PRIM
V
.oKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	■.
Abb. postale I gruppo	“ L6D9 7U lir
Leto XXIX. Št. 213 (8615)
TRST, sreda, 12. septembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknimrazmnožen na ciklostil. Od *- doDNEVNIK	Som
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjen: Evropa.
PO DOLGOTRAJNIH SPLETKAH NOTRANJIH IN ZUNANJIH REAKCIONARNIH SIL
Udar vojaške junte v Čilu Negotova usoda Allendeja
fgfff
Po nepotrjenih vesteh naj bi Allende napravil samomor - Lov na voditelje levičarskih strank - Bombardirana predsedniška palača in spopadi v Santiagu - Upor se je začel v Valparaisu
SANTIAGO DE CHILE, 11. — Čilska vojska je danes z nenadnim udarom prevzela v Čilu oblast, proglasila policijsko uro, uvedla preki sod in začela z aretacijami komunističnih in drugih levičarskih voditeljev. Vojaška junta, ki jo sestavljajo najvišji častniki vseh vojaških rodov, je pozvala Allendeja, naj odstopi in naj se preda. Po vesteh, ki so ves dan prihajale iz Santiaga in katerih edini vir bila skoraj samo vojaška junta, je položaj v Čilu popolnoma nejasen.
Salvador Allende
DRAMATIČNE URE ČILA
Vesti, ki prihajajo iz Čila, globoko pretresajo svetovno demokratično javnost. Ne ve se še, kakšna Usoda je doletela predsednika A-ilendeja potem ko so poveljniki treh rodov oboroženih sil ter ravnatelj čilskih karabinjerjev (policije) izvedli udar. Vesti se kopičijo ena za drugo: pravijo, da se Je Allende vdal, da so ga aretirali, da je napravil samomor, ali Pa da so ga ubili.
V	valu vesti, ki prihajajo vsako Uro, vsako minuto, je gotovo le t°' čilska vojska je bombardirala Predsedniško palačo v Santiagu ter AUendejevo zasebno rezidenco. Vse Kaže, da so uporniške čete zavzele yse ključne položaje v prestolnici tar v drugih glavnih čilskih mestih, vštevši Valparaiso, kjer se je davi prva uprla neka mornariška aoota. Gotovo je tudi, da je vojaško letalstvo bombardiralo poslopja nekaterih radijskih postaj (v či-‘U so radijske postaje v glavnem Zasebne), ki so podpirale Allende-Jevo vlado. Nadalje so bile prekinjene vse radijske povezave (vštev-Sl tiste preko satelitov, ki povezujejo čilsko prestolnico z inozem-stvom). Edini glas, ki ga je bilo Slišati iz čila, je bil glas vojaškega napovedovalca.
Kaj se bo danes zgodilo, še ni "Jogoče vedeti. Morda ta vojaški *8olpe» (prvi v zgodovini Čila) doživlja v teh trenutkih svoje zrna-Soslavje, morda pa se pripravijo za Čile še bolj črni dnevi °d tistih, ki jih je preživljal v teh zadnjih treh letih miroljubnega P°skusa v imenu marksizma, da si ^ializem utre pot. v čilsko prožnost, v deželo, ki se vleče nad «000 km od Ognjene zemlje proti Severu Južne Amerike.
Allende je bil brez dvoma poguben človek. Tri leta je kljuboval silovitim napadom konservativnih su, uspelo mu je obvladati notranja nasprotja v koaliciji «Unitad P°pular» (socialisti, komunisti in dekatere druge manjše stranke), zvedel je nacionalizacijo bakrenih udnikov ter se boril brez kompro-jhisa proti ameriškemu imperia-'zmu, ki je včasih gospodoval v jdu z raznimi večnacionalnimi družbami. Postavil je na zatožno Jdop voditelje teh družb ter dokazal, da so financirali čilske konservativne sile, da bi preprečili njegovo izvolitev za predsednika.
, Kljub temu je Allende ostal do Konca zvest svojemu načelu: spo-tovati čilsko ustavo in čilske za-?ne' dovoliti najširšo svobodo ti-„"a>1 izražanja itd. Vedno je za-Pal v lojalnost vojske, ki je bila °d, uekdaj najvišji varuh ustave, ailenelejev sen se je vsaj začas-0 razblinil. Najvišji varuhi ustave 0 ga obtožili, da je spravil dr-avo v kaos in da je kršil ustav-Pravice državljanov in zakone. ««nica je popolnoma drugačna. Uske konservativne stranke (pied-sem Freievi demokristjani, da ne dvorimo o fašistih iz vrst «Pa-a y libertad») so se tesno pove-. e z ameriškimi mogotci ter za-
V	T neusmiljen boj proti ljudski f°aaciji predsednika Allendeja. Staven S° Se. VTsti*e druga za drugo, in-v, ClJa je rasla z dneva v dan.
agotovost glede bodočnosti je po-■ajala vedno večja. Allende je Kasal preprečiti državljansko voj-
no ter je ostal zvest ustavi.
Pred nekaj dnevi je milijonska množica manifestirala v , Santiagu svojo privrženost Allendeju m njegovi vladi. Danes so vojaški vodite-obljubili čilskim delavcem, da nihče ne bo okrnil pravic, ki so si jih pribprili v času AUendejeve vlade. Gre za strah vojaških poveljnikov pred morebitno reakcijo delavskih in ljudskih sil?
Postaviti pa si je treba vprašanje, kje so danes tiste organi-zirine čilske politične sile, ki so bile sestavni del koalicije, ki jo je s svojo osebnostjo izražal predsednik Allende. Kaj delajo čilski socialisti, komunisti, radikalci in drugi, ki so bili večkrat sprti, toda mnogokrat tudi složni pred nevarnostjo fašističnega prevrata?
Vojaškim poveljnikom, ki so izvedli «golpe», se bo morda posrečilo začasno zavreti težnje čilskega ljudstva po svobodnejšem življenju, toda nikoli ne bodo mogli zbrisati dejstva, da je bil predsednik Allende izvoljen s 36 odst. glasov čilskih volivcev, da pa je njegova koalicija že na zadnjih volitvah dosegla 44 odst. glasov.
Svest si opore v Čilskih ljudskih množicah je Allende že napovedal, da bo izvedel plebiscit, ki naj dokončno razreši kritičen položaj v državi, ki so ga ustvarile notranje in zunanje desničarske in prevratniške sile. Gotovo ni le naključje, da se je reakcija prav ob tej napovedi po-služUa reakcionarnih elementov v vojski, da so izvedli udar in preprečili konsolidacijo Allendejevega
socialističnega režima.
Kolesje zgodovine se nikoli ne obrača nazaj. Tudi v Čilu se ne bo moglo!
VLADIMIR KENDA
CANBERRA, 11. — Avstralski ministrski predsednik Whitlam je izjavil v teku današnje tiskovne konference, da bo od 31. oktobra do 3. novembra obiskal Kitajsko. Še prej bo odpotoval v Japonsko. Whitlam je že bil v Kitajski lani, ko je bil vodja avstralske opozicije.
Francoska časopisna agencija AFP ob 00.18 nocoj sporočila, da predsednik Allende danes popoldne napravil samomor v predsedniški palači, ker se ni hotel predati oboroženim silam. Ljudje, so to vest sporočili, pravi agencija, izjavljajo, da so videli truplo Allendeja in njegovega prijatelja in svetovalca časnikarja Augusta Oli-varesa, ki naj bi prav tako napravil samomor. Neki vojaški časnik je to vest potrdil francoski časopisni a-genciji, medtem ko vojaška junta, je prevzela oblast, ni doslej o tem ničesar sporočila.
Malo poprej pa je argentinska tiskovna agencija sporočila, da se je Allende predal in da je bil aretiran. Kot torej vidimo so vesti ki prihajajo iz Santiaga zelo različne in njih je težko dobiti jasno sliko dejanskem položaju.
Prve vesti o vojaškem udaru v Čilu, s katerim so strmoglavili socialističnega predsednika Allende-,a so začele prihajati nekaj pred 13. uro. Časopisne agencije so sporočale, da je v Valparaisu izbruhnil upor nekaterih mornariških oddelkov, ki so v kratkem času zasedli mesto. O tem uporu je spre; govoril tudi predsednik Allende, ki je dodal, da je to pobuda nekaterih manjših enot, češ da je mornarica zvesta vladi.
Takoj z^tem so se vrstile druga za drugo vesti, ki so se včasih pobijale ali dopolnjevale. Še danes ponoči ni bilo prav jasno, kaj ee Čilu pravzaprav dogaja.
Toda vojaška junta, ki je napravila udar, je kmalu nato objavila proglas, v katerem je zahtevala, da se predsednik Allende takoj preda oboroženim silam, da so se oborožene sile in karabinjerji združili, da začnejo svoj zgodovinski pohod in rešijo «domovino izpod marksističnega jarma*. Nadalje je vojska v svojem proglasu pozvala delavce, naj bodo mirni, ker jim bodo priznali vse socialne pridobitve, ki so si jih priborili v zadnjem času. Vojska je v svojem proglasu naročila vsem časnikom in drugim sredstvom obveščanja, ki pripadajo ali podpirajo levičarsko koalicijo «Unitad Popular*, da morajo prekiniti vsako dejavnost, ker da bo v nasprotnem primeru začela proti njim z vojaškimi represalijami. Vojska je pozvala prebival; stvo naj ne hodi na ulice in naj se izogiba kakršnega koli incidenta. Proglas so podpisali člani vojaške junte general Augusto Pinochet, glavni poveljnik vojske admiral Jose Torib;o Merino - mornarica, general Gustavo Leight Guz-man - letalstvo in general Cesar Mendoza, glavni ravnatelj karabinjerjev.
S tem proglasom se je junta tudi predstavila čilskemu ljudstvu in je zatem nadaljevala z objavo nadaljnjih sporočil. Obrnila se je nato na mladino in na starše ter jih pozvala naj bodo mirni in naj imajo «zaupanje v vojsko*. Nadalje je vojska po radiu (edino obveščevalno sredstvo, ki je redno delovalo) objavila drugi proglas, v katerem obtožuje Salvadorja Allendeja, da je bil nesposoben vladati, da ni znal preprečiti kaosa, da je spodbujal ustanovitev oboroženih skupin civilistov pripadnikov »Unitad Popular* se pravi levičarskih strank, ki so spravile Allendeja na predsedniško mesto in podpirale njegovo vlado. Zaradi teh in drugih Allen-dejevih «hudih prestopkov zoper čil-
ski narod*, pravi vojaška junta, so oborožene sile sklenile «prevzeti odgovornost vlade in zahtevajo, da Allende odstopi*.
Kmalu nato so vojaki proglasili preki sod v vsej državi. V tej zvezi so ponovno prepovedali prebivalstvu, da gre na ulice
Potem ko je predsednik Allende zavrnil ultimatom vojske naj odstopi in naj se preda, so pred-
sedniško p-ilačo v središču Santiaga in njegovo zasebno rezidenco v predmestju napadli z letali in s kopenskimi silami. Tik pred napadom so radijske postaje sporočile, da je vojska naročila Allendeju in vsem, ki ga podpirajo, naj se predajo in naj se takoj javijo oboroženim silam. Istočasno je vojaška junta napovedala, da je Ur vedla splošno policijsko uro. Generali so izdali nov proglas, v katerem pravijo, da »boj, ki ga vodijo, ni naperje:) proti čilskemu ljudstvu, ker večina Čilencev zavrača marksizem, ki je odgovoren za lakoto, bedo in sektaštvo, ki pretresajo deželo*. Hkrati so sporoči-
MNOGI NEflPELJČflNI ZBOLELI KLJUB CEPLJENJU
Epidemija kolere ne popušča Novi primeri v južni Italiji
Nespoštovanje osnovnih higienskih načel prvi vzrok širjenja epidemije - Zdravstvene oblasti vabijo prebivalstvo naj se ponovno cepi
NEAPELJ, 11. — število oseb, viiosti cepiva in zdravstvene oblasti
ki so jih sprejeli v bolnišnico »Co-•tugno* od začetka epidemije kolere se je danes povečalo na 638. V teku današnjega dne se je zateklo v bolnišnico 26 oseb in kaže, da se je število v primerjavi s preteklimi dnevi rahlo povečalo. Od zadnjih 33 izvidov so bili trije pozitivni, se pravi, da so ugotovili prisotnost bacila kolere, 30 pa jih je bilo negativnih. Skupno so do sedaj opravili 600 bakterioloških izvidov, od katerih je bilo 111 pozitivnih, 489 pa negativnih.
Zdravnike in zdravstvene oblasti zaskrblja dejstvo, da so bili nekateri bolniki, ki so jih danes sprejeli v «Cotugno» že cepljeni proti koleri, niso pa počakali, da bi cepivo začelo delovati, za kar je potrebno od 5 dni do enega tedna, temveč so takoj zanemarili vse najbolj osnovne higienske norme. Razvila se je tudi polemika o ucinko-
I*ozivajo občane, naj se cepijo še enkrat. Od 53 oseb, ki so jih sprejeli v »Cotugno* potem ko so se že cepile, je 15 izjavilo, da so jedli klapavice (pedoče), šest oseb je jedlo druge školjke, nekaj jih je jedlo polže, drugi pa so jedli surovo zelenjavo. Ravnatelj bolnišnice prof. De Lorenzo je zahteval od zdravstvenih oblasti, naj cepijo prebivalstvo še enkrat. Zahteval je tudi naj skušajo prepričati prebivalstvo, da spoštuje najosnovnejše higienske norme. Kaže, da je vsaj poziv za ponovno cepljene naletel pri Neapeljčanih na ugoden odmev. Ambulante so bile danes zjutraj ponovno prepolne, v dolgih vrstah pa niso zabeležili tistih izgredov, katerim smo bili priča pri prvem cepljenju.
Med protestnimi manifestacijami naj omenimo sprevod, ki so ga sestavljale ženske in otroci iz mestne
(Nadaljevanje na 6. strani)
...........,,,...............................................*...
PRED POGOVORI VLADE S TAJNIKI VLADNIH STRANK IN SINDIKATI
Pri Rumorju sestanki o cenah delovanju vlade in železničarjih
Govorili so tudi o posegih na Jugu ter zagotovili, da bodo zgradili peto železarsko središče v Kalabriji - Železničarji grozijo s stavko
RIM, 11. — Pri predsedniku vlade Rumorju v palači Chigi sta bila danes dopoldne dva sestanka na katerih so predsednik vlade in nekateri ministri proučili sedanji politični in gospodarski položaj v državi po petdesetih dneh delovanja nove vlade, še posebno pa vprašanje cen, zalog potrošnega, blaga in Juga.
Prvega sestanka, na katerem so
obravnavali gospodarski položaj, so se udeležili poleg Rumorja trije finančni ministri Giolitti, Colombo in La Malfa, ter minister za industrijo De Mita in minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi. Druge seje, kjer so govorili o posegih na Jugu, so se udeležili ministri Colombo, la Malfa, Giolitti in Donet Cattin.
Značilno je, da so ministri po o-beh sestankih dali nekaj izjav časnikarjem le v zvezi z obravnavanimi vprašanji Juga. Tako je minister za finance Colombo zagotovil, da so go-govorili v okviru vprašanj, ki se tičejo Juga, tudi o petem železarskem središču, ki naj bi ga zgradili v Gioia Tauro v Kalabriji. Poudaril je, da vlada mora spoštovati svoje obveznosti. Omenil je tudi, da so
na seji proučili tako imenovani »pa ket* za Kalabrijo in Sicilijo. Zakladni minister Giolitti pa je dejal, da so se ukvarjali z vprašanjem bodočih naložb na Jugu. še posebno pa s finansiranjem blagajne za Jug. Na zadevno vprašanje nekaterih časnikarjev je Giolitti pojasnil, da so finančni ministri skupno z ministroma De Mito in Ferrari - Aggradijem govorili tudi o tako imenovanem »obdobju 100 dni* in da bodo o tem ponovno razpravljali proti koncu prihodnjega tedna. Končno je minister za posege na Jugu Donat Cattin potrdil. da so ga pooblastili, da sestavi zakonski osnutek za ponovno finansiranje blagajne za Jug, da bodo omogočili dodatne naložbe na
V
j tej zvezi je Donat Cattin pozneje ' sporočil, da bo njegovo ministrstvo dalo nove pobude na področju kmetijstva in industrije, ter oživilo vse liste, pobude, ki so v zadnjih č.?s'h lamrle. Hkrati je potrdil, da bo vlada spoštovala svoje obveznosti glede gradnje petega železarskega središča v Kalabriji.
Popoldne pa je bil pri predsedniku Rumorju sestanek finančnih ministrov, ministra za delo Bertoldija in ministra za preureditev državne uprave Gavo. Razpravo so posvetili predlogom povišanja pokojnin in vprašanju železničarjev. Ko je minister za delo Bertoldi zapustil palačo Chigi je izjavil časnikarjem, da bodo o vprašanjih železničarjev nadaljevali pogovor neposredno s sindikati na jutrišnjem sestanku. Kar se pa> tiče pokojnin je minister za delo povedal le, da bo moral sedaj dati Rumorju «bolj konkretne predloge*. V ta namen bo čimprej sestavil posebno tehnično
komisijo, ki mu bo morala pripraviti do konca tedna vse račune, da bo lahko točneje in podrobneje poročal predsedniku vlade. Dokument, ki ga bo pripravila komisija, pa bo služil vladi za pogajanja s sindikati, ki se bodo začela proti koncu prihodnjega tedna.
Medtem pa so sindikati železničarjev danes po celodnevni razpravi skupno z voditelji enotne sindikalne federacije izjavili, da so pripravljeni proglasiti 24-urno stavko, če jutri popoldne na sestanku pri ministru Gavi ne bodo dosegli sporazuma. Osrednji spor med sindikati železničarjev in vlado se vrti okrog ekonomskih zahtev železničarjev.
Zanimivo je tudi sporočilo, ki ga je objavila struja PSI, ki se sklicuje na stališča ministra za delo Bertoldija, in ki pravi, da bo imel ob koncu tega tedna predsednik vlade Rumor sestanek s političnimi tajniki strank vladne koalicije.
četrti Barra, ki so odšli na trg pred županstvom in zahtevali naj občina pokrije strugo reke Pollena, ki so jo že pred leti spremenili v gtezneo in se vanjo zlivajo odplake raznih tovarn, ki delujejo na tistem področju. V raznih mestnih četrtih so manifestirali tudi, da bi zahtevali okrepitev mestne kanalizacije In službe mestne čistoče.
Fro.estirali so tudi uslužbenci mestne čistoče, ki ugotavljajo, da imajo na razpolago premajhno število vozil ter da morajo delati v popolnoma nehigienskih razmerah: skoraj nihče nima rokavic niti posebne obleke, za delo. Poleg tega zahtevajo tudi povečanje staleta.
Neapeljski kvestor je odredil zaprtje - kinematografskih dvoran za radi poraznih higienskih razmer, ki so jih ugotovili v r.iih.
V	Cagliariju niso medtem jgi‘ovili drugi!: primerov koere. Do sedaj so zabeležili 12 primerov, cd katerih je bil eden smrten. Nadaljnje se ascija za cepljenje ju eb>va stva -n pred ambulantami so bile ves dan dolge vrste ljudi, ki so čakali, da bi jih cepili.
V	Abrucih so do danes razdelili 300 tisoč doz cepiva, v Parmi pa je župan uvedel stroge predpise, da bi preprečil morebitno širjenje epidemije. Poleg prepovedi prodaje školjk in kopanja v raznih mestnih bazenih in rečnih tokovih je občina odredila, da morajo lastniki hotelov javiti oblastem imena vseh potnikov, ki prihajajo s področij, kjer razsaja epidemij« kolere.
Predsedlnik rimske pokrajinske up-ave La Morgia je na sestanku, ki ga je imel z župani raznih občin ugotovil, da bo kaj kmalu vsa obala med Civitavecchio in Nettunom, v dolžini kakih 140 km, nedostopna. Na tem področju s« zliva v morje približno 40 kanalov, ki zlivajo na tone vsakršnih odplak. Na seji je bilo tudi ugotovljeno, da 20 odst. občin v rimski pokrajini nima kanalizacije, številni kanalizacijski sistemi pa so bili zgrajeni v začetku tega stoletja. Mnoge stanovanjske hiše nimajo sanitarnih naprav, skoraj nobena občina ne razpolaga z upe-pelievalniki za smeti, ki jih zbirajo kar na prostem. Soloh nobena občina pa nima očiščevalnih naprav za odplake.
Potem ko so ugotovili, da je 26-letni Renzo Mangiocchi iz Velle-trija imel kolero, še je danes v te i mestu predstavilo v raznih ambulantah na tisoče oseb, ki so hotele, da jih cepijo. Urad za higieno je odredil razkuženje mestnih ulic.

nerazvitih področjih južne Italije.
____________________________________________________im....minili............................................................
41 mrtvih pri nesreči jugoslovanskega letala
;2iSL	I
TROJNO SREČANJE MED SIRIJO, EGIPTOM IN JORDANIJO
Vloga Palestincev v ospredju pogovorov na arabskem vrhu
Sadat, Asad in Husein proučujejo možnost skupne* ga arabskega nastopa proti izraelskemu okupatorju
KAIRO, 11. — V Kairu so se > Saudova Arabija je prevzela vlogo danes nadaljevali pogovori na vrhu j posredovalca med Sirijo, Egiptom in med Egiptom, Sirijo in Jordanijo, 1	‘

i/V> I	, t	'
lll,■l■ll■ll■Hm'l'u»■|l'■l|"l,ll"lllllllllll>,,II,l,llllllllllll,llll>lkl,,llll>IIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIII,v,,>llll,llllllmllllm,lll,,,llllll,lflllll,lllllll>lllllllllllul,lll>lllll>tlll><>,ll>
V Čilu je vojska napravila državni udar. V dopoldanskih urah so se najprej uprle nekatere mornariške enote v Valparaisu, nakar je vojaška junta, ki jo sestavlja nekaj najvišjih častnikov vseh rodov vojske, sporočila, da je prevzela oblast v državi. Po vesteh, ki so prišle iz Čila, še ni jasno, kakšno usodo je doživel predsednik Allende. Nekateri pravijo, da se ni hotel predati upornim generalom in da je napravil samomor. Drugi pa sporočajo, da se je pod grožnjo topov predal vojski. Vojaška junta je ves dan po radiu oddajala proglase, v katerih je poleg drugega sporočila, da je začela lov na komunistične voditelje in pred. stavnike ostalih levičarskih strank, ki so podpirali Allendeja.
