POZIV K SOLIDARNOSTI! Ponoči od 18. na 19. oktober je v Celju izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil delovne prostore »Tapetništvo« in 12 družinskih stanovanj. Ker je z nastopajočim zimskim obdobjem 12 družin z otroki ostalo brez strehe nad glavo, je prizadetost toliko bolj pereča in je naša dolžnost takoj poskrbeti nado- mestna stanovanja in najnujnejšo opremo. Delovne skupnosti, delovni ljudje in občani so v podobnih primerih že večkrat izpričali solidarnost in v hitri akciji ublažili posledice prizadetih. Tudi ob tej hudi nesreči naši občani ne bodo stali ob strani. Ker le s hitro po- močjo prizadetim lahko najuspešneje ublažimo posledice POZIVAMO delovne skupnosti in organizacije, organizacije in društva in vse občane, da soli- darno prispevajo k hitri in dokončni ureditvi nastalega položaja. Vsem, ki se obračajo na nas, sporočamo, da zbira prispevke občinski odbor Rdečega križa Celje, ki je v ta namen odprl poseben žiro račun: štev. 507-8-82 »So- lidarnostna akcija«. V tej humani akciji upravičeno pričakujemo solidarnost s prizadetimi, ki jo bodo naši ljudje potrdili z odzivom v zbiranju prispevkov. Občinska konferenca SZDL Celje Občinski sindikalni svet Celje Občinski odbor RK Celje ! CELJE, 21. OKTOBRA 1971 — ŠTEVILKA 41 — LETO XXV CENA GO PAR GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACI J SZDL CFLJE, LAŠKO IN ŽALEC MIMICA JURJEVEC je ena izmed gospodinj na mnogih moderniziranih kmetijah v Gornji Savinjsie. Ijal s ceste v jarek in trčil v betcaiski steber. Pri tem sta bila hudo poškodovana voznik in sopotnik DJURO MURSIC, 41, iz Začreta. Lažje poškodbe sta dobili so- potnica. VIlJilA MAJER in HEH^VIKA MUR5IC. Škode na avtomobihi je za 15.000 dinarjev. PREVRNIL SE JE V POTOK FRANC GREXXmC, 33, iz Metleč pri Šoštanju, je vo- zil z osebnim avtomobilom proti Šoštanju. Zaradi ne- primerne hitrosti na ovinku ga je zaneslo s ceste. Prevr nil se je v jarek in otostal na boku. Pri tem so bili laž- je poškodovani voiaiik, PAVLA GRBGORG in 4-letna DARJA GREGOßC. PADEC PO TESNEM PREHITEVANJU IVAN STANKO, 34, iz 2alca se je peljal z mopedom proti Braslovčam in na mostu čez Savinjo zaradi pre- tesna prehitevanja zadel pešca IVANA LOKANA, 20, iz Zalcž. Izgubil je ravnotežje, padel in obležal nezave- sten. NEPREVIDNO JE PREČKALA CESTO JANEZ BELEC iz Črnuč je vozil z osebnim avtomobi- lom skozi Erode, ko je neprevidne prečkala cestišče A/L\RIJA PRESEKAR, 67, z Vranskega. Kljub zaviranju in zavijanju jo je zadel. Dobila je pretres možganov. KOLESARKA JE ZAVILA MARIJA ŠPES, iz Mitlih Dol pri Vojniku, se je pelja- la s kolesom skozi Vojnik in nenadoma zavila na levo stran ceste v trenutku, ko je za njo pripeljal z oseb. nim avtc«nobilom mHAEL OPREŠNIK, 21, iz Vizar pri Strmcu. Kolesarko so zaradi težjih poškodb prepeljali v celjsko bolnišnico. VRGLO JO JE NA STREHO AVTOMOBILA VINCENC BUKOVEC, 24, iz Dolenje vasi pri Prebol- du je zvečer na cesti Trnava—šentrupert z osebnim av- tomobilcm 2iapeljal na skrajno levo stran cestišča in tu trčil v kolesarko MIRO ROJNIK, 21, iz Zakl, ki se je peljala po desni strani ceste. Kolesarko je vrglo na streho avtoonobila. Po 26 metrih vožnje je padla na de- sno stran cestišča m obležala nezavestna. Voznik ni po- čakal na kraju nesreče članov komisije. Naslednji dan se je sam prijavil na postaji milice. PREHITEVANJE V NEPRAVEM TRENUTKU DRAGO SOBEÄ, iz Maribora, je z osebnim avtomo- bilom prehiteval na ravnem odseku ceste v Levcu, ko je pripeljal nasfaroti VINKO ZAJC, 45, iz Žalca. V č-eL nem trčenju je dobil Z&jc hiuie poškodbe, škode na vozilih je za lO.OOO dinarjev. POD SPUŠČENIMI ZAPORNICAMI V SMRT J02E ZUPANC, 67, z Blag'Ovne se je s kolesom pri- peljal do železniška prehoda na Tefiarju v trenutku, ko so utripale signalne luči in se spuščale zaix>mice. Prehitel je kolono stoječih avtomobilov in se pod za- pornicami splazil proti progi v trenutku, ko je iz Celja pripeljal vlak. Poškodbe so bile tako hude, da je Zu- pane v c^jski bolnišaadici umrl. IZVEN PREHODA ZA PEŠCE AVGUST GLAVAČ, 46, iz Celja je v Celju vozil iz Prešernove proti Aškerčevi ulici, ko je na avtobusnem postajališču prečkal cesto izven pirehoda MIKOCO MI- LANOV, 22, Celj^. Avtomobilist ga je zadel in zbil po cestišču. Milanov je dobil pretres možganov. Glavač ga je sam odpeljal v bc^nLšnico, KLJUB ZAVIRANJU TRČENJE rVAN BITEINC, 39, iz Ljubljane je vozil po Celjski cesti v Slovenskih Konjicah, ko je nenadoma iz skupi- ne ljudi na desni strani ceste pritekla pred avtomobil ANICA BEZOVNIK iz Konjic. Voznik jo je kljub zavi- ranju zadel. Dobila je lažje poškodbe. Ivan Zmrzlak, 39, Grajska vas, poškodoval sa je desno roko; Robert Kočevar, 58, Prebold, poškodoval si je de- sno stran prsnega koša; Jože Pur, 29, Polzela, poškodoval se je po čelu; Alber Košto- maj, 27, Celje, poškodoval si je desno roko; Borivoje Mi- lenkovič, 18, Celje, poškodo- val si je levo roko; AdoS Globovnik, 27, Celje, poško- doval si je desno ramo; Sta- ne Sevšek, 43, Začret, po- škodoval si je desno roko; Alojz Zaje, 25, Dobrič, po- škodoval si je prsnico; Mirko Ignjič, 15, Celje, poškodoval si je desno koleno; Benjamin Košak, 17, Zg. Grušovlje, po- škodoval si je desni gleženj; Franjo Jurak, Brezna gora, poškodoval si je prsin koš; Jože Vodišek, 29, Laško, po- škodoval si je levo roko; Branko Baloh, 18, Matke, po- škodoval se je po glavi; Sta- ne Drofenik, 44, Koretno, pK)- škodoval si je prste leve roke; Martina Obojnik, 37, Radmir- je, poškodovala si je prste leve roke; Ivan Bervar, 29, Praprotno, poškodoval si je desno stopalo; Miha Pišotek, 42, Jagoče, poškodoval se je po obrazu; Darko Poležar, 44, Bukovžlak, poškodoval se je po glavi; Franc žerak, 29, Ce- lje, opekel se je po obrazu; Franc Jagodič, 26, Jakob, po- škodoval si je levo dlan; Ali- ja Murselovič, 19, Velenje, poškodoval si je levo koleno; Pavel Arh, 35, Založe, poško- doval si je prst-e leve roke; Otmar Žumer, 26, Strmca, po- škodoval si je prste leye roke; Pavla Lešek. 26, Olešče. po škodovala si je levo roko in Ivan Koštomaj, 31, Ljubečna, poškodoval si je ledveno hrb- tenico CEUE Poročilo se je osem parov, od teh: Možič Jošef in Ana Sretenovič, ob« iz Celja; Ivan Lujanec, Celje in Marija Križ- nik, Loka pri Ziismu; Janez Gaberšek, Sodna vas in Vida Zalokar, Celj«; Branko Frie- drih in Frančiška Vesulak, oba iz Levca; Rudolf Med- ved in Marija Trpin, oba iz Celja. LAŠKO Josip Hodnik, delavec in Marija Gorenjec, gospodainja, oba iz Jelovega; Slavko Dro- bež, frizer in Jelka Pimat, frizerka, oba iz I,aškega. ŠENTJUR PRI CELJU Martin Zabukošek, 27, ko- mercialist, Svetelka in Vida Mastnak, 27, ti-g. pomočnica, Ponikva pri Grobelnem; Pe- ter Aužner, 21, knjigotiskar. Laze pri Dramljak in Jožica Laubič, 25, medicinska sestra, Svetelka; Ferdinand Pušnik, 23, Slivnica pri Celju in Šte- fanija Beg, 26, natakarica, Ce- lje; Silvester 'Štancer, 24, de- lavec in Milena Kranje, 23, delavka, oba iz Nove vasi pod Rifnikom; Franc Bobek, 23, delavec, Brdo pri Planini in iülva Volasko, 18, poljedelka. Planina pri Sevnici. ŽALEC Janez Deželak, 74, upoSoje nec, in .Ana Jerman, kmetoval- ka, oba iz Marija Reke. CELJE 48 dečkov in 34 deklic ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 d^lica CELJE Rihard Pintar, 81, Celje; Vlado Boršič, 18, Rogatec; Frančiška Tajnšek, 74, Breg pri Polzeli; Helena Lah, 84, Globoko pri Šmarjiu; Anton Korošec, 67, Globoče in Iva- na Podpečan, 73, Lipa. HRASTNIK Franc Holešek, preužitkar, Hrastnik. LAŠKO Antonija Mohorko, 75, go- spodinja, Strmca; Lovrenc Gorišek, 46, kmet. Rečica, Drago Jerinič, iz Bosne. ŠENTJUR PRI CELJU Marija Fidler, 70, kmetoval- ka, Primož pri Šentjurju. ŽALEC Marija Sovič, roj. Vodeb, družinska