpitz, ki se zavedajo, da se Nemčija s svojimi hromimi financami v takšno blazno dirko ne more spuščati.
na temelju sklepa izvršnega odbora PAB 31. decembra bankam in zadrugam izplačanih vseh 100% anuitete, ki jim pripadajo za izročitev kmečkih dolgov. je PAB sklenila, da se prošnje za predujem na prvo anuiteto ne bodo več obravnavale. Denarnim zavodom in zadrugam je bilo izdanih do 16. decembra t. 1. za okrog 120 milijonov din 3% državnih obveznic.
oUolsiva
30 let matičnega Sokola 1907:1937
Pod tem naslovom je izšla te dni v samozaložbi mariborskega matičnega Sokolskega društva lična publikacija, ki jo je spretno in posrečeno uredil agilni sokolski delavec br. Alfred Kralj v tisku tuk. Pozdravske tiskarne. Matično društvo ni moglo bolje ovekovečiti neutrudnega prizadevanja Sokolskega društva, ki je postavilo v obmejnem Mariboru prve temelje današnje ponosne sokolske stavbe. V tej okusno opremljeni reviji je v glavnih obrisih očrtana vsestranska dejavnost neumornih sokolskih delavcev, ki so v času najbesnejših narodnih bojev v današnjem obmejnem pasu kljubovali vsem viharjem ter stali vedno in ob vsakem času v službi naroda in domovine. Brez te zgodovinske revije bi bile letošnje proslave 30letnice našega matičnega sokolskega društva nepopolne. Sokolska literatura, ki ni tako bogata kakor bi bilo potrebno, je s to jubilejno publikacijo obogatela za lep prispevek k naši skupni sokolski kulturni stavbi.
Jubilejno revijo krasi na prvi strani slika našega ljubljenega staroste SKJ Nj. Veličanstva kralja Petra II. V uvodnem prispevku »K tridesetletnici« je v toplih besedah napovedana kulturna misija, ki jo ima izdana revija, ki odgrinja preteklost društva pred našo sodobno sokolsko mladino, da bo spoznala dobo in ljudi, ki so jo oblikovali, ter polet jugoslovenske-ga nacionalnega elementa ob naši severni meji. Sledi dr. Poljančev opis tedanje nemirne -dobe pod naslovom »Mariborski Slovenci pred svetovno vojno«. Tople in iskrene spominske besede so posvečene v posebnem odlomku Sokolu in dobrovoljcu, nepozabnemu carzanske-mu junaku dr. Ljudevitu Pivku, ki je bil med prvimi graditelji mariborske sokolske stavbe. V nadaljnjem članku je orisana kronika mariborskega matičnega društva od 24. marca 1907 s prvim starosto dr. Rosinom na čelu pa vse do najnovejših dni. Pregled telovadnega obiska od leta 1907—1937 nam kaže, da je
šal jih je, če se jim kaj toži po Sloveniji, ker je bil čabarski srez dodeljen savski banovini. Rekli so mu, da so prav zadovoljni, ker plačajo polovico manj davka kot so ga poprej plačevali v Sloveniji. To so dejstva, ki mnogo povedo. Ni naš namen zagovarjati znižanje davkov na industrijski kapital, pač pa moramo v interesu delavstva in vsega ljudstva v Sloveniji zahtevati uveljavljenje načela davčne enakopravnosti, da ne bomo ostali lepega dne brez industrije — narod beračev!«
število telovadečih iz skromne peščice Sokolov telovadcev v teh 30 letih narast-lo na 571 telovadečih članov, naraščaja in dece. Br. Ciril Hočevar nam je v svojem prispevku »Slovenska dijaška telovadna vrsta v Mariboru 1913—14« očrtal vzpon tedanje sokolske mladine, ki se je utrnila baš v najkritičnejši dobi naše narodne zgodovine. V posebnem prispevku je v glavnih obrisih začrtana razvojna faza 30letne ženske telovadbe v mariborskem Sokolu, medtem ko je naslednji odstavek posvečen »Lutkovnemu gledališču Sokol-matica«, ki ga je br. Ipavic spravil v tetu 1930 v življenje in ki je uprizorilo v 7 letih 134 predstav, ki jih je obiskalo povprečno 177 pripadnikov naše nadebudne dece. Na mladino
sledečimi besedami: »Sokolska mladina, okleni se Sokolstva, vadi redno in z veseljem, trud Ti bo bogato poplačan!« * sledečih sestavkih je nazorno prikazano današnje stanje gradbenega sklada za Mariborski sokolski dom, ki izkazuje koncem leta 1937 v naložbah 567.802 din, v nepremičninah pa 350.000. torej skupno 971.802 s stavbiščem v Gregorčičevi ulici, ter stanje in razvoj dosedanjega pO' zadevanja, da se na našem Pohorju čim-prej zgradi Sokolska planinska koča, ki naj bo zavetišče sokolskih smučarjev, planincev in sokolske mladine. Naši starejši telovadil vrsti, ki je bila prva tovrstna formacija v naši državi, je posvečen poseben članek. Revijo zaključuje tehtna in umestna razprava o odnosih sokolstva do športa, v kateri se podčrtava okolnost, da morajo biti sokolske tekme samo plemenita borba, nikdar pa ne 'nurnf nad premaganim nasprotnikom. V Sokolstvu naj se v plemenitili tekmah merijo uspehi trdega sokolskega dela. Vsak Sokol bodi obenem tudi izvežban smučar, plavač in planinec.
Revija, ki je poleg snovno bogatega gradiva opremljena tudi s številnimi sli-
je naslovil naš olimpijski prvak br. L e o n ikami, bodi okras vsake sokolske in jav-Š tu k el j zanosen apel, ki končuje s Ine knjižnice!
Pirher, Fišer in njihovi tovariši od PSK so najboljši rokoborci v Mariboru
miniva borba v kategoriji welter med Kemperlom (PSK) in V e r b o š t o m II (M), pri kateri je zmagal po točkah Verbošt. Nasprotnika sta si bila enako-
Kakor smo že na kratko poročali, se je vršil preteklo soboto v dvorani na Aleksandrovi 6 težkoatletski dvomatch med Pekovskim SK in SK Maratonom, ki se je končal s prepričevalno zmago Pekovskega SK v razmerju 17:6. Za težkoatletski nastop je vladalo veliko zanimanje in so gledalci prav gotovo prišli na svoj račun, saj so bile skoro vse borbe napete in deloma tudi zanimive. Težkoatletski večer je potekel v najlepšem redu, kar je zasluga žirije, ki je tokrat, izvzemši nekatero malenkostne napake, bila objektivna in zelo dobra. Obžalovati je samo, da se je pri nekaterih atletih opazilo, da so za take nastope še premalo disciplinirani.
Potek posameznih borb je pokazal, da ima Pekovski SK v svojih vrstah boljše atlete in borce, ki se bodo s smotrnim treidngom prav gotovo povzpeli še do višje stopnje. Dejstvo pa je tudi, da niso Maratonci nič kaj napredovali ter da so ostali na stopnji, kjer so bili pred leti.
Kot prvi par sta nastopila bantamca R e z m a n (PSK) in Urankar (M). Po 9. minuti je Rezman svojega nasprotnika premagal. Nato je sledila borba med atletoma perolahke kategorije Dolinškom (M) in L e p e n i k o m (PSK). Zmagal je po točkah Dolinšek. Kot tretji par sta se spoprijela K o z i č (PSK) in Jug (M), ki pripadata lahki kategoriji. Po 4 minutah je Kozič svojega rivala, kateremu primanjkuje rutine, prepričevalno potlačil na lopatioe. Sledila je za-
vredna in bi borba bila lahko usodna za Verbošta, da si ni Kemperle že v 2 minuti pokvaril leve roke v sklepu. Borba med Cokanom (PSK) in O r e s n i-kom (M) (srednja kategorija) se je v 15-minuti končala z Cokanovo zmago. vTa borba je bila deloma zelo surova, kar bi lahko izostalo. Najlepša borba večera j« bila med simpatičnim borcem Fišerjeoi (PSK) in Sernkotom (M) (poltežka kategorija). Fišer, ki je tehnično mnogo boliš’ ko njegov nasprotnik, je že v 6. minuti s famoznim saltom potlačil Sernka na pleča in mu jih izenačil s tlom. Kot zadnji pa sta nastopila ljubljenec mariborskega težkoatletskega občinstva m znani olimpijec Hanza Pirher (PSK) in Verbošt I (M), ki pripadata že težki kategoriji. V 3. minuta je moral Verbošt pred fizično močnejšim in tehnično spretnejšim Pirherjem popolnoma kapitulirati.