Število Neapeljčanov, ki so se zatekli včeraj v bolnišnico «Cotu-gno» se je v primerjavi' s prejšnjimi dnevi nekoliko povečal. Še bolj pa zaskrblja dejstvo, da so med bolniki, ki so jih sprejeli v
1;
' “■
zadnjih urah tudi nekateri, ki so se prav v zadnjem času cepili zoper kolero. Zdravstvene oblasti zato pozivajo prebivalstvo naj se vnovič cepi, da bi bilo cepljenje bolj učinkovito. V Neaplju je bilo več manifestacij, v kateri so zahtevali okrepitev službe mestr-čistoče In kanalizacije, kar je prvi pogoj za preprečitev širjenja epidemije.
Predsednik vlade Rumor je imel danes kar tri sestanke z gospodarskimi in drugimi ministri, na katerih so obravnavali gospodarski položaj, dosedanje vladne ukrepe na področju cen, predloge in pobude za nove posege na Jugu in vprašanje železničarjev. O vsem tem se je zvedelo nekaj podrobnosti le o
Jugu, kjer je vlada potrdila, da bo spoštovala svojo obveznost glede petega železarskega središča v Gioia Tauro V Kalabriji. Minister Donat Cattin pa je bil pooblaščen, da sestavi zakonski osnutek zo ponovno finansiranje blagajne za Jug. Železničarji so danes sporočili, d« so pripravljeni proglasiti 24-urno stavko, če se ne bodo jutri z vlado kaj konkretnega dogovorili glede nove delovne pogodbe.
Sindikati ao ponovno sprožili i,..aianje javnih prevozov in re-lorme le-teh. Novemu deželnemu odborniku so poslali zahteve, o katerih bo treba v bližnji prihodnosti razpravljati in rešiti pereča vprašanja.
Fašistični zlikovci so ponovno pod okriljem teme oskrunili spominsko obeležje junaški borki Al-mi Vivoda. Miljski občinski svet ki se je zbral na izredni seji, je dejanje ostro ožigosal in zahteval strožje in konkretne ukrepe proti fašističnim mazačem.
BEOGRAD, 11. — Letalo jugoslovanske letalske družbe JAT tipa karavela je danes približno ob 10.30 treščilo v planino Maganiko v višini 2.100 m nekaj kilometrov od Kolašina. V nesreči je vseh 36 potnikov in 5 članov posadke zgubilo življenje.
Na mesto nesreče je takoj odpotovala preiskovalna komisija, ki pa bo lahko prispela na kraj samo s helikopterji, ker je področje, kjer se je zgodila nesreča, popolnoma neobljudeno. Najbližje hiše so oddaljene namreč kakih trideset kilometrov.
Popoldne je polkovniku Pavlu Maksimoviču ,ki je pilotiral vojaški helikopter, uspelo pristati v neposredni bližini razbitin letala. Po njegovem mnenju ni nihče preživel. Letalo je treščilo v hrib z vso trostjo, tako da so razbitine posejane v krogu več kilometrov. To je po več letih prva nesreča, ki jo ima neko letalo jugoslovanske druž-
5e jat.
(Na sliki: karavela JAT YU AHD, ki je strmoglavila na progi Titograd — Skopje).
Castro prispel v Novi Delhi
NOVI DELHI, 11. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je prispel v indijsko glavno mesto na krajši obisk, ki bo trajal kakih deset ur. Na letališču ga je dočakala ministrska predsednica Indira Gandhi v spremstvu številnih članov indijske vlade. Castro je dopotoval iz Iraka, jutri pa bo odpotoval v Hanoi.
Odnosi med Kubo in Indijo so bili vedno zelo prisrčni in Indija je bila prva azijska država, ki je priznala Castrovo revolucionarno vlado.
RIM, 11. — V Rimu se te dni mudi škof mesta Tete v Mozambiku, ki ga bo v prihodnjih dneh sprejel tudi papež Pavel VI. Omenimo naj, da je v pokrajini Tete prišlo do pokolov mozambiških domačinov s strani portugalskih vojakov, d čemer je poročal britanski duhovnik Hastings.
katerih namen je okrepiti sodelovanje treh držav na »vzhodni fronti* proti Izraelu. Po včerajšnjem trojnem sestanku, je imel jordanski kralj Husein dva zasebna pogovora z egiptovskim predsednikom Sadatom in sirskim predsednikom Asadom. Zelo verjetno se bodo trije državniki še enkrat sestali na skupni seji.
Ena osnovnih tem pogovorov naj bi bila razdelitev ozemelj, ki jih je Izrael zasedel po vojni junija 1967 in s katerih bi se moral u-makniti. Opazovalci v egiptovskem glavnem mestu menijo, da pomeni sestanek med Sadatom, Asadom in Huseinom »povratek Jordanije v arabske vrste*. Govor naj bi bil tudi o načinu, kako naj bi vključili palestinsko osvobodilno gibanje v »vzhodno fronto*. Določiti bi morali tudi kakšno funkcijo naj bi imeli Palestinci, če bi številne mednarodne pobude za umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj obrodile sadove.
Sirija je prekinila diplomatske odnose z Jordanijo po izgonu Palestincev v septembru leta 1970. Kairo je pa prek nil odnose, ko je Husein lani dal svoj predlog o ustanovitvi »Združenega arabskega kraljestva*, ki naj bi obsegalo oba bregova Jordana, se pravi ozemlje, ki je pripadalo Jordaniji pred izbruhom šestdnevne vojne leta 1967. Huseinov predlog so ostale arabske države zavrnile, ker je izključeval možnost, da bi ugotovili, katero od ozemelj, ki ga trenutno zaseda Izrael, odgovarja »Palestini*, ki naj bi jo dali beguncem.
Palestinci na eni strani in Jordanijo na drugi ter je skušala omehčati tako stališče kralja Huseina kot vodje Palestincev Jaserja Arafata. Sa* udova Arabija je obljubila gospodar-sko pomoč vsem: Jordaniji. Egiptu. Siriji in Palesticem: v zameno pa zahteva priznanje Palestincev kot celote. Zelo verjetno je Husein sprejel predlog »palestinskega oporišča* na zahodnem bregu Jordana, da bi se znebil prisotnosti Palestincev v Amanu. Številni predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja, med katerimi naj bi bil tudi sam Arafat naj bi ta predlog že sprejeli.
Kairski dnevnik »Al Ahram* piše, da so vodje treh držav med svojim včerajšnjim sestankom proučili vlogo palestinskega osvobodilnega gibanja v borbi proti izraelskemu okupatorju, ten- njegovo vključitev med sirsko in jordansko vojsko. Po pisanju dnevnika naj bi Sadat, Asad in Husein proučili tudi sedanji položaj v arabskem svetu ter možnost arabskega nastopa proti izraelskemu okupatorju.
Zunanji ministri EGS o sodelovanju s SEV
KJOBENHAVN, 11. - Zunanji ministri zahodnoevropskih držav, ki so včeraj izoblikovali osnovne značilnosti »skupne evropske politike* EGS, so dopolnili svoje delo z o-bravnavo dveh točk: začetek drugega dela konference o evropski varnosti v Ženevi in pobudo za sodelovanje med EGS in vzhodnoevropskim SEV.
Nov postopek poimenovanja ulic
Te dni so občinski tajniki po vsej Italiji, se pravi tudi v Trstu, prejeli posebno ministrsko okrožnico, ki zadeva postopek za poimenovanje ulic.
Doslej je edini kriterij, ki ga je določala vlada in ki je veljal za vso državo, predvideval, da lahko občinski sveti z navadno večino odločajo o poimenovanju ulic, pod pogojem, da ne gre za imena o-seb, ki so še žive ali so umrle v zadnjem desetletju.
Na osnovi teh kriterijev so občinski odbori, katerim so pomagale »toponomastične komisije*, v večjih mestih, odločali po kom in kako poimenovati ulice v novih mestnih četrtih, spreminjale obstoječe, itd.
Sedanja okrožnica bistveno spreminja postopek, vsaj kar zadeva pristojnosti občinskega sveta. V njej je namreč določilo, da morajo občinski sveti poimenovati ulice s »kvalificirano* večino: v občinah, ki ne presegajo 5000 prebivalcev, morajo ta sklep odobriti soglasno, v večiih občinah pa z dvotretjinsko večino.
Zakaj je vlada sklenila spremeniti režim poimenovanja ulic na tak način? Verjetno zato, da bi se izognila nevarnosti prepogostega spreminjanja imen ulic glede na večino, ki vlada v posameznih občinah. Predvsem pa zato, da bi imena ulic zares odražala mnenje velike večine prebivalstva in torej strank, ki so zastopane v občinskih svetih, mimo večinskih koalicij ali opozicij. Skratka: uvedba dvotretjinske večine pomeni večje jamstvo, da imena ulic ne bodo izbirali po strogo političnih ali pristranskih kriterijih, temveč po temeljiti presoji in demokratični obravnavi predlogov.
Kaj pomeni ta okrožnica za naše mesto, bo marsikomu takoj jasno, če pomislimo, da je doslej veljalo v tržaškem občinskem svetu pravilo večine in da je to eden izmed razlogov, zakaj 4 leta po znanih sestankih po kraških vaseh s takratnim odbornikom Ceschio, občinski svet v Trstu ni poimenoval niti ene ulice po zaslužnih slovenskih možeh. Ni dvoma, da so nekateri odborniki tudi v obstoječem odboru leve sredine zahtevali, naj se katera izmed novih ulic posveti Slovencu. Toda želje je pogazilo vsako najmanjše nasprotovanje v okviru večinske koalicije. Tako so tržaški občinski svetovalci še pred nedavnim poimenovali celo kopico ulic, a med njimi niti ene po kakem slovenskem pesniku, pisatelju ali umetniku.
Stvari se v Trstu sedaj korenito spreminjajo, kajti odslej bodo o poimenovanju ulic odločali načelniki svetovalskih skupin, oziroma svetovalci vseh strank, ne pa samo večinske koalicije. Slednja namreč ne razpolaga s predvidenimi 40 svetovalci. ki jih zahteva okrožnica.
Točneje povedano, za poimenovanje katerekoli ulice v Trstu, se bodo morale stranke leve sredine CKD, PSDI, PSI, PRI in SS) povezati s strankami opozicije in se z njimi dogovoriti. Dialektika med vsemi strankami, torej tudi med večinskimi, se bo zato bistveno spremenila. Izginiti bodo morali u-staljeni odnosi »večina - opozicija*, pogojevanje naprednih sil v koaliciji in izven nje bo močnejše.
Kajti ni dvoma, da se bodo v tem primeru morale večinske stranke povezati s komunistično opozicijsko skuoino. ne pa z liberalci ali fašisti. To iz aritmetičnih, predvsem pa iz političnih razlogov, ki so vsem razumljivi. V mesecih, odkar deluje novi tržaški občinski svet, skoraj ni primera, da bi prišlo do najmanjšega izraza strpnosti (kaj še do sodelovanja) s fašisti. Liberalcev pa je premalo za dvetretjinsko večino.	,
če je pa dogovor med strankami leve sredine in komunisti za poimenovanje novih ulic dejansko obvezna smer, si lahko Slovenci od tega kaj obetamo. Znano je, da je prav skupina KPI odločno kritizirala sedanji občinski odbor, ker ni upošteval zahtev kraških vasi po ulicah, ki naj bi nosile imena vidnih slovenskih kulturnih delavcev in partizanskih borcev. Seveda pa ne gre samo za okoliške vasi tržaške občine, gre tudi za mesto.
Ostaja, seveda, tretja možnost: da bo občinski odbor prekinil prakso poimenovanja ulic in odlašal s tem vprašanjem v nedogled. To pa bi pomenilo zaiti v slepo ulico, kar bi ne delalo časti strankam levosredinske koalicije.
Se zadnje vprašanje, s katerim se bo moral tržaški občinski svet prej ali slej lotiti: obnovitve topo-nomastične komisije. Vemo, koliko stvari se je zataknilo prav pri tej komisiji, ki je dolgo let niso obnavljali in v kateri so sedeli tudi zagrizeni nasprotniki Slovencev. S smrtjo polkovnika Fonde - Savia se je v komisiji odprla vrzel. Bolje bi bilo, če bi komisijo kar v celoti obnovili, namesto da bi samo zamenjali njenega umrlega Člana. V tem primeru pa bi občinski svet v Trstu moral vzeti v poštev pred štirimi leti izraženo množično željo Slovencev, da bi v topo-
Obvestilo izletnikom v SZ
Prosimo sse prijavljene za izlet Primorskega dnevnika v SZ 26. t.m., da najkasneje do 13. t.m. prinesejo na upravo Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6/II, soba 19, svoj potni list skupno s rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije.
Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za Izlet.
nomastični komisiji imeli svojega strokovnjaka, kar bi predstavljalo jamstvo, da se ne bi ponovil dogodek izpred nekaj let, ko je komisija dala «ad acta* nekatere predloge poimenovanja ulic po slovenskih pesnikih in pisateljih, češ da »ni zadostne dokumentacije*. Tedaj bi zadostovala navadna zgodovina slovenskega slovstva za nižje srednje šole.
Obvestilo ONAIRC
Vpisovanje v otroške vrtce od 18. do 21. septembra
Vodstvo ustanove ONAIRC obvešča starše, da bodo v otroških vrtcih ONAIRC dne 18., 19., 20. in 21. septembra od 8.30 do 12. ure sprejemali potrdilo o vpisu otrok, ki so bili že vpisani v juniju, in nova vpisovanja za šolsko leto 1973-74. Dne 28, septembra bodo objavljeni seznami otrok, ki so bili sprejeti.
Rok za predložitev prošenj glede oprostitve plačevanja mesečnega prispevka zapade 5. oktobra.
Seja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na svoji ponedeljkovi seji na osnovi poročila Edvina Švaba razpravljal o slovenskih otroških vrtcih v mestu v zvezi s sklepom tržaškega občinskega odbora, da odpre v mestu nov. vrtec za slovenske otroke. Izvršni odbor je soglašal, da je treba to,, za mestne Slovence vsekakor zelo važno vprašanje, budno spremljati do njegove zadovoljive rešitve.
Drugi del svoje seje je izvršni odbor SKGZ posvetil razpravi o vprašanjih Stalnega slov. gledališča, predvsem pa o položaju, v katerem se je znašlo naše gledališče zaradi še vedno nedokončno urejenega statusa in iz tega izvirajočih neizpolnjenih finančnih obveznosti rimske vlade ter nezadostnih sredstev, ki jih za dejavnost gledališča namenjajo krajevne ustanove in skladi. Izčrpna izhodiščna poročila za razpravo o pravnem in finančnem položaju SSG so podali prof. Josip Tavčar, Filibert, Benedetič in Bogo Samsa.
Izvršni odbor SKGZ je soglašal, da je treba angažirati vse politične sile, da se vprašanje Stalnega slovenskega gledališča čimprej dokončno uredi na način, ki mu bo zagotovil nadaljnji obstoj in nemoteno delovanje.
KLJUB UGOVOROM DOLOČENIH KROGOV
Ob Miramarskem drevoredu bodo zgradili novo stavbo
V njej bodo zbrani glavni uradi deželne uprave - Za ustrezne načrte bodo razpisali vsedržavni natečaj
Na včerajšnji dopoldanski seji deželnega odbora je bil med drugim govor tudi o polemiki, ki jo je v nekaterih krogih sprožil začetek del pri podiranju stavbe s hišno številko 12 na Miramarskem drevoredu, kjer je bila nekoč prva postaja južne železnice. Stavbo podirajo do nalogu deželne uprave, ki namerava na tem zemljišču zgraditi novo uporabno stavbo, da bi olajšala — tako pravi poročilo deželnega tiskovnega urada — »redno poslovanje med deželno, pokrajinskimi in občinskimi upravami v Furlaniii -Julijski krajini*. Znano je, da so sedaj uradi deželne uprave nerodno razporejeni po mestu in prav zaradi racionalizacije njihovih storitev je izbira pred časom padla na nekdanjo »železničarsko hišo* na Miramarskem drevoredu.
Glede polemike (določeni krogi na
miiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimi
PISMO NOVEMU DEŽELNEMU ODBORNIKU COCIANNUU
SINDIKATI ZAHTEVAJO KORENITO REFORMO VSEH PREVOZNIH STORITEV
Sredi novembra se bodo delavci vseh prevoznih sektorjev, pristanišča in špedicijskih družb združili v nov sindikat FIST-CGIL - Resolucija delavcev proseške živinske postaje
Ni še minil teden od dne, ko je goriški demokristjan Gino Cocianni bil izvoljen za novega odbornika za prevoze, ko so mu sindikati prevoznikov, pristaniščnikov in špediterjev CGIL, poslali dokument z zahtevami po korenitem posegu dežele za reformo vseh prevoznih storitev.
Ne gre tu samo za reformo sistema javnega prevoza oseb, temveč tudi prevoza blaga in luškega gospodarstva, skladno s sistemom načrtovanja v Furlaniji - Julijski krajini.
Sindikati Še enkrat opozarjajo odbornika Cociannija, da mora dežela finančno prispevati, da bodo občine lahko municipalizirale vse obstoječe koncesijske družbe za avtobusni prevoz in ga reorganizirale s pomočjo pokrajinskih konzorcijev.
Da bi razpravljali,-ttiem in drugih problemih, je CGIL sklenila sklicati ustanovni deželni kongres nove sindikalne zveze, v kateri bodo delavci sektorjev blagovnega in o-sebnega prevoza, spedicijskih družb
in pristaniščniki. To sindikalno zvezo (FIST — CGIL) bodo ustanovili dne 10. novembra, na kongresu ki bo v Trstu, v Domu pristaniških delavcev.
Pred tem pa sklicuje koordinacijski odbor prevoznikov CGIL, ki se je sestal včeraj, sestanek vodstev sindikalnih organizacij pristaniških delavcev iz Trsta, Tržiča in Porto Nogara. Tudi ta sestanek bo v Domu pristaniških delavcev 18. septembra.
Medtem so se zbrali, pred nekaj dnevi, delavci špediterskih družb, ki delujejo v okviru proseške živinske postaje. Sejo sta vodila sindikalista Sergio Tremul in Furio Bearzi.
Na koncu so delavci izglasovali ostro grajo upravam špedicijskih družb, ki ne zagotavljajo urejenega prevoza živine do pristanišča zaradi skrčenih staležev zaposlenih, istočasno pa izvajajo ostro represijo proti sindikalnim aktivistom.
V ta okvir spada odpust nekega delavca iz podjetja «Ramani». FI
•iiiiHiiiiiiiiiiiiMHiiMiiiiimiiiiuimimiiHmiimiiitiiiiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiif
PONOVNO OSKRUNJEN SPOMENIK PARTIZANKI ALMI VIVODA
;
§f
Al — CGIL ugotavlja, da je prav dobra volja sindikatov omogočila redno poslovanje v živinski postaji na Proseku.
Delavci družb, ki delajo v okviru proseške postaje, so v svoji resoluciji pozdravili pobudo za usta novitev enotne federacije vseh us lužbencev podjetij za blagovni in o sebni prevoz, pristaniščnikov in us lužbencev letališč, ker bo to — po njihovem mnenju — odločilno prispevalo k utrditvi moči sindikalnega gibanja na-tem področju.
Prefekt Di lorenzo obiskal jugoslovanskega generalnega konzula
Tržaški prefekt in Vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Antonio Di Lorenzo je obiskal generalnega konzula SFR Jugoslavije Borisa Trampuža, s katerim je imel razgovor v iskrenem prijateljskem vzdušju.
Federacija KPI obsoja državni udar v Čilu
Tajništvo tržaške federacije KPI je izdalo v zvezi z dogodki v Čilu tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da gre nedvomno za državni udar proti zakonitemu demokratičnemu režimu. Očitno je, da gre za poskus desničarskih, fašističnih in vojaških sil, da se z reakcionarnim nasiljem zbrišejo vse socialne pridobitve, ukine svoboda in nacionalna neodvisnost, ki jo je doseglo ljudstvo Čila z vlado ljudske enotnosti. Tržaški komunisti, ki so še posebej občutljivi za načela proletarskega internacionalizma, izražajo čilskemu ljudstvu bratsko solidarnost. Istočasno pozivajo vse delavce in vse demokratične in antifašistične sile Trsta, da enotno izrazijo svojo politično podporo čilskemu ljudstvu in da podpro vse pobude, s katerimi se bo ta podpora izrazila.
Tovornjak podrl žensko v Ul. Ghega
Včeraj opoldne je 56-letna Rosina Cheracci iz Ul. Crispi 73 postala v Ul. Ghega žrtev prometne nesreče. Prečkala je cestišče na zebrastem prehodu za pešce, ko pa je naglo privozil tovornjak iz Vicenze, ki ga je šofiral 40-letni Emilio De Belli iz Campiglia dei Berici, in jo podrl na tla. Pri padcu je ženska udarila s čelom v asfalt in se ranila. V bolnišnici so jo sprejeli na zdravljenje v kirurški oddelek.
Tržaškem menijo, da bi bilo treba staro stavbo zašči.-.i zaradi njene zgodovinske važnosti) je deželni odbor zavzel stališče, da je vsako u-govarjanje brezpredmetno, ker je deželna uprava odkupila stavbo že pred leti in si od pristojnih oblasti izposlovala vsa dovoljenja, potrebna za odpravo stare in gradnjo nove stavbe. Kar se tiče zahteve, naj bi na zemljišču stare stavbe uredili mestni park. pa je deželni odbor na včerajšnji seji naglasil, da spada skrb za mestne parke in podobne družbene objekte v pristojnost tržaške občine in ne dežele. Dežela je s svoje strani pripravljena nuditi občini vso pomoč za u-reditev takega parka na drugem mestu.
Odbor je na koncu sprejel predlog odbornika za finance Colonija, naj bi za pripravo načrtov za novo deželno palačo razpisali vsedržavni natečaj med načrtovalci in arhitekti. Načrti naj bi izrecno predvidevali čim več zelenja okoli stavbe in taka parkirišča, ki naj bi v ničemer ne ovirala prometa po Miramarskem drevoredu.