upokojenka, Celje; Kari Javomik, 56, inv. upoko- jenec, Letuš; Anton žlavs, 51, soc. podpiranec, Dobriša vas; Marija Derča, 97, kmetovalka Gomilsko; Frančiška Ranči gaj, 73, upokojenka, Kapla; Ivan Mršnjak, 34, dninar, Po- dvin pri Polzeli in Frančiška Dolinšek, roj. Kubar, 95, soc. podpiranka. UNION: do 22. oktobra itahjanski barvni fihn »GARINGO«; od 23. do 25. oktobra ame- riški marvni film »PRE- PLAH SATELITA 0—2«; od 26. oktobra do 3. no- vembra ameriški barvni fihn )iQUO VADIŠ«. METROPOL: 21. oktobra še maeriški barvni fihn »ISADORA DUNCAN«; od 22. do 25. oktobra šved- ski barvni film »LJUBKO- VANJE V RAHLEM VET- RU«. DOM: do 22. (Stobra italijanski barvni fihn »ANGELI BREZ RAJA«; od 23. do 26. oktobra nem- ški barvni film »CHARLI- JEV STRIC«. DOBRNA: 23. in 24. oktobra ameriški barvni film »DOBRI IN SLABI FANTJE«. Predstave so t kinu Union in Dom vsak dan ob 16., 18. in 20. ui*i, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 18, v nedeljo pa ob 16. uri. SIG Četrtek, 21. oktobra ob 19.30 uri — Eliot: »UMOR V KA- TEDRALI« — za IV. mla- dinski abonma in izven. Petek, 22. oktobra ob 19.30 uri: »UMC« V KATEDRA- LI« — gostovanje na Borš- nikovem srečanju v Maribo- ru. Nedelja, 24. oktobra oi> 10.00 uri: »UMOR V KATEDRA- LI« — za I. nedeljski abon- ma in izven. Ponedeljek, 25. oktobra ob 19.30 uri — B. Brecht: »BOBNI V NOČI« — gosto- vanje slovenskega gledališča iz Trsta za izven abonmaja. RIBOLOV Dovolilnice za ribolov, za sulče v Saivrnji izdajajo Go- ričar Bruno, Mozirje 73, Ca- jner Miha, Deblina 56 in Anton Miklavžin, šernipeter 33. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 23, oktobra je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev ta^ 11, od sobote od 12. ure dalje pa lekarna Ce- nter, Vodnikova 1. ... da je šta voda jj Atomskih toplic dobro , promet tudi kot »izvoz, no« blago na domačem tujem tržišču. Letos so jq prodali kar za trinajst vagonov in to v eno da desetlitrskih steklenicah. Tu so samo desetlitrsice steklenice napolnili hliz% osemtisoč. Morda fe o teh številkah zametek no. ve kupčije? ... da so nekoč nač^ niki na železniških posta, jah kar tekmovali mei seboj, kdo bo imei lepšt urejeno postajno poslop. je, kdo več cvetlic itd Danes pa, z izjemo Rim^ skih Toplic, te naixidt ne negujejo več v tolih šni meri. ... da je turistično drv, štvo v Podčetrtku pripra, vilo za ljudi, ki so biU zaposleni v Atomskih tmeni ta številka 13 odst. povečanje v primerjavi z lan- skim letom, sicer pa pri do- mačih gostih za 19, pri tujih pa za 13 odst. Približni podatki o izletni- škem turizmu govorijo o 20 odst- povečanju. V vseh kopališčih so zabe- ležili nad 200.000 kopalcev, kar je za okoli 20 odst. več kot lani. če izvzamemo adravilišča, ki zajemajo okoli 80 odst. tu- rističnega prometa na celj- skem območju (!), so letos največji uspeh dosegh v Atom- skih toplicah, kjer so imeli več kot 100.000 kopalcev in 31.213 nočitev (trikrat več kot lani)! Rezultati so zadovoljivi! To- da ...! V njih se skriva še nekaj več. Na vsak način po- vedo, da smo v turističnem gozdarstvu na celjskem ob- močju dosegli stopnjo, od ka- tere je težko pričakovati kaj več,^ če .. Da, če ne bo ko renitejših sprememb pri ure- janju turističnih objektov, cest, komunalnih naprav pa tudi nekaterih drugih. Števil- ke, da pada obisk tujih go- stov, povedo marsikaj. Pove- do tudi to, da nočitvene in druge zmogljivosti v nasüi zdraviliščih ne ustrezajo za- htevam današnjega gosta. Pa ne samo tujega, tudi doma- čega! To potrjuje zilasti Dobr- na in o tem opozarjajo v Ro- gaški Slatini, Laškem itd. Zadnji plenum celjske turi- stične zveze pa je opozoril tudi na integracijske procese v gostinstvu, zlasti celjskem. Očitno pa zlasti v Celju ni človeka niti organizacije, M bi zadevo speljala do konca, četudi so prizadeti gostinski delavci sami ugotovili družb& no m ekonomsko utemelje- nost integracij. In na katere probleme je opoDorila razprava? Franc Renier, Podčetrtek: Leix> urejene kabine v atom- skih toplicah so se uveljavile, Za prihodnjo sezono jih bo- mo morali urediti še nekaj več. Ivo Skale, Rogaška SlatiiÄ Zdraviliški kraji bi morah do- biti kredite pod ugodnimi po- goji tudi za naložbe v koma- nahie naprave. Franc Plesnik, Solčava: V Logarski dolini močno pogre- šamo parkirni prostor, camji in še kaj. škoda, da Logar- ska diolina še nima ureditve- nega načrta. Anton Mogu, Dobrna: Oli- jekti so stari, cene pa nove, In prav na njihov račun j« veliko kritike. Ludvik Rebeušek: Dokler ® bo v zdraviliščih ustreznih kapacitet, smo pripisani star gnaciji. Alojz Libnik, Rogaška Slati- na: Če bi imeli ustreanejše hotelske zmogljivosti, bi po večali obisk tujcev. V načrtu je tudi nov hotel z bazenoitt negotovi pa so ugodni krediti- Lavoslav Levstik: Naše cest« so slabe in ugotavljam, da na tem področju nekaj ni v redu Dr. Bogdan Fürst: Dela tA Smehovem klancu potekaj^ po »edinstver^m vzorcu« ^ prepočasi. 1VÖ št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 3. stran Odgovor iz AERA jCljub temu, da je bil o odnosih ^ Aerii že precej napisanöfea, sma- (J9I110 za potrebno, da damo zara- (ji pravilne informiranosti javno- sti o poteku dogodkov in njihovih j^itvah na izjavo Rada Jenka in gt^jan ing. Nade naslednje pojas- nilo pismo, KI }>a je podpisalo 8 in- ^^iriev kemije, naslovljeno je bi- lo na 'ovariša direktorja, so po- leg njega prejeli tudi vsi vodilni delavci in predsedniki samouprav- jih organov in dnižbeno-politič- nih organizacij v podjetju. Vsebi- pa pisma je vsebovala nekatere ugotovitve o gospodarskem polo- jaju podjetja in predloge ali, če jiočete, zahteve, da se podvzamejo določeni ukrepi za izboljšanje in odpravo problemov na področju janiioupravljanja, vodenja in večje- ga angažiranja strokovnih ljudi pri pripravah in odločitvah stro- Itovnih vprašanj. Močno so bili na- padeni tudi odnosi v tehničnem sektorju, ki so imeli ne kadrov- ski, ampak predvsem strokovni očitek — prizrok. Sekretariat OOZK je razpravljal Q vsebini tega pisma, podobno tu- di izvršni odbor sindikata in mla- dine, in ocenil, da kaže nakazane probleme obravnavati najprej v krogu prizadetih, to je podpisni- kov pisma iif vseh prejemnikov pisma To naj bi "bila razširjena seja sekretariata, na kateri je bilo jHisotnih 22 vodilnih ljudi, vse- stransko pri.stojnih, da nakazane probleme of'enijo in poskušajo re- Siti Sestanek je bil uspešen v toliko, ker je na nekatere strokovne pro- bleme opozoril organe samouprav- ljanja. da jih čimprej rešijo in tako omogočijo kolektivu delo v normalnih pogojih. Prav razprava na tem sestanku pa je ponovno potrdila, da v medsebojnih odno- sih marsikaj ni v redu in da ni' zagotovila za normalno delo. Družbeno politične organizaeiie In vodstvo samoupravnih organov so smatrale za svojo osnovno dolž- no<;t. da storijo vse potrebno, da se izdela akcijski program in za- gotovi njegova realizacija. Bilo ie nešteto razgovorov v o^.- Jem in širšem sestavu v podjetiu in zunaj njega z željo, da se naj- dejo ustrez.ne rešitve. Vsi napori so bili zaman, pa ne po zaslufri sekre-ariata ZK. ampak predvsem tudi tov, Rada Jenka, ker se ni strinjal v osnovnih vorašanjih ak- cijskega programa. Sekretariat osno-vne organizacije ZK je v orisotnosti predsednika US. UO. sindikata in ZM ponov- no ocenil stanje in ugotovil, da je akcijski program v celoti spre- jemljiv in je prav, da o njem razoravlia celotna organizacija ZK. potem oa naj s« ijsreče o njem tudi kolektiv. Sklep .sekretariata .ie bil, da n«j » z njegovo usotovüvijo seznani tudi Rado Jenko, ker je bil opra- vičeno odsoten it .sestanka. Stali- šče sekretariata in osnovne organi- zacije sta mu posredovala sekre- tar OOZK in predsednik UO. Jen- ko Rado je izjavil, da pomeni sprejeti program nezaupnico nje- mu in da se z njim ne strinja. Zaključek na sestanku OOZK je bil, da se predlaga UO kot pri- stojnemu organu, da oceni odnose v tehničnem sektorju in razreši dolžnosti tehničnega vodjo. UO je o predlogu osno\'ne organizacije ZK in družbenih političnih organi- zacij razpravljal, vendar dokonč- nega stališča ni sprejel. Ko je zbor delovnega kolektiva 1. 