Želeti bi bilo, da se tovrstne težkoat-letske prireditve nadaljujejo, saj je v Mariboru že stalni kader ljubiteljev tega športa.
Nevarnost.
Ana: »Zakaj pa si tako nenadoma odpustila svojo kuharico? Saj si jo pred kratkim tako hvalila!«
Francka: »Ker jo je začel hvaliti tudi — moj mož!«
PMetkt
■Hnnir
Vodiška Johanca li.
V »Slov. narodu« št. 289 beremo: »Zgodba o čudežni Tereziki v Konners-reuthu na Bavarskem je znana. Terezika Neumann je hčerka priproste in siromašne rodbine. Od rane mladosti je bila nad vse pobožna. Neprestano je bila v cerkvi, molila in sprejemala zakramente. Pred leti se je zamaknila in na njenem telesu so se pojavljale krvaveče rane, kakor pri križanem Kristu. Mahoma je zaslovela in glas o čudežni Tereziki Konnersreuth-ski je šel po vsem svetu. Od blizu in daleč so verniki romali v Konnersreuth, da na svoje oči vidijo še nikdar videno čudovišče, na katerem se v gotovih časih pojavlja pet Kriščevih krvavečih ran. Tja so romali tudi številni zdravniki, ki pa niso mogli priti na dno čudežnim pojavom. Za stvar so se zanimale tudi cerkvene oblasti, ki pa tudi niso mogle razložiti teh pojavov. Tako se je vedno bolj utrjevalo prepričanje, da so krvaveče rane na Tereziki Neumann nadnaravni pojav, torej čudež. Verno ljudstvo je jelo Tereziko smatrati za svetnico in Konnersreuth je postal cilj številnih pobožnih romarjev in romaric. V zadnjem času se o Tereziki Neumannovi, o kateri so preje časopisi objavljali vse polno učenih in neučenih razprav, ni več mnogo slišalo. Sedaj pa priobčuje »Kirchen-zeitung« škofije v Regensburgu to-le službeno objavo: »Terezija Neumannova zatrjuje, da ni imela v dobi zadnjih deset let v ustih niti trohico hrane in da že nekaj let ni popila niti kapljice kake tekočine. Cesto so že bili izražen; dvomi, je-li to res in ni-li to prevara ali samoprevara. Dvomom more napraviti konec samo nova, po zdravnikih izvedena preiskava. Škofijski ordinariat je zato že opetovano pozval rodbino Neumannovo, da bi dovolila tako preiskavo. Tej zahtevi so se pridružili vsi bavarski škofje. Toda njen oče je to do sedaj odklanjal ali pa stavil nemogoče pogoje. Z ozirom na to ne morejo cerkveni uradi prevzeti nobene odgovornosti ne za to, da bi Terezija Neumann dejansko ne užila nobene hrane, kakor tudi ne za noben drugi izredni dogodek v Konnersreuhtu. Dokler torej nova preiskava jasno ne do-žene dejanskega stanja, ne bodo več iz-dajana dovoljenja za posete pri Tereziji Neumannovi. Literarni spori o tej stvari naj prenehajo. Pred vsem pa je treba opustiti čudežne in nepotrjene zgodbe, ki jih vsebuje Konnersreuthski almanah« — Tako je neslavno končala Terezika Kon-nersreuthska, o kateri je bilo celo znanstveno predavanje v Ljubljani, slično kakor pri nas pred vojno — Vodiška Johanca'
Da ne bomo narod beračev
»Del. politika« piše v št. 102: »Zedinjene tvornice stekla so sklenile, da prene-so večji del produkcije stekla v Hrastniku, Straži in Sv. Križu iz Slovenije v Zemun. Družba je tam že kupila zemljišča v ta namen. S selitvijo prično spomladi. — Vzrok temu sklepu je prevelika davčna obremenitev v dravski banovini, ki je desetkrat večja kakor na teritoriju uprave mesta Beograda. Tu treba nastopiti prav energično za zaščito delavstva. Namera lastnikov steklarne v Hrastniku mora spraviti na noge slehernega delavca. To kar grozi danes steklarjem v Hrastniku, lahko postane pereče za delavstvo vseh ostalih industrijskih panog! Radi tega je treba uveljaviti načelo davčne enakopravnosti! V Beogradu n. pr. ne plačuje industrija nobenih banovinskih doklad, ampak samo 20 odst. občinsko doklado, med tem ko znaša občinska in banovinska doklada v Ljubljani 120 odst.
V	Mariboru pa banovinska doklada 55, cestna 15, občinska 40 in doklada za trgovsko in obrtno zbornico 8 odst., torej skupno 118 odst. Te davčne obremenitve so v primeri z južnimi kraji tako visoke, da ni čuda, ako se v industriji pojavljajo težnje po selitvi s severa na jug. Zadnjič smo primerjali davčno obremenitev TPD z borskim rudnikom. Bor-ski rudnik plača v razmerju s čistim dobičkom 8.1 odst. davka, Trboveljska pre-mogokopna družba pa 62 odst. Te dni smo imeli priliko razgovarjati z nekim potnikom, ki je potoval do čnbarskem srezu in obiskoval oudotne trgovce. Vpra-
Hmiol
V	neki razkošni pariški restavrant v Rue Royale je vstopil majhen in debel gospod s pipo v ustih. Po zunanjosti sodeč je bil pravi dobrodušni pariški »pur-gar«, po debelosti mesar ali kak drug obrtnik trgovine z mesom. Vsede se za prvo mizo in z nasmehom dobrodušno študira jedilni list. Po vsem sodeč bo velik gurman, ki se že naprej veseli dobrega zalogaja.
Prihaja natakar.
»Prinesite mi »hors d’oeuvres« — naročuje debeluh.
Natakar pritovori cel vagonček hladnih jedi. Gost izbira in polnj krožnik. V trenutku ga izprazni in zopet napolni. V vsakem pogledu kaže izreden apetit, a tudi žejo. Izpije dva kozarca na dušek in zopet napolni krožnik.
Pri ostalih mizah so pričeli šepetati. Debeluh je obrnil posebno pozornost gostov nase.
»Lej kako žre« — reče gostilničar polglasno pri neki mizi. misleč, da se gostje najbolj interesirajo za apetit neznanega debeluha.
Na to neljubeznivo opazko zašepeče neki gosi restavratorju nekaj besedi, ra-
di katerih se je ta kar opotekel.
»Molčite, saj je to Herriot, predsednik
zbornice!« Tako se je glasilo obvestilo nesrečnemu gostilničarju, ki si še ni opomogel od tega udarca, kar ga zadene že drugi.
»Ali ste neprevidni, dragi patron,« mu šepne natakar z druge strani. »Herriot je slišal vaše besede.«
Ves zmeden se gostilničar odpravi k imenovanemu Herriotu, da nekako po-
pravi vso zadevo. Ta pa je že pojedel drugi »gigot« in ne kaže zanimanja za ljudi, ki se za njega tako interesirajo.
»Dober dan, gospod predsednik« — je clja gostilničar. »Ali so vam dobro postregli? Zelo me veseli, da ste počastil’ moj restavrant s svojim obiskom.«
»To je nezaslišano!« — se razjezi debeluh. »Vedno sc mi dogaja ta neumnost, da me zamenjavajo s Herriotom. A jaz mu nisem prav nič podoben. To se dogaja samo radi te nesrečne pipe. Kakor da nima vsak človek pravice kadi' pipo.«
»Oprostite« — se opravičuje gostiln'" čar, »povedali so mi. da ste Herriot.«
»Ako me še enkrat zamenjate s tem političnim komedijantom, takoj zapust'r’ restravrant in nikdar več ne prestor moja noga vašega praga.«	.	...