Tatovi orožja še vedno neznani
Karabinjerji preiskovalnega oddelka so verjetno na sledi drznim ta-
um, ki so v nedeljo vlomili v oro-—rno »Hubertus* v začetku Mira-marskega drevoreda in ukradli 36 samokresov ter 40 tisoč lir. Kaže, da je nekdo opazil tri moške stare približno 30 let, ki so sumljivo prišli iz barake, ki je tik pod oknom orožarne na Ul. Pauliana. V nedeljo popoldne pa ni delavcev podjetja, ki gradi podzemeljski prehod za pešce. Včeraj so karabinjerji zaslišali to važno pričo in na podlagi njenih opisov bodo izdelali «i-dentikit*. Med drugim vedo tudi, da so tatovi govorili v padovanskem narečju.
S čolna so ukradli kompasa in druge priprave
Prejšnjo noč so neznani tatovi ukradli iz čolna, zasidranega v Novem pristanišču, dva kompasa in priprave za odvijanje jader. Čoln je last 37-letnega Daria Bacchija iz Ul. Toti 12, ki je včeraj prijavil tatvino pristaniškemu komisariatu. Škoda presega 400 tisoč lir.
Z mehanizacijo so se že pred dnevi lotili podiranja »železničarske hiše* .......
PROTI RAZLASTITVAM ZEMUIŠČ V 0SAPSKI DOLINI
ŠKERK IN PITTONI PODPRLA POBUDO KZ
V petek predviden sestanek z deželnim svetovalcem dr. D. Štoko
Nadaljujejo se izrazi solidarnosti in podpore akciji Kmečke zveze za obrambo koristi kmetov in pol-kmetov iz Mačkolj, Oreha in Pla-vij, ki jim je Ustanova za tržaško industrijsko pristanišče razlastila zemljišča v Osapski dolini.
Včeraj se je delegacija Kmečke zveze in razlaščencev sestala z poslancem Albinom škerkem, ki mu je obrazložila stanje in poudarila vznemirjenost prizadetih ob novih razlastitvah, ki hudo prizadevajo ne samo neposredno prizadete lastnike ampak predstavljajo tudi nepopravljivo škodo za krajevno kmetijstvo, Id bi imelo prav na prizadetem področju odlične pogoje za razvoj žlahtnih kultur. Zaprosila ga je, da nastopi na pristojnih mestih, da se spoštuje resolucija parlamenta, ki je izražala obvezo, da se zemljišča v industrijskem pristanišču ne razlaščajo, pač pa odkupujejo s posredovanjem občin.
Poslanec Škerk je izrazil vso podporo upravičenim zahtevam in skupnim akcijam razlaščencev in zagotovil svoj nastop v rimskem parlamentu, da se spoštuje njegova volja, in da se brez razlastitvenih postopkov doseže pravična rešitev vprašanja.
Delegacijo je sprejel tudi pod-
Vandali, pripadniki znanih fašističnih organizacij, ki so že v prejšnjih tednih pomazali domala vse tržaške zidove z nacističnimi znamenji (tako, da je kar čudno, da jih nobena policijska obhodnica ni srečala), so prejšnjo noč še enkrat oskrunili spomenik, ki stoji na mestu, kjer je v Ulici Pinde-monte padla miljska partizanka Al-ma Vivoda.
Na marmor so narisali znak Fre-dove organizacije »Ordine nuovo*, zraven pa pripisali besedi «Dux» in «W fascismo*.
Svoj ogorčen protest zaradi že predolgega zaporedja nekaznovanih fašističnih skrunitev je na izredni seji izrekel miljski občinski odbor, ki še enkrat poziva pristojne oblasti naj vendarle zatro dejavnost teh znanih provokatorjev.
Naj dodamo še, da bi policija in sodstvo morala pokazati nekoliko večje zanimanje za tako početje, ki — po kazenskem zakoniku — spada pod pristojnost porotnega sodišča, saj gre za zločin žalitve odporniškega gibanja, kar zakon izenačuje z žalitvijo italijanske vojske Doslej pa so skoraj vsi taki primeri ostali nekaznovani. Zakaj?
Na sliki: oskrunjen spomenik.
Ozdravela bo v dveh tednih.
mmniiiiiitiiiimiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuniiiiinmniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiililiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiliiilimiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiie
PRIHODNJI TOREK V TRSTU
Tržaški LIoyd bo predstavi! kontejnersko ladjo «Nipponica»
Nova enota bo plula na progi Genova - Daljni vzhod - Lloyd se pogaja za odkup še ene enake kontejnerske ladje
Prihodnji torek bodo funkcionarji Tržaškega Lloyda na pomorski postaji v Trstu predstavili oblastem in časnikarjem novo 24.000-tonsko turbinsko ladjo za prevažanje kontejnerjev »Nipponica*. Slovesnosti se bo udeležil tudi minister za trgovinsko mornarico Pieraccini.
Ladjo so zgradili v ladjedelnici v Sestri Levante. ki deluje v okviru družbe Italcantieri Gre za prvo kontejnersko enoto, ki jo bo tržaška pomorska družba postavila na progo za Daljni vzhod na podlagi dogovora s sporazumom Medi-
ference (MFECS), pri katerem sodelujejo poleg Tržaškega Lloyda še družba Lauro, japonski družbi Nip-pon Yusen Kaisha in Mitsui OSK, ter družba Chargeurs Reunis.
Pred ogledom nove ladje bo v dvorani upravnega sveta Tržaškega ga Lloyda tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki družbe o-risali gospodarski in tehnični pomen nove pridobitve za ladjevje družbe.
»Nipponica* bo odplula na svojo prvo vožnjo proti Dalinemu vzhodu 14. oktobra, in s’°er kakor že pr
terranean Far East Container Con-1 va kontejnerska ladja Tržaškega
Lloyda, »Lloydiana», lz Genove. «Lloydiana» pluje na progi Evropa — Avstralija, »Nipponica* pa bo plula iz Genove in Marseilla v Hongkong, Kobš in Tokio. V ladjedelnici v Sestri Levante gradijo med tem časom novo kontejnersko ladjo, ki bo povsem enaka novi lloydovi e-noti, in ki jo bo menda Tržaški Lloyd odkupil na podlagi prednostnega sporazuma, ki ga je sklenil z Italcantieri že leta 1971. Ladjo naj bi Lloyd krstil za »Mediterraneo*, plula pa naj bi na isti relaciji kakor »Nipponica*, to je na relaciji Genova — Marseille — Daljni vzhod
predsednik deželnega sveta in načelnik skupine socialističnih deželnih svetovalcev Arnaldb Pittoni. Predstavniki razlaščencev so mu tolmačili upravičeno ogorčenje, ki so ga izzvale razlastitev brez poprejšnjih pogajanj s prizadetimi in nesprejemljive ponudene odškodnine. Pittoni je obvestil delegacijo o že izvršenih nastopih pri pristojnih oblasteh, zagotovil svojo podporo skupnim pobudam razlaščencev ter obljubil svoj poseg pri predsedniku deželnega odbora.
Akcija se bo v naslednjih dneh nadaljevala, v petek je predviden sestanek z deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti dr. Dragom Štoko.
L. V.
ZARADI KOLERE
Brezupen položaj ribiških družin
Sindikalna organizacija Liberpe-sca — CISL je proučila resne posledice epidemije kolere, ki je prizadela južni in srednji del Italije in ugotovila, da morejo trpeti za posledicami epidemije prav delavci, ki imajo važno vlogo v državnem gospodarstvu, kljub temu pa morajo delati v zelo slabih pogojih. Po mnenju Liberpesca — CISL bi bili nujno potrebni ukrepi, ki bi jih morala sprejeti deželna u-prava.
Gre za dve vrsti ukrepov. Predvsem bi bilo treba vsem zagotoviti stalnost zaposlitve in nuditi gojiteljem klapavic (pedočov) odškodnino v primeru slabega zaslužka. Treba bi jim bilo tudi povrniti škodo za nizek dobiček v prihodnjem letu, kateremu se ne bo več mogoče izogniti.
Drugi ukrep naj bi bdi preventivnega značaja. Treba bi bilo stalno nadzorovati stopnjo onesnaženja morske vode in s tem ščititi zdravje krajevnega prebivalstva in braniti pravice ribičev.
Dežela bd morala tudi pomagati ribičem, ki jih je znižanje prodaje hudo prizadelo. Epidemija a-kutnega gastroenteritisa je privedla mnogo ribiških družin v brezupno finančno stanje. Poročilo se konča z ugotovitvijo, da so gojitelji klapavic pripravljeni sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jih bodo zahtevah zdravstveni organi, vendar pa zahtevajo jasne programe.
Spet požari v naši okolici
Z burjo so se pojavili tudi številni požari, ki jih je veter hitro razširil. Gorelo je pod Katinaro, nad industrijsko cono in pri Mač-koljah. Medtem ko so gasilci v kratkem pogasili prva dva požara, je pri Mačkoljah gorelo od 16. ure skoro do polnoči. Posegli so gasilci iz mestne centrale in iz Milj pod vodstvom podčastnika Bazzare, v kratkem pa so se jim pridružili še finančni stražniki iz Prebenega. Požar je zajel približno 80 tisoč kv. metrov trave, grmičevja in drevja. Niso mogli ugotoviti vzrokov požara in niti kolikšna je škoda.
V večernih urah so gasilci pohiteli s tremi motornimi brizgalkami tudi v industrijsko cono, kjer je izbruhnil požar v podjetju Duke. Požar pa je bil omejen in ko so prispeli na kraj, so ga bili uslužbenci že pogasili.
Šola GLASBENE MATICE
Podružnica Trebče
Vpisovanje v glasbeno šolo bo v petek, 14. septembra 1973 od 18. do 19. ure v prostorih šole.
Prosveta
Mladinski krožek - Trst vabi vse člane odbora na sejo, ki bo danes, 12. t. m. ob 20. uri v krožkovih prostorih, Ul. Ginnastica 72.
Razna obvestila
Opozorilo Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Pevci, ki bi utegnili na probo uniform v mestu pri Beltramu, Korzo Italija 25, II. nadstropje, naj to storijo od danes, 12. t.m. od
8.30	do 12. ure in od 14. do 19.30 do vključno četrtka, 13. t. m.
Vsi tisti, ki ne morejo k Beltramu ob navedenem umiku, naj zanesljivo pridejo 14. t. m. ob 21. uri v Bazoviški dom, kjer ima TPPZ svoj sedež. Tu bo osebje tvrdke opravilo še ostale poskušnje oblek. Ker ima v tem mesecu TPPZ še nekaj nastopov, opozarjamo pevce in instrumentalni ansambel, da bo v petek, 14. t. m. ob 21. uri redna pevska vaja. Odborova seja pa bo dan prej ob 21. uri v istih prostorih.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 12. septembra SILVIN
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.23 — Dolžina dneva 12.44 — Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 6.25 Jutri, ČETRTEK, 13. septembra FILIP
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,1 stopinje, nanjižja 19,8, ob 19. uri 23,7 stopinje, zračni pritisk 1018,2, stanoviten, veter 18 km na uro, vzhod-ni-severovzhodni, s sunki 42 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo 7/10 po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. septembra 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 51-letni Enzo Romani, 90-letni Antonio Busioli, 73-Ietna Maria Panjter, 80-letna Giuseppina Čehovin vd. Capello, 76Jetna Anna Ier-man, 82-letna Maria Fortunat, 84-letni Lodovico Nachich, 86-letni Gia-como Andreassich, 89-letna Taddea Devescovi vd. Sponza, 94-letna Isa-belia Croft vd. Rettig, 79-letna Maria Miniussi vd. Zoanetti, 65-letna Lojzka Milič vd. Kralj, 76-letni Ales-sandro Dequal, 99-letna Maria Bartole vd. Zelik, 5 dni stara Monica Giraldi in 68-letna Maria Crismancich vd. Calzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Manzoni, Largo Sonmno 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drevored Mi-ramare 117 (Barkovlje).
		m	
		n	
	mm®		
			
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	597,50
Funt iterling	1.441,50
Nemška marka	245—
Avstrijski šiling	32,70
Švicarski frank	189,30
Francoski frank	138—
Dinar: debeli	38—
drobni	19 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kino___________
MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki*
ob 20.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramare,* v nemščini; ob 21.45 »Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Zvezo vzdržuje avtobus proge «36» z odhodom iz Ul. Beccaria ob 19.40 in ob 21.00, iz Miramara pa ob 21.40 ter ob 22.55. Postanki v Miramarskem drevoredu št. 7, na Rojanskem trgu št. 37 ter pred gostiščem «Ma-rinella*.
Nazionale 16.00 »Duel*. Igra Dennis Weaver. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Tre uomini in fuga*. Igrata Louis De Funes in Claudio Brooh. Barvni film.
Grattacielo 16.00 »Lo chiamavano Tri-nltš*. Igrata Bud Spencer in Teren-ce Hill. Barvna kavbojka.
Fenice 16.00 »Gli ultimi dieci giorni di Hitler*. Alec Guinness in Simon Ward. Barvni film.
Eden 16.00—22.20 «La polizia ineri-mina, la legge assolve*. Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.30 «Per un pugno di spade*. Barvni kitajski film.
Aurora 16.30 «11 prode Anselmo e il suo scudiero*. Barvni zabavni film. Igrata Enrico Montesano in Ali-ghiero Noschese.
Capitol 16.30 «L’arma a doppio taglio*. Lee Marvin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 »La collina degli sti-vali», Terence Hill in Bud Spencer.
Impero 16.30 «Caccia sadica*. Barvni dramatični film. Igra R. Shaw.
Filodranunatico 16.30 »Peccato carna-le». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Sfida mortale*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 »Joe Valachi... i segreti di cosa nostra*. C. Bron-son, L. Ventura, V. Chiari. Barvni film.
Ideale 16.30 »Lo sceriffo di Rocke-sprint*, Richard Harrison, Cosetta Greco. Westem film.
Abbazia 16.30 »Occhio per occhio, dente per dente*. Jack Stevvart. Barvni film.
Astra 16.30 »Joko invoca Dio e muo-re». Barvni film.
Razstave
Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra.
V	galeriji La Lanterna razstava del dalmatinskega slikarja Jure Ami-žiča. Hrvaški gost bo razstavljal v Trstu do 28. septembra.
V	galeriji «2 x GO* v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja tržaški slikar Livij Možina.
V	občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unita slikarska razstava Demetrija Ceja. Razstava bo odprta od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikih in od 10. do 13. ure ob praznikih.
Izleti
SPDT organizira 23. t. m. avtobusni izlet na Ratitovec — 1.666 m. (Pot prijateljstva). Odhod ob 6. uri izpred sodne palače in skozi Ljubljano, Škofjo Loko, Železnike do lepe vasice Prtovče, od koder je dve uri hoje do vrha. Ob povratku se bomo ustavili v Škofji Loki, ki letos praznuje tisočletnico obstoja, nato povratek preko Poljanske doline.
Sekcija PSI — vzhodni Kras Opčine organizira 30. septembra 1973 enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi. Cena vključno s kosilom 5.500 lir. Vpisovanje in vse informacije v trgovini s pohištvom Renar - Opčine, Proseška ulica štev. 3 ali pa na tel. štev. 211-831.
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo sporoča da o
od 7. t.m. objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, za šolsko leto 1973-74. Lestvice so na vpogled, deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju š slovenskim učnim jezikom »Fr. Prešeren*, Vr-deiska cesta 13/1.
Sola Glasbene matice • Trst obvešča, da vpisovanje v glasbeno šolo traja do 15. septembra 1973 dnevno od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29, tel. 418-605. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete.
Urad ravnateljstva slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72, je odprt vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure.
Ob smrti očeta
Franca
izreka kolektiv Tržaškega partizanskega ppvskega zbora iskreno sožalje pevcu Lojzetu Počkaju iz Kozine-Sožalje tudi svojcem.
■' + —
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
LOJZKA KRALJ roj. MILIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 12. septembra, ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Trebče.
Žalujoče hčere Sonja, Ada in Vojka z družinami
Trst, 12. septembra 1973
GORIŠKI DNEVNIK
SLOVESNA UMESTITEV V VIDMU
A. Mizzau je novi predsednik deželnega podjetja za gozdove
Comelli zanikal vesli, da bi dežela nameravala prenesti drugam sedež podjetja - Napovedane hujše kazni za uničevalce naravnega bogastva
Predsednik deželnega odbora Co fnelli je včeraj v Vidmu umestil novega predsednika deželnega podjetja za gozdove: podjetje bo vodil
telj za gozdove dr. Querini.
Predsednik Comelli je na včerajšnji slovesnosti naglasil, da je dežela leta 1964 prejela od države
odbornik za kulturne in naravne do | 6.000 hektarov gozda, pozneje je
brine A. Mizzau. Comelli je ob tej Priložnosti demant ral vesti, po katerih naj bi dežela nameravala Prenesti drugam sedež podjetja in druge videmske urade deželnega odborništva za kmetijstvo.
Doslej je omenjenemu podjetju Predsedoval sam Ccmelli, ki je bil kakor znano v obeh prejšnjih man datnih dobah deželni odbornik za kmetijstvo. Spočetka je podjetje le Upravljalo gozdne površine, ki so leta 1964 pr šle pod njeno prisloj; Post. Pozneje pa je začela izvajati tudi na tem področju posebno razvojno politiko, pri čemer je poskrbela tudi za organizacijo prvih naravnih parkov v Furlaniji - Julijski krajini. Doslej sta bila odprta dva taka parka, in s;cer eden pri Belopeških jezerih, drugi na področju Cansiglia, tretjega pa pravkar pripravljajo v kraju Prescudi-Po. Prav zaradi čedalje večje teke, ki jo deželna uprava pripisuje ohranjevanju naravnih bogastev, je bil za predsednika deželnega p d jetja za gozdove imenovan odbornik, pristojen za kulturne in narav; ne dobrine. Da bi pa‘ obdržali tudi Potrebno povezavo med podjetjem in deželnim odborništ.vom za kmetijstvo, je bil za podpredsednika Podjetja imenovan deželni ravna-
skupno površino povečala na 12.000 ha, sedaj pa se pogaja z lastniki za odkup nadaljnjih 6.000 ha. Deželno podjetje namerava odkup ti tudi obsežna zemljišča v predalpskem pasu, kjer izvirajo vode, ki pronicajo skozi prodnate sklade visoke Furlanije. Tudi ta področja namerava deželna uprava primerno zaščititi.
Novoimenovani predsednik Mizzau se je Comclliju in deželni upravi zahvalil za zaupanje in napovedal, da bo v deželnem svetu sprožil razpravo o novem zakonskem načrtu, ki naj bi določal strožje nadzorstvo nad naravnim bogastvom Furlanije - Julijske krajine in občutne kazni za kršilce.
JUTRI V UL. MAURONER 2
Javna seja konzulte za Kjadin in ilocol
Rajonska konzulta za Kjadin in Rocol vabi prebivalce področja, da se udeležijo diskusije na seji kon-zulte, ki bo jutri, 13. t.m. ob 20.30 v Ul. Mauroner 2. Govorili bodo o drugem petletnem načrtu javnih del in o preureditvi prog avtobusnega podjetja ACEGAT.
V ZVEZI Z DEMOKRISTJANSK'M «VET0M»
Kriza devinsko-nabrežinske občinske uprave se zaostruje
Do sedaj še nobenega razgovora med predstavniki leve sredine Odločno stališče pokrajinskega vodstva KPI proti uvajanju osebnih diskriminacij in vmešavanju v avtonomne odločitve strank
Nič ne kaže, da se bo kriza v . Pokrajinsko tajništvo KPI zaradi devinsko - nabrežinski občini v krat- I tega odobrava sklep svetovalske
kem rešila. Do sedaj še ni prišlo do razgovorov med strankami leve sredine tudi zaradi tega, ker je treba počakati na petkovo zasedanje Pokrajinskega odbora KD, ki bo izvolilo novega tajnika stranke m istočasno novo tajništvo, ko bodo določili tudi novega odgovornega sa krajevne uprave v stranki. Politični položaj pa je istočasno še zlasti zapleten, ker je devinsko - na-brežinska sekcija KD ostro razbita, tako da je bilo pokrajinsko vodstvo Prisiljeno imenovati za strankinega komisarja dr. Sergia Paseja.
Kot smo že poročali, je prišlo do Ponovne krize v devinsko * nabrežm-ski občinski upravi v zvezi z imenovanjem občinske gradbene komisije. Vse stranke so se namreč dogovorile o razdelitvi mest in so bile soglasne, da tokrat imenujejo tudi enega predstavnika iz vrst leve komunistične opozicije. Zadnji trenutek pa je prišlo do cveta* pokrajinskega vodstva KD proti predloženemu kandidatu KPI znanemu arhitektu Costi. Na očiten pritisk pokrajinskega vodstva KD je nato demo-kristjanska skupina zapustila sejno dvorano, nakar je župan Legiša izjavil, da to pomeni istočasno tudi kriza občinske uprave.
Tajništvo tržaške federacije KPI je v tej zvezi ostro obsodilo demo-kristjanski veto glede kandidature komunistične skupine. Tajništvo u-gotavlja, da imajo komunisti prav tako pravico do sodelovanja v gradbeni komisiji kot drugi predstavni; ki in d^so to pravico priznali tudi prr teU.vniki PSI, Slovenske skup-!f*ln PSDI. Poskus večinske skutine, da se vmešava v avtonomne odločitve neke druge skupine je akt nasilnosti in starega integraloma, ki je bil tudi v Trstu že zdavnaj Poražen.
Zaradi tega je treba ta poskus odločno zavrniti in je to dolžnost ne samo komunistov temveč tudi drugih političnih sil, ki sodelujejo s KD, da obranijo osnovno demokratično načelo in tako tudi njihovo lastno avtonomijo.
Dejstvo je namreč, da ta dogodek Priča o zaskrbljenosti KD v zvezi z obnovitvijo gradbene komisije, v kateri naj bi končno bil tudi član KPJ in kar daje slutiti o nejasnih stvareh glede gradbene politike, ki so jo odbor in še zlasti nekateri Predstavniki KD vodili v zadnjih letih.
Sedaj se skuša zmanjšati pomen dogodka, jasno pa je, da gre za Vesno krizo večine v devinsko nabrežinski občini, ki je prišla že Pred meseci do izraza z odstopom ^dpana (odstop je bil nato preklican brez obrazložitve), in ki prihaja na politični ravni do izraza z Omrtvičenjem občinske uprave, ki •ji sposobna spoštovati zakonite roke in programske obveznosti lastne Večine.