10. 1971 obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma, mu je bila posredovana tudi informacija o odnosih v podjetju in dan v razpravo akcijski program druž- beno-političnih organizacij. Pro- gram je v celoti potrdil, ravno ta- ko pa je enoglasno sprejel sklep, da .se razreši tehnični vodja. Na zahtevo delavk, da bodo, če osta- ne še nadalje v podjetju, izvajane konsekvence, predlagali in spre- jeli sklep, da se ji odpove tudi delovno razmerja. Na zboru delov- nih skupnosti je bil navzoč tudi direktor Rado Jenko, ki se je po kratki razpravi zahvalil kolektivu za sodelovanje in izrekel željo za še uspešnejše delo v prihodnje in odšel s sestanka. Sklep zbora je še bil, da samoupra\-ni organi v okviru pristojnosti uredijo vse po- trebno za normalizacijo položaja. 2. 10. 1971 je direktor tovariš Rado Jenko po predsedniku Up Doslal DS ostavko na položaj di- rektorja tovarne Aero Želel je, da se ga z 2. 10. 1971 razreši te dolžnosti. Ker ie bila te°a dne ob 12. uri sklicana seja de'avske^a sveta, mu je bila posredovana tu- di ostavka direktorja tov. RaHa .Tenka, katero je z 6nim vzdi-žmim gladom soglasno sorejel DS je še zadolžil UO kot p-i- stojni or«:an, da naj v skladu z in'emimi predoisi in Temeljnim zakonom o delovnih razmerüh ure- di vpraÄanie razrešitve Stojan ing Nade položaja tehniškega sektorja in odpovedi delovnega razmerja, kar je UO na seji dne 4 "10. 1971 storil Tako je potekal celoten posto- oek pri razreševanju notrani'h oroblemov v' našem oodietiu Da "^o bili v razoravah in iskanju re- šiitev izrečeni tudi očitki, ie toč- no, vendar moramo p'-inomniti, da ,so bili ti očitki posrn-eni z nači- nom sprejemanja predloeov in za htev s strani tov. Jenka in ing. Stoianove. Globalni vzroki Da so bili pred- vsem v naslednjem: — Samoupravlianie ni raslo v skladu z rastjo podie'ia in se je vse orpočasi uveüavlialo — Način vodenja nt uoošte-al dejstva, da je tovarna Aero veliko podjetje s sotiobno tehnologijo in temu- primemo kadrovsko struktu- ro. — Strokovne službe in vodilni delavci niso bili dovolj vključeni v strokovno pripravo gradiv za se- je samoupravnih organov. Prema- lo je bilo teamskega dela, vse pre- več odločanja v dvoje. — Premalo so bili izkoriščeni strokovni kadri. Mnogokrat .so za nekatere rešitve strokovnega zna- čaja izvedli po razpravi na delav- skem svetu ali pa šele, ko so bili stroji že v podjetju. To kaže tudi na to, da je bil kolektiv kot ce- lota o teh vprašanjih premalo -- preskromno seznanjen. — Odnosi so predstavljali po- sebno poglavje. Temu je bilo na- menjenih tudi näjveö očitkov. V podjetju je bilo vsak dan več go- spe in gospodov. Strokovna rast je bila zapostavljena. Razprave ta- kega ali drugačnega značaja so se običajno vodile v dvoje. — Razvojni program je bil za- radi načina priprave izredno iz- postavljen kritiki, saj ni o njem v podjetju nihče razpravljal, niti ne strokovne službe niti samo- upravni organi. — Nemalo je bilo primerov, da 90 organi samoupravljanja spreje- mali odločitve za stvari, ki so bile že naročene ali kako drugače do- govorjene. — Delo ZK, sindikata in mladi- ne je bilo kritizdrano, v kolikor niso bila stališča enaka z vodst- vom podjetja. Konkreten primer je razprava o faktorju o delitvi na- domestila za dop'jsL Ker sta se ZK in sindikat za\«mala za to, da dobijo vsi člani kolektiva naj- manj enak del nadomestila za do- pust, sta bila ocenjena kot zago- vornika uravnilovke, kar je raz- vidno iz razprave tov. Jenka na seji DS Taki in podobni primeri so prej dušili kot vzpodbujali delo političnih organizacij. Prav gotovo pa to ni opravičilo za njihovo premajhno aktivnost. — PoizkiLsi, da se nekatere stva- ri v medsebojnih odnosih, vode- nju in samoupravljanju zboljšuje- jo, do sedaj y niso rodili sadov. So pa stare že precej let in so v taki ali drugačni obliki izbija- le na dan. Pogoji za razrešitev pa so dozoreli šele sedaj, ko je večja skupina strokovnih kadrov odloč- no postavila zahtevo po rešitvi teh problemov pred politično organiza cijo in samoupravne organe ZK. kateri se v pismu tov .Tenka in ing. Stoinnove toliko očita je rav nala tako. kot je razumela svojo vlogo / v tem političnem trenutku Resnici na ljubo moramo pove- dati, da v vseh razpravah, tudi ostrih. r>i bila izražena nezauoni- oa tov .Tenku kot direktorju Na- ."sprotno. vsi smo mali in tudi so- da] znamo ceniti njegove zasUi'^e za ra^rvoi Dodietja. Zato sano ga leta 1969 Dredlagsli za visoko de- lovno odlikovanje (red dela z zla- tim vencem V ki ga je tudi dobil Prav tako ie doka*, da je kolektiv cenil njegovo delo in pozitivna prizadevania z« rast podjetja v tem. da prejema ustrezen osebni dohodek V kolektivu ."«no prepričani, da smo ra\Tiali prav, da smo tokrat dosledno zahteviili razrešitev na- stalih problemov Politične organi- zacij? in samoupravni organi pa so se samouprai-no in v skladu s Dredoisi in interesi podjetji od- ločili tako. kot so v danem polo- žaju naibolje mogli. llgolovilvc in stališča komisiji; sckrelariala OZK KMO Mnenje komisije, ki, je pregleda- la razpoložljive zapiske zadnjega obdobja s sej in dogovorov druž- beno-politiönih organizacij v EMO, zlasti sekretariata OZK in politič- nega aktiva ter predstavnikov vodsitva podjetja, je, da so glo- balni cilji vseh dejavnikov skup- ni, da pa so se pojavila nasprot- ja ob nizu sekundarnih problemov (za razwoj podjetja večkrat nebi- stvenih), ki go povzročili različ- ne konfliktne situacije ter zao- strili odnose med vodstvom pod- jetja na eni strani in posameznih predstavnikov družbeno-polititaih organizacij. Ker je reševanje na- sprotij osnovne poslovne orienta- cije in razvoja delovne organiza- cije predvsem stvar organov upra- vljanja, se želi komisija v krat- kem opredeliti do vprašanj, ki so tudi prispevala k sedanji zaostrit- vi na področju medsebojnih odno- sov in sodelovanja: 1. vprašanje prostih sobot v od- nosu na državne praznike. V skladu s pozitivno zakonodajo in posebnim tolmačenjem s strani se- kretariata za delo pri IS SRS ugotavljamo, da je vodstvo pod- jetja zavzelo do tega vprašanja pravilno stališče. Predstavniki di-užbeno-političnih organizacij so pod v-plivom ja\-nega mnenja za- vzeli drugačno stališče, ki pa je verjetno izhajalo iz premajhnega poznavanja pozitivnih predpisov in premalo konkretne obrazložitve s strani pristojne strokovne službe v samem začetku. Ravno tako je zakonito tolma- čenje, da se proste sobote šte- jejo v redni letni dopust. 2. Stališče družbeno-političnih organizacij do stabilizacijskega programa: smatramo, da je način reakcije s strani posameznih predstavni- kov družbeno-političnih organiza- cij do predloga sitabilizacijskega programa neutemeljen. Program je bil izdelan predvsem z name- nom, da se maksimalno izkoristi- jo notranje rezerve v podjetju in s tem zmanjšajo negativne posle- dice splošnih gospodarskili gibanj. Vendar komisija smatra, da je bi la metodologija izdelanega pro- grama nekoliko pomanjkljiva. Pre» velik je bil poudarek na tkzv. re- zervah, ki zadevajo predvsem do- ločene socialne kategorije (topli obrok, zmanjšanje štipendij, zni- žanje procenta za nadurno delo ipd.), manj pa so bili poudarjeni ukrepi, ki labko nredstavliajo fi- nančno mnogo več (politika cen, modernizacija proizvodnje, plan in kvaliteta nabave, kvaliteta proiz- vodov, zmanjšanie stroškov poto- vanja, racionalna organizacija itd.). 