»Prosim, prosim, oprostite mi.« J®c *'
v zadregi gostilničar. »Naravno, " podobnosti ni. Sedaj vidim to tudi san Ljudje marsikaj izrabljajo.«
»Nočem, da me spravljate v zvezo Heriotom.« se jezi dalje gost- »Zares, ' poznam človeka, ki bi mi bil tako an' patičen, kakor ta gospod iz Lyona. B so imeli L.yonci koga voliti.«
»Da, da,« potrjuje gostilničar. *tuo:
sovjetske vlade, so zapad-malo znana; slišimo sicer
člani »Politbiroja« — nekoč. I je v Rusiji doba umstvenikov,
Rdeči trg v Moskvi,
Y Staijžnovih sencah
Deset ljudi vlada Ruslio
Politbiro - težišče vse revolucionarne garde
Nedavne volitve v sovjetski Rusiji so znova obrnile pozornost na sovjetsko Rusijo. Vprašati »a moramo: Kdo je prav 7-'d prav zmagal? Marsikdo se bo začudil, če odgovorimo na to vprašanje s pojasnilom: Zmagal je Politbiro. Je "to zanimiva ustanova, v katere ozadju zasledimo sledeče interesantne informacije:
moči in oblasti ni več
.Berite Shakespeara, Goetheja" - Stare
KaHnin
Kakor v ostalih avtoritativnih državah, tako vlada tudi v Rusiji diktatura, enega samega človeka, ki ga podpira maloštevilna oligarhija. Popotnik, ki je poznal predvojno Rusijo, ne opazi v dnevnem življenju velikih sprememb; pregled potnih listov na mejah je danes kakor nekdaj zelo strog, pri vsakem koraku čutimo večno budno oko čuječe policije, nekdanja »Ohrana« se imenuje zdaj GPU, Rus pa še vedno ponavlja svoj »ničevo« in ima vedno časa za vse; njegova potrpežljivost je neskončna. Tudi v Kremlju sedi zopet samodržec, ki zna po potrebi zamahniti tudi z nagajko. Ta način vladanja je v Rusiji že znan iz carske dobe.
Danes že celo Staljin sam ne upošteva več - različnih »revolucijskih pridobitev« •in raznih »svetinj«, o katerih je še pred desetimi leti bilo prepovedano dvomiti. Tako je na primer leta 1933 prišlo k njemu v avdienco odposlanstvo boljševiških književnikov, ki je na svoje največje presenečenje moralo slišati, da je prav za prav ničvredna neumnost vse, kar je napisano po revolucijskih receptih. »Berite Shakespeara, Goetheja ih druge klasike, kakor delam jaz,« jim je rekel Staljin. S tem je »revolucionarna« doba najnovejše ruske književnosti svojevrstno označena.
Ameriški časnikarji, med npmi G. H. Wells, ki je imel priliko obiskati Stalji-na, priznavajo, da ima Staljin nepričakovano široko izobrazbo. Umetnostne zgodovine na harvardskem vseučilišču seveda ne bi mogel predavati, njegovo znanje pa je vendarle zelo obsežno in glo-
boko, posebno na modroslovnem in zgodovinskem področju. Po obličju bi človek utegnil zaključiti, da je Staljin mož, pri katerem so prvo mišice. Pa vam navaja Platona, Cervantesa, Daudieta; v razgovoru z Wellsom je pokazal, da ve o Cromwellu in chartistih več kakor WeUs sam. Končno pa dokazuje njegovo duševno silo dejstvo, da že deset let samostojno upravlja največjo državo na svetu.
Vesti o njegovi prvi ženi se izgubljajo v meglah predrevolucijskih dni. Umrla je leta 1917. za jetiko. Z njo je imel sina, ki pa je bil m ato ^ prid a človek — oče ga je pregnal v Tifl?s, kjer dela v neki tovarni kot navaden delavec. Leta 1919. je Staljin obiskal svojega starega prijatelja iz dni podzemeljske borbe v Lenjin-gradu, ključavničarja Sergjeja Alilujeva. Tukaj je spoznal njegovo sedemnajstletno hčerko Nadeždo in se je z njo oženil. Od nje ima dva otroka, štirinajstletnega sina Vasilija in mlajšo hčerko Svjetlano. Staljinova žena je obiskovala »Promakademijo« — šolo za industrijsko umetnost in se je izučila izdelovanja in apretiranja j umetne svile. Leta 1928. je nanagloma rumrla in sicer pod prilično skrivnostnimi j okolnostmi. Zanimivo je to, da je pokopana na samostanskem pokopališču reda »mladih devic« po strogo pravoslavnem cerkvenem obredu. Po njeni smrti so mnogo šušljali, da je pokušala vso hrano, ki je bila pripravljena za Staljina in da se je tako zastrupila. Ameriški časnikarji pa trdijo, da je umrla za črevesno boleznijo, ki jo je tajila, dokler niso nastale komplikacije; ameriški časnikarji mislijo, da se je najbrže bala svojemu
meni ni niti najmanj simpatičen. Komedijant, pravi politični komedijant,, kakor ste izvolili reči.«
»Ne samo komedijant. Popoln neved-než,« dodaje gost.
»Prav imate, nevednež,« potrjuje gostilničar.« »Lepega predsednika zbornice imamo. Govori same nesmiselnosti.«
»In razen tega je to odvraten požeruh,« nadaljuje gost. »Saj živi samo za svoj želodec. Radi njega bi bil v stanju uničiti Francijo.«
»Prav pravite,« odobrava gostilničar. »Strašen požeruh. Slišal sem, da vedno naročuje dve porciji naenkrat.«
»In po trikrat polni krožnik s hors d’ oeuvrom,« reče gost. »In na koncu kosila pije dve kavi naenkrat.«
»In včasih mu niti to ni dosti,« dostavlja gostilničar, »temveč . . .«
Ne more dokončati stavka, ker se je v tem približal uniformirani šofer.
»Gospod predsednik, voz je pripravljen . . .«
Debeli gost pokliče natakarja in plača. Gostilničar pa v tem steče za šoferjem in ga vpraša:
»Prosim vas, kdo pa je ta gospod?«
»Mar ne poznate predsednika parlamenta, Herriota?« mu odvrne šofer.
Molotov
možu Staljina priznati svojo bolezen... Pri tem se človek nehote spomni na razmere in prizore iz staroruskega življenja, ko je žena živela pokorno kakor sužnja v svojem »teremu« in se je bala nagovoriti svojega moža in gospodarja...
Imena glavnih Staljimovih sodelavcev, članov ruske nemu
marsikatero ime, ne vemo pa, kakšen pomen ima osebnost, ki to ime nosi. Ti ljudje pk so v ruskem političnem in državnem življenju prav tako važni kakor Goring, Gobbels, Himmler in Frick za Nemčijo, ali pa Starace, Ciano in Thaon di Revel za Italijo. Značilno je, da so sedanji ruski vladni člani razmeroma mladi ljudje, ki jih je revolucija dvignila na površino. Stare revolucionarne garde ni
KaganOvič
več, nekaj jih je pomrlo, nekatere so pobili, drugi so se preselili v inozemstvo, tretji živijo v pregnanstvu. Vsi člani sedanje vlade, upravljajoči državo, ki obsega šestino zemeljske površine, so bili ob revolucijskem izbruhu 1. 1917. mlade niči, ki so šele šolo zapustili in ki so komaj stopili v življenje.
Mesto, kakršno ima' v Nemčiji na primer Goring, zavzema v Rusiji Kagano-vič, ki je poleg Staljina najvažnejša oseb nost »Politbiroja«. »Politbiro« pa je dejanska ruska vlada. Volijo ga izmed sebe člani osrednjega strankinega odbora, ki ima sedem in sedemdeset članov in osem in šestdeset namestnikov. Tl volijo »Politbiro«, ki sestoji iz desetih članov in štirih namestnikov. Staljin je seveda član »Politbiroja«; teoretično so mu vsi člani enakopravni, toda — samo teoretično. Člani »Politbiroja« govorijo na strankinih kongresih; tam nastopajo enotno, v notranjosti svojega železnega kroga imajo lahko tudi različna mišljenja, kar ni tako zelo važno, ker itak Staljin sam o vsem odločuje. »Politbiro« ni isto kakor vlada po zapadnoevropskem vzorcu. Član »Politbiroja« je seveda lahko član ruske vlade, večina vladnih članov pa ne more in ne sme niti sanjati, da bi postali člani »Politbiroja«. Časniki prinašajo često vesti o spremembah v sovjetski vladi; vladne osebnosti se res večkrat menjajo, »Politbiro« pa ostane isti. Vladni člani so prav za prav samo uradniki, ki vršijo v Rusiji upravne posle, političnih vprašanj ne smejo niti »povohati« — če niso obenem člani »Politbiroja«. Troc ki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin so brli »Politbiroja« — nekoč. Medtem pa
jev in ideologov minila — Staijin jih ne trpi; on išče tehnikov, organizatorje«, ljudi praktičnega dela, ideologijo pa predpisuje sam. Od desetih članov »Politbiroja« je samo pet Rusov. 'Dva sta Georgijca {Stalin), eden je Armenec 0V&-kojan), eden Žid (Kaganovič), eden pa Letomec (Rudzutak).