,liU||||ii||||||i|||||||||||||||||||||||||||||lllllHIIII>ll|l>11
OBČINA DEVIN NABREŽINA
(Pokrajina Trst)
OBVESTILO Župan sporoča, da bo devinsko -Pabrežinska uprava po postopku, ki ga predvideva člen 1/C zakona Z dne 2. 2. 1973, št. 14, oddala na dražbi dela za razširitev napeljave javne razsvetljave v štivanu. Vzklic-Pa cena znaša 2.393.000 lir.
Podjetja, ki se hočejo udeležiti dražbe, morajo napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir. Prošnje naj pošljejo priporočeno občinski upravi do dne 26. 9. 1973 ob D. uri.
skupine KPI devinsko - nabrežinske občine, da bo vztrajala na takojšnji obnovitvi gradbene komisije, na obnovi vseh drugih komisij, katerih rok je že zapadel in da odločno zavrne poskuse diskriminacije s strani KD. Vodstvo KPI je poleg tega mnenja, da je treba preveriti večino v občinskem svetu, saj je nemogoče sedanje stanje, ko je KD občino obsodila na popolno paralizo dejavnosti.
Obe vprašanji je konzulti predložila občinska uprava in zaprosila za mnenje. Gre za vprašanji, ki zanimata vse mesto in jih je treba globalno proučevati, vendar se morajo o njih izreči tudi rajonske kon-zulte. Konzulta za Kjadin in Rocol je o tem že večkrat razpravljala in pripravila protipredloge, o katerih pa želi slišati tudi mnenje prebivalstva. Zato upa, da se bo jutrišnjega sestanka udeležilo veliko število prebivalcev Kjadina in Rocola.
Mladenič vbrizgnil dekletu mamilo
Pred mnogimi leti je strašil po Trstu blaznež, ki je zbadal ženske s doleo iglo in ljudska fantazija ga je takoj poimenovala za moža - čebelo, «omo - vespa*. Podoben naziv bi lahko vel jal tudi za 28 letnega Daria Signoretta iz Ul. Roncheto 67, ki je prejšnji večer napadel dekle in ji vbrizgnil v žile večjo dozo mamila, nato se je spravil še nad mladoletnika, ki pa mu .je zbežal. Nerazumljiv dogodek se je odvil na stopnišču dei Giganti, ki gre od Goldonijevega trga proti Sv. Justu.
Bilo je malo pred 23. uro, ko se je na stopnišču pojavil Signoretto. Od daleč ga je videl 17 letni Niko Nikulič po rodu iz Maribora. VideJ je, kako si je Signoretto sam vbrizgnil v žile nadlakta sdečkasto tekočino, nato pa je stekel po stopnišču, dokler ni srečal 23-letno Ga-briello Miculandra z Reške ceste 201. Zgrabil jo je za desno roko in ji naglo vtaknil iglo v žile zapestja. Dekle se je zgrudilo na tla, na kar je omamljeni Signoretto kot poblaznel stekel do predstrašenega Nikuliča in ga napadel.
Fant pa je urno stekel do Goldonijevega trga, kjer je obvestil dva mestna redarja, katerima je uspelo, da so ujeli Signoretta. Na kvesturi so mu našli v žepu brizgalko za injekcije in igle, o mamilu pa ni bilo sledu. Signoretto je priznal, da je dekletu vbrizgnil dozo zdravila za oči, ki utegne omamiti. Res je bilo dekle dalj Časa v nezavesti in komaj v bolnišnici je prišla k sebi. Ker je bila že večkrat v umobolnici in ker je spet kazala znake umske neuravnovešenosti, verjetno zaradi strahu, so jo odpeljali v umobolnico.
Signoretto je zaključil večer v samici kvesture, kjer je bil sicer
SKLEPI OŽJEGA OBČINSKEGA ODBORA
Na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta bodo predlagali poimenovanja novih ulic
V Štandreiu bodo eno ulico posvetili slovenskemu politiku dr. Antonu Gregorčiču - Nova povezovalna cesta pri Rdeči hiši bo posvečena alpinistu Juliju Kugyju - M petek bo seja občinskega sveta
že večkrat.

DELO DEŽELNEGA ODBORA
Odbornik Romano poročal o težkem položaju ribištva
Iz strahu pred kolero ljudje uživajo čedalje manj rib Ribiško naselje v Maranu zašlo v gospodarsko krizo
Včeraj se je kakor napovedano se-1 med drugim povedal, da se v naši
stal deželni odbor. Na seji. ki je vodil predsednik A. Comelli, so odborniki vzeli v pretres težave, v katere so zašli ribiči iz našega področja po izbruhu epidemije kolere v Neaplju in v drugih predelih južne Italije. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je predsednik Comelli te dni sprejel člane upravnega sveta ribiške zadruge iz Marana (zadruga šteje 400 članov, vrednost prodanega ulova pa je v zadnjem času zdrknila s 7 milijonov na 600 tisoč lir dnevno) ter jim zagotovil, da bo predočil deželnemu odboru njihove težave, ki so hkrati težave vseh ribičev v naši deželi, kajti potrošnja školjk in rib se je zaradi strahu pred kolero v zadnjem času močno zmanjšala tudi drugod. Dejstvo je, da so osrednje zdravstvene oblasti prepovedale nabiranje in prodajo školjk, potrošniki pa imajo na sumu tudi ribe, in sicer ne glede na to, kje so bile ulovljene in kako jih uživa-Zdravniki namreč izključujejo možnost, da bi ribji ulov na odprtem morju kakor koli lahko prenašal klice kolere, uživanje kuhanih, pečenih ali ocvrtih rib pa sploh ne predstavlja s tega vidika nobene nevarnosti, ker «vibrio cholerae* pri 55 stopinjah Celzija pogine.
Na seji je odbornik za delo in socialno skrbstvo G. Romano poročal o obisku, ki ga je te dni opravil v ribiškem naselju Marano Laguna-re. Marano se vzdržuje skoraj samo od ribištva ter je zato gospodarsko stanje naselja danes precej resno. Družinski poglavarji so v glavnem člani ribiške zadruge, katere dnevni iztržek se je v zadnjem času zmanjšal na par stotisoč lir.
Deželni odbor je izrekel svojo solidarnost z ribiči, pristojnim odbornikom pa je predsednik poveril nalogo, naj budno spremljajo razvoj dogodkov. Da bi olajšali položaj ma-ranskih in drugih ribičev, pa bodo pri deželni upravi pripravili posebno propagandno akcijo, s katero bodo seznanili široko občinstvo z dejanskimi razsežnostmi zdravstvenega vprašanja in skušali odpraviti pri potrošnikih strah pred uživanjem morskih rib, ko gre za ulov na odprtem morju, oziroma za ribe, ki so jih ribiči ujeli na mestih, kjer morska voda ni onesnažena in ki torej ne predstavljajo nobene nevarnosti za zdravje.
V razpravo v okviru deželnega odbora je posegel tudi odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ki je
deželi ukvarja z ribištvom okrog 2 tisoč 200 ljudi, ki razpolagajo skupno s 1.357 čolni. Ribištvo je najbolj razvito v Miljah. Trstu, Sesljanu, Tržiču, Gradežu, Maranu in Lignanu. Stopper je na koncu zagotovil, da bo deželna uprava priskočila na pomoč prizadetim družinam, če bi sedanje nevzdržno stanje trajalo še v pri hodni e.
K besedi se je ogiasil tudi deželni odbornik za higieno in zdrav-slvo Nardini, ki je še enkrat orisal ugodno zdravstveno stanje v naši deželi in potrdil, da bo deželna u-prava priskočila na pomoč ribičem tudi s propagandno akcijo, ki naj pefrošnika prepriča o nesmiselnosti
Na goriškem županstvu so imeli v ponedeljek zvečer dolgo sejo občinskega odboja. Na seji so odborniki pod predsedstvom župana De Simona odobrili vrsto sklepov, razpravljali pa so tudi o seji občinskega sveta, ki bo v petek, 14. septembra ob 18.30.
Najbolj zanimiva točka za širšo javnost, o kateri so razpravljali, zadeva nove nazive nekaterih ulic. C tem je poročal odbornik Bran-cati, ki je povedal rezultate, do katerih je prišla posebna občinska komisija. Po Antonu Gregorčiču, duhovniku in dolgoletnemu političnemu prvaku katoliškega dtela goriških Slovencev v času pred prvo svetovno vojno in po njej bodo poimenovali prvi del ceste Štan-drež — Sovodnje. Josipu Resslu, iznajditelju ladijskega vijaka, ki jc živel dolgo časa tudi v Trstu, bodo posvetili ulico, ki veže pokrajinsko cesto Gorica — Zagraj 7 javami pri Štandrežu. Juliusu Kugyju, alpinistu, ki je znal v svoji pravi luči prikazati Julijske Alpe, bodo posvetili novo obvozno cesto med ulicama Blasema in Giustlniani ob Rdeči hiši. Po Pie-tru Filliju, članu goriškega CLN, ki so ga nacisti deporti-ali v Nemčijo, bodo imenovali ulico v Stra-žicah ki povezuje Ulico Brigata Pavia z Ulico Gramsci. Na vzhodni strani Ulice Scaramuzza so odprli novo ulico: nosila bo ime pp Giovanniju Patemolliju, tiskarju in knjigarnarju. Glasbeniku Pietru Mascagniju bodo posvetili novo stransko ulico poleg sedanje Ulice Puccini. Tržaškemu pisatelju Gia-ni.iu Stuparichu bodo posvetili povezovalno ulico med sedanjima u-licama Trieste in Terza Armata. Via deirindustria bo ime novi ulici v industrijski coni. V Ločniku bodo eno ulico posvetili furlanskemu pesniku Giuseppu Collodiju, drugo ulico v tej vasi domačemu padlemu partizanskemu komandantu Giuliu Boemu.
V stanovanjskem kompleksu IACP v Ulici Toti bo trg nosil ime po prvem predsedniku italijanske republike Luigiju Einaudiju, v rajonu Sv. Ane pa bo neka ulica posvečena bratoma Cossar, ki sta precej knjig napisala o stari Go-rici.	,,
Na isti seji občinskega odbora sq govorili še O obnovi proste cone, o avtoporiu, o rajonskih kon-zultah. Odbornik, ža finance je-odpotoval v Rim, da H prisostvo-
je imel, za razliko od svojega predhodnika, vrsto stikov z osebjem na vseh ravneh. V tem času so sklenili tudi pogodbe z nekaterimi manjšimi bolnišnicami na Goriškem, kjer so odprli preventivne ambulante za psihiatrično oskrbo, ki sicer sedaj delujejo še zelo neredno.
Obvestilo izletnikom v SZ
Prosimo vse prijavljene za Izlet Primorskega dnevnika v SZ 26. t.m., da najkasneie do 13. t.m. prinesejo v naše uredništvo v Ul. 24 Maggio I svoj potni list skupno z rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije.
Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet.
VČERAJ OBJAVLJENI KONČNI IZIDI
VELIKA VEČINA DIJAKOV USPEŠNO OPRAVILA IZPITE
Ti so se zaključili na vseh štirih slovenskih srednjih šolah v Gorici
dilo bo tekmovanje v plavanju za moške in ženske.
Spored tekem je naslednji: četrtek, 13. 9. ob 20.30 kolesarstvo: sobota, 15. 9. ob 17. uri atletika za mlajše, ob 20.30 streljanje z zračno puško;
nedelja, 15. 9. ob 11. uri nogomet; torek, 18. 9. ob 20.30 namizni tenis; sreda, 19. 9. ob 20.30 nadaljevanje namiznega tenisa.
Nagrajevanje, združeno s kulturnim programom, bo na zahvalno nedeljo.
V krogih, ki so blizu pokrajinske uprave, kroži v teh dneh vztrajno vest, da bo že v nedeljo ravnatelj psihiatrične bolnišnice prof. Pasqui zapustil za nedoločen čas Gorico.
Na njegovo mesto naj bi spet prišel kot poverjeni ravnatelj iz Padove prof. Zamparo, ki je bil na tem mestu v Gorici od letošnjega februarja do prvih dni julija.
Prof. Pasqui je v Gorici od prvih julijskih dni. V kratkem času
..................................milim...........................
Zanimiva fotografska razstava v Gorici
Popravni izpiti so se na vseh slovenskih srednjih šolah zaključili v teh dneh. Na slovenski trgovski šoli so izide objavili včeraj, na klasični gimnaziji - liceju in na učiteljišču so bili znani že prej, na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» pa je bila zaključna konferenca včeraj zjutraj in so na oglasni deski razultate objavili okrog poldne.
Rezultati so naslednji:
KLASIČNA GIMNAZIJA-LICEJ:
5. gimnazija:	izdelal je Marko
Pete jan;
1. licej: izdelal je Damjan Klanjšček, en dijak se ni javil k izpitom.
UČITELJIŠČE
1. razred: izdelali so Marko Černič, Marko Cotič, Marko Jarc, E leonora Pahor, en dijak se ni javil k izpitom.
TRGOVSKA ŠOLA
1.	razred:	izdelali so Klavdija
Zotti, Jolanda Srebrnič, Aldo Jarc, Loris Nanut;
2.	razred:	izdelali so Patricija
Marušič, Franka Mikluš, Maura Močnik, Rudi Zorzut;
3.	razred: ena dijakinja je padla;
4.	razred:	izdelala je Aleksija
Černič.
°4val sestanku osreetaje komisije za krajevne finance, ki razpravlja o letošnjem občinskem proračunu. 40 milijonov lir bo občina najela kot posojilo pri domači hranilnici za zaključna dela pri gradnji telovadnice v Ločniku.
V	Doberdobu bo proslava 30-lctnice vstaje
V	Doberdobu bo jutri zvečer ob 20. uri proslava 30-letnice splošne vstaje našega ljudstva proti nacistom in fašistom. Tega dne so nemške čete vdrle na Kras ter požigale in ubijale. Začetek proslave bo pred županstvom, katerega zgradba je bila prav tisti dan požgana, nato bodo zastopniki krajevnih oblasti, godba in ostalo prebivalstvo odšli pred spomenik padlim, kjer bodo priložnostni govori.
Danes v Šlcverjanu pričetek športnega tedna
V števerjanu se prične danes, v priredbi športnega združenja «Brda», 5. športni teden. Nocoj ob 20. uri .	.	se bodo udeleženci zbrali v župnij-
strahu pred uživanjem morskih rib. i skem domu, kjer bo otvoritev. Sle-
AVTO JE SILOVITO TRČIL V OBCESTNO DREVO
Na ceste med Gradežem in Oglejem smrtna nesreča dveh mladih delavcev
Danilo Jelen iz Tržiča in Giorgelto Buda iz Ronk sta bila pri priči mrtva
ftSilva* — Marko Mladovan (Nova Gorica)
imiiiiiiiiiiiuiiiiimiHiMiiiiiiiiiimiuiiiiuitnimritftVHiiiiiiuiiifiiiiiiiiiuiiiiiiniiiviiiiiMiiiMNiniiiiiiiiitiiii
OKRAJNO SODISCE V GORICI
t	'
Zaradi previsoke cene kruha pol milijona lir globe
Pek bo moral plačati 300.000 lir, glo. be, prodajalka pa 200.000 lir pogojno
Po sodni razpravi in obsodbi , pogojno ter brez vpisa v kazenski dveh pekov, Brotta iz Štandreža! Ust. in Scocianza iz Podgore prejšnji mesec zaradi prodaje vinkulirane-ga kruha po višji ceni, je moral včeraj goriški okrajni sodnik dr.
Trampuš ponovno prekiniti svoje
V tržiški ladjedelnici se je včeraj zjutraj pripetila nesreča na delu. 31-letni delavec Ugo De Mar-
p«««"»>-*"« “■ z.vsrjrt&tft ■**
rnmm
r'; i
mn -*f
V prometni nesreči na cesti pri Belvederu med Gradežem in Oglejem sta se včeraj ponoči smrtno ponesrečila dva mladeniča in sicer 23-letni Danilo Jelen iz Tržiča, Drevored S. Marco 46 in 22-letni Girgetto Buda, iz Ronk Ul. Monte Cosich 14.
Mladeniča sta se vračala iz Gradeža okrog ene ponoči in sta za
gleja. Avtomobil, opel olimpia, z registracijo GO 38837, je vozil Je len. Avtomobil je brze) po ob tisti uri prazni cesti s precejšnjo hitrostjo in kar naenkrat 3c je zaletel v obcestno d>'evo. Trčenje je bilo tako silovito, da se je avto prelomil na dva de’a, zadnji del vozila je kar arve) naprej po cesti in se zaletel v drugo obcestno drevo, kjer so se ostanki avtomobila docela razbili. Jelen je bil na mestu mrtev, Budo pa je vrglo iz vozila na cestni tlak, kjer je obležal mrtev. Nekaj minut pozneje so mimoidoči avtomobilisti opazili nesrečo, poklicali policijo in rešilca. Trupli nesrečnih mladeničev so prepeljali v bolnišnico v Gradež.
Pogreb bo danes popoldne ob 17. uri iz Gradeža. Truplo Jelena bodo prepeljali na pokopališče v Tržič. Budovo pa v Ronke.
Mladi Danilo Jelen je bil zaposlen kot delavec v jeklarni SIMO v Tržiču. Živel je z materjo v Tržiču in k njima se je pred časom preselil iz Doberdoba še Danilov stari oče Ivan, ki je tudi naročnik našega lista. Giorgetto Buda pa je delal v tržiški ladjedelnici. Hudo
Gradeža okrog ene ponoči in sta za delal v tržiški ladjedelnici, nuno povratek izbrala cesto v smeri O- > prizadetima družinama naše sožalje.
pravo
Na zatožni klopi sta sedela 42-letna prodajalka kruha, Lilijana Si-monetti, ki ima svojo prodajalno v ■ Ul. Scogli 51 ter njen dobavitelj, pek Redento Peressin s pekarno v Ul, Morelli 41, ki sta se morala zagovarjati, ker je Simo-nettijeva une 28. julija prodala odjemalcu 52-letnemu Danilu Bor-ges pol kg navadnega kruha, ki ima ceno po 210 lir za kg za 150 lir, torej po 300 Ur za kg. Bor-ges, ki je običajno kupoval vsak dan vinkuliran kruh v tej prodajalni, je tistega dne prijavil zadevo na prefekturi, ki je poslala na pregled in za kontrolo tri mestne stražnike, ki so ugotoviU resničnost prijave. Tako Borges kot trije mestni stražniki so pred sodnikom potrdili svoje izjave iz prvega zapisnika. Obtoženca sta predlagala tudi zaslišanje priče Filo-mene Barbieri, ki je tudi kupovala k-uh pri Simonittijevi ter je dejala, da ji je ta dala nekoč, ko ni imela vinkuliranega kruha po 210 lir, pol kg kruha višje cene po tej vinkulirani ceni.
Državni tožilec odv. Munafo je po zaslišanju prič in obtožencev predlagal za Peressina oprostitev, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, saj on ni določal cene v prodajalni, za Simonettijevo pa je predlagal globo v znesku 120.000 Ur.
Oba obtoženca je branil odv. Gu-stavo Portelli, ki je ponovil svojo tezo iz prvega procesa, ki ga omenjamo na začetku o več vrstah navadnega kruha in o izrecni zahtevi, da bi morale stranke zahtevati pri nakupu le «vinkuUran kruh* po 210 Ur, ki ima edini uradno določeno ceno. Zato je predlagal, naj bi sodnik oba obtoženca oprostil, Perussina ker ni zakrivil kaznivega dejanja, Simonettijevo pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodnik dr. Trampuš pa je bil dtrugačnega mnenja ter je obsodil Perussina, ki je bil že prekazno-van, na plačilo globe 300 tisoč lir, prodajalko Simonettijevo pa, ki še nj bila nikoli kaznovana, na plačilo globe 200 tisoč lir in še to
tržiško bolnišnico.
DEŽURNA LEKARNA V (MIKICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Vilia San Giusto, Korzo Ita lija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči je dežurna lekarna San Nicolo — Ul. Primo Mag gio. tel 73328.
V razstavni dvorani krožku «Stel-la Matutina* v Gorici so v teh dneh razstavljena dela 32 udeležencev mednarodnega natečaja. Kot smo že omenili so se natečaja ude-ležiU fotografi iz naše dežele. Slovenije ter iz Koroške. Natečaja se je udeležilo 62 ljudi, ki so poslali 374 fotografij, od katerih jih je 72 razstavljenih.
Dela razstavljajo amaterski fotografi Stane Ahr (Slovenija), Josef Baumgartner (Koroška). Franz Brandfellner (K). Vittorio Buzzi (Furlanija - Julijska krajina), Matevž Chikelj (S), Claudio Ciociola (FJK), Ermanno Comar (FJK). Giuseppe Corsi (FJK), Ferdi Crulci (FJK), Helmuth Czermak (K), O-skar Dolenc (S), Mario Giovi-Mar-colini (FJK), Ennio Guido (FJK), Ernst Janesch (K), Janez Korošin (S), Šime Letinič (S), Rudolf Mad-ner (K), Gianfranco Mejorin (FJK), Mitja Vidmar (S), Marko Mladovan (S), Milan Orožen Adamič (S), Milan Pajk (S), Renzo Perco (FJK), Andrej Perko (S). Tihomir Pinter (S), Miran Pirjevec (S), Rafael Podobnik (S), Janez Puškič (S). Ser-gio Scabar (FJK), Rohner Sighart (K), Vlastja Simončič (S), Franco Spolverini (FJK). VValter Toma-schitz (K), Johann Vallant (K). Helmut Warmuth (K) in Engelbert Zell-nitz (K).
NIŽJA SREDNJA ŠOLA;
I. A. Izdelali so: Marijan čemic, Fabij Devetak, Jožko Doliani, Darij Grillo, Klavdij Grillo, Jurij Hlede, Lucijan Ienco, Pavel Klav-čič, Marko Komjanc, David Lakovič, Valter Monti, Jožef štekar, Franko Terpin, Marijan Terrana in Klavdij Vižintin. En dijak je bil zavrnjen.