3. V zadervi interoretacije posa- meznikov, da teži ZK po ustano- vitvi posebnega »političnega sek- torja«, je stališče komisije, da je taka zahte\-a v celoti nesprejem- ljiva in ne odraža vloge družbe- no-političnih orsranizacij v siste- mu samoupravnih oinosov. Komi- sija smatra, da je do taike izjav« prišlo zaradi neustrezne formula- cije, ko je sekretar OZK govoril o vlogi subjektivnih sil na 11. se- ji sekretariata OZK z dne .t. 3. 71 To pot;riuie tudi takojšnja kolek- cija formulacije, zato ni prav. da se jo v razreševanju protislovij ««ploh Se na,prej omenja. 4. O položaju političnih delav- cev v podjetju: Izjava, ki govori o težkem po- ložaju političnih delavcev v pod- jetju ter piremajhnl materialni sikrbi za aktivno delovanje druž- beno-političnih organizacij, je nesprejemljiva in ne izraža javne- ga nanenja članov organizacij. Po- dana je bila v neformalni obliki in je hotela le pokazati na nepri- merne odnose med posameznimi predstavniki vodstva podjetja in družbeno-političnih organizacij z namenom, da se nasprotja čimprej odpravijo. 5. Po gradivu, ki ga Je imela komisija na razpolago, ugotavlja- mo, da Je bil sistem izplačevanja akontacij v podjetju nesprejemljiv. Skleip DS podjetja, da se zaradi specifične finančne situacije pre- nehajo izplačevati akontacije, ni bii dosledno spoštovan. K temu Je potrebno dodati, da so se iz- plačil akontacije praviloma poslu- ževali delavci, ki so prejemali re- lativno dobre OD, velik del de- lavcev pa o tej možnosti sploh ni bil obveščen. Ravno tako Je ne- pravilno, da so si po^mezniki do- volili izplačati zelo visoke pred^ij- me, ki so včasih presegli mesečni zaslužek posameznikov. Kritika s strani predsta\-nlkov družbeno-po- litičnih organizacij je bila v tem primeru upravičena. EMotna je ocena komisije, da prevevajo po- samezne materialne formulacije in stil pisanja, ki ni sprejemljiv in celo dramatizira nekatere pojave. SKI^EIP Vzroki nastale situacije v EMO imajo torej svoje objektivno in .subjektivno ozadje. To so ugoto- vile že tudi predhodne ocene ob- činskega političnega aktiva ter ko- miteja občinske konference ZKS. V tej. sintezi ne bodo predmet za- ključkov rešitve objektiivnih težav, na teh .se bodo morale prvenstve- no angažirati strokovne, politične in samoupravne strukture v EMO in občini in bodo terjale daljše angažiranje. Takoj oziroma z ne- posredno idejno politično akcijo pa je mogoče razrešiti nekatere subjektivne vzroke nastale situa- cije, zlasti tiste, ki »o imele zna- čaj sprožilnega momenta. 1. Sem sodi prvič potreba strp- nega in tovariškega razčiščevanja nekaterih različnih pogledov na sodobno vlogo ZK, na demokratič- nost metod dela in integrativno funkcijo ZK ter na način uresni- čevanja idejno usmerjevalne funk cije ZK. Zveza komunistov je po- memben faktor kohezivnasti in- teresov in odnosov znotraj delov- nega kolektiva, ne more pa te vloge vršiti na star način, forum- ■siko, odmatojeno od komunistov na delovnih mestih v proizvodnji in vseh strokovnih služb. Delova- nje OZK mora biti vtkano v sa- moupravno aktivnost vseh nosil- cev kolektivne zavesti o skupnih interesih in nalogah DO, ne mo- re se izčrpavati zgolj na ra\-ni po- litičnega ak'iva DO ali .sekretaria- ta OZK. Razpoložljivo gradivo zadnjega leta o delu ZK v EMO dokazuje, da se je vodstvo OZK posluževalo tudi teh metod dela. Premalo konkretno so bila raaanejena pod- ročja, ki spadajo v pristojnost strokovnih služlb, poslovnega od- bora, delavskega sveta oziroma ZK ali sindikalne organizacije. Posle- dice prepletavanja pristojnosti in poudarek na forumskem delu pa oraviloma povzročijo pasivizacijo širšega članstva in oddaljujejo vodstva organizacije od baze, po- sebno še, če niso urejene medse- bojne komunikacije. Iz sklepa o organiziranasti ZK v celjski občini je razvidno, ka- ko "naj deluje Zveza komunisiov v razvitem samoupravnem meha- nizmu. Ta izključuje prakso fo- rumskega postavljanja sklepov iz- vršilnim in drugim samoupravnim organom s strani vodstva OZK in zahteva r^iščetvanja vseh spor- nih vprašanj znotraj samouprav- nih, izvršilnih in strokovnih or- ganov. Iniciativna vloga pri tem pa je nedvomno v ZK kot i^bud- niku dialogov, razčiščevanj ter konstruktivne kritike. 2. VI. plenum CK ZKS ter 2. seja občinske konference ZKS sta zavzela jasno staliÄde o odnosu ZK do procesov samoupravljanja in vodenja in do negativnih poja- vom- v teh procesih, kot so: tehnokratizem, centralistične me- tode vodenja in menedžerstvo zu- naj sfere poslovnosti. Ti pojavi so bili v preteklosti prisotni tudi v EMO. Njihove posledice so bile zlasti v: oženju iniciative, nedo- sledno precizirani odgovomos'1 posameznika v vodilnem in vod- stvenem teamu, v ne dovolj pre- tehtanih strokovnih in poslovnih odločitvah, v nezadostnem ukvar- janju z globalno politiko podjet- ja zaradi neiapeljane dogovorjene delitve dela v praksi, v nezadost- nem aktiviranju samoupravnih or- ganov ob sprejemanju pomembnih odločitev teir premajhnem usklaje- vanju dolgoročnih odločitev z ba- za družbeno-političnih dejavnikov podjetja. Omenjene slabosti niso take na- rave, da bi jih % nekoliko več dobre volje in posluha za uresni- čevanje stališč ZKS do delovanja komunistov v pogojih samouprav- ljanja ne mogli odpraviti oziroina preseči. V sklepni besedi te ocene pa je potrebno sjM-egovoriti še o moral- no-političnem liku današnjega ko- mimista. Komisija ,smatra, da temu liku nikakor ne sodijA lastnosti kot: osebno-emocialno reagiranje ob principielnih vprašanjih, užalje- nost ob kritiki, zapadanje insinua- cljam, nasedanje dezinformacijam in njihovo širjenje, pomanjkanje strpnosti v dialogih, vera v last- no nezmotljivost, vnašanje lastne prizadetosti do svojega interesa v ozadje posa.meznih političnih ak- cij, neprizadetost nad posledicami prenaglih in ne'domišljenih odlo- čitev za celotni kolektiv, pozablja- nje, da je odgovornost člana ZK odvisna od odgovornosti mesta, ki ga zaseda v delovni organizaciji itd. O teh in drugih vidikih mo- ralno-političnega lika člana ZK bi morali v OZK EMO. češče raz- pravljati. zlasti .š« komunisti v vodstvu OZK ter vodstvu podjet- ja. Komisija smatra, da bi morala OZK v EMO zastaviti vse napo- re za integracijo konstruktivnih sil celotnega kolektiva pri reševa- nju najpomembnejših nalog, ki so pred kolektivom. Koncept razvo- ja, proizvodnja, odnosi, dohodek, standard delavcev idr., bodo ter- jali napore vseh. Da bi bili ti na- pori učinkoviti, mora OCX ▼ EMO posvetiti tudi vso poaomost lastni preobrazbi, iskanju novih metod dela ter kadrovski preos- novi. Glede ostavke generaln^a direk- torja pa komisija meni, da ob upoštevanju vseh navedenih dej- stev zanjo ni dovolj osnov. Celje, 6. 10. 