V	zapadni Evropi trdijo, da vladajo- t Rusiji Židje; to pa ne drži popotaoma. Razen Kaganoviča, ki pa je nov-mec, so od dejanske oblasti izključeni Židje: Trocki, Zinovjev in Kamenjev. Litvinov je uradnik in ni nikoli bil pa niti zdaj ni član »Politbiroja«. Nadaljnji ruski člani »Politbiroja« so Molotov, ki je predsednik sveta ljudskih komisarjev, t. j. vladni predsednik; nadalje Kalinjiit, predsednik osrednjega izvršilnega odbora USSR, torej eden najvišjih dostojanstvenikov, neke vrste predsednik republike, simbol moči, ki pa nima dejanske rngerence. član »Politbiroja« je tudi Vorošiiov, vojni minister, ki zastopa rusko vojsko; sledita predstavnik Ukrajine Kosjor in Stalinov osebni tajnik Andrejev, ki po potrebi poganja ves strankin stroj. Stranka je namreč v sovjetski Rusiji isto kakor v Nemčiji in Italiji — edini forum, kjer se politika izživlja toliko, kolikor diktator dopušča, ogrodje, po potrebi pa tudi izvrševalka oblasti. Značilno >2, da v »•Politbiroju« ni niti predstavnika zunanje diplomatske službe, niti predstavnika GPU, tajne policije. Staljin jih zna prav dobro uporabljati, k pravi oblasti jrh pa ne pusti preblizu. Člani »Politbiroja« držijo v svojih rokah tudi najvažnejše resore: Vorošiiov vojsko, Kaganovič promet, Mikojan prebrano. Vsi resori, ki so važni posebno za vojno, so v rokah »(Politbiroja« — ostali vladni člani smejo samo sprejemati in izvrševati naloge; če jih v redu ne izvršijo, vedo, kaj jgi Čaka...
On odločuje o mLu ki vojni, o »sodi pokrajin, ki so velike kakor •evropske države, o stotini različnih narodov sovjetske Rusije, o življenju in smrti vsakega poedinca. Njegova oblast je prav za prav še bolj neomejena kakor Hitlerjeva in vsaj teoretično celo večja kakor je Mussolinijeva.
Zadnji čas Staljin ne taji, da posknsi »pjatiljetke« niso uspeli. Oblikovanje niške gmote napreduje, vendar pa gre ie težko in počasi. Zato pravijo, da Staljin sam želi svoji državi mdr, ker ve, da bi vojna mnogo škodovala. Vprašanje pa je če ne bodo dogodki na Daljnem vzhodu otaljma prisilili k spremembi njegove mirovne usmerjenosti. Taka odločitev bi lahko postala usodna za ves svet.
Sreda, 22. decembra: Zaprto.
CoWejt* ^ decembra ob 20. im: »fco-povščine«. Red C.
Petek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra ob is, uri; ,pyj
treh mladenkah«. Znižane cene; Ob
20^ri: »Cvrček za pečjo«. Premiera. Nedelja, 26. decembra ob 16. nri: »Pesen s cesto«. Znižane cene. — Ob 20. ari-»Pod to goro zeleno«.
Ponedeljek, 27. decembra; Zaprto.
Torek, 28. decembra ob 20. uri: Deta B-pinskaja, diseuse (muzikalna predavateljica).
B^ v mariborskem giedafišča. Spored božičnih predstav je izbran z ožhrid-nim namenom, da služi duševnemu udobju in srčnemu razvedrilu obiskovalcev gledališča. Za Božič popoldne se tudi okoličanom nudi užitek priljubile Schubertove operete »Ptl treh mladenkah«. — Zvečer pa bo premiera »Cvrčefc za pečjo« vsestransko nadomestila idilo božičnega večera. — V nedeljo (Stefanovo) pa sita obe predstavi (popoldan »Pesem s ceste«, zvečer »Pod to goro zeleno«) namenjeni bolj zabavnemu razpoloženja.
fUtvite g tkutskm uatip
Veržej. Bralno društvo je v novembru vprizorilo v dvorani g. Hedžeta žaloigro »Za pravdo in srce«. Igra, pri kateri je sodelovalo nad 35 igralcev, je bila prav lepo podana ter ji je številno občinstvo napeto sledilo, igralce pa za njihova izvajanja toplo aplavdiralo. Za Štefanovo pa pripravlja isto društvo gledališko igro ^Siari grehi«,
UdHtCM* pfegf tf
Naša xunanja politika
■Na včerajšnji proračunski seji skupščinskega finančnega odbora je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič obširen ekspoze, v katerem je v glavnih obrisih prikazal zunanjepolitične smernice beograjske vlade. Dejal je, da smo ohranili vsa prijateljstva in da smo tem prijateljstvom pridjalj še nova. Osnovna ideja naše zunanje politike je bila in bo ostala: Mir. Ta ideja je triumfirala povsod na Balkanu, v Podonavju in ob Jadranu. Narodi, ki tod prebivajo, niso še nikoli živeli v tako trdnem miru kakor danes. Novi proračun je za 7 in pol milijonov dinarjev višji od dosedanjega in gre to zvišanje na račun zvišanja prejemkov uradnikov vseh resorov in tudi v resoru zunanjega ministrstva.
V zvezi z ekspozejem zunanjega ministra dr. Stojadinoviča so se oglasili k besedi poslanci Luka Kostrenčič (JRZ), Živoje M i 1 a n o v i č in Žarko Dimi tri je vic (Rad.), Voja Lazite (Zemlj.) in Manfred Pastrovič (JNS), ki so kritizirali personalno politiko zunanjega ministrstva in ki si je kritiko pridržal za razpravo v skupščinskem plenumu izjavljajoč, da bo glasoval proti proračunu.
Naša prosvetna politika
Ob 17.30 pa je pričel finančni odbor z obravnavanjem proračuna prosvetnega ministrstva. Obširen ekspoze je podal uvodoma prosvetni minister M a g a r a-ševič. Izčrpno se je dotaknil vseh problemov naše prosvetne politike ugotavljajoč, da bo treba posvetiti pozornost izgradnji moralne strani človekove, v kateri smeri se bo gibalo naše nadaljnje delo v ljudskem in srednjem šolstvu.
V zvezi z ekspozejem prosvetnega ministra sta spregovorila poslanca Ivan Prekoršek (JNS) in Karol Gajšek (JRZ), nakar pride v razpravo proračun. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava o istem proračunu, nakar se obravnava proračuna v skupščinskem finančnem odboru odgodi na čas po božičnih praznikih.
1ŠUu4&M>sJtP. f£t fikjfiiŠkP- MOViiA
Proračun	$r@$ kega cestneg
Izdatki 5,873.909 din., prlmanik. 2.628.166
Pravkar je sestavljen n°vi proračun sreskega cestnega odbora za Maribor levi in desnj breg. Proračun Izkazuje sledeče postavke: Izdatki: upravni in pisarniški stroški Din 58.479. materialni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest din 2,189464, upravni in materialni izdatki za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam 38.450 din, preureditev in obnovitev banovinskih cest 260.000 din, nove zgradbe in preložitve banovinskih cest 1,500.000 din, zavarovanje in zaščitne naprave 75.000 Jin, odkup zemljišča 80.000
Na dvorišču v eJzdarski ulici 8 so se včeraj proti večeru igrali otroci iz bližnje soseščine. V šali je neki 13Ietni Viljem Z. naperil samokres s svinčenim izstrelkom proti 131etnemu učencu III. meščanske šole Eriku Pelegauju. Izstrelek je ubogega učenca zadel v čelo, tako da se je zgrudil na tla in obležal v krvi nezavesten. O dogodku so bili obveščeni mariborski reševalci, ki so ubogega fanta ta-coj odpremili v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa je nesrečni Pegelau nekaj ur zatem izdihnil na posledicah usodnih poškodb.
Ne zamud
ugodne prilike za božično številko »VEČERNIKA«, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj! Tudi najmanjši inserat je z uspehom zajamčen!
Oglase sprejema uprava »VEČERNIKA« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14. do pol 19. ure na
Gralskem trgu št. 7/1. na d str.
24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj; Oglas oddate lahko tudi telefonično na štev. 24-55.
Dunajska vremenska napoved za jutri 23. decembra navaja: Jasno, mestoma v dolini megla, oster jutranji mraz, v višinah se bo temperatura dvignila.