I. B. Izdelali so: Franko Cuco-vaz, Silvan Doliach, Franko Fait, Hadrijan Lavrenčič, Konrad Lupin. Alojzij Macuz, Marij Mora, Rihard Russian in Marijan Zavadlav. En dijak je bil zavrnjen.
I. C. Izdelale so; Danila Cumari, Marija Gergolet, Lučana Komic, Lavra Martin, Marija Peric in Ivana Vogrig.
I.	D. Izdelale so: Neva Humar, Darija Marušič, Savina Michelussi, Rozana Pinzan, Dolores Tomšič, Katja Zotti.
H. A. Izdelali so: Marko Butkovifi, Klavdij Durli, Andrej Kogoj, Silvan Lakovič, Severin Peric, Dominik Sobani, Franko Sošol in Jurij Tomažič. En dijak je bil zavrnjen.
H. B. Izdelali so: Rudolf Devetak, Ladislav Marchi, Edvin Pahor, Marino Pelicon, Klavdij Predan, Marko Škorjanc, Lojze Terpin in Klavdij Vogrič. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
II.	C. Tacijana Gergolet, Damijana Markovič, Ana Michelussi in Elizabeta Princi. Ena dijakinja je bila zavrnjena, ena se ni javila k izpitom.
II. D. Valentina Feri, Aleksandra Marassi in Klavdija Vižintin.
II. E. Mavricij Koncut .Bruno Lavrenčič in Lucij Nanut.
Danes v Doberdobu pogreb Dore Ferfoljeve
V starosti 65 let je v ponedeljek popoldne umrla v tržiški bolnišnici Dorotea Vižintin vd. Ferfolja, v Doberdobu znana kot Dora Petelu-čeva. Zaradi lažje infekcije na nogi so jo prejšnji teden peljali v bolnišnico, v ponedeljek pa se je njeno stanje nenadoma poslabšala in je umrla.
Leta 1944 ji je umrl mož v koncentracijskem taborišču Dachauu. Z njim je imela osem otrok, od katerih je šest še živih. Najstarejši sin Milko se je takoj po vojni smrtno ponesrečil z najdenim vojnim razstrelivom. Med okupacijo in po njej je okusila grenkobe bede in lakote, saj je morala poleg številne družine preživeti tudi svaka Ivana, ki je bil celih 12 let negiben v postelji.
Petelučevo mamo poznajo predvsem po zaslugi sina Jožefa, ki je že vsa povojna leta predan političnemu, kulturnemu in upravnemu delil na vasi. Pogreb bo danes ob 18. uri iz cerkve v Doberdobu na domače pokopališče.
iiiiiii»iinmniiinniiiiiiiiimimnliiiil„iimiil,IIIIIII|lmlI|lu|im|im||||||m|(|(|I|lI(1|||inM||1|inl|m|||II|||
PO DOLGEM ČASU SPET OBČINSKA SEJA
Ob izgubi drage mame izreka P.d. Jezero svojima članoma Jožefu in Karlu ter drugim sorodnikom iskreno sožalje.
Kino
Nocoj v Krminu potrditev dvostrankarske koalicije KD-PSDI
Podžupan bo G. Gradnik (PSDI), v odboru bo še en Slovenec g Plešivega, Devinar (PSDI) Koalicija naj bi vzdržala do volitev leta 1975
V Krmami bo drevi ob 20. uri i sor za socialno skrbstvo. Župan seja tamkajšnjega občinskega sve- bo še vnaprej ostal demokristjan ta. Seja bo po večmesečnem pre- Stecchina.
sledku, saj niso hoteli demokristjani, ki imajo župana, večino v občinskem odboru in relativno večino v občinskem svetu (ta je sestavljen iz devet demokristjanov, šest komunistov, dveh socialistov, dveh socialdemokratov in enega liberalca) sklicati seje, ker je se vedno v zraku visela kriza, ki so jo povzročili socialisti februarja letos, ko so prešli v opozicijo.
Socialdemokrati so se najprej zavzemali za obnovitev levosredinske večine, vendarle so nesoglasja med socialisti in demokristjani nepremostljiva. Prejšnji teden so demokristjani in socialdemokrati podpisali na krajevni ravni sporazum, ki bo verjetno veljal do krnica sedanje mandatne dobe, t.j. do maja 1975 in ki ga bodo potrdili na nocojšnji seji občinskega sveta. Dosedanji edini zastopnik PSDI v odboru Gradimir Gradhik bo prevzel posle podžupana in obdržal resor za osebje, v odbor pa bo vstopil še drugi socialdemokratski zastopnik, Ivan Devinar, slovenski rojak s Plešivega. Ta bo imel re-
S.iorazum nam ni še znan, vendarle kaže, da so socialdemokrati vsilili demokristjanom številne njihove poglede na občinsko upravljanje, to zlasti v zvezi z vprašanjem industrijske cone (kjer bo socialdemokrat Castellan postal predsednik) in z vprašanjem gradbenih dovoljenj, kjer si je doslej župan marsikaj dovolil.
Šolske vesti
V vseh slovenskih šolah na Goriškem je v teh dneh, v predpol-danskih urah, moč vpisati svoje otroke za prihodnje šolsko leto. Posebno vabilo gre staršem tistih otrok, ki bodo morali letos obiskovati prvi
razred. Vpisovanje traja do sobote.
• • »
Šola Glasbene matice - Gorica obvešča, da vpisovanje v glasbeno šolo traja do 15. septembra 1973 od 9. do 12. ure v prostorih šole. Ul. Malta 2. Pouk se prične v ponedeljek, 17. sep tembra za glavne in stranske predmete.
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «Wangh, la furia che uccide*. Kinemaskope v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «La caccia*. Mar-Ion Brando in Jane Fonda. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 »Rivela-zioni di un maniaco sessuale al capo della squadra mobile*. S. Ko-ščina in F. Granger. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VITTOR1A 17.15-22.00 cSerafino*. A. Celentano in O. Piccolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom pre-povedano.
CENTRALE 17.00-21.30 «11 dittatore dello Stato di Bananas*, Louise Las-ser. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «La pid alle-gra del Decamerone*. R. Fordorf in S. Dauminy. Kinemaskop v barvah.
EXCELS10R 17.30-22.00 «Guerra tra i mondi*. Barvni film.
PRINCIPE 18 00-22.00 «La battaglia dei giganti*. Barvni film.
S. MICHELE 18.00-22.00 »Costantino il Grande*. Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Boter». ameriški barvni film — ob 18. in 21. uri.
SVOBODA »Heintje. sonce bo spet sijalo*, nemški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Modrobradi». ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVACINA »Rdeče sonce*, francoski barvni film — ob 20.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
Z NEDELJSKE SVEČANOSTI V BAZOVICI
Objavljamo še nekaj slik z nedeljske svečanosti ob odkritju spomenika padlim Bazovcem. Na vrhu skupina bivših bazov-skih partizanov in članov odbora za postavitev spomeniku, nato kolona delegacij petdesetih ustanov iz organizacij, ki so položile venec pred spomenik. Ob strani sliki skupine bazov-ske mladine, ki je z zborno recitacijo sodelovala v kulturnem programu. V programu je sodelovalTudi Trž‘aški partizanski pevski zbor, ki !e zapel vrsto pesmi (slika spodaj). Na najnižji sliki pa vidimo del večje skupine bazovskih žensk, ki so si ob tej priložnosti nadele lepe slovenske narodne noše. Kakor smo poudarili že včeraj, je bila nedeljska svečanost res dostojen okvir dogodku, namreč odkritju spomenika, tistim bazovskim junakom, ki so dali največ, kar so imeli, svoje življenje.
i:
			1 A f|l		|j|y
				ipsi	
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
D.	Cej v
Dobra dva meseca je od tedaj, ko sem obiskal Demetrija Ceja za to, da mi pokaže svoja najnovejša dela v zanj in za nas povsem novem načinu ustvarjanja. Na podu prostrane sobe so ležale velike pole papirja, na niih pa so bili razpostavljeni kupčki raznotere kovinske drobnarije, od najrazličnejših vijakov, matic in žebljev pa do urnih kolesc. In vse to je tam ležalo na videz kar tako nametano. Šele natančneje opazovanje je pokazalo, da to ni tako, da je umetnik to razvrstil, ker je skušal nekaj doseči, da je posamezne kose zbral in jih razvrstil zato, ker je hotel doseči določene plastične učinke bele ga na barvanem ozadju. Potem je vse te kupčke obrizgal z barvo in jih odstranil, ker so mu pač služili le za nekakšno enkratno šabloniranje.
Cej je torej s tem prešel od slikanja s čopičem na nekakšen brizgotisk, toda edino le unikatov, torej neponovljivih podob, ne pa množičnega razmnoževanja. Demetrij Cej pri tem ne uporablja ne zračnega kompresorja, niti ne tako imenovane zračne pištole. Poslužuje se preprostih spragjev, seveda različnih barv s katerimi marsikateri avtomobilist na br-zino zakrije odrgnino, ki jo je na svojem vozilu «ustvaril», ko se je preveč tesno približal kakemu drugemu avtomobilu ali kakemu drugemu tršemu predmetu.
Sklonjen nad polami jih Demetrij Cej nabrizgava in s tem ustvarja sredi strupenih hlapov topil in sintetičnih loščil v prostoru brez ventilatorja, ki bi odvajal te strupe. Njegovo delo je malone že samomorilno delo. Še pomnim, kako so v bolj primernih prostorih venela dekleta, ko sem pred 40 in več leti v zagrebški tovarni koledarjev cNarcisus» organiziral proizvodnjo reklamnih lepakov na pločevini in steklu v brizgotisku, ki je bil tedaj še novost.
Ko sem gledal na delo v tako primitivno organizirani dAavnici, me je navdajala že nekakšna skepsa. Je pa slikarjev umetniški zagon vso to mojo bojazen premagal in skoraj neverjetno se mi je zdelo, da je mogel v tako kratkem času izdelati toliko kakovostnih slik, ki nam jih sedaj daje na ogled v občinski galeriji. Razen dveh del, ki sta prekriti z najlonsko mrežico, je vse novo, vštevši vmesno skupino del, ki je privedla do brizgotiska.
občinski
Početno še nedodelano in surovo nakazano obrizgavanje slik, ki se je pojavilo na njegovi razstavi v Tržaški knjigarni, je postalo sedaj umetniško gibalo nastajanja novih del, ki bo verjetno moglo postati trajnejši mejnik v Cejevem slikarstvu za daljšo dobo zaradi enake enostavnosti razpošiljanja del na razstave po svetu kot so lesorezi in sitotiski pripomogli nekaterim našim slikarjem do širšega priznanja tudi izven meja naše dežele.
MILKO BAMBIČ
Neuspel uspeh kitajske razstave v Parizu
PARIZ, 11. — V pariškem muzeju «Petit Palais» so pred nedavnim zaprli veliko razstavo, ki je nosila naslov «Zakladi kitajske umetnosti». Razstava, o kateri smo pred časom pisali, je vzbudila precejšnje zanimanje, pa čeprav bi bili pričakovali, da si jo bo ogledalo večje število Parižanov, Francozov in tujih turistov, ki jih je v treh mesecih letošnjega poletja pot pripeljala v Pariz. Šlo je namreč za izredno bogato razstavo najrazličnejših umetnostnih in arheoloških predmetov, ki segajo od davnine pa do 14. stoletja, seveda po svojem izvoru, pa čeprav so nekatere predmete izkopali šele vred letom, največ v zadnjih časih.
Kot smo rekli, bi bili pričakovali večji obisk, saj je bil na vri-mer na podobni razstavi, ki so jo v istem iPetit Palaisu* imeli pred časom, ko so razstavili poleg velikanskih zakladov starega Egipta tudi Tutankamnov sarkofag in samega Tutankamna, obisk dvakrat večji.
Kitajsko razstavo si je namreč ogledalo po 3.500 — 3.600 ljudi na dan, Tutankamnovo pa po 7.350 oseb na dan.
Pri tem je zanimivo, da je Picassova razstava pritegnila večjo pozornost kot kitajska razstava.
Iz Pariza bo izredno bogata razstava nadaljevala pot. Z 28. septembrom jo bodo odprli v Londonu in sicer v slovitem British Mus&imu. Ker zvablja ta muzej tudi sicer izredno veliko občinstva, je pričakovati, da bo kitajska razstava v Londonu imela večji uspeh kot v Parizu.
Pred 30 leti je padel Vladimir Štoka
Šestega septembra pred 43 leti so na kraški gmajni, na vojaškem strelišču padli štirje naši junaki: Bidovec, Marušič, Miloš. Valenčič. Skoraj v istih dneh trinajst let pozneje pa je prav tako na Krasu in sicer pri Komnu žrtvoval svoje življenje njihov tovariš iz borbe in s procesa Vladimir Štoka, ki ga je fašistično posebno sodišče skupno z drugimi tovariši obsodilo na dolgoletno ječo. Polnih osem let in pol je prebil Vladimir Štoka po fašističnih zaporih. In to svoja najboljša in najlepša leta, saj ga je peticija aretirala 10. aprila 1930, ko še ni bil star 20 let. Sledil ie nato njegov «križev pot* po preiskovalnih zaporih do procesa, nato pa po fašističnih ječah do leta 1939, ko je bil izpuščen vendar pod stalnim policijskim nadzorstvom.
Ker mu je bil obstanek na domači zemlji onemogočen, se je umaknil v Jugoslavijo, kjer je živela tudi njegova zaročenka Po dolgem trpljenju se ie hotel vendarle ustaliti. In č roav ni miroval, ker je tudi v Jugoslaviji našel dela za svoje ideje, si je vendarle ustvaril dom in družino.
Pa ne za dolgo. Ko so nacifa-šistične horde napadle Jugoslavijo, se je pridružil primorskim ro-dol.jubcem, ki so se hoteli boriti proti sovražniku. Vsi načtri so z razsulom stare Jugoslavije propadli. Vladimir Štoka se je nato umaknil v Zagreb, kjer ga niso toliko poznali, vendar so ga tudi tu staknili in ga izročili italijanskim fašistom. Ti so ga odpeljali v Rim, iz rimskih ječ pa v tržaški Coroneo, kjer so mu pripravljali nov proces. Prišel pa je zlom, prišel je 8. september 1943. Med drugimi je prav njegov brat Franc Štoka-Rado od vodstva Co-ronea izposloval, da so politične jetnike izpustili. Tudi Vladimir Štoka je prišel na svobodo. In pot ga je peljala v partizane. Žal pa je preživel le malo tiste svobode, kolikor so je slovenski gozdovi dali slovenskim partizanom. Že 12. septembra, torej na današnji dan pred 30 leti, ga je smrtno zadel drobec nemške granate.
Po osvoboditvi so njegove smrtne ostanke prinesli na domače pokopališče, na Kontovel, kje počiva med soborci, ki so kot on darovali vse za boljše dni našega in poznejših rodov.
Osrednjo steno obvladuje velikanska podoba z naslovom *Zami-sel za neki Krasit. Na to sliko je napisan tudi uvod v katalogu. Ta je ie nekoliko zastarel, ker opisuje Cejevo razstavo v Kraški galeriji pred letom dni.
................
EDEN NAJVEČJIH RUDNIKOV NA SVETU
Milijarde ton
rjavega premoga kar na površju
Predaleč, da bi ga prevažali v evropski del SZ, zato bodo kar v bližini zgradili termocen raie
Je pa ta velika slika eno iz-' med pomembnih del v Cejevi ustvarjalnosti, je simfonija temačnih modrin in beline polistirolnega graha. In prav je, da se to delo prikazuje tudi na tej razstavi.
Da bi se mogla Cejeva slikarska iznajdljivost razvejati v mnogotero stran, pričajo razne slike vmesnih dinamično ekslopozivnih zasnov, kot so n.pr. pošastni «Po-žart, kot je nadalje skoroda javansko in vendar še vedno Cejevsko dojet pretresljiv spomin na atomski bombni napad pred 28 leti na Hirošimo.
Je pa slikar v najnovejših slikah dosegel v brizgotisku nedvomno spet nov vrhunec v stopnjevanju lastnega ustvarjalnega razvoja.
Opazna premočrtnost razvoja in upodabljanja ob hkratnem iskanju novih slikarskih prvin odlikujeta tudi ta najnovejša Cejeva dela na obrizganem papirju. Pri tem pa Cej ostaja še vedno Cej z značilnim vnašanjem simbolov sonca v podobe. Sonce, ki je bilo nekoč ostro začrtan disk, sedaj mehko migota v obdajajoči ga protuberanci sija iz zabrisane o-krogline štrlečih izrastkov, dejali bi belih senc. kovinskega drobiža.
Obenem pa žari v kaleidoskop-skem bogastvu barv, ki jih sli -kar domiselno kosmičasto vnaša v belino šabloniranih predmetov. Poslednjemu pa dajejo vodilni poudarek več,je štirioglate barvne krpice, razmetane kot razpršen uničen mozaik. S svojevrstnimi prijemi polaganja malih ploskev barv je Demetrij Cej dosegel očarljivo trepetanje svetlobe, ki sili iz mirne ploskovitosti barvno nabrizganih ozadij. Na njih pa plavajo kot otoki na morju podolgovate bazične oblike bistvene Cejeve tematike. Tudi te najnovejše Cejeve slike torej zrcalijo njegovo o-sebno občutje do slikarskih o-blik, kateremu pa je z novo tehniko našel ustreznejšo rešitev sodobnemu pojmovanju umetnosti.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nimate prav, da se otresate sodelovanja z novimi poslovnimi znanci. Prijetno doživetje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Potrudite se, da bi v svojo finančno dejavnost imeli boljši vpogled. Ne vztrajajte pri svoji užaljenosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte svojim poslovnim sodelavcem. Z ljubljeno osebo se boste menili o bodočnosti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Najprej izpeljite svoj zadnji načrt. Srečanje z nekim znancem zaradi poravnave.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpovejte se špekulaciji, ker se vam ta ne izplača. Srečno naključje za dober posel.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potrudite se, da boste opravljali svoje delo. Bodite bolj ljubeznivi do znancev.
Že kako desetletje je, odkar je šel premog nekako v pozabo. Nekoč je bil premog »glavno gibalo* vse industrije. Rekli so mu zato tudi »kruh industrije*, saj bi si ne bili mogli niti zamisliti razvoja brez tega goriva. Kako bi si bili mogli na primer zamisliti železniški promet brez premoga, kako pogon raznih tovarniških obratov, kako kurjavo hotelov in velikih stanovanjskih blokov itd. Prišla pa je že davno elektrika, ki je začela premog izpodrivati, v povojnem času pa ga še bolj nadomešča nafta s svojimi derivati, in podzemeljski ali prirodni plin. Tudi atomska energija začenja že riniti v ospredje.
Potemtakem je premogu odklenkalo?
Na prvi pogled prav gotovo. In tudi če nekoliko temeljiteje razmislimo, moramo reči, da premog nima več vloge, ko jo je imel nekoč. In vendar drži vse to le do neke meje, kajti res je, da je premog nekoliko zastarel energetski vir, toda hkrati je tudi res, da človeštvo potrebuje vedno več energije in pridejo zato v poštev vsi viri, tudi »zastareli* premog.
To nam dokazujejo nekateri konkretni podatki, kot na primer ta, da v Sovjetski zvezi, ki ima velikanske rečne tokove, posebno o-ne, ki se stekajo proti severu, da torej v Sovjetski zvezi poganja premog nad dve tretjini generator-
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izpolnite do svojega poslovnega sodelavca dano obljubo. Ne bodite potrti zaradi nesporazuma.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte se bolj približati predstojnikom. Zanimajte se bolj za neko osebo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne dovolite, da bi vas tekmeci prehiteli. Srečanje z zanimivo osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite previdni v svojih poslovnih odnosih. Mir in zadovoljstvo v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugotovite, kakšno je mnenje predstojnikov o vašem delu. Preveč ste nestrpni do drage osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite bolj vztrajni v delu, pa ne bo uspeh izostal. Nekaj časa posvetiti knjigi.
jev. V Sovjetski zvezi je torej pre mog, posredno, glavni energetski vir. Pa tudi v ZDA ni veliko razlike, razen te, da je marsikje premog zamenjala bolj praktična nafta, kar se zadnje čase dogaja tudi v Sovjetski zvezi.
Toda kako bi »zanemarili* pri mere, kot je bogastvo Ekibastus?
Tudi bogati vrelci nafte ne odtehtajo tega. kar lahko pomeni bogastvo rudnika Ekibastus v sovjetskem Kazahstanu.
Neki angleški strokovnjak je pred dnevi rekel, da čez nekaj desetletij rudarjev v rudnikih sploh ne bo več, ker bodo vse njihovo delo opravljali roboti. V primeru E-kibastusa pa to ne pride v po štev, ker rudarji sploh ne bodo potrebni, seveda v starem, klasičnem smislu, kajti v Ekibastusu je premog tako rekoč na površju in pri de zato v poštev le površinski kop, torej buldožerji in druga sodobna mehanizacija.
In zakaj smo se tako na dolgo ustavili pri tem rudniku?
Zato, ker je to eden največjih rudnikov na svetu, saj so geologi izračunali, da je tu 12 milijard ton premoga. 12 milijard ton premoga v površinskem kopu pa je »neverjetna sreča*, bi rekel »knap*. Ta «sreča» se kaže tudi v tem, da merijo tu plasti premoga tudi do 150 m.
In vendar ima vse to bogastvo tudi zelo veliko napako. Daleč, zelo daleč je. 2500 km od evropskih centrov SZ, kjer bi ga potrebovali za poganjanje central. To pa je predaleč. Saj bi se ne izplačalo voziti ga v evropski del SZ. ^ato pa bodo kar v njegovi bližini postavili velikanske termične centrale in nato odvajali v Evropo kar električni tok. Sedaj so že v fazi programiranja štiri centrala s. ,skupno zmogljivostjo kakih 20 milijonov kW, kar pomeni nove desetine milijard kWh elektrike na leto.
Prejeli smo
REVUE MENSUELLE YUGOSLAVE IX, 1973. Uredništvo in uprava Terarije 31, Beograd. Urednik Boža Algi/ sic
EUROPA INFORMAZIONI. Bilten evropskega sveta, 1. štev. 1973.
KNJIGA 73. 7/8 zvezek od 2. 6. do 25. 7.
VITA ITALIANA DOCUMENTI E INFORMAZIONI. Izdaja predsedstvo italijanske vlade, štev. 6. leto 1973.