1371. Enotnost akcije V ponedeljek zvečer sta se na več kot sedemumi seji se- stala predsedstvo občinske- ga sindikalnega sveta in ko- miteja Občinske konference Zveze komunistov. Na seji so razpraljali o polletni bi- lanci celjskega gospodarstva in o nekaterih aktualnih do- godkih v Celju, posebej gle- de na stanje v EMO in Aero. V razpravi so ugotovili, da ne smemo dramatizirati se- danjih dogodkov, ker ti pred- stavljajo realne probleme in * bistvu pomenijo urejanje notranjih odnosov v delovnih organizacijah, skladno s spre- jetimi stališči sindikata in Zveze komunistov. Gre torej za pričakovano in normalno politično gibanje, za težnjo po boljših samoupravnih od- '^osih. za večjo angažiranost delovnih ljudi in strokovnih delavcev, za uresničevanje ak- cijskih programov in za željo Po večjem in hitrejšem na- predku Celja, njegove ustva- rjalne vključenosti v gibanja na celjskem in slovenskem območju. Na seji so se zavzeli za večjo akcijsko enotnost Zve- ze komunistov. Poudarili so, da je rešitev nesoglasij v EMO in Aero pravilna in da morata sedaj oba kolektiva začeti z ustvarjalnimi napo ri pri povezovanju vseh inte- resov zaposlenih pri razre- ševanju problemov, ki v ko- lektivih še obstajajo. Na skupni seji predsedstva občinskega sin^kalnega sve- ta in komiteja občinske kon- ference Zveze komunistov so sprejeli tudi stališča, s ka- terimi bo seznanjena vsa jav- nost. V razpravi so sodelovali Štefan Korošec, Jože Volfand, Milena Vršnikova, Ivan Kra ma,r. Viki Kranjc. Olga Vrabi- čeva, Dušan Burnik, Vera Vo- debova, Vili Končan, Danica Bresjanac, Tone Erjavec, Sta- ne Verbič, Andrej Marine, Sergej Kraigher, Zvone Dra gan, Igor Ponikvar, Ljubica Pelko, Stane Seničar, Edo Ga- spari in drugi. Razstava [loiialisov Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru in Cankarjeva založba iz Ljubljane sta pripravili razstavo slovenskih reproduoiranih ponatisov. Razstava je v pro- storih Visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru, Odprta pa bo jutri, 22. oktobra 1971. Izšla je tudi Vischer- i^a »Topografija-štajerske«. V ta namen bo v petek tudi tiskovna konferenca, ki sta jo pripravili že. omenjeni in. stituciji. Josip Pelikan »Mir! Ne premikajte se! Mene glejte, še malo, čisto maJo. . .!« In potem tista se- kunda, dolga kot večnost, in olajšanje, veliko olajšanje. . . Kdo ve, kolikokrat smo ga tako gledali in občudovali. »Mojster, če bi vas danes vprašal, katera fotografija, ki ste jo napravili, vam je najbolj všeč, kaj bi odgovo- rili?« »Ne vem, kaj bi rekel. Težko je zdaj izluščiti nekaj iz dela, ki je trajalo več kot sedemde.set let. Pa vendar, ponosen sem na posnetke naših Savinjskih alp. Izredno veselje sem imel s portreti. To je bila posebna tehnika. Delal sem v dnevnem ate- ljeju pri dnevni svetlobi. Tu sem za vsak obraz pripravil posebno svetlobo. Za takšno delo je bilo potrebno dosti znanja. Danes lega ni več. Rad se tudi spominjam foto- grafiranja v rudnikih. Bil sem v rovih in napravil ne- kaj izrednih posnetkov. Ve- liko sem fotografiral v naših zdraviliščih. V Dobrni, na primer, sem posnel celoten potek zdravljenja. Ponosen I>a sem tudi na tale posne- tek!« Pokazal je Titovo fotogra- fijo. »Bilo je .iulija 1945. leta. Tito je prišel v Celje. In pK)- glejte ta posnetek, njegov nasmeh. Zdi se mi, d^ ga tako še nihče ni fotografiral!« »V času vaše fotografske prakse se je spremenila tudi tehnika, mar ne?« »O, seveda! To je bila prava revolucija. Ko sem se učil te obrti in umetnosti pri oče- tu, smo še sami delali foto- grafske plošče pa tudi papir za kopiranje. Tedaj smo ko- pirali na soncu! In še nekaj je bilo takrat, kar danes ni več. Vojakom smo na pipe žgali njihove fotografije. To je bila posebna tehnika, ki je danes izumrla. Ko sem prišel v Celje, je bil Leica fotografski aparat prava senzacija. Z njim sem hodil po cestah in slikal. Po- tem sem posnetke razstavljal v izložbenem okencu ne glede na to, ali so jih ljudje kupili ali ne. Bogat je moj celjski arhiv posnetkov. Fotografiral sem vse dogodke. Dolga leta, de- setletja sem fotografiral učen- ce na celjski gimnaziji. To ob zaključku šolskega leta. Pred leti je to delo prevzel nek profesor. Bilo mf* je hudo, toda, kaj sem hotel. . .« Tako se je iztekel najin pogovor. V njem so bUi ve- seli in srečni utrinki pa tudi veliko pelina, razočaranja. Celje je lahko ponosno na svojega fotografskega moj- stra. Po njegovi zaslugi so na filmskem traku dogodki, ki so že zdavnaj pozabljeni. Pe- likanovi filmski dokumenti so neprecenljivi. Tu ni po- zabljivosti. Hvala, mojster Pelikan, za vse. Hvala tudi za pomenek. Tudi ta ne bo šel v pozabo. In še dcsti z:Jravja, veliko leti M. Božič Tudi tale posnetek ima zgodovinsko vrednost. Nastal je tiste dni pred osemnajsti- mi leti, ko so v Šempetru naleteli na prve rimske kam- ne. Našel jih je Vinko Jordan (na levi), ki ga bomo že v naslednji številki predstavili v tej rubriki. Sicer pa — mojster Pelikan pri dela. (Foto: MB) 4. stran NOVI TEDNIK St. 41 — 21. oktober 197i ENiO Le v samouprav- ljanju moč kolektiva Nesugiaiiju, ki i>u bila nekaj mesecev predmet večine raz- prav v kolektivu EMO v Ce- lju, so vsaj tormalno odprav- ljena. Tudi zadeva okoli od- stopa glavnega direktorja Ra- da Bremca ni več aktualna. Stanje se je umirilo in živ- ljenje je steklo v normalne iirnice. Clani delavskega sveta EMO so na zadnji seji opravili svoj izredni zrelostni izpit. Kljub težkim pogojem, kljub raz- burkanim valovom, so znali vihar pomiriti. Rešili so ga skupaj s člani posebne komi- sije delavskega sveta, s člani posebne komisije sekretariata osnovne organizacije Zveze ko- munistov, s člani poslovnega odbora. Njihov prispevek v razpravi je bil konkreten in strpen, hkrati pa takšen, ki je opozoril, da tako ni moč naprej. V sporih, slabih no- tranjih odnosov, nezaupanju Iii perspektive. Slabi noliaiiji odnosi so imeli odmev tudi zunaj. Tega so občutili. Zato je bila pot za rešitev proble- ma drugje — v analizi dogod- kov in sklepu, kako delati na prej, da bi se takšno stanje ae ponovilo. »Moram vam izreči prizna- nje,« je na izredni seji delav- sKega sveta dejala predsedni- ca celjske občinske skupščine i.>lga Vrabičeva, in nadaljeva- la: »Sklep, ki ste ga danes sprejeli, je velik kapital, ki ga moramo ovrednotiti in upo- rabiti tudi v prihodnje. To je začetek novega obdobja v liMO. Četudi sem optimist, Se nii zdi, da vse nevarnosti niso odstranjene. Odstranili pa jih boste le s krepitvijo .samoupravnih odnosov, z vključevanjem čim večjega fitevila članov kolektiva v ne- posredno upravljanje, z bolj- šim in poglobljenim informi- ranjem, z zaupanjem v lastne sile . . .« Toda, kje iskati jamstvo, da se notranji odnosi znova ne bodo skrhali? Odgovor na to vprašanje so dali na seji, ko so ugotovili, da jih čaka veli- ko odgovornega in težkega de- la. Delo je tisto, ki jih lahko in mora znova združiti. Tega dejstva so se zavedali v pol- ni meri in zato tudi sprejeli nekatere smernice za prihod- njo uveljavitev organov sa- moupravljanja. Znova bodo morali razpravljati in sklepa- ti o srednjeročnem razvoju podjetja, pa tudi o sanacij- skem načrtu. Se ta mesec jih (■aka razprava o proizvodnem programu. Gre predvsem za njegovo selekcijo in izločitev t'.ste proizvodnje, ki ne pri- naša akumulacije. Nelikvid- nost, rentabilnost, skladi ,.. so vprašanja, ki jih bodo mo rali postaviti na pravo mesto. Prav tako jih čaka analiza o ^-Tzrokih za prepogosto preki- nitev dela. člani delavskega sveta zahtevajo tudi poročilo, kako se je končala razprava o integraciji z Gorenjem. V tem okviru je tudi nov način nagrajevanja itd., itd. Nalog torej dovolj, dela preveč in nič časa za kalitev notranjih odnosov! M. BOŽIČ Razgovor z zdomci Ugotovitve nedavnega {X)pj sa prebivalcev v občini Slo- venske Konjice so pokazale, da je iz ondotih krajev zapo slenih na začasnem delu v tujini 675 delavcev. Mnoge delovne organizacije v občim imajo že sedaj določene po trebe po delavcih najrazlič nejših poklicev, ki pa jih pra- viloma ne morejo dobiti. Pri občinskem sindikalnem sve tu so se ob sodelovanju z drugimi dejavniki občine do- govorih, da bodo ob novo- letnih prazaiikih, ko se bodo mnogi zdomci vrnili domov organizirali posebno posveto- zavoda za zaposlovanje de vanje, na katerega bodo po- Lavcev. Kot smo iavedeh, je predrvideno, da bo p>osvetova- leg vseh zdomcev pKwabüi tudi predstavnike kadrovskih posameznih podjetij in pred- stavnike nje z zjdomci 28. de- cembra letos. Organizatorji računajo z dobro udeležbo. AVe/e// smo Dol z novinarji ALI LOV NA MODERNE ČAROVNICE v zadnjem času se v različ- nih jugoslovanskih časopisih vse bolj pogosto pojavljajo napisi c^orčenih p>osamezm- kov ali kolektivov, ki so vse prej kot zadovoljni z delom predstavnikov sedme sale. 2al, ali pa na vso srečo, bi se za večino takšnih napisov lah- ko reklo le, da resnica v oči bode. To, da so se celjski novina- rji in dopisniki našli na tar- či, ni preveč presenetljivo, ker se je to dogajalo tudi v preteklosti. Bolj boleče je to, da bi nekateri radi sami pred seboj in pred javnostjo po- krivali oči pred problemi, dru- gi pa se poskušajo vživljati (in izživljati) v vlogo cenzor- jetv. Pred dnevi je bilo na seji Zveznega odbora Zveze novi- narjev Jugoslavije (med dru- gim) rečeno tudi naslednje: »Za nas je nesprejemljiv katerikoli akt, ki lahko po- meni oviro svobodnim toko- vom informacij v komunalnih, regionalnih, republiških ali jugoslovanskih okvirih, ker bi bilo o omejevanje ustavnih pravic vsakega državljana Ju- goslavije.