Iz učiteljske službe. Napredovala sta v 7. položajno skupino upravitelj meščanske šole v Slovenjgradcu Ivan Tojeršuk in učiteljica na meščanski šoli v Ljutomeru Julijana Šušteršičeva.
Za častne sodnike pri mariborskem okrožnem sodišču so z odlokom pravosodnega ministra imenovani veletrgovec Miloš Oset, veletrgovec Ferdo Pimter in industrijec Drago Roglič.
Nočno lekarniško službo imata *a tede11 Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Najlepše preživite božični večer v Veliki kavarni.
Ljudska univerza. Jutri v četrtek je predavanje o Franciji, s čimer se prične francoski ciklus. Po božičnih praznikih je predavanje o pariški svetovni razstavi.
h Motega Becgeoda
Občinske zadeve. Po odstopu 7 odbornikov, ki zahtevajo, da se za občinskega tajnika nastavi brezposeln domačin, družinski oče, čigar družina je večkrat lačna ko sita, je g. župan sklical sejo, ki je bila nesklepčna, kar se je zgodilo v Rušah prvič. Na tej seji bi morali biti imenovani novi občinski možje, ki pa nič ne silijo na ta mesta. O zadevi bomo še poročati.
Nova zadruga. Mala vasica Bezena pri Rušah, kjer vlada složno delo za napredek, je sklenila pridobiti električno luč. V ta namen so ustanovili občani zadrugo, ki se pogaja s Falsko elektrarno, radi podaljšanja voda iz Bistrice do Bezene Zanimivo je, da nočejo imeti luči iz Ruš kjer eksistira privatna elektrarna. — tej vasi se je zgradila tudi nova sadna sušilnjca, ki že deluje. Prvo sadje je bilo darovano šolskim otrokom.
din, sreska cestna uprava 450.680.14 din, prispevki občinam za vzdrževanje občinskih cest din 417.626.36, gradbeni skladi 194.210 din, gradnje novih občinskih cest 610.000 din. Skupni izdatki sreskega cestnega odbora za Maribor levi in desni breg so torej predvideni na 5,873.909.50 din.
Po proračunu za leto 1938 znašajo dohodki skupno din 3,245.743, in sicer pri banovinskih cestah 94.000 din, pri dovoznih cestah 500 din. prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest 2,153.943
din, prispevek banovine za dovozne ceste 12.650 din, prispevek železniške uprave za vzdrževanje dovoznih cest 12.650 din, prispevek banovine za gradnje novih cest 957.500 din, dohodki iz naloženih glavnic 10.000 din, razni nepredvideni do* hodki pa dht 4500.
V smislu proračunu se bo primanjkljaj din 2.628.166.5C kril z donosom skupne cestne doklade na neposredne državne davke.
Nesrečna naključfa nam ugrabljajo mladino: 13 letnik ustrelil svojega tovariša
Vsi, ki so poznali pridnega učenca, obžalujejo njegovo tragično smrt v rosni mladosti in čutijo globoko sožalje s težko prizadetimi starši in svojci.
Dogodek je zbudil precej vznemirjenja. Viljema Z. so danes zasliševali pri državnem tožilstvu. Moralo bi se nekaj ukreniti proti razvadi dece v magdalenskem predmestju, ki strelja z raznimi pištolami na ptice. Nesreča pač nikoli ne počiva in je radi tega tem bolj namestu poostrena previdnost.
IM sum ID P0S1!
kvalitetno blago za perilo prtporoia TEKSTILANA BUDEFEL DT
Gosposka 14
II. razstava kanarčkov bo v prostorih v Jurčičevi ulici (preje Marib. tiskarna). Otvoritev je dne 24. dec. t. 1. ob 9. uri dopoldne in bo razstava odprta do 26. dec. do 8. ure zvečer.
Božične razglednice. Družba sv. Cirila in Metoda je založila za božič in novo leto lepe, umetniške razglednice. Čisti dobiček je namenjen za slovensko šolstvo ob mejah. Kupujte Ciril Metodove razglednice! Založništvo v Mariboru ima tudi g. H. Sax.
Poslužujte s© protrtuberkuloznega dispanzerja v Mariboru. Kljub temu, da posluje v Mariboru protituberkuloznj dispanzer že celo vrsto let, je še vedno mnogo ljudi, ki ne vedo da isti obstoja, oziroma kje in kedaj posluje. Zato se ponovno pozivajo prebivalci Maribora in okolice, da se vsakem sumu na tuberkulozna obolenja zatečejo v dispanzer, kjer se ugotovi njihovo zdravstveno stanje. Dispanzer posluje v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev Marijina ulica, nasproti sodišča, vsak dan od 8. do 12. ure. V dispanzerju preiščejo vsakogar brezplačno. Zdravljenje tudi s Pneumothoraxom pa je brezplačno za gmotno šibkejše sloje. Posebno je važno, da pridejo k preiskavi oni, ki itnajo v družini kakega bolnika, ki je tuberkulozen ali kjer je kdo umrl na tuberkulozi.
Najlepšo mladinsko knjig« za Božič kupiš v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge.
Najlepše božično darilo je knjiga »Do-brovoijcJ-kladivarjl Jugoslavije«, ki se
dobi pri blagajni tvrdke Pinter & Lenard.
Brivnice bi česakuce bodo odprte v petek, dan pred Božičem od pol 8. neprekinjeno do 19. ure.
Opozorilo. V petek, dne 24. decembra smejo trgovine z mešanim, špecerijskim, kolonialnim in delikatesnim blagom (z živili) poslovati do 19. (7. ure zvečer), vse druge trgovine se pa morajo zapreti ob 17. (5. uri popoldne). — čez poldan pa ostanejo na ta dan vse trgovine odprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Kino Union. Do vključno četrtka »Lum-pacij vagabund«, repriza najuspelejše, najzabavnejše veseloigre, zadnjič v Mariboru.
Nove zimske dečve
obleke za dom in zimski šport, prinaša TEKSTILANA BUDEFELDT
Gosposka 14
Na željo mnogih staršev se otvarja novi tečaj za male harmonikarje-začet-nike s 1. januarjem 1938. Prijave pri gospodu Šušteršiču, I. deška meščanska šola, Krekova ul. 1.
Če rabiš dobro nalivno pero, ga kupi v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge.
Brez skrbi glede daril! Oglejte si izložbe pri Kravosu, Aleksandrova 13.
»Putnik« sporoča, da bo njegova glavna biljetarnica in menjalnica v gradu poslovala v petek, dne 24. decembra brez opoldanskega odmora od 7.30 do 16. ure. V soboto, dne 25. in v nedeljo dne 26. decembra biljetarnica ne bo poslovala. Ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru pa bo poslovala tudi ob praznikih pri prihodu in odhodu vseh inozemskih vlakov.
brezplačen pouk v igranj ul
flariEL*
Zahtevajte betipfačcn centh
HEROLD'
j azaz
  -___________' /i/,
MARIBOR« 101
Smrt prvega ravnatelja naše Glasbene matice. V Sarajevu je preminil v 56. letu svoje starosti srednješolski profesor in prvi ravnatelj naše mariborske Glasbene matice g. Fran Topič. Prepeljali so ga te dni z avtofurgonom preko Maribora v graški krematorij. Zaslužnemu možu, ki se je v teku svoje življenjske dobe tako živahno in plodonosno udejstvoval na polju glasbene kulture, časten spomin!
Do četrtka, dne 23. t m. do 10. ure se sprejemajo prijave za »Potnikov« 'zlet z luksuznim kurjenim avtokarom v G r«a z. Odhod iz Maribora 25. dec. ob 7.30. uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Graza dne 26. dec. ob 23. uri. Vožnja m vizum ie
Din 110 za osebo. Prijavite se takoj pr1 »Putniku« Maribor.
Tovarnar M. Rosner za revne dijake.
Za letošnjo božičnico je obdaroval tovarnar Marko Rosner 100 najrevnejših dijakov tuk. klasične gimnazije. Vsakemu dijaku je podaril dve topli zimski srajci. Lepa gesta tovarnarja Rosnerja, vredna javnega priznanja, kakor tudi posnemanja, za katero ravnateljstvo klas. gimnazije v imenu obdarovanih učencev naj-iskrenejše zahvaljuje. Da bi naše dijaštvo, zlasti najrevnejši, našlo v krogu naših industrijcev še mnogo posnemalcev.