JUGOSLOVANSKI PREGLED, štev. 6 za junij 1973.
Horoskop
SREDA, 12. SEPTEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za otroke
PRIGODE THYLA ULENSPIEGLA Četrto nadaljevanje
18.45	I RAGAZZI Dl PADRE TOBIA
Avtorja Mario Casacci in Alberto Grianbricco DOV'E’ RENZO?
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike in napoved vremena
20.30	DNEVNIK
21.00	GOVORJENJE, BRANJE, PISANJE
Dogajanja v italijanskem jeziku, kot jih vidijo Tullio De Mauro, Umberto Eco in Piero Nelli Prvo nadaljevanje:
TUJCI V DOMOVINI
22.00	ŠPORTNA SREDA
23.00	DNEVNIK
Napoved vremena in šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	IL TEMERARIO
Film v režiji Nicholasa Raya
V	glavnih vlogah igrajo: Robert Mitchum, Arthur Kennedy, Susanne Hayward, Frank Faylen, Arthur Hunnicutt, VValtei Coy, Maria Hart in Carol Nugent
Jeff je drzen kavboj, ki je obogatel in zaslovel kot bikoborec, to se pravi v tistem »športu*, ki ga ima ameriški zahoa tako rad. Ker je prišel poceni do denarja, ga je tudi na lahek način zapravljal. Ker pa je na nekem tekmovanju padel, je sklen-.l prenehati s tvegano igro in se lotiti mir nega dela. Mirno delo dobi na velikem posestvu, kjer sta zaposlena tudi Bill in njegova žena Luisa, s katerima se Jeff kmalu sprijatelji.
Bill in Luisa želita priti do lastnega posestva. Zato Billa zapeljejo lepe zgodbe, ki mu jih pripoveduje novi znanec. Posebno ga zamikajo veliki zaslužki na «rodeosth». Luisa se boji, da bi se njen mož lotil tega tveganega življenja, ven dar ne more tega Billu preprečiti. Ker ima za učitelja Jeffa, kaj kmalu postane Bill odličen tekmovalec in denar se na veliko steka v njegove žepe. Luisa ga skuša čimprej naložiti in kupi manjšo posest. Je previdna, ker vidi, da se ounosi med učiteljem in učencem rušijo. Bill postaja ljubo sumen na Jeffa in v nekem trenutku mu celo očita, da živi na njegov račun. In tedaj se tudi Jeff ponovno’ loti tekmovanja in si izbere najbolj drzne igre in pri tem izgubi tudi življenje. Bill obžaluje izgubo prijatelja oziroma tek meča in zapusti nevarne igre ter odpotuje tja kjer mu je žena kupila posest.
Film je star 21 let, ker ga je Nicholas Ray posnel leta 1952
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.20 in 12.00 TV ŠOLA
Od Konavlja do Mljeta: Elektrika, Cvet, Ornamenti v tek stilu, Ivan Cankar, Matematika itd. ter Jezik in književnosl
19.15	OBZORNIK
19.30	MAČKON IN NJEGOV TROP Serijski barvni film
20.00	Filmska burleska
20.15	PRIJATELJI GLASBE 20.45 Risanka
21.00	DNEVNIK
21.35 M1STER 10 ODSTOTKOV
i ‘».Angleški »barvni fikn * k fr. A %«.
V	glavnih vlogah igrajo: Charlie Drake, Wanda Ventham, John Le Mesuner, Anthony Nichoil
Režija Peter Graham Scott
Cftarlie Drake je v svoji domovini zpan in cenjen komik Vendar njegov specifični humor ni humor univerzalne vrste, ki bi ga mogli sprejeti tudi drugod. In vendar njegov humor ni brez soli. Charlie Drake igra glavno vlogo.
Zgodba je zelo preprosta. Prikazuje gradbenega delavca, ki ga igra Charlie Drake, delavca, ki je neprekosljiv mojster na visokih gradnjah, ki ga pa bolj kot gradnja zanima gle dališče. Ukvarja se namreč s pisanjem, seveda v upanju, da nekega dne pride njegov čas. Čeprav je pot do uspeha težavna, je mož razmeroma srečen, ker ga v sanjarijah ves ča3 obdajajo lepa dekleta, o katerih piše. Fant pa ne ve, da gledališki meceni zaradi neusmiljenega davčnega vijak-včasih namenoma financirajo dela, ki obetajo slab finančni rezultat. In tako je prišla na program ena njegovih »dram* Zgodilo pa se je to, česar nihče ni predvideval Namesto, da bi občinstvo «dramo» izžvižgalo, se je odlično zabavalo In avtor, ki je v »dramo* verjel, ni bil kdo ve kako sre čen, ker se je iz »drame* rodija »komedija*
23.10 Likovni nokturno ANTON REPNIK 23.25 POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 ŽIVLJENJE V ŽIVALSKEM VRTU Serijski risan film
21.15	POROČILA
21.30	POSLEDNJI PARADIŽ Dokumentarec v barvah
22.15	MIKIS THEODORAKIS Glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.30	Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora;
20.00	šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Kronika; 15.10 Poletni sporedi 16.20 Simf. koncert; 19.30 Kronika.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Pisana glasba; 9.10 Dva orkestra;
10.00	Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box;
15.00	Klavirske skladbe; 15.45 Plošče 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 Sarkočevič, Simfonija; Dolar, Sonata; 19.00 Popevke; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL;
21.00	Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala; 22.00 Literarna oddaja; 22.15 Simf. orkestri; 23.00 Pop in jazz; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.25 Na sporedu so Smaregliove skladbe;
20.20	Haydn, Smetana, Dvorak;
21.20	Osvaldo Ramous: «11 farma-co portentoso*; 21.55 Dva orke-
stra; 22.20 »Andata e ritorno* z Mino.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila,
8.45	Melodrama; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Poseben spored z Bramierijem; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Pio šče; 15.00 Radijska priredba;
15.40	Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 «Andata e ritorno*; 20.50 Plošče;
22.45	Glasbeno-govorni spored.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Ital. kvar tet; 11.40 Sodobna ital. glasba;
13.30	Ljadov, Chopin in Dvorak;
14.30	Portret avtorja: Aram Ha čaturjan; 15.30 Schumannova komorna glasba; 17.20 Strani iz al burna; 17.35 Jazz; 18.45 Koralna glasba: 19.15 Koncert; 20.15 Izmenjava idej v ZDA.
SLOVENIJA
7-00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Mladin ski zbori; 10.40 Zgradba marksi stičnega mišljenja; 11.15 Iz do mačega pravljičnega sveta; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti:
13.40	Od vasi do vasi; 14.30 Pri
poročajo vam...;	15.10 Kvinte!
Kranjčani in Koroški oktet; 16.40 Pianistka T. Bučarjeva; 17.00 »Loto vrtiljak«; 18.05 Polčas nogometno tekme Sarajevo: Olim pija; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene raz glednice; 21.00 Simf. orkester RTV; 22.20 Melodije; 23.15 Revija popevk: 00.05 Literarni nokturno: 00.15 Plesni zvoki.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
BOKS
VČERAJ NA STADIONU V LOS ANGELESU
Muhammad Ali premagal Nortonu toda z najtesnejšim rezultatom
Dva sodnika sta mu pripisala zmago, tretji pa je bil naklonjen Nortonu
LOS ANGELES, 11. - Muham-mad Ali še ni v zatonu kot boksar: včeraj je premagal Kena Nortona, jnoža, ki mu je lani zadal nepričakovan poraz, in se je tako znova Predstavil kot najresnejši Forema-•jov tekmec. Res je sicer, da je ta dvoboj le pokazal, da Ali ni več usti fenomen, ki je nekoč gospodaril v ringu. Dvoboj z Nortonom je bil zelo izenačen, včasih celo dolgočasen, odločitev sodnikov pa žeto tesna: dva sta prisodila zmago Aliju, eden pa Nortonu.
Muhammad Ali je samo v prvih krogih boksal kot nekoč: hitri prečki po ringu, nenadni ostri udar-C1> ki so presenečali nasprotnika in Precej omejeno število tradicionalnih Alijevih potez. S časom pa je Norton le prišel «do besede*. Ko je "“■ju začelo primanjkovati sape, je Norton nasprotnika počasi stiskal v kot in ga večkrat zadel z udarci, *■ so imeli očitno več ostrine, ■stočasno pa je bil tudi sam izpo-stavljen nasprotnikovemu napadu. Ah je le proti koncu znova prevzel P°budo in je bil, morda, v tem nekoliko preudarnejši od nasprotnika. ^°tern, k0 so sodniki Nortonu pri-®°dili večino osrednjih krogov, je *stari» Ali osvojil vse končne (v 11. j9 nasprotnika celo ranil) in si s uun zagotovil njihovo naklonjenost. Nlnogi izvedenci so sicer mnenja, aa bi neodločen izid bolje odražal Potek dvoboja.
Muhammad Ali je po zmagi sam Priznal, da je utrujen. O nasprot-n,ku je izjavil, da je najboljši bok-sar- kar jih je kdaj srečal in ga o®ni, ker mu je ponudil drugi dvo-°oj. «Zato se tudi jaz ne bom izog-0*1 dolžnosti* — je dodal — «Nor-°n bo lahko zaprosil že za tretji uvoboj.* Tudi Norton ni b’l videti Preveč potrt, čeprav je dodal, da J® pričakoval na koncu vsaj neod-■°čen rezultat.
Med gledalci je bil tudi svetovni Prvak George Foreman, katerega je dvoboj neposredno zanimal: zma-
govalec bi moral namreč biti tudi njegpv uradni izzivalec. Foreman je sicer izjavil, da bo najprej srečal Quarryja. Ta je pred dvobojem Ali — Norton premagal s k.o. A-meričana Doyleja, ki so ga mnogi predstavljali kot bodočo najsvetlejšo zvezdo v tej konkurenci.
NOGOMET
V	nedeljo v prijateljski tekmi
Po lepem srečanju Zarja-Izola 2:4
Zarj*a — Izola 2:4 (2:2)
ZARJA:	Babuder, Komar, Ris-
mondo, Žagar, Metlika, V. Križ-mančič, D. Marc, Bon, Ražem, Primožič, Kalc, 13 R. Marc, 14 Grgič, 12 Turko.
IZOLA: Dujmovič, Iskra, Frančeškin, Jerman, T. Gregorič, Lavrenčič, Počkaj, Benbič, V. Gregorič, Jankovič, Fermo, 13 Dobrinja, 12 Grbec.
STRELCI: v 15. min. p.p. Benbič, v 16. min. Počkaj, v 25. min. Dujmovič (avtogol), v 40. min. Kažem; v 30. min. d.p. Komar (avto gol), v 40. min. Fermo.
KOTI: 4:3 za Zarjo.
SODNIK: Bisacco (TS).
V	okviru proslav ob odkritju spomenika v Bazovici v NOB padlim borcem je domača Zarja v nedeljo povabila v goste Izolo, s katero je od grala prijateljsko tekmo.
Srečanje se je začelo z enako vredno igro obeh moštev. Tekmeca sta bila zelo borbena in sta prav do . konca predvajala zadovoljivo igro. Domačini so se že v začetku pognali v napad ter so spravili z nekaj nevarnimi akcijami goste v zagato. Ti so skušali preiti v protinapad, toda pri tem so razkrili lastno obrambo.
Prvi zadetek je dosegla Izola, ko je Benbič od daleč streljal nizko
v vrata. Minuto kasneje je Izola izid podvojila s krasnim golom, ki ga je dosegel Počkaj. Zarja je nato zopet pritisnila in je sredi prvega polčasa po avtogolu nasprotnega vratarja znižala izid. V zadnjih minutah tega dela igre je mladi Ražem tudi. izenačil.
Drugi poičas je bil precej podoben prvemu. Izolani so se urejeno branili pred napadi Zarje in so iz protinapadov dosegli še dva gola.
Zarja je kljub porazu zaigrala dobro, pa tudi Izola je dosegla zaslužen uspeh.
V popoldanskih urah sta obe ekipi prisostvovali proslavi ob otvoritvi spomenika v NOB padlim Ba-zovcem.
Aleksander Ražem
f -1

PROTI GIORGIU GASSERJU
Zanimiva simultanka krožka Devin Štivan
Simultanke se je udeležilo 11 domačinov
Naši športniki so morali svoje športne objekte cesto opremljati in graditi s prostovoljnim delom in iz lastnih sredstev. Tako si je moralo tudi proseško Primorje z lastnimi močmi pomagati do razsvetljave svojega nogometnega igrišča (na sliki), čas bi bil, da bi bila naša društva deležna v ta namen večjih podpor iz javnih sredstev, kot so Jih prejemala doslej
2. KOLO V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI
Zaslužena zmaga domačinov v derbiju kola v Postojni
Slaba igra Renč ■ Visok poraz Vipave - Komen doma brez točk
Hrvatini so po nedeljskem neod- I tarja Žnidaršiča. Tudi v drugem ;atu na domačem i- polčasu so Renčani stalno napadali vrata gostov in šele petnajst minut pred koncem je požrtvovalni veteran Uršič dosegel izenačujoči zadetek. Kmalu zatem je Celin pove-
ločenem rezultatu na domačem grišču z Branikom tokrat odlično zaigrali v Komnu in zasluženo osvojili obe točki. Največ zaslug za zmago gre predvsem Škorjancu in Hrvatinu, ki sta bila tudi strelca za svoje moštvo.
Renčani nadaljujejo s slabimi i-grami, kar je bTo seveda pričakovati, glede na močno oslabljeno ekipo. Proti Pivki so sicer zaigrali z velikim poletom, toda žoga ni in ni šla v gol. Sredi prvega polčasa so gostje nepričakovano prišli v vodstvo po napaki mladega vra-
"""»mminiiimii.llllllllmllllllll|ll,IMIMiii,iiiimiMiiiiiiiiiiumiiiiiimi.im.m.........
ZARADI POMANJKANJA DENARNIH SREDSTEV
Primorec prisiljen razpustiti svoj bezbolski in softbolski odsek
S tem ie preneha! delovati edini slovenski odsek v tej panogi ■ Kam bo zdaj šlo skoraj 50 mladih igralcev in igralk?
Lestvica po drugem kolu:
Transport
Renče .
Proleter
Hrvatini
Piran
Cesta
Pivka
Branik
Bilje
Komen
Vodice
Brda
Vipava
1:2
3:1
3:1
6:0
1:0
1:0
2 4 2 4 2 5 2 12
S koncem letošnje C lige ženske-°a softbola se konča tudi delova-■JJ® bezbola pri Primorcu. Žal, je ■ a uaš zamejski šport to velika ®u°a. toda Primorec je to sekcijo “Zpustil zaradi pomanjkanja last; ®ga igrišča za bez-bol in zaradi a°notnskih težav društva samega, rener Tavčar je bil zato prime-• ®n razpustiti vse tri svoje ekipe tako je precej veliko število . adincev in mladink končalo svo-nastope v slovenski ligi. i,; kateri se bodo obrnili na ita-■l®*iske ekipe v bližnji okolici,
0 Pusti pPa b0d° to športno panogo -J^čar, kateremu gre vsa zaslu-•, da je vpeljal ta šport med za-Slovence, bo nadaljeval s Jim delom in če je kdo, ki bi njemrad pomagal, naj se zglasi pri
primorec je dosegel v prvenstvu
j^° najboljšo uvrstitev prav v C sto — ?ens^e- Dosegel je 4. me-
za
žari -zgu^^ Pa tekmo brez igre z SkjhnJ° uvrščeno ekipo, zaradi šol-vi obveznosti igralk samih. Lest-s*e^nja bge ^ftbola pa je bila na-
l- Duina Opčine	M
, Uragons S. Giorgio Nogaro 14 “• Trst	6
.• Primorec	4
5- IHS Trst	2
driL ^dinskih igrah pa so dečki Dr^,g 1 zadnje mesto in tudi v tem enstvu so igrali tekmo manj er niso dobili obvestila). Lestvi-
ca pa je bila naslednja:
1.	Prosek	6
2.	CUS Trst	6
3.	Libertas Trst	4
4.	Cmarbola	Trst	2
5.	Primorec	6
Ostale ekipe športnega društva
Primorec niso nastopale. Dekleta in naraščajniki niso prisostvovali mladinskim igram zaradi pomanj-
kanja igrišč.
Naraščajniško prvenstvo se bo tudi odvijalo brez slovenske ekipe, kajti športno društvo Primorec jc svojo bezbolsko in softbolsko sekcijo razpustilo.
Škoda, da je prišlo do tega, kajti prav v tem letu je ta šport privlekel k Primorcu skoraj 56 mladih ljudi.	Edi Kraus
del Renčane v vodstvo. Nekaj minut pred koncem pa je Zelipšček zapečatil usodo izredno žilave in borbene ekipe iz Pivke.
Transport je tudi drugič zmagal, tokrat je sprejel v goste ekipo novincev v ligi Brda. Le odličnemu vratarju se morajo gostje zahvaliti, da ni bil poraz še višji.
Piran je doma v prvi tekmi visoko premagal slabo ekipo iz Vipave in tako dokazal, da bo v prvenstvu igral epo glavnih vlog.
V	derbiju kola je Proleterju uspelo premagati Bilje in se tako oddolžiti za lanski poraz. Tudi Proleter je letos močno spremenil ekipo, toda igra vedno bolje.
V	srečanju novincev v ligi je Cesta premagala Vodice in tako
osvojila prvi dve točki, ki ji bosta spodbuda za nadaljnje delo.
Oglejmo si rezultate:
Komen — Hrvatini Renče — Pivka Transport — Brda Piran — Vipava Proleter — Bilje Cesta — Vodice Branik je bil prost.
S prikazano igro v prvih dveh kolih smo lahko popolnoma zadovoljni. Igra se borbeno in moško, vse ekipe pa so zelo izenačene.
Pari prihodnjega kola:
Vipava — Proleter Bilje — Cesta Brda — Piran Pivka •— Transport Hrvatini — Renče Branik — Komen Vodice: proste.
Na videz bo to «mirno» kolo. O-meniti velja derbi v Pivki med domačini in vodečim Transportom, ter tekmo med Hrvatini in Renčami, kjer se bodo skušali domačini od dolžiti Renčanom za tri zaporedne poraze v dveh minulih sezonah.
Igor Varl
NOGOMET
NA «PUNTARJEVEM MEMORIALU*
Vesna prvi finalist Danes Primorje-Brcg
Vesna je sinoči na Proseku v okviru «Puntarjevega memoriala* premagala Zarjo z 2:0 (2:0) in se je uvrstila v finale.
Drevi bodo ob 20.30 na Proseku odigrali drugo polfinalno tekmo tega turnirja med Primorjem in Bregom.	_________
PARIZ, 11. — Mednarodna avtomobilska zveza je sklenila odpovedati dirko »Tisoč kilometrov* v Buenos Airesu, ki bi bila zadnja točka letošnjega sporeda prvenstva prototipov. Po tej odločitvi je letošnji naslov osvojila avtomobilska hiša Matra, ki je na lestvici vodila pred Ferrari jem. Za Francijo je to prva zmaga v taki konkurenci: v zadnjih letih so si naslov delili avti ferrari, ford in porsche.
Pred dnevi so se zbrali vsi najboljši šahisti kulturnega krožka Devin - Štivan in od:grali simultanko z Giorgiom Gasserjem. Priča kovanje za simultanko je bilo ve liko, saj je bil šahovski odsek u-stanovljen šele pred meseci, spo prijeti pa se je moral z vidnim članom italijanske šahovske zveze, da bi člani vedeli, koliko se morajo naučiti in kakšna je raven italijanskih društev.
Giorgio Gasser, ki je imel enajst nasprotnikov, je doma iz Devina. Že več let je najboljši šahist _ v Tržiču in je član tamkajšnjega šahovskega krožka; je odličen šahist tudi v državnem merilu. Dokopal se je do kategorije kandidata za državnega mojstra. Rezultat 9:2 dokazuje, da je bil Gasser kos svoji nalogi, dve zmagi pa dajeta u-panje, da so v tem odseku že do zoreli šahisti in so na pravi poti.
Glede igre posameznikov smo o-pazili vsaj pri polovici igralcev, da so že pri prvih potezah izgubili figuro, kar dokazuje, da ne znajo še pravilno odpirati igre. Pozitivno je pa dejstvo, da smo videli raznoliko igro. Dalje je bilo to srečanje koristno tudi zato, ker so igralci spoznali, kam lahko privede trema. Delali so namreč take napake, kakršnim bi se gotovo izognili v prijateljskih srečanjih. Nekateri so se pa odlično branili. Naj pohvalimo Staniso, ki je prvi končal in zmagal, ko je izkoristil nasprotnikovo napako, in Sardoča, ki se je krčevito upiral in si je po daljšem i-granju priboril zmago. Končno naj omenimo po vrstnem redu še ša-histe, ki so zgubili. Najprej je klonil Pavlina, nato Pertot, Forčič, Kralj, Jež, Brecelj, Šušteršič, Le-giša in zadnji Žbogar.
Igo
nem centru v Dolini šahovski brzo-turnir, ki ga je priredilo ŠD Breg. Turnir je imel velik odziv med občinstvom, Id je v velikem številu sledilo poteku raznih partij. Prireditev se je odvijala v prijateljskem vzdušju in je organizacijsko lepo uspela. Udeležilo se je je več močnejših šahistov. Razen tega pa se lahko le veselimo prisotnosti nekaterih mlajših igralcev, ki so kljub neuspehu pokazali, da zanesljivo obvladajo šahovsko tehniko, z malo večjo prakso s šahovskimi urami pa ne bi zaostali niti rezultati.
Po devetih kolih hude borbe je prvo mesto dosegel Bruno Jankovič, ki je tako popravil nekatera delne neuspehe v pretekli sezoni. Njegova zmaga je neoporečna, saj ni prepustil nasprotnikom niti točke.
Na drugem mestu je pristal Uroš Koren, ki je zgubil le v neposrednem srečanju z zmagovalcem. Poudariti je treba solidnost in, ko-stantnost tega igralca, ki dosega na vseh šahovskih brzoturnirjih zelo visoke uvrstitve.
Tretje mesto je zasedel Zlatko Jelinčič, ki je doživel poraz s pr-vouvrščenim, drugače pa je dobro zaigral.
Lepo se je izkazal tudi Maar, ki je osvojil solidno četrto mesto.