« In dalje: »Vsak poisJcus zapdranja vi- rov informacij bi v današ- njem političnem trenutku Ju- goslavije pravzapraiv pomenil preprečevanje samoupravljav- cem, da bi se lažje s^^juiazu- mevali in odločili. To izha- ja iz dejsva, da v našem de- centraliziranem sistemu kva- lificirano sodelovanje delov- nih ljudi v družbenih zadevah zahteva odgovornejšo funkci- jo vseh informacijskih sred- stev. Zveza novinarjev Jugo- slaivije podpira svobodno cir- kulacijo informacij in odpr- tost njihovih virov, prizadeva Sli za popolno, objektivno, re- snično in pravočasno infor- macijo, pri tem pa za kritič- ni odnos samih informativ- nih sredistev in ljudi, ki de- lajo pri njih« (po Tanjugu). Menim, da ni potrebno po- seoej poudarjati, da samo- upravna družba mora biti se- znanjena z vsemi samouprav- nimi in nesamoupravnirm »Doikovi«, pa čeprav (in pred- vsem se to nanaša na gospo- darsitvo. Problemi nekega ko- lektiva niso samo njegovi, temveč vseh samoupravljav- cev (npr. v komuni), ker imajo od uspeiiov ali neus- pehov enega kolektiva (po- sebno če gre za večji kolek- tiv) koristi ali škodo vsi čla- ni določene družbeno poli- tične skupnosti. Na poa.>^j zadnjih dogodkov v »EMO« in »Aero« in vseh resnic in »resnic« okrog njih pa kaže, da vsi ne mislijo tako. V imenu informativnega mladinskega odbora je dala v zadnji številki Novega ted- nika svoj prispevek tudi predsednica aktiva ZM »Ae ro« H. Vrhovšek. Ne bi se spuščal v globljo analizo in logiko njenega pri- spevka, ker bi po nepotreb- nem zavzel preveč prostora. Hvalevredno je sicer, da se mladina poskuša vključevati v reševanje perečih proble- mov v matičnem podjetju, napak pa je, da k temu pri- stopa na tako naiven način in s tem bolj škodi kot köri- sti. Vsega obsojanja pa je vredno, če je temu morda »botroval« kdo od starejših članov kolektiva; Za konec naj povem le to, da nekateri vse prehitro po- zabljajo (ali pa sploh ne ve- do), da je novinaiT družbeno politični delavec in ustvarja- lec, ki se ravna po normah profesionalne etike in mu je zato treba omogočati, da po čim lažji poti pride do ob- i jektivnih informacij, ne pa mu metati polena pod noge in ga obsipati z izmišljeni- mi, tendencioznimi in žalji- vimi očitki. Vladimir Vidmar, Proleterskih brigada 5 Beograd Zelena luč za stanovanj- sko gospodarstvo V lanskem p>oletju za- četa razprava o nadalj- njem razvoju stanovanj- skega gospodarstva gre h kionou. In bolj ko se bdi- ža čas, ko bo treba iz- reči zadnjo besedo o os- nutku resolucije o na- daljnjem razvoju stano- vanj skegja gos(podarstva in o osnutkih dveh repu- bliških zakonov (o pro- gramiranju in financira- nju graditve stanovanj ter o družbeni pomoči v stanovanjskem goßpodain- stvu), toliko večje je za- nimanje in toliko bolj ar- gumentirano se pojavljajo novi predilogi, nove pobu- de. Debata je izredno ži- vahna; v njej gre tudi za mnoga nasprotujoča mne- nja; čeravno se vsi sku- paj zavedajo, da z reso- lucijo in dvema zakono- ma problem graditve sta- novanj in sploh stano- vanjskega gospodarstva ne bo rešen in odpravljen. Pa vendar! Osnutek re- solucije kot temeljno iz- hodišče Za obe zakona prinaša iKwa kota in po- meni krepitev gibanj, ki so se v preteklem obdob- ju pokazala kot pozitiv- na. Zlasti pa osnutek re- solucije nakazuje osnov- ne smernice in politiko Za nadaljnji razvoj na tem izredno zahtevnem področju. Zato tudi spre- jem resolucije obeta po- večanje obsega graditve stanovanj, na vsak način pa napoveduje večje eko- nomske odnose v stanjo- vanijiskem gospodarsitvn. Vse kaže, da bo resolu- cija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodar- stva v Sloveniji sprejeta že pred novim letom; predvidevajo tudi, da bo nakazala smer razvoja in politike za nadaljnjih pet- najst let. Glavne značilnosti reso- lucije se kažejo v pa stopnem uveljavljanju ekonomike in hkrati v razvijanju ustrezne oblike družbene pomoči za tiste občane, ki bodo takšno posredovanje nujno po- trebovali.' Druga poteza je v tem, da postaja pred- m občan odgovoren za u. -janje svojega stano- vanjskega vprašanja. Se- veda pa mu pri tem po- magata delovna organiza- cija in družba. In končno, resolucija opKxzarja na nujno pvospešeno graditev stanovanj. K vsem tem značilnostim pa je doda- ti še eno, v kateri dotid- va občinska skupnost zno- va izredno ix>membno me- sto v razreševanju tega problema. Pri vsem tem ne gre samo za načelno, marveč za izredno kon- kretno odgovornost. Res pa je tudi to, da ne gre za -alternativo: republika ali občina, temveč edinole za to, da So za razreše- iranje stanovanjskega go- spodarstva pristojne in odgovorne vse družbeno politične skupnosti. Razprava o resoluciji in obeh zakonih je tudi na celjskem območju nalete- la na iziredno konkretnost. To ne velja samo za se- stanek predstavnikov ob- činskih sinddikailnih sve- tov celjske regije, ki je med drugim obravnaval pobudo republiške sindi- kaine organizacije o obli- kovanju mteresnih samo- upravnih skupnosti in tu- di dru"ga vprašanja, mar- več prav taiko za velenjsko občinsko skupščino. Le ta se je zavzela me^ drugim za to, da bi se sredstva, namenjena za stanovanj ske potrebe upokojencev in invalidov in sicer evi- dentirala pri skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja, da pa bi se naj izločala v poseb- ne sklade pri občinskih skuipščinah. Vrh t^a so Velenjčani predlagali, da bi naj bil najnižji odsto- tek sredstev, ki se naj izloča od izplačanih oseb- nih dohodkov za graditev stanovanj, šest do sedem odstotkov. In končno gre za predlog, po katerem se od obvezno izločenih sredstev vplačujejo dele- ži za^ družbeno piomoč v vzajemni stanovanjski sklad tiste občine, na katerem območju ima se- dež izplačevalec osebnega dohodka. Nekatere od teh pobud, zlasti pa prvo, sta podprli tu;di celjska in konjiška občina. V okvir teh vprašanj in dilem sodä tudi reše- vanje stanovanjskih vpra- šanj za borce NOV in mnoga druga. MB Vsak dan - 78 ton smeti Kolektiv Javnih naprav v Celju je prvega septembra letos odpirl novo odlagališče smeti v Bukovem plaku. Sprva je kazalo, da b« no- va lokacija zadoščala za pri- bližno deset let, sedanje ocene pa narekujejo, da se bo odlaganju smeti nujno moralo pridružiti še sežiga- nje, sicer bodo težave s pro- storom nastopile že čez do- brih pet let. Javne naprave so se na spremembo lokacije za od- lagališče smeti skrbno pri- pravile in v tej zvezi zago- tovile tudi ustrezno število avtomobjlov. Kolektiv ima kar sedem tovornjakov za odvoz smeti. To ni majhaia investicija, gaj stane samo eno popolno vozilo 32 mdii- jonov starih dinarjev! Delavci Javnih naprav od- peljejo vsak dan na novo odlagališče 73 ton aH 288 kubičnih metrov smeta in odpadikov. To pa ni vse, kajti mnogi vozijo smeti in odpadke sami. Po vsem tem je očitno, da to delo ni eno- stavno in da prevoz smeti in odpadkov na odlagališča povzročffa veddkio probile mov. Poleg tega pa so še p>ogojd dela težki, saj so delavci izpostavljena prahu, smradiu, vročand, mraBU. Idol: V prenesenem pomenu stvar, oseba^ ide- ja, kateri se izkazuje iz- 'edno spoštovanje strast- na ljubezen in lepa pri- orženost.