KEKSI IN KMEČKI SADNI KRUH
v najboljši kvaliteti nudi pekarna
Rakuša (Robaus)
Koroška cesta 24
Živahno vrvenje na trgu. Danasnji »mali« trg je bil prav dobro založen, pogrešali pa smo zelja, vsaj v tolikšni množini, kakor običajno druga leta. Cene zelju so poskočile na 3—4 din za kg. Tudi radiča ter Špinače je malo in so kupčki, ki jih prodajajo po dinar, prav majhni. Mnogo je salate endivije, rdeče pese, jajc, petršilja, hrena, krompirja in jabolk. Iz-vzemši endivijo, ki jo dobiš 2—3 malo glavice ali 2 večji za 1 din, je vse ostalo kakor običajno ob tržnih dneh po dinarju. Rdeči, zimski radič stane letos 10—12 din po kg. Kakor povsod drugod se čuti tudi tu bližina praznikov, pa tudi kriza, ki zvišuje cene posameznim pridelkom in zmanjšuje doslej vendarle primerne in zadovoljive kupčke.
Diplomiral je na ljubljanski pravni G-kultetj g. Franc Keber, primorski rojak, čestitamo!
Izid nedeljskega tekmovanja kanarčkov harcarjev bo razglašen dne 24. t. m. na razstavi kanarčkov v Unionu.
OBNOVA
obnovi poceni Vam domove, zatorej pošljite k nam z naročili Vaše hčere in sinove P. NOVAK, Maribor. 3urž ieva ulica 6
Lesjak je poti legel poškodbam. V včerajšnji številki smo poročali o nesreči, ki se je pripetila v Pekrah, ko so težki leseni hlodi pokopali pod seboj 581etnega viničarja Lesjaka Franca. Ponesrečenec je zadobil tako težke notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer je v noči od torka na sredo podlegel. Pokojni Lesjak ie bil marljiv in vzoren viničar in je nie" gova nenadno smrt zbudila v tamkajš'1-11 okolici splošno sočutje s težko prizadeto rodbino.	,
Smrtna kosa. V 35. letu starosti je i«111, v Danjkovih barakah 22 čevljar Avčus Vračko. — V splošni bolnišnici je Pfe™' nil 161etni dijak Ciril Provej. Žalujočim naše toplo sočutje!
Novaka še vedimo zaslišuje)0. Zloglasni Vladimir Novak, ki je kakor znano izvršil drzen vlom v stanovanje Aleksandra Watzeka, je za policijo trd oreln Kljub temu, da ga na tukajšnji policiji ze dva dni neprestano zaslišujejo, še niso mogli dognati, kam je Novak skril drugo polovico ukradenih zlatnikov. Sploh je No*
V Mariboru, dne 22. XII. 1937.
Mariborski »Večernik« jufra
Stran 5-
vak zelo zakrknjen zločinec, ki se poslužuje pri zaslišanju vseh mogočih izgovorov. Zasliševanje se bo nadaljevalo pri preiskovalnem sodniku in bodo Novaka najbrže še tekom današnjega dne izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča
Razstavna knj'ga o slovenskem žurna-femu je še na razpolago. Podprimo naše novinarje. Razstavna knjiga se dobi za cen j din 30 (trideset) pri ljubljanski sekciji JNU.
Knjiga je lep in časten božični dar,
ki prinese zabave, duhovnih koristi in veselja celi družini. Če pri Vas še ni Vodnikovih knjig, jih takoj naročite v pisarni Vodnikove družbe, Ljubljana, Knafljeva ul. 5., da jih boste lahko še položili pod božično drevesce ali k jasi cam.
Članski sestanek JNS v Mariboru. V
torek 28. decembra 1937 ob 20. uri se bo vršil v mali dvorani Narodnega doma članski Kstanek Sreske organizacije JNS, na katerem bo predaval g. narodni poslanec Ante Kovač iz Zagreba o temi: »Hrvati »n Jugoslavija«. Vsi somišljeniki iz mesta in okolice so vljudno vabljeni!
Posnemanja vredno. Gospod Adalbert Gusel, trgovec v Mariboru, je revnim učencem I. a razreda real. gimn. poklonil za božičnico 8 nakaznic za 10 kg moke, 2 kg masti, 2 kg sladkorja, 2 kg riža, ^ kg žgane kave, 1 kg testenin, 1 kg mila,
2 kg orehov, 'A kg rozin. Starši se mu Prisrčno zahvaljujejo.
Premiera »Cvrček za pečjo« na božični dan zvečer s primsrnhn glasbenim spremstvom skozi vso predstavo vabi s svojim globoko občutenim dejanjem in vseskozi pestrim nastopom posebno vse ljubitelje stare in zato ravno v našem času tem bolj mikavne božične poezije.
Planinska situacija. Vremensko poročilo z dne 21. dec. ob 19. uri: Pohorski dom, Maribor in Ruška koča: —4 C, veter vzhodnik, 20 cm pršiča na stari podlagi od 40 cm; pršič. — Klopni vrli, Pesek:
— 6 C, mirno, 35 cm novega snega na podlagi od 60 cm. pršič. — Seniorjev dom:
— 11 C, oblačno nalahko, mirno, 60 cm suhega pršiča na podlagi od 40 cm. — Koča pod Kopo: —10 C, oblačno, mirno, 60 cm pršiča na podlagi od 10 cm. — Koča na Kremžarjevem vrhu: —9 C, oblačno in malo vetrovno, 5 cm pršiča na podlagi od 10 cm. — Sv. Lovrenc na Poh.:
— 5 C, 10 cm pršiča na podlagi od 30 cm, mirno. — Ribnica na Poh.: —3 C, 40 cm novega snega, malo oblačno. — Rimski vrelec: —10 C, oblačnb, mirno, 50 cm pršiča na podlagi od 60 cm. — Peca:
— 7 C, oblačno, mirno, 150 cm pršiča na podlagi od 100 cm. — Mozirska koča:
— 8 C. brez oblakov, mirno, 20 cm pršiča na podlagi od 120 cm. — Celjska koča: —5 C, jasno, mirno, 35 cm pršiča. Smuka povsod dobra!
Kletni dihurji. Pred malim kazenskim ■senatom mariborskega okrožnega sodišča se je morala zagovarjati skupina mladih fantov, ki jih je državni tožilec obtožil, da so letos od meseca februarja pa do aprila v Strehovskem bregu vlamljali v vinske kleti ter raznim posestnikom odnesli vino, jabolčnik in žganja v skupni vrednosti okoli 5000 dinarjev. V smislu obtožnice so ukradene alkoholne pijače izpili. Obsojeni so bili 291etn} hlapec Mihael Gerič na 5 mesecev strogega zapora, 22letni delavec Janez Novak na
3 mesece strogega zapora, 211etni Franc Balažič na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 3 tet, 211etni Karel Jerebič in 211etni Izidor Lovrenčič pa po 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo treh let.
Krvavo obračunavanje. Na Muti sta se v neki gostilni sporekla 291etni kurjač. eLopold Šuček in Julij Kralj. Beseda ;e dala besedo in ko sta se oba znašla na cesti, je Šuček potagnil iz žepa nož ter ga zasadil Kralju v prsa, da mu je prerezal žilo odvodnico. Kralja so spravili nemudoma v bolnišnico, kjer so mu zdravniki s takojšnjo operacijo reši!i življenje. Epilog tega tragičnega dejanja pa je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki je Šučeka radi opisanega dejanja obsodil na 10 mesecev strogega zapora.
In pri nas? V »Jutru« od 18. dec. 1937 na strani 3 sem čital: Tako se kida sneg v Ljubljani? Kako pa pri nas' —? Kjer imajo hiše pločnike, tam iih nekateri 'hišni posestniki čistijo in se držijo predpisa. za kar smo jim vsi hvaležni Ima frno pa dve in trinadstropne hiše, ki m-1
iaduie tele&ouuM, vesti
tr|VWV»TV	w
Kellogg )e umrl
NBWYORK, 22. decembra. V San Paolu je umrl bivši državni tajnik Franklin Kellogg, in sicer ob 1 .uri ponoči na 81. rojstni dan. V zadnjih letih je imel več napadov delne paralize, vendar je lahko navzlic temu opraivlial svoje odvetniške posle. Politično Je bil Kellogg republikanec. L. 1923 je b1! imenovan za poslanika v Londonu, 1. 1925 pa pod prezktentom Coo-Hdgem za zunanjega ministra. Njegovo remek-delo je bil protivojni pakt, ki je dobi! ime po njem In po francoskem državniku Briandu. Ta pakt je bil podpisan I. 1928.