Po presledku dveh točk mu sledita Marsič, ki se je po več letih premora spet vrnil h Kraljevski igri, in Ferfolja, ki je obetajoč šahist. Malo slabše se je tokrat odrezal Marino Pečendk, ki je končal tekmovanje na sedmem mestu.
Končna lestvica je naslednja:
1. Jankovič 9 točk, 2. Koren 8, 3. Jelinčič Z. 7, 4. Maar 5,5, 5. - 6. Marsič in Ferfolja 3,5, 7. Pečenik 2,5, 8., 9., 10. Jež, Mohor in Lu-pidi 2.
-zj-
Jankovič pred Korenom
V ponedeljek je bil v okviru »Praznika Brega* v novem šport-
NA ZAH0PN0KRAŠKEM PODROČJU 13. SŠI
Vponedeljek začetek košarkarskih tekem
Skupno se je prijavilo 9 ekip Sokola, Krasa bi Kontovela
okviru «Puntarjevega memoriala* se bo drevi na Proseku Breg pomeril s Primorjem v tekmi, veljavni uvrstitev v finale. (Drugi finalist je Vesna). Na sliki Bregovi napadalci pred nasprotnimi vrati med
četrtfinanlno tekmo s Primorjem
Od danes do 19.t.m. dirka po Kataloniji
BARCELONA, 11. - 64 kolesar; jev bo nastopalo na letošnji dirki po Kataloniji, ki se bo pričela Jutri v Amposti in se bo po 1215 km, razdeljenih na sedem etap, končala 19. septembra v Leridi. Med osmimi ekipami, ki so zagotovile svoje sodelovanje, sta dve italijanski, in sicer GBC in Jollyceramica.
Glavni fovorit letošnje dirke je domačin Luis Ocana, ki je pred nekaj meseci zmagal na dirki po Franciji in je bil med glavnimi junaki letošnjega svetovnega prvenstva. Njegovi glavni nasprotniki bi morali biti Fuente, Lassa in Pe-sarrodona med njegovimi rojaki, ter Italijan Battaglin in Belgijca Ver-beeck ter Van Springel.
MODELARSTVO
GORICA, 11. - V Gorici se je zbralo vseh 80 tekmovalcev iz 29 držav, ki bodo nastopili na 8. svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu razreda «F3A*. V tem razredu nastopajo radijsko vodeni letalski modeli, ki imajo razpon kril do 1,5 metra in so opremljeni z 10-kubičnim motorčkom.
Vsak tekmovalec bo opravil po štiri lete, vsak bo trajal po deset minut (od trenutka, ko se »pilot* dotakne vijaka in do trenutka, ko »letalo* pristane), v tem času pa bo moral model opraviti 18 akrobatskih figur.
Kvalifikacijske košarkarske tekme 13. SŠI bodo na zahodnokra-škem področju prihodnji teden, in sicer od 17. do 21. t.m. Tekmovanje organizira ŠD Kontovel in vse tekme bodo na' igrišču na Konto-velu. V članski konkurenci sta se prijavili le dve ekipi, Kras in Kontovel, ki se bosta pomerili za vstop v finale.
Pri mladincih so prijavljene tri peterke: Sokol, Kontovel A in Kontovel B.
Tudi v nvnibasketu bodo nastopala tri moštva: Sokol, Kontovel A in Kontovel B.
V finale se bo uvrstil le zmagovalec v vsaki konkurenci, medtem ko je ženska košarkarska ekipa Kontovela že uvrščena v finalno kolo, ker se ni na zahodnokraškem področju prijavila nobena druga peterka predstavnic nežnega spola. Razpored tekem je sledeč: Ponedeljek, 17. t.m.:
18.15: Sokol — Kontovel A v mini-basketu
19.15: Sokol — Kontovel A mladinci 20.30: Kontovel — Kras člani Sreda, 19. t.m.:
18.30: Kontovel B — Sokol v mini-baške tu
19.30: Kontovel B — Sokol mladinci
Petek, 21. t.m.:
18.30: Kontovel A — Kontovel B v minibasketu
19.30: Kontovel A — Kontovel B mladinci
-bs-
cijo svetovnega kolesarskega prvenstva leta 1976.
OBVESTILO
Drevi se bo ob 20. uri v Zgoniku nadaljevalo namiznoteniško tekmovanje zahodnokraškega področja 13. SŠI za moške posameznike, jutri pa bodo na vrsti posameznice.	<
ŠPORT NA TV
RIM, 11. — Italijanska televizija bo danes v oddaji »Športna sreda*, ki bo na sporedu na 1. kanalu pri bližno ob 22. uri, predvajala registrirani prenos boksarskega dvoboja Clay — Norton.
ALASSIO, 11. - Občina Alassio je sklenila kandidirati za organiza-
ODBOJKA
V prijateljski tekmi
Brej v Dolini premagal Bor
V	nedeljo sta se v Dolini v okviru «Praznika Brega* srečali v prijateljski tekmi ženski odbojkarski šesterki Bora in Brega. V obeh ekipah je bilo več sprememb, saj kaže, da bosta letos obe šesterki vključili v svoje vrste nekaj novih igralk, ki lani niso nastopale v prvi postavi. V nedeljski tekmi je vključitev novih igralk seveda dokaj vidno vplivala na ig*o. ki je bila, zlasti v prvih dveh setih, na dokaj nizki ravni. Bila je ne urejena, polna improvizacij, brez jasnega sistema, igralke niso držale svojih mest, pa tudi posebne požrtvovalnosti ni bilo. (Na vsak način je bila tekma mladink med Bregom in Slogo, ki so jo odigrali dan prej, mnogo bolj privlačna in tudi kakovostna).
V	zadnjem setu so se dekleta 'e nekoliko razživela, videli smo nekaj lepih akcij, močnih udarcev, tudi več požrtvovalnosti, vendar so igralke to pokazale le od časa do časa. V obeh ekipah so bolje zaigrale starejše igralke, mlaišim na se pozna, da se bodo morale v novi način igre šele vživeti.
Kočni izid: Breg — Bor 3:0 (18 proti 14, 15:8, 15:8).
V okviru »Praznika Brega* so se v Dolini v nedeljo v nogometu pomerili med seboj tudi »stari* in »mladi*. Za spomin so se postavili pred objektiv tudi našemu fotoreporterju
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
■ «K0 je ustanovil bando s skupino sorodnikov in prijate-J7' ki so bili pobegnili iz jetnišnice v Palermu z njegovo po-nroftjo. Je Giuliano sprva ropal in izsiljeval veleposestnike v po-aJini Palermo od katerih se mu je posrečilo dobiti znatne ®ote in plodove zemlje, kar je delil s kmeti in pastirji svoje-~J^°jstnega kraja Montelepre. V zahvalo so ga ščitili in mu >0toagali, v njihovih očeh pa je bil simbol revolte in zdelo ? da se prav on za vse maščuje mogočnim aristokratom.
, j6111 prvem času se je Giuliano spopadal tudi z mafijskimi fhellotti, ki jim ni prizanašal. Nekega dne so na cesti proti "^telimare di Golfo našli truplo nekega starega člana ma--**» katerega obraz je bil prekrit z govnom, na vratu pa je napis; «Tako Giuliano kaznuje člane mafije!«. Toda to bilo v prvi Giulianovi fazi. Giuliano se je tudi sam začel ^bgače obnašati do mafije in začel iskati pomoč pri članih ker so ga le-ti lahko mnogo bolj kot kdofkoli infor-■raii o gib^^ policije. V zahvalo pa je začenjal puščati pri r*tu njihova posestva in začel izsiljevati ter ropati industrij-^ P« mestih. Glede na to Je imela mafija že nekakšen pakt ' nJim, ko sta mu voditelja separatizma princ di Carcacl ln *°n La Motta prišla ponudit polkovniški čin osvobodilne i Jske EVIS. To ni bila izključno njegova vojska, ker je obsta-a brez njega in njegove bande, ki je Štela 500 ljudi. Ni
samo on nosil polkovniškega čina, ker so ga imeli tudi princ di Carcaci, baron La Motta, Giuseppe Tasea Bomdonaro in nekateri drugi artistokrati in separatisti.«
«Giuliano je bil torej,« nadaljuje Pantaleone, «počaščen, počutil se je kot pomembna osebnost v tako ugledni družbi, toda pomembno je bilo zanj tudi to, da bo lahko na ta način svobodneje užival bogastvo, ki si ga je bil že nabral, še posebej v primeru, če bo Sicilija zares postala neodvisna. To so mu tudi sicer zagotovili voditelji separatističnega gibanja, ki so ga bili angažirali in mu dali polkovniški čin... Toda na Giuldanovo žalost volitve 2. junija 1946. leta niso prinesle zaželenih rezultatov. Iz separatističnega gibanja sta bila izvoljena samo dva poslanca, Finnocchiaro Aprile in Antonino Var-varo. Po porazu separatistične ideje se je začela širiti bolj realna ideja, da naj bi Sicilija dobila avtonomijo v okviru italijanske države, to pa je bila ideja demokrščanskih prvakov Salvatora Aldisija in Giuseppa Alessija. Italijanska vlada je bila nasprotno tudi taktična, pa je amnestirala vse tiste, ki so se bili uvrstili v sicilijansko separatistično vojsko EVIS, toda omenjene amnestije ni zajela Giuliana in njegove bande. Tedaj se je tudi mafija obrnila v smeri demokrščanske stranke. Giuliano pa je takole rezomiral: da bi bil amnestiran ali pa da bi dobil vsaj potni list za Ameriko, potem se mora držati demokrščanske stranke in pomagati njenim kandidatom na volitvah. V tej smeri je šla tudi mafija in mu je bilo to toliko laže. Pravzaprav je bil orodje mafije in nekakšna u-dama sila, ki jo je dala mafija na voljo vodilni politični stranki na Siciliji v njene namene.«
O sodelovanju med sicilijanskimi demokrščanskimi politikanti, hkrati pa tudi člani mafije in Giulianom piše Pantaleone takole:
((Sporazum je bil vedno enak: obljubljali so mu amnestijo in svobodo v zamenjavo za pomoč pri volitvah in v akcijah proti političnim nasprotnikom. Giuliano je izvrševal
svoje obveznosti: ubijal je, pustošil, podtikal ogenj. Njegovo delo je pokol v Portella della Ginestra in požig sedeža tako imenovanih ((Kmečkih lig« v enajstih krajih pokrajin Palermo in Trapami po volilnih uspehih levice na pokrajinskih volitvah leta 1947. S takšnimi terorističnimi metodami na naslednjih volitvah 18. aprila 1948 se Je Giulianovi bandi posrečilo na svojem območju zagotoviti demokrščanski stranki (id je bila pod vplivom mafije) takšne rezultate, kakršnih ni imela nikjer drugje na Siciliji. Medtem ko je omenjena stranka na vsej Siciliji podvojila število glasov z ozirom na volitve 1947. leta, je na območju Palerma, kjer je deloval Giuliano, dobila dva in polkrat več glasov. Tri leta kosneje, ko je bil Giuliano že mrtev, se je pripetilo nasprotno: demokrščanska stranka je padla na 40 odst. glasov iz 1948. leta.«
GIULIANOV PRVOMAJSKI POKOL
Toda povrnimo se nazaj, v čas, ko je Giuliano, potem ko je nekaj časa služil separatistom v činu polkovnika, začel služiti demokrščanskiim avtonomistom - članom mafije. 1. maja. 1947 je izvršil svoj najstrahotnejši zločin, to je pokol v Portella della Ginestra, ki ga omenja tudi Pantaleone.
Po starih običajih, ki so bili prepovedani samo pod fašizmom, se kmetje s širokega območja zbirajo 1. maja na proslavo. Prihajali so z vseh strani na svojih pisano okrašenih vozovih, z družinami in se nagnetli na obronkih bregov Pe-lavet, Cuneta in Pizzuta, okrog neke prostrane doline. Pričakovali so govornike iz Palerma. Sonce je bilo zelo močno, ko je na govorniški oder končno stopil sekretar socialistične sekcije iz mesteca San Giuseppe lato Giacomo Schiro. Komaj je začel govoriti, da bi predstavil ostale govornike, že so odjeknili rafali z vrha hriba Pizzuta. To so bili mitralješki rafali. Nastaia je strahotna panika, rezultat po četrt ure streljanja pa je bil 11 mrtvih in 56 hudo ranjenih ...
To je bilo delo Giulianove bande.
Da Je bilo streljanje zares močno, je videti tudi iz tega, da je bilo ubitih tudi kakih deset konj in mul.
Tri leta kasneje, 1950, je bil v Viterbu proces zaradi tega pokola. Seveda Giuliana ni bilo na zatožni klopi. Samo nekatere iz njegove bande so ujeli in to čisto slučajno. Iz njihovih izkazov in drugih podatkov je na procesu jasno prišlo na dan, da omenjenega pokola Giuliano ni bil izvršil na lastno pest. S tem v zvezi pravi Micheie Pantaleone:
((Odkrita je bila široka mreža intrig in kolaboracije med mafijo, politiki, policijskimi elementi in Giulianovimi banditi. Očitno je bilo, da Giuliano ni deloval na lastno pest.«
Prvo znamenje, ki je vodilo proti resnični celotni zaroti je bilo v izkazu, ki ga je dal pred preiskovalnim sodnikom v Palermu bandit Giovanni Genovese. Poglejmo, kaj je razkril: «27. aprila 1947 zjutraj je prišel v vas Saracino .blizu Mon-telepra Salvatore Giuliano z bratoma Pinelli in Salvatorejem Ferrerfjam, imenovanim Fra Dlavolo. Kosili so pri meni v poljski hiši izven vasi. Okrog treh popoldne je prispel Pa-squale Sciortino, ki se je bil tri dni poprej oženil z Giuliano no sestro in prinesel je neko pismo. Pozval je Giuliana na stran. Odšla sta za neki grm in. tam brala pismo ter razpravljala o njem. Biti je moral zelo pomemben dokument, ker je Giuliano, čim je prebral pismo, papir zažgal z vžigalico. Scior-tfao je malo kasneje odšel. Giuliano me je tedaj vprašal, kje je moj brat. Povedal sem mu, da mora biti v mestu. Giuliano mi je nato rekel, da je napočil čas naše osvoboditve. Na moje vprašanje kako in zakaj, mi je Giuliano odgovoril: Izvršiti moramo neko akcijo proti komunistom. Sli jih bomo streljat 1, maja v Portello della Ginestra.«
Veliko več je o zaroti politikov, mafije in Giuliana povedal v nadaljevanju procesa v Viterbi 14. maja 1951 Gasparo Pi-sciotta,
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	12. septembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglati	Z* vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P..
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
Vojaški udar v Čilu
(Nadaljevanje s 1. strani)
li, da je vojska v Valparaisu in mnogih drugih večjih mestih zasedla sedeže komunistične partije in aretirala veliko število komunistov in pripadnikov drugih levičarskih strank. Podobne akcije je vojska sprožila tudi v Santiagu. Kot so sporočili generali, je vojska zasedla tudi prostore mnogih podjetij in družb »komunističnih držav*.
Generali so udar proti napredni socialistični AUendejevi upravi imenovali za «Narodno osvobodilno gibanje*. Takoj nato so sporočili, da so dali ukaz, naj vojska vdre in zasede vse sedeže komunistične partije v Santiagu, Valparaisu in drugih mestih. Kmalu nato so sporočili, da so vojna letala začela bombardirati Allendejevo zasebno rezidenco, potem ko jo civilno osebje nj hotelo zapustiti.
Vesti, ki so popoldne in nocoj prihajale iz Čila. so bile v glavnem vesti, ki so jih dajali vojaški krogi. To pomeni, da je vojski uspelo v najkrajšem času zasesti vse radijske postaje in se tako polastiti edinega vira obveščevanja domače in tuje javnosti. Zato je tudi verodostojnost teh vesti dvomljiva zlasti če pomislimo, da so se nekateri dogodki razvijali na precej nejasen način. Edine vesti o morebitnih spopadih so prihajale iz drugih sosednih držav in niso imele nikoli uradnega potrdila, razen tega, kot smo že omenili, da so v Santiagu v akciji »samo še nekateri ostrostrelci*.
Vojaška junta je s proglasom štev. 10 pozvala veliko število političnih voditeljev čilske levice, med katerimi tudi sestro Allendeja, Lauro, zunanjega ministra Almeydo in mnoge voditelje strank vladne koalicije. naj se javijo vojski ali policiji najkasneje do 16.30 (po krajevnem času). V nasprotnem primeru jim grozijo stroge represalije. Očitno je, da hočevo jaška juntačimprej postaviti svojo roko nad voditelji politične levice, da bi s tem preprečila katerikoli možen odpor proti vojaškemu udaru.
Ta proglas so objavili prav v trenutku, ko je radio, ki je v rokah generalov, sporočil, da ima vojska premoč v vsem mestu in da so kljub temu še vedno v teku spopadi tudi v drugih mestnih predelih Santiaga in da je prišlo do precej ostrega streljanja. Točnih vesti pa o spopadih ni bilo, ker vojska nadzoruje vse radijske postaje, tiskovne agencije so zasebne in zaprte, prav tako so zaprta Vsa letališča in meje.
REAKCIJE NA «G0LPE»
V ČILU
RIM, 11. — Vest o dogodkih v Čilu je izzvala takojšnjo reakcijo italijanskih naprednih in demokratičnih sil, ki so ostro obsodile vojaški nastop.
Vodstvo konfederacije CGIL je o-stro obsodilo poseg čilske vojske proti zakoniti AUendejevi vladi istočasno pa je izreklo čilskim delovnim ljudem svojo solidarnost. Zagotovilo je tudi podporo italijanskih delavcev pri obrambi demokracije v Čilu.
Solidarnost čilskim delavcem je izrekla tudi federacija delavcev kovinarske stroke, ki je pozvala vse tovarniške svete naj organizirajo na delovnih mestih skupščine, na katerih naj prediskutirajo kako konkretno dokazati čilskim tovarišem solidarnost italijanskih delavcev.
Vsedržavno predsedstvo ACLI je Izrazilo zaskrbljenost zaradi dogodkov v Čilu in obsodilo vojaški »golpe*. S svojim posegom — trdi v<xistvo ACLI — je vojska nasilno vrgla državo v kaos in uničila demokratični okvir, ki ga je Allende tako vztrajno in s tako težavo branil.
Član osrednjega vodstva PSI Li-vio Labor pa je izjavil: »Nimamo še vseh elementov, da bi lahko predvidevali, kaj se bo zgodilo v Čilu po državnem udaru. Lahko pa sodimo o politični odgovornosti Fre-ieve Krščanske demokracije, ki je s svojim stališčem odobrila državni udar in pomagala fašističnim »gol-pistom*. Istovetenje čilske KD s privilegiranimi plastmi čilske družbe je pomenilo propad ideje »revolucije v svobodi*, saj ni Frei okleval niti trenutek in je podprl »golpe*, da bi pripomogel k padcu revolucionarnega procesa v okviru ustavne zakonitosti.
Vsedržavni tajnik KPI Enrico Berlinguer je poudaril, da so vesti o dogodkih v Čilu še protislovne. »Kljub vsemu — je pribil komunistični tajnik — pa je jasno da je v teku poskus fašističnih in desničarskih sil, da z reakcionarnim nasiljem zbrišejo socialne in demokratične dosežke, ki jih je čilsko ljudstvo pridobilo z vlado levičarske koalicije »Unitad Po-pular*. V tej huda uri za čilsko ljudsko izrekamo čilskim tovarišem našo solidarnost in našo podporo njihovemu boju za emancipacijo. Prepričani smo, da bo demokratična in antifašistična Italija na strani čilskih delavcev.*
Vsedržavni koordinacijski odbor st-anke proletarske enotnosti je poudari] nujnost splošne mobilizacije vseh demokratičnih sil v Italiji da se podpre boj čilskega ljudstva proti »golpistom*. List »Manifesta* pa bo jutri objavil iz-javo vsedržavnega tajništva giba-nja, s katerim vodstvo »Manifesta* poziva vse člane, naj se angažirajo v pobudah, ki bodo v pomoč čilskim tovarišem v boju proti fa temu.
OB NJEGOVEM PRIHODU V PEKING
Kitajsko ljudstvo prisrčno sprejelo francoskega predsednika Pompidouja
Položaj v Evropi in vzajemni odnosi v osrednji temi pogovorov med francoskimi in kitajskimi voditelji
PEKING, 11. — Francoski pred sednik Pompidou je dopotoval danes na enotedenski uradni obisk v Peking. Letalo francoskega predsednika je pristalo ob ,'5. uri (po krajevnem času) na pekin.šk' m letali šču, kjer so uglednega gosta sprejeli ministrski predsednik čuemaj in drugi kitajski voditelji.
Kitajsko ljudstvo je sprejelo francoskega državnika, ki je prvi zahodnoevropski predsednik v Pekingu, zelo prisrčno. Na letališču je bilo nad štiri tisoč ljudi, no pekinških ulicah pa mu je' na deset-tisoče delavcev mahalo v pozdrav s francoskimi zastavicami.
Med vsemi napisi, ki so prisrčno pozdravljali gosta vzdolž pristajalne steze, je izstopal »Z vso odločnostjo podpirajmo boj francoskega ljudstva zoper hegemonizem*. Vojaška godba na pihala je zaigrala marsejezo in kitajsko himno, nato je Pompidou v spremstvu Čuenlaja in drugih voditeljev pregledal častno stražo. Francoski državnik bo stanoval v Pekingu v istem stanovanju, ki so
ga dodelili lani Nixonu med njegovim obiskom na Kitajskem.
Zvečer je premier Čuenlaj priredil v prostorih državne skupščine banket v čast uglednemu gostu, jutri pa se bodo začeli politični pogovori, ki bodo trajali predvidoma dva dni. V soboto bo Pompidou odpotoval v Tatung, kjer si bo verjetno v spremstvu Čuenlaja ogledal znamenite jame Ungang. Nato bo obiskal še Šanghaj in Hangčov. V Pariz se bo vrnil v noči od 17. na 18. september. Predvideno je, da bo Pompidouja sprejel tudi predsednik kitajske komunistične partije Mao-cetung.
Med večernim banketom je Čuenlaj povzel besedo in v pozdravnem govoru poudaril, da je popuščanje napetosti v svetu še vedno površinski pojav, ki ne omejuje nevarnosti vojne. Kitajski premier je nadalje pribil, da bo postopno združevanje Evrope pripomoglo k izboljšanju položaja v svetu.
V uvodni besedi se je čuenlaj poklonil spominu generala De Gaulla,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllinillllllllUIIIIIJIIIIIIIIIMIIIIIIIItIMIIIIIIIIIIIIIIimillllIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll
NA NEDELJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH
Na Norveškem zmagali laburisti in socialisti
Dratteliju bo uspelo vladati le z nenehno pomočjo socialistov in levičarskega bloka
OSLO, 11. — Laburistični in socialistični blok je zmagal na norveških parlamentarnih volitvah, čeprav le z majhnim številom poslanskih sedežev v novem »stortingu*, oziroma parlamentu. Ta blok se bo moral namreč zadovoljiti le s tremi glasovi večine nad nasprotnimi »nesocialističnimi* strankami.
Laburistična stranka je s političnega stališča zmagala na teh volitvah, toda le zaradi zavezništva s socialisti, komunisti in drugimi levičarskimi skupinami. Kot taka, je utrpela določen poraz, saj bo imela sedaj v norveškem parlamentu manj poslancev, kot jih je imela prej. Kljub vsemu, pa se bo morala konservativna vladna koalicija posloviti od svojih položajev, kar je že priznal na televizijski oddaji dosedanji prvi minister Lars Korvald. Njegov verjetni naslednik bo Trytve Bratteli, ki je sedaj neoporečni voditelj norveške laburistične stranke.
Bratteli je pogorel kot voditelj norveške države, ko se je postavilo vprašanje vključitve Norveške v Evropsko gospodarsko skupnost. Norveški laburisti so zastopali stališče, da se je treba vključiti v EGS, ker bi tak sklep le prispeval k izboljšanju norveškega gospodarstva. Ta ocena splošnega političnega in gospodarskega stanja ni naletela na o-dobravanje celotne laburistične stranke, temveč je povzročila hudo politično diferenciacijo. Kot je znano, so vključitvi v EGS najbolj nasprotovali nerazviti kraji v severozahodni Norveški, ki so pretežno naseljeni z ribiči, ki so se smatrali za ogrožene zaradi morebitne konkurence angleških in drugih ribičev. Zaradi tega spora se je iz laburistične stranke odcepila skupina levih laburistov.
Na nasprotni strani, v vrstah konservativnih sil, so bile politične razmere zelo zapletene. Konservativci, sredinski agrarci, krščanski socialisti, liberalci in neoliberalci so bili tudi zelo deljeni glede spora o vstopu Norveške v EGS. Prvi so ta vstop odločno zavračali ter so se zato znašli na pozicijah socialistov, laburistične ločine, komunistov in drugih manjših političnih formacij. Liberalci pa so zastopali vstop v EGS skupaj z Brattelijem in ostalim delom laburistov.
Ljudski referendum je pokopal Brattelijeve upe ter s tem prekinil laburistično vladavino. Konservativci pa, ki so se ponovno znašli na vladi, so bili v brezupnem položaju. Vladati so morali z manjšinsko koalicijo, ki je bila izpostavljena vsem nevarnostim negotovega političnega kurza. Zdržali so do konca, ker norveška ustava ne predvideva odstopa pred iztekom mandatne dobe.
Zdaj se bo zgodilo nekaj podobnega. Konec tega meseca bo kraj Poveril sestavo nove vlade Trvgve-yu Bratteliju. Laburistični veljak pa ne bo mogel vladati samovoljno, ker ne razpolaga z absolutno večino. Sporazum z notranjo opozicijo vladnega bloka pa bo verjetno lažji, ker bo šlo le za čisto notranja vpra sanja Norveške in ne za »mednarodne* politične probleme. Bratteli bo prav gotovo zelo previden pri ponovnem postavljanju vprašanja vstopa Norveške v EGS, saj mu je zadnji poraz odščipnil kar deset poslancev v novem »stortingu*.
glasoval zakonski osnutek, s katerim je spet uvedel smrtno kazen v kazenski zakonik. Zakon bo pravno stopil v veljavo 1. januarja, ko ga bo podpisal gubemer Ronald Reagan.
Ameriško vrhovno sodišče je julija lani proglasilo smrtno kazen za neustavno, ker zakon ni izrecno določal zločine, ki jih sodnik lahko kaznuje s smrtjo. Po razsodbi vrhovnega sodišča je 27 držav izdelalo zakonske osnutke, ki ponovno uvajajo smrtno kazen v državno zakonodajo in ki izrecno navajajo primere, v katerih lahko sodnik obsodi obtoženca na smrt. Kalifornijski zakon predvideva smrtno kazen za namerne umore in sicer ko gre za umor policijskih agentov, umor po naročilu, umor ugrabljenih oseb.
»neustrašnega borca za svobodo*. V tej zvezi je poudaril, da je za Kitajsko čast gostiti De Gaullovega naslednika, predsednika Pompidouja
Tema neodvisnosti je bilo vprašanje, ki sta mu državnika V pozdravnih govorih posvetila največ pozornosti. Poudarila sta, da imajo vse države pravico skrbeti za svojo varnost. «Bodisi Kitajska, bodisi Francija — je poudaril Pompidou — zahtevata pravico do samoobrambe in ne bosta odložili orožja, dokler ne bo prišlo do resnične generalne razorožitve.*
»Menimo — je pribil Čuenlaj — da imajo vse države, ki so izpostavljene nevarnosti agresije — pravico do lastnih obrambnih sredstev. Zgodovina nas uči, da navidezna jamstva ne privedejo nikoli do resničnega in pravičnega miru*.
Pekinški «Žeminžibao» je objavil vest o obisku francoskega predsednika z velikim poudarkom. V uvodniku list poudarja, da predstavlja obisk francoskega državnika razvoj v francosko - kitajskih odnosih, ki so bili navezani že leta 1964 na pobudo predsednika Maocetunga in pokojnega generala De Gaulla. Pokojni predsednik «pete republike* bi bil moral obiskati Kitajsko konec leta 1970, a je umrl preden se je odpravil na pot. Ob tej priliki je Maocetung poslal generalovi vdovi sožalno pismo, v Pekingu pa so proglasili dan žalovanja.
»Francija je evropska država — poudarja pekinški list — ki igra veliko vlogo v mednarodnem dogajanju pod vodstvom predsednika Pompidouja. Francoska vlada vodi politiko neodvisnosti, se upira hegemoniji velesil, se zavzema za združitev držav Zahodne Evrope in za avtonomno evropsko obrambno silo*. Očitno je, da gre za vprašanja, ki bodo poleg vzajemnih odnosov v središču pogovorov Pompidouja s kitajskimi voditelji.
List je posvetil dolg odstavek svojega uvodnika položaju v Evropi, ki naj bi bila v središču viharja. »Velesile, — poudarja žeminžibao — utrjujejo svojo vojaško moč v Evropi in v Sredozemlju, ki sta s strateškega vidika ključno področje spopada med velesilama.*
Časnik ugotavlja, da so evropski narodi poostrili budnost in da se združujejo v različne politične skupnosti, da bi branili svojo neodvisnost in se postavili po robu hegemonizmu velesil. Uvodnik se zaključuje z izrazom simpatije in solidarnosti kitajskega ljudstva za boj evropskih narodov proti hegemonizmu.
Pompidou in čuenlaj na pekinškem letališču
luiiitiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiimtimiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiniHiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitmiiiimtmmiiiiiiimiimtniiiiiiiiiii
Z OBJAVO <PROGLASOV» V DNEVNIKU «CLARIN»
Čelen napad ERP na desničarske težnje v peronističnem gibanju
Gverilci so izsilili objavo z ugrabitvijo upravnega ravnatelja lista - Trije mrtvi v spopadu v Cordobi
BUENOS AIRES, 11. - V uredništvu buenosaireškega dnevnika «Clarin» je danes popoldne izbruhnil nenaden požar. Takoj je bilo jasno, da je šlo za namerno sabotažo, ker so se zublji pojavili na več mestih zgradbe. Policija je obkolila poslopje ter poklicala gasilce. Na kraj požara je prišlo več desetin gasilskih brizgaln, a gasilcem se je pozneje posrečilo, da so požar skoraj popolnoma zadušili. Ugotovili so, da je požar nastal zaradi namernega iučanja molotovk. Atentat je zahteval dva hudo ranjena, in sicer dva uradnika, ki sta dobila hude opekline. Pri atentatu je prišlo tudi do streljanja. Ranjena je bila neka 10-letna deklica in eden od napa-
žc običajen prizor Iz Ulstra: eksplozija peklenskega stroja je razdejala katoliško cerkvico
POJAV, HI MU ZNANSTVENIKI NE VEDO VZROKA
UFO nad Južno Georgio
Kalifornija uvedla smrtno kazen
SACRAMENTO (Kalifornija), 11.. * .bub,, ^	o,ujcnovuu imuu uu-
— Kalifornijski senat je danes iz-1 daljilo proti morju z vrtoglavo hi-
NEW YORK, 11. - Prebivalci Južne Georgie prisegajo, da so pred dvema dnevoma opazili skrivnostne in zelo hitre leteče krožnike, ki so puščali za seboj večbarvni plameneči razor.
Že dva tedna telefoni radijskih in televizijskih postaj, dnevnikov policijskih postaj in vojašnic v Georgii in Tennesseeju neprestano brnijo. Gre za ljudi, ki sporočajo, da so videli leteče krožnike. Redkokdaj pa je bil opis nekega UFO (unidentifield flying object) tako podroben in natančen kot opis policijskih agentov iz Griffina. Moža postave sta povedala, da ju je pozno ponoči klicala neka prestrašena ženska, ker je nad njeno hišo letela in brnela neka plameneča zadeva. Policista sta nemudoma prihitela in sta lahko skoraj tri minute opazo vala manevre letečega krožnika. Preden se je svojevrstno letalo od
trostjo, je nekajkrat obletelo policijski avtomobil, kot da bi hotelo ugotoviti za kaj gre.
Skoraj istočasno sta opazila blesteče se UFO tudi v- Newtnanu in v Savannabu. Vojaka, ki sta stražila pred neko vojašnico in policijska agenta, ki trdita, da je leteč' krožnik sledi) njunemu avtomobilu za dober kilometer. «Z vrtoglavo naglico se je spustil proti najinemu vozilu. Prestrašena sva jo urno po brisala, medtem ko se je UFO zavrtel okrog svoje osi in se oddaljil*, sta pripovedovala še preplašena policista.
Opis policistov sovpada več ali manj z opisom, ki sta ga dala vojaka na straži pred neko vojašnico. Agenta državne policije v Floridi pa trdita, da sta opazila na nebu nekaj, ki je bilo podobno leteči torpedi. Svojevrstno letalo se je približalo njunemu vozilu, nato pa se je nepričakovano dvignilo in se od-
daljilo proti obali.
Ameriške oblasti niso dale doslej nobenega uradnega sporočila o svojevrstnem pojavu, ki že dva tedna vzbudila precej preplaha v Georgii. Obrambno ministrstvo je pred nekaj leti zasnovalo širokopotezen raziskovalni načrt, da bi ugotovilo za kaj gre. Načrt je terjal veliko denarja in ni obrodil velikih sa dov. Po nekaj letih so ga opustili. Značilno je, da ministrstvo ni nikoli dalo v javnost tako zbranega gradiva in tudi zaključki vojaških izvedencev niso znani.
Po mnenju znanstvenikov lahko v večini primerov tolmačijo pojav z lomom svetlobnih žarkov v atmosfe ri, večkrat pa gre tudi za kolektivno sugestijo. Vsekakor pa so pojav opazili tudi ljudje (piloti, policijski agenti, vojaki), ki ohranijo hladnokrvnost tud iv kočljivem tre-nutkem in katerim je pojav loma svetlobnih žarkov dobro znan.
dalcev. Domnevajo, da so časopis napadle skupine, ki politično nasprotujejo gverilski organizaciji ERP (»Ejercito revolucionark) popular* — Revolucionarna ljudska vojska), ki so hoteli kaznovati časopis »Clarin*, ker je davi objavil nekaj proglasov organizacije ERP.
Prav tu se začenja politično poglavje te vesti, ker je organizacija ERP uporabila ugrabitev upravnega ravnatelja časopisa »Clarin*, kot izsiljevalno sredstvo za objavo svojih sporočil argentinski javnosti.
List »Clarin* je eden od najvažnejših v Buenos Airesu, saj njegova naklada vsak dan dosega skoraj 300 tisoč izvodov. Pred nekaj dnevi je ERP ugrabil upravnega ravnatelja Bernarda Sofovi-cha. Zdi se, da so gverilci zahtevali, da v zameno za osvoboditev Sofovicha, časopis objavi nekaj sporočil. Uredništvo je sprejelo zahtevo, objavilo sporočila, nakar je bil upravni ravnatelj izpuščen na svobodo.
V	svojem prvem sporočilu ERP izjavlja, da se namerava boriti proti vsem peronističnim strujam, ki so sovražno razpoložene do koristi delovnih ljudi. Sem spada tudi »frondizem*. ki se povezuje z bivšim predsednikom Arturom Frondizijem, ki je danes Peronov zaveznik. ERP nadalje napada peronistične »birokrate* ter še posebej generalnega tajnika Joseja Ruccija iz »Confede-racion General del Trabajo*. ERP meni, da si voditelji te sindikalne organizacije lastijo po krivici predstavništva delavskega razreda, katerega izdajajo, kadarkoli le morejo. Gverilci nadalje ostro napadajo gospodarsko ekipo domnevnega bodočega predsednika Perona, ki jo zastopa Jose Glerbard, ki je danes finančni minister in za katerega menijo, da je gospodarski diktator v državi. Vso to ekipo obtožujejo, da zastopa buržoazne in nacionalistične interese. V svojem proglasu gverilci ERP napadajo tudi generala Raula Carcagna, ki je sedaj poveljnik argentinske vojske in ki je bil včeraj — pravijo gverilci — poslušen sluga »morilske diktature* preteklih vojaških režimov.
ERP pravi v svojem proglasu, da namerava zagotoviti zmago »socialistične domovine, ki naj bi bila odrešena spon ameriškega in drugih imperializmov.
Vprašanje, ki pa se v tem trenutku postavlja ,je to: zakaj ERP pravi, da bo podprl PeronOvo kandidaturo (kandidatura njegove žene je le postranska zadeva)? Gverilci trdijo, da je ta podpora le občasna in sicer bo veljala le v tolikšni meri, v kolikšni bo novi peronistični režim zastopal resnične ljudske koristi.
V	istem sporočilu, ki je bilo objavljeno v današnji številki lista »Clarin*, gverilci ERP hudo napadajo sedanjega začasnega predsednika Raula Lastirija (predsednik -zet, kot ga imenujejo, ker je zet Lopeza Rege. ki je posebni tajnik Perona ter minister za socialno skrbstvo. ERP napada Lastirija na brezobziren način ter poudarja, da ne bo popustil pred nobenim napadom ali izzivanjem proti ljudskemu gibanju. »Podprli bomo — je rečeno v proglasu — vse ukrepe, ki bodo v korist ljudstva, kritizirali bomo vse ukrepe s katerimi se ne bomo strinjali ter se bomo postavili odločno na stran ljudi v obrambi proti vsakršnemu poskusu, da bi se še enkrat poskušali ogoljufati delovni ljudje*.
Umrli trije delavci ranjeni pri eksploziji v milanski strojarni
MILAN, 11. — Včeraj so v milanski bolnišnici Niguarda umrli trije delavci strojarne De Medici. Nesrečneže so odpeljali v bolnišnico v brezupnem zdravstvenem stanju zaradi opeklin po vsem telesu v petek po eksploziji v stro-jarni.
Vzrok nesreče ni bil še ugotovljen. Kaže pa. da je eksplozijo povzročila iskra na nekem stroju v sobi, ki je bila prenasičena s hlapovi kemičnih čistilnih sredstev, ker je odpovedala ventilacijska naprava.
Sindikat milanskih delavcev kemijske stroke je napovedal za jutri zjutraj enourno stavko v znak protesta zoper neustrezne varnostne naprave v tovarnah. Delavci zahtevajo, naj pristojni organi poskrbijo z zakonskimi in drugimi ukrepi, d® se primerno zaščiti zdravje delavcev.
LOV NA... PEŠCA
Tuji udeleženci svetovnega prvenstva v plavanju v Beogradu so se izredno pohvalno izrazili o jugoslovanski prestolnici in o njenih prebivalcih. Le vožnjo avtomobilistov so ocenili za ... smrtno nevarno. Nič čudnega, če so v takih okoliščinah poskrbeli za novo definicijo zeber-prehodov za pršce. Po njej so zebre v Beogradu tista mesta, kjer je mogoče povoziti (ali vsaj ogroziti) večje število pešcev hkrati, kot pa na cesti sicer ...
VZORNO GOSPODARJENJE
Da bi vnovčila davek 48 lir je italijanska davčna birokracija potrošila 100 lir. Davčna izterjevalnica občine Giarre pri Catanii je poslala Čiru Leonar-diju v Videm poziv, naj plača davek 48 lir. Poziv je bil naslovljen Leonardijevi tašči, ki se je pred časom preselila v Videm k zetu, kjer je tudi umrla.
Da bi vnovčila davek je davčna izterjevalnica potrošila 50 lir za znamko, da je poslala poziv kolegom v Vidmu. Ti pa so dali 50 lir kurirju, ki je nesel poziv Leonardiju. Država pa seveda pri izterjevanju takih davčnih prispevkov ne sme imeti zgube. Leonardi je plačal 50 lir davka na poštno nakaznico, ki jo je poslal izter-jevalnici v Giarre.
Ostala proglasa zadevata proteste proti uboju «mučenikov iz Trelewa» ter pojasnilo, zakaj je ERP ugrabil upravnega ravnatelja lista «Clarin».
Iz Cordobe je prišla vest, da je prišlo do spopada med sindikalisti in policijo. Tri osebe so izgubile življenje.
PORDENON, 11. — Poidenonski gasilci se že pet dni vztrajno borijo proti požaru, ki je izbruhnil na pobočju hriba San Francesco.
Njihovo delo je otežkočeno, ker je kraj skoraj nedostopen in ker je pokrajinska cesta prekinjena zaradi usada. Gasilci in prostovoljci skušajo za vsako ceno obkoliti požar preden se razširi na gozdove v bližini Pielunga, kjer bi povzročil izdatno škodo.
miiiiiinriiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiuHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiirt
PO VČERAJŠNJIH BOMBNIH ATENTATIH
IMPERIA, 11. — Promet na železniški progi Genova — Ventimi-glia je bil danes zjutraj nekaj ur prekinjen, ker je na progo zgrmel tovornjak s prikolico.
Agentom prometne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče, je šofer tovornjaka povedal, da je vozil iz Ventimiglie proti Genovi, ko je oplazil poltovornjak.
V Londonu se stopnjuje strah pred teroristi
Domnevni atentati vzrok zastojev v železniškem prometu * Cosgravte obsodil teroristične akcije
LONDON, 11. — Preplah v Londonu se po včerajšnjih bombnih a-tentatih še ni polegel. Telefoni Scot-land Yarda so danes zjutraj neprestano brneli in moški ter ženski glasovi so naznanjali, da bo v tej ali oni železniški postaji počila vsak čas bomba.
Zaradi domnevnih atentatov je policija za pol ure prekinila promet na železniški postaji London Bridge. Ukrep je povzročil velik zastoj v železniškem prometu, ker gredo' po tej postaji vsi vlaki namenjeni v glavne postaje britanske prestolnice.
Na ukaz policije so na vseh železniških postajah zaprli stranišča, skladišča, bare in čakalnice, ker so po mnenju preiskovalcev kraji, kamor teroristi najlažje skrijejo bombe. Neslana šala je bila vzrok zastoja prometa na londonskem letališču Heathrow. Neznanec je namreč obvestil po telefonu policijo, da je miniral rezervoar letaliških bencinskih črpalk, ki oskrbujejo z gorivom vsa letala.
Ro pisanju uglednega lista »Times* naj bi glavni štab ulstrske odporniške organizacije IRA koval načrt za nov val bombnih atentatov.. Policija je medtem pripravila identikit mladeniča, ki je včeraj zagnal bombo v žensko stranišče na postaji King’s Cross. Šlo naj bi za 15-letnega fanta z otroškim obrazom. V tej zvezi je policija danes priprla tri mladoletnike, a jih je kmalu osvobodila, ker je ugotovila, da niso vpleteni v teroristično dejavnost.
Popoldne so preiskovalci odkrili bombo v pomorski postaji v Stran-raerju na Škotskem, terminalu »fer-ry-boatov* namenjenih v Ulster.
Britanska policija je prepričana, da so atentati delo ulstrskih teroristov. Domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da so atentatorji rabili isto razstrelivo kot ga uporabljajo severnoirski odporniki. Val atentatov, ki je povzročil preplah v Londonu, povezujejo s procesom proti desetim Ircem, trem ženskam in
sednim moškim, obtoženim vrste atentatov, ki so marca letos razdejali sedež londonskega prizivnega sodišča Old Bailey in sedeže drugih javnih ustanov. Peklenski stroji so bili skriti v avtomobilih, ki so jih teroristi parkirali pred poslopji, ki so jih izbrali za tarčo terorističnega podviga.
V zvezi z včerajšnjimi atentati je ministrski predsednik republike Irske Cosgrave ostro obsodil teroristična dejanja. Poudaril je. da Dublin ne bo dal zatočišča teroristom, ker taka dejanja škodijo interesom irske republike 'n ulstrskega prebivalstva.
BUENOS AIRES, 11. - Ugrabitelji so v nedeljo osvobodili Claudia De Benedectisa, sina argentinskega veletrgovca italijanskega porekla. Otrok je bil ugrabljen pred desetimi dnevi.
RANGUN, 11. — Rangunsko sodišče je danes obsodilo na smrt tajnika birmanske komunistične partije Thakina Soeja, ki je bil obtožen veleizdaje.
• • •
KARTUM. 11. - List »Al Sahafa* poroča, da je kartumska policija aretirala danes več ljudi pod obtožbo, da so v prejšnjih dneh podpihovali nerede v državi.
BONN, ll. — Etiopski cesar Halle Selassie je dopotoval danes na neuradni obisk v ZRN. Selassie se je popoldne sestal z nemškim pred' sednikom Heinemannom in s kancler* jem Brandtom.