« Iz enciklopedije Glede na to, da Slovenci radi pijemo, je razumljivo, da v Pivovarni Laško nikdar niso brez dela, celo tako je, da še premalo naredijo za potrebe tržišča. Kljub temu nama je ljubezniva Fanika Lapomik omogočila kratek razgovor s tremi mladimi o njihovih idolih. Odgovori so büi različni. FRANC CESTNIK, priprav- nik za strojnega tehnika: »Za idol, kot izraz, razumem ne- kaj resnično velikega. Prave- ga idola morda prav zato nimam. Res pa je, da so mi nekateri slavni ljudje všeč. Tako na primer na področju politike De Gaulle, ki je Fran- cijo pripeljal zelo visoko. Bil je sposoben nekaj nare- diti. Med pevci mi je všeč Mario Lanza. Zelo imam rad namreč opere. Glede na to, da sem simpatizer dvi- galcev uteži, bi se pri športu odločil za Urankarja.« JANKO STARC, pivovar, sedem let v Pivovarni: »Tito je moj idol. V njem vidim bodočnost vseh mladih v Ju- goslaviji. Predstavlja poštenje in človeka, v katerega lahko imaš zaupanje. Sicer nimam nikogar, ki bi mi bil posebno všeč, razen Mira Cerarja za- radi njegove borbenosti.« MILENA PAPEŽ, delavk» v stekleniščnici: »Moj idol aü vzor, če hočete, je France Prešeren. Ljubezen do domo- vine in ljudi. Njegovo glob<> ko izpovedovanje ljubezni- Bil je izredno čustven. Dru- gače pa rada prebiram Tol- stoja, Crontna in druge. Med športniki oziroma športni- cami pa občudujem našo Vero Nikolič.« Prihodnjič: Mladi v Elkraju pri MocirjU (M.S. — T.V.) št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 5. stran Vse za boljšo šolsko mrežo @ v žalski občini so po letu 1967 že obno- vili 75% vseh šolskih stavb. Ker bo za obnovi- tev in novogradnje ostalih šol zmanjkalo de- narja, so se odločili, da podaljšajo referendum do konca leta 1974 0 Jože Jan, podpredsednik skupščine občine Žalec in predsednik sklada za obnovo in izgrad- njo šol, pravi: »Tudi ob podaljšanju referendu- ma pričakujemo vsestransko pomoč in razume- vanje občanov, zlasti pa še tistih, ki so že do- bili novo ali obnovljeno šolo.« % Odborniki so se že odločili za podoljša- nje referenduma, prav tako ravnatelji šol, v teh dneh pa se bodo izjasnili tudi pri Občinski kon- ferenci SZDL in ostalih družbeno-političnih orga- nizacijah. % Predlog: tisti, ki imajo manj kot 1000 din osebnega dohodka, bi bili sodelovanja v podalj- šanem referendumu opravičeni. Vidna so rezultati, doseže- na v prvem delu obdobja, odkar so se v žalski občini odločili za samoprispevek pri obnovitvi in novogradnji šol- ske mreže. Zaradi izredne podražitve gradbenih uslug in gradbenega materiala pa ponekod tudi nepravilnega iz- računa, so se izwajalcd pro- grama znašh pred proble- mom, kako izpeljati zasta- vljeni program do konca, saj predvidena sredstva skupaj s tistimi, ki Jih bodo zbrali do konca prihodnjega leta, ne bodo zadoščala. Podpredsed- nik skupščine občine in pred- sednik sklada za obnovo in in izgradnjo šol Jože Jan je povedal, da so se za podalj- šanje referenduma odločili iz več razlogov. Samo tako bodo lahko zbrali potrebna sred- stva in obnovili vso mrežo v žalski občini. Tako tudi ne bodo prikrajšani tisti, ki bo- do za obnovo svojih šol prl- ŠU na vrsto šele prihodnje leto. Posebna strokovna komisi- ja, ki si je ogledala šole, ki po sprejetem programu še ni- nimajo obnovljenih ali do zidanih prizidkov, je prišla do ugotovitve, da primanj- kuje še šest milijonov petsto tisoč din za celotno realizaci- jo zastavljenega programa To pomeni, da je izhod sa- mo v podaljšanju plačevanja samoprispevka občanov za nadaljnji dve leti v enaki vi- šini kot doslej, prav tako pa tudi prispevka delovnih orga nizacij za dve leti z zmanj- šanim procentom od 40,85 na 0,50 odst. Obstaja tudi pred- log, da bi oprostili plačeva- nja samoiprispevka tiste ob čane, ki imiajo manjši osefond dohodek od tisoč din. Odborniki občinske skup- ščine so se s podaljšanjem strinjali samo pod pogojem, da se za preostale šole se- stavijo realni programi z vse- mi možnimi in predvidenimi podražitvami, tako da po letu 1974 ne bi razmišljali o mo- rebitnem, še enem podaljša- nju. Mnogo pametnih napot- kov so povedali tudi ravna- telji osnovnih šol žalskega področja, ki pa so se med drugim tudi spraševali, kje dobiti denar za notranjo op- remo šol. Znano je, da zbe- rejo denar samo za obnovitev in dozidavo, opremo in učne pripomočke pa si vsak na- bavlja, kakor ve tn zna. V naslednjih letih naj bi obnovili še šole v naslednjih kraj'üi: Šempeter, Tabor, Vransko, Prebold, Vinska go- ra, Gotovlje, Braslovče in Letuš. V glavnem gre za adaptacije, dozidave učilnic, nove telovadnice in v Taboru za zgraditev povsem novega šolskega poslopja, ker bi bi- la obnovitev sedanjega pre- draga. Pogovarjali smo se tudi s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta Venom Sa- tlerjem: »Podprli bomo po- daljšanje referenduma, ker bomo samo na taikšen način uspeli obnoviti celotno šol- sko mrežo v naši občini. Še- le potem bomo lahko začeli razmišljati o čem drugem.« T. VRABL Prodaja in kupovanje vode # v pripravi so načrti za vodovode v Letušu, Vinski gori in Vranskem, medtem ko bo vodovod v Andražu gotov po vsej verjetnosti še do konca letošnjega leta. ® Odborniki so se odločili, da »prodajo« vodne vire Trbovljam, kjer vode primanjkuje, »kupili« pa jo bodo od mozirske občine, ker so vodni viri v okolici Letuša prešibki! v žalski občuii poleg ob- navljanja in novogradnje šol- ske mreže najbolje rešujejo vprašanje vodovodov. Tako vse kaže, da bodo že ob kon- cu prihodnjega leta imeli vsi glavni kraji in zaselki v ob- čini ure ene vodovode. Pred dnevi se je sestal re- žijski odbor za pripravo gradnje vodovoda na Vran- skem in Letušu. Medtem ko bodo na Vranskem samo po- večali dosedanji vodovod, pa gre v Letušu za popolnoma nov vodovod. Opravili so že vse pK>trebne meritve in ugo- tovili, da so vodni izviri za potrebe Letuša premajhni. Tako je v sušni dobi pretok samo 1,2 litra na sekimdo, potrebovali p>a bi vsaj 8 do 10 litrov. Pomagali si bodo tako, da bodo ob gradnji vodovoda v mozirski občini sodelovali z njimi in dobili njihov vodni izvir, ki je do- volj močan. Ker pa bodo v mozirgki občini začeli z gradnjo šele po letu 1973, v Letušu pa vodo nujno potre- bujejo, so se odločili za za- silno rešitev. V prvi fazi si bodo pomagali s. črpanjem tablice, kasneje pa prišli na izvir v mozirski občini. Na Vranskem gre za pov^ čan-e dosedanjega vodovoda. Denar že imajo zbran, celot- na investicija pa je okoli 580 tisoč din. Sredstva so pri- spevali skupščina, delovne or- ganizacije in občani v obliki dela. Na meji med žalsko in tr- boveljsko občino pa bodo odstopili nekatere vodne iz- vire Trbovljam, kjer vode primanjkuje pa tudi ustre23- nDi izvirov nimajo. Odborni- ki so se na zadnji seji s tak- šno odločitvijo Stanovanjsko — komunalnega pod et j a stri- njali, vendar s pripombo, da se ne oddajajo vsi viri, kajti tudi kraji v tistem koncu žal- ske občine bodo v perspek-. tivi potrebovali več vode. tv Tone Knez: Pogled v zanirvo starost laškega Drugi, nekoliko manjši in tudi manj kvalitetno izdelan kamniti lev (ki ima danes odbito glavo), je bil vzidan v laškem »špitalu«. Ko je poslopje raz^puščenega" špd- tala kupil leta 1839 Gustav Adolf XJhlich (lastnik kopa- lišča v Rimskih Toplicah), je dal kamnitega leva pre- peljati v Rimske Toplice, ^er stoji še danes pred vhodom v zdravilišče. Tretji rimski kameni ti lev je bil vzidan v vdolbini nad vhodom v stari kamer (ko- stnica), ki so ga porušili le- ta 1839. Ta lev je danes iz- gubljen. Vsi trije kamniti le- vi so nekoč tvorili ovršja ri- mskih nagrobnikov. Nagrob- niki z levi na vrhu so biU v rimskem času v provinci Panoniji zelo pogosti. V zadnji steni oltarne menze rože nvel ske kapele v laški cerkvi je vzidan v ce- loti ohranjen rimski nagrob- ni napisni kamen. Pri manjša prezidavi v la- škem žuipndšču poleti 1970 so našli del rimskega na- grobnika s portreti umrlih. Gre za družinski nagrobnik prvotno visoke pravokotne oblike, ki je imel spodaj nafpis, zgoraj pa redaefno upodobljene člane duržine. Ohranil se je le močno iiz- izlizani in oškrobljeni levi zgornji ded nagrab(nika s podobo ženske-maitere in majhnega otroka. Našteti kamniti rimski spomeniki v Laškem so pra- vo presenečenje, ker drugih rimskih najdb, razen nekaj kovancev iz mesta, ne po- znamo. Ze pri gradnjah v srednjem veku so najbrž uničili ostanke naselbine in grobišče, kamnite spomenike pa so zaradi privlačnositi vzidAld v pročelja hiš. Vsi zgoraj navedeni rimski spo- meniki so izklesani iz bele- ga pohorskega marmorja, ki So ga v rimskem času lomili najbrž pri St. Vidu' nad Vitanjem, kjer je opu- ščeni rimski kamnolom še danes opazen. Ti lepi spomeniki so le del bogate arheološke . de- diščine, ki se nam je ohra- nila do današnjih dni. Do- kazujejo nam, da je bUa v Laškem razmeroma bogata rimska naselbina ali vsaj postojanka oeleianskih u- radnikov v neposrednem za- ledju upravnega in gospo- darskega središča — (Deleie. Laško ima torej dovolj dol- go, zanimivo in razgibano preteklost. Narobe bi bdio, če je ne bi dovolj pioznali. Jubileji, ki so pred nami, pozivajo, da to preteklost tudi skrbno zapišemo. KAKO SE SVET VRTI Pošiljam vam kupon za Nagradni globus in obenem vprašujem, zakaj ne objavljate več političnih pregledov. Zanima me tudi, zakaj ne poročate o cenah za kmetijske pridelke Ah bo v tedniku kaj več novic? Naročniki pra- vijo, da ne bode več naročali Novega tednika, če jim ne boste ustregli. Naš časnik naj bi nam bil v pouk in zaba- vo, da bi vedeli, kako se svet vrti. MATIJA OGRIZEK, p. Podplat ODGOVOR. Dragi Matija, kaj ne vidite, da bralcem želimo ustreči? Sedaj nam pišite, ko ste prejeli zadnjo šte- vilko! Poročila s celjske tržnice bomo odslej stalno ob- javljali. Namesto pregledov pa bomo objavljali z raznih krajev sveta najzanimivejše sestavke. In od doma. Jasno. Da bomo res vedeli, kako se svet vrti. Tudi novic bo več v tedniku. MOGOČE BO KAJ Oglašam se vam iz te majhne gorsike vasice. 2e od ne- kdaj sem vnet bralec tednika. Ali sem prav izpolnil kupon za Nagradni globus? Mogoče bo kaj! VIKTOR ROZMAN, Skomarje 17, Zreče ODGOVOR: Sodelujte v vseh dvanajstih kolih, pa bo ja menda kaj! Na kuponu preprosto napišite naslove ti- stih sestavkov, ki so vam najbolj všeč. Lahko je en, lah- ko jih je več. Nič drugega. POZDRAV IZ TUJINE Sedaj sem na krajšem dopustu, drugače pa delam v tujini. V tujini mi je zelo dolgčas, pa prosim, da mi zač- nete pošiljati Novi tednik Saj mi je tednik že od nekdaj všeč. Ali še objavljate kupone Po vaša izbiri? To oddajo močno pogrešam. Boste še objavili kupone drugo leto? Ali mi lahka še odgovorite, koliko stane oglas? Za zahva- lo pošljem razglednico Drago uredništvo, ne pozabite, da imate tudi v tujini zveste bralce in bralke. Dobro urejajte tednik! LOJZKA MULEJ, Wilhelm str. 20 567 Opladen, Zah. Nemčija ODGOVOR: Draga Lojzka, pa mate res srečo! Prvič ste poslali kupon in že ste bili izžrebani. Komu naj damo tri tone premoga? Drugače pa — vsak glas iz tujine nam je zelo drag Kuponi za oddajo Po vaši izbiri bodo tudi drugo leto. Vsaka beseda v malem oglasu stane za naroč- nike 0,50 din, za nenaročnike pa 0,80 din. Pišite še. Veseli bomo vašega kramljanja. MEt ZA KMETE Vaš list mi je zadnje čase vedno bolj všeč. Ampak za kmete še premalo pišete O cenah pridelkov nič ne zvemo. Pa kak pregovor za vsak mesec bi lahko napisali. Prosim, dajte malo podregnite ribiško družino, da bi napravila kakšne označbe za ribnike na Blagovni. Tudi kakšen bife ob ribniku ba lahko napravili za izletnike. Ali bi lahko Merxove trgovine pripravile od marca dalje več zalog kr- mil? Ali bo res začela izhajati povest? Kakšna bo? Ali lahko tiskate večje črke? EIOZI MIHELCIČ, Gorica 19, Šentjur ODGOVOR: Draga Rozi, zelo ste se potrudili. Lepo! Dolgo in prijetno pismo, res. Ribiška družina se bo po vašem pismu ja kaj zmigala. Povest bo! Zgodba iz naših krajev. Večje črke? Bomo poskusili. Nekaj predlogov pa smo že upoštevali, ali ne? NI KAJ REČI No, m kaj reči proti Novemu tedniku. Vedno je v njem toliko zanimivega, da ga vsak rad prebere. Danes sem poslala kupon za globus Nimam veliko upanja, ampak vseeno sodelujem. CVETKA ŠILAK, Ronkova 16, Celje VARČUJTE Z VODO Vodovodni odbor iz Zabukovce 53 obvešča, da primanj- kuje vode. Velilka suša je, zato se naj ne perejo avtomobili. Vodo uporabljajte samo za najnujnejše potrebe. Vodovod- ni odbor tudi ne more več dovoliti novih napeljav vodo- voda, ker je vode premalo. Fric Pap€^ Zabukovca 63 Griže PISALI SO NAM ŠE Jakob Leskovšek iz Lesičnega, Stanko Skočir iz Ljublja- ne in Vinko Krušič iz Celja. Va5 urednik 6. stran NOVI TEDNIK St. 41 — 21. oktober 197i REPORTAŽNI ZAPIS Z OBISKA PRI KONJIŠKIH MAMICAH Zavekalo je v svet z mešanimi občutki pričakujeta mati in oče otroka, ki je na poti. Nejasno čutita, da bo nje- govo rojstvo čudovit in hkrati velik dogodek za- nju. Prinesel bo v njuno življenje spremembo, ki je povezana s skrbmi in novimi izdatki. 0 »Ob moji punčki Valeriji sem se pomla- dila. Zdaj sem še doma, a me že skrbi kam z otrokom, ko bom morala v službo,« je zaskrblju- joče dejala Angela Drofenikova. # »Srečna sem, da sem postala mati ma- lemu mojemu Boštjančku. Kako pa bo z var- stvom, ko bom šla v službo,« pa že skrbi tudi mlado mamico Alenko Slapnikovo. Dvomesečna Valerija svetlo gleda v vsakdan in ne ve, da njeiu) mainicn mučijo skrbi, kdo jo bo i>opazil, ko bo ona v službi Obo^rožena z naslovi o4:- ročnic sva se s kolegom na- potila v konjiški konec, O- biskala sva nekaj dru'zin v Dabrovi, Stranicah in v Ko- njicah. Za naš zapis sva izbrala dve mamici iz Konjic, naj- starejšo in najmlajšo, naj- bolj srečni in najbolj skrb- ni. Jutro je bilo čisto in umi- to, pozno jesensko sonce je pozlatiLo starodavni (konji- ški grad, skrit v nedrjih ko- njiške gore, ko sva s kole- gom stopila iz avtobiisa. Z beležnico v rokah sva sto- pala ob vznožju hriba in mi- mo lepo grajenih hiš dospela do mizarske ulice. Tu naju je v skrbno urejenem last- nem diomu prijazno sprejela Angela Drofenikova, ki je pred dvema mesecema povila zdravo in krepko punčko, Vale(rijo. Je uslužbenka v KoniJsu, nabrala pa sd je triintrideset let. Ima že pun- čko staro deset let, ki si je sestrice najbolj želela, »če bo fant, ga lahko prodate za milijon,« je razlagala vsa- kemu, ki jo je hotel poslu- šati. A njena prošnja je bi- la uslišana, na svet je prijo- kala sestrica in vse je bilo v redu. »Ko se vam je rodil otrok, kaj ste občutili?« »Pomladi- la sem 'se, prav tako mož" in vse se je začelo kot iz nova. Zaželjen otrok je, od- tod tudi Valerijino zdravje in pridnost.« »Kani boste dali otroka, ko boste odšli v službo?« »To me najbolj skrbi. Ker v Konjicah ni varstvene u- stanove za dojenčke, si mo- ramo pomagati z varuškami na domu. Tudi jaz iščem žensko, ki bo v času moje odsotnosti pazila na Valeri- jo.« Koliko ste dobili ob rojst- vu otroka? »Mislite od soci- alnega zavarovanja?« »Da.« »20.000 starih d.inarjev, pa to še za najnujše ni. Samo ple- nice me stanejo 40.000 din, vsa oprema pa okoli 200.000 dinarjev. »Skrbi družba dovolj za