Barcelona slavi padec Teruella
BARCELONA, 22. decembra. Vest o zavzetju Tentela po republikanskih četah ie prispela sinoči ob 20. uri v Barcelono in je zbudila veliko navdušenje v vrstah republikanskih formacij. Borbe za Te-ruell so bile silno ogorčene in so zahtevale na obeh straneh 40% borečih se vojakov. Spričo božičnih praznikov je pričakovati vojnega premirja, ker se na obeh straneh opaža izčrpanost. Razen tega ovira operacije silno huda zima in sneg.
majo pločnikov. Zanemarjene, čisto zvrtane jame, ki se v deževnem vremenu napolnijo, da se znajdemo v pravcatih bajerjih. Poglejmo si Betnavsko, Jezdar-sko, poitem Koroško, Smetanovo, Tvor-niško itd. Gospodarji pa pravijo, da mora pri hodnikih ob ograjah občina čistiti,, ker oni ‘za to plačujejo davke.
velika nevarnost!
Wa notranji strani zofe se tvori nevarni zobni kamen, kateri lahko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Mi vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te nevarnosti-
Skrbite torej:mafo več za svoje zobe — uporabljajte Sargov Kalodont! V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont suHoridn-oieat dra Braunlicka, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje.
I
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
»Uspeh, ki ni vsem po volji..."
Pod tein naslovom je smatral g. Ivan Dolinšek iz Kamnice za potrebno, prevzeti advokatsko delo v obrambo načina organizacije letošnjega Mariborskega sadnega sejma, katerega je priredilo prvič Sadjarsko društvo kot takšno. Zato so ga tudi imenovali: »Prva banovinska sadna razstava in sadni sejem«. Iz naslova članka g. D. izzveneva popolnoma po-grešno razumevanje moje kritike, objav-jene v »Mariborskem Večerniku« in v »Kmetovalcu« od 15. XI. 1937. G. D. sicer priznava pravilnost moje kritike in se v glavnih mislih popolnoma strinja z menoj, tako on, kakor »vsi«. Vendar pa loče moji stvarni in dobronamerni kritiki pripeti znak »neke osebno politične mrž-nje«.
Ta znak, ki mi ga želijo pripeti, vračam, ovit v sledeča dejstva: G. D. pravi, da so takrat, ko sem še jaz sodeloval pri sadnih sejmih, »sadjarji nasuli v zaboje spodaj malo vreden izbirek, vrh tega pa naložili dve vrsti lepega sadja«. To pavšalno trditev mora g. D. dokazati! Če je bilo nekaj pomanjkljivosti, je to pri vsa-cem novem delu in organizaciji tieobhod-no zlo. Na vseh sejmih, ki smo jih priredili. je razstavljeno' sadje pregledala in ocenila komisija, kateri je predsedoval zastopnik kr. Banske uprave in sodeloval zastopnik sadnih eksporterjev. To, tar trdi g. D., te komisije niso ugotovile. Pripetil se je sicer en slučaj, ki pa ni bil tako hud, kot trdi g. D. Dotični zaboj pa je bila last enega, ki je tudi letos vidno sodeloval pri prvem banovinskem sadnem sejmu. Torej bi g. D. lahko ta očitek pridržal za sebe, ali pa bi ga naj povedal v svojem krogu. G. D. smatra ponudbo od 25 par več za kg jabolk »za neresno«. Za 1 kg je to res tako malenkostno, da Iah-co imenujemo 25 p,ir »neresno vsotico«. Pri 3 vagonih (30.000 kg) pa naraste iz 25 par K 30.000.—, t. j. Din 7.500.—. To po naših pojmih ni več »neresna vsota«.
G. D. pravi, da sem bil jaz tisti, ki sem se najbolj boril, da bi smeli prodajati na sejmih živino Ie kmetje sami, ne pa živinski trgovci. To zastopam tudi še danes. Zastopam pa tudi to stališče, da na sadnih sejmih ne smejo razstavljati sadni trgovci, temveč samo sadni producenti. Če pa smatram za pogrešno, da se sadni sejmi organizirajo mimo obstoječih sadnih izvoznikov, nima to z mojim stališčem o živinskih sejmih nič opraviti, ker lisem nikdar trdil, da ne bi smeli živinski eksporterji kupovati živine od kmetov.
Stojim na stališču, da morajo sadni sejmi pritegniti čimveč eksporterjev za nakup izložbenega sadja. Sadni eksporterji morajo biti simpatično razpoloženi do naših sadnih sejmov. To simpatijo sadnih eksporterjev smo pri prejšmijh sejmih ustvarili na ta način, da smo njihove zastopnike izvolili v ocenjevalne komisije. S tem je bila dosežena prijateljska zveza med producenti in eksporterji ter izključeno tudi vsako »postrani gledanje«.
Razstavni odbor pravi, da ni odklonil nobenega sadjarja. Službeno glasilo »Sadjar in vrtnar« je prineslo na prvi strani svoje 8. številke, ki ie izšla avgusta 1937 podrobna navodila za sodelovanje na sadnem sejmu. V 5. odstavku teh navodil je z mastnimi črkami natiskano: »Na sadnem sejmu sodelujejo člani sadjarji le v okviru svojih sadjarksih podružnic, sicer je sodelovanje nemogoče«. Na prvem sadnem sejmu, ki se je vršil od 25. do 38. oktobra 1935 v Mariboru, so sodelovale sadjarske in kmetijske podružnice. Mariborske sadne sejme so prirejale sadjarske in kmetijske podružnice mariborskega okrožja. Letos je razs>tavi odbor enostavno izključil kmetijske podružnice, kat se jasno vidi iz navedenega in je torej neresnična trditev, da ni razstavni odbor odklonil nobenega sadjarja.
Da vidimo razmerje, ki je bilo med sadjarskimi in kmetijskimi podružnicami na sadnem sejmu leta 1935! Sodelovale so sadjarske podružnice: Št. Peter z 1585 amerikanskimi zaboji, Maribor z 133 arne-rik. zaboji, Maribor z 133 amerik. zaboji, Ruše z 72 amerik. zaboji, Fram z 99 ame-rik. zaboji, Slov. Bistrica s 170 amerik. zaboji. Studenice s 50 amerik. zaboji, Makole z 61 amerik. zaboji, Sv. Benedikt z 15 amer. zaboji. Sv. Barbara z 50 amer. zaboji, Slatina Radenci z 24 amerik. zaboji, Laško s 5 amerik. zaboji, Boštanj s 50 amerik. zaboji.
Kmetijske podružnice: št. Jurij ob Pesnici z 268 amerik. zaboji, Jarenina z 194 amerik. zaboji, Sv. Jakob s 60 amerik. zaboji, Sv. Lenart s 43 amerik. zaboji. Sv. Rupert s 160 amerik. zaboji. Sv. Lov renc na Poh. s 60 amerik. zaboji, Konjice z 80 amerik. zaboji in Sv. Ana, Limbuš m Maribor. Torej je sodelovalo 11 sadjarskih in 11 kmetijskih podruž. Če sem torej v svoji kritiki omenil, da smatram za pogrešno narodno-gospodarsko politiko, odklanjati veliko število organizacij, ki so do letos z uspehom na sadnih sejmih sodelovale, je to iz navedene statistike dovolj jasno razvidno.
Želim samo to, da bi naj g. D. in oni, v imenu katerih je napisa! zagovor v zadnjem »Sadjarju in vrtnarju«, v objek-
tivni luči spoznali vso perečo zapletenost naše slovenske agrarne politike. — I nž. Te rž a n.
Obvezno razkuženje
Naredba o zatiranju sfinOvke in parkljevke. V kraju Mala Polana, občina
Polana, srez Lendava je bila vnesena nevarna kužna bolezen slinovka in parkljevka, ki se je pojavila v zadnjem času v nekaterih zapadnih evropskih državah. Po dosedanjih ugotovitvah je tx> živinsko kugo vnesla v omenjeni kraj neka oseba, ki se je v začetku novembra t. I. vrnila iz Francije. Nevarno je, da sezonski delavci, ki se vračajo iz inozemstva, prineso v naše kraje kKce slinovke in parkljevke. Da se to po možnosti prepreči, je potrebno, da se te osebe, njihova obleka in prtljaga ob dopo-tovanju temeljito razkužijo. Da se prepreči vnos in razširjanje omenjene živinske kuge, izdajem v smislu čl. 65, 66, 67 in 68. zakona o notranji upravi sledečo naredbo:
1. Vsi sezonski delavci in delavke, ki se vračajo iz inozemstva, se morajo brez pogojno podvreči predhodnemu posebnemu razkuževanju že na obmejnih postajah in sicer: na Jesenicah, Rakeku, v Mariboru, Dravogradu in v Gornji Radgoni. Dopotovanje v državo po drugih obmejnih prehodih v dravski banovini je sezonskim delavcem in delavkam do preklica prepovedano. 2. Po predhodnem razkuženju na teh obmejnih postajali se morajo te osebe podvreči temeljitemu razkuževanju, ki se bo vršilo v Higienskem zavodu (Obči bolnici) v Ljubljani, ali v bolnišnici v Mariboru pod strogim nadzorstvom. 3. Za predhodno razkuževanje ob dopotovanju takih oseb skrbijo policijska obmejna oblastva (policijski komisar na Jesenicah, komisarja želez, in obmejne policije v Mariboru in na Ra-kemu) sporazumno s krajevnimi veterinarskimi in zdravstvenimi organi. Potem odpremijo obmejna policijska oblastva vse take osebe po predhodnem obvestilu Higijenskemu zavodu v Ljubljani, ali v bolnišnico v Maribor v svrho naknadnega temeljitega razkuževanja. 4. Kdor se ne pokori tem odredbam, bo kaznovan po čl. 69 odst. 2 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din, v primeru neizplačila v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. 5. Ta naredba v smislu čl. 71 zakona o notranji upravi stopi v veljavo takoj na vidnih mestih v uradnih prostorih obmejnih policijskih oblastev na Jesenicah, v Mariboru, na Rakeku, v Dravogradu in v Gornji Radgoni. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
Izdeloi/anje likerjeu. dezertnih uin in sirupou, žganjarna
lakob Perhauec, fflaribor
Sosposka ulica 9
Telefon 25-80
Rum, konjak, sliuouka, brinjeuec, čroženka, in klekouača. — Specijaliteta: Srenčak in
Ha debelo	Uermut	Ha	drobno
V
elika izbira vseh knjig za velike in male
7541
migoma h Hetit*
Maribor, Gosposka 26
Za Božič
elegantne damske pletene telovnike, otroške jopice in puloverje, oblekce, šale in kapice v veliki izbiri pri
C. BUDEFELDT. Gosooska ulica
Za ostre zimske dneve
USNJE
vseh vrst, gornje dele, olje in mast za usnje, klobučevine, vse to kupite najceneje in najboljše pri tvrdki
Viktor Kosi
7578 Maribor, kralja Petra trs št. 9
PRILOŽNOSTNI NAKUP
BRILJANTOV. Anton Kiffmann. Aleksandrova cesta 11.	7040
Praktično božično darilo je NOVI UNIVERZALNI
.NAUMANN
šivalni stroj
za entlanje, bezljanje, vezenje šivanje gumbnic i.t. d. v najmodernejši izdelavi in z dolgoletno garancijo.
UGODNI PLAČILNI POGOJI
FRANC LEPOŠA
družba z o. z.
Maribor, Aleksandrova c. 39
LEPA SPALNICA
in tudi	6517
KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica.
Sobo išče
Tekstilni delavec išče v bližini Melja
SOBO
z vso oskrbo ali brez ali bi šel tudi kot sostanovalec k boljši družini. Plačam točno. Ponudbe na upravo lista pod »Točno«.	7579
Stanovanje išče
Za Božič
samoveznice, ovratnike, naramnice, spodnje perilo* gamaše, gospodom vedno dobrodošlo, prinaša
C. BUDEFELDT. Maribor
Okraski za božično drevo
Primerna
božična
IDflflt KHbor
Razno
DOMAČE BOŽIČNE KEKSE,
Suhor in druga peciva najboljše kupite v pekarni Čebokli.	7395
Od Božiča do Silvestra »Na Griču« bo zabava pestra 7588
LEPE ZAVESE
od tvrdke »Obnova«. Obnovite poceni Vaš dom. E. Novak. Jurčičeva 6.	7564
BOŽIČNO DREVESCE
najlepše in najcenejše okrasite z domačimi keksi iz pekarne Čebokli.	7394
ŠIVALNI STROJI
najlepše darilo za Božič. Kupite jih najceneje in na mesečne obroke no Din 100.— pri mehaniku Drakslerju. Vetrinjska ul. 11.	7415
ZA BOŽIČ
LEPO OSTRIŽENI
dobro obriti boste le, ako obiščete Dobošičev salon, Magdalenska 33. točna in hitra postrežba. Nizke cene. 7592
TOPLE PERNICE IN ODEJE
od tvrdke »Obnova« omogočijo udobno spanje. F. Novak, Jurčičeva 6.	7563
SUHOR
prvovrstni, za k vinu in čaju, samo Din 30.— za kg. 'Pekarna Čebokli.	7396
Praktična
božična
darila
kunite poceni pr
M. ŠTERBALU
Meljska cesta 2 in Trs Svobode 6
PRAKTIČNA BOŽIČNA DARILA
nudi po zmernih cenah Srečko Pihlar, Maribor. Gosposka ul. 5.	7311
POKROMANJE. PONIKLO-VANJE
wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«. Maribor, Trstenjakova 5.	7160
V naiem
LOKAL
za trgovino ali obrt na prometni cesti dam poceni v na jem. Istotam se proda cela trgovska oprema in pisalna miza, starinska, iz trdega lesa. Naslov v upravi lista. 7570
Prodam
ŽELEZNA PEČ
za pisarno (Fiiilofen) proda poceni mehanik Draksler, Vetrinjska 11.	7583
V vinogradnein posestvu R. Kiffmann. Košaki 52. se prodaja
VINO IN SADNI MOŠT
od 5 litrov naprej. 7582
DOBRO STARO VINO
od 5 1 naprej po Din 7.— toči Sok. Meljski iirib 30.	7575
CVETAČA (KARFIOL)
Gospodarske Sloge dnevno poceni na stojnici. Strossma-jerjeva ulica.	7572
RADIO APARAT PHILIPS
prvovrsten, proda poceni me hanik Draksler. Vetrinjska ulica 11.	7413
DVOSOBNO STANOVANJE
iščem za jauuar 1938. V poštev pride le pritličie ali visoko pritličje. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal«. 7573
Službo dobi
IŠČEMO SLOVENKO
mlado, pisarniško začetnico, trgovsko izobraženo. Ponudbe na poštni predal 68. Sarajevo.	7540
Naročniki
kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
vsakovrstna čokolada, bonboni, keksi, bonboniere v veliki izbiri, najfinejše delikatese itd., itd.
IVAN LAH
špecerija - kolonljale - delikatesa
Maribor, Glavni trs 10 w
Za Božič
športne puloverje, telovnike, palčnike, kratke nogavice iz dobre trpežne volne prinaša za izvežbanega športnika
Z. BUDEFELDT. Maribor
Širite „Večernik“
Ceneno in dobro kupite
lutke, vozičke za lutke, gugalne konjičke, sanke, železnice, avtomobilčke,
„Schuco“ patentne igračke,
Hohner-jeve harmonike, šahovske figure in deske in še 100 različnih predmetov pri tvrdki
KAROL RAGG
Gosposka 3
7576
SRAJCE,
pižame, samoveznice
letos posebno velika izbira
znižane cene, pred nakupom si oglejte izbiro pri
Jos. Karnšcniku, Maribor, Glavni trei 11
Nailepša	božična
ki napravijo res vsakomur veselje, dobite pri nas.
RADIO APARATI. v vtliki izbiri
MUNDLOS šivalni stroji, nemškega kvalitetnega proizvoda KAPPEL pisalni stroji, prvovrstni BRENNABOR, svetovna znamka dvokoles
KLEINDIENST & POSCH
Maribor, Aleksandrova cesta 44
(
%
Uresničene so želje tudi naijvečjega izbirčneža!
Tonsko čudo med radio-aparati — monogumb — kontrastna ekspanzija — nastava po občutku — stik s tremi diodami — preklopna skala — difuzor zvoka — avtomatska dušilka za visoke in nizki tone — rdeče štedljive „MINIWATT“ elektronke — in druge prednosti združuje tip 890.
Spoznati ta znameniti aparat pomeni višek današnje radio-tehnike —■ Nasi trgovci vam bodo radi neobvezno predvajali naše aparate.
PHILIPS RADIO
Glavno zastopstvo:
E. PETELN, diplom, optik, Maribor
Grajski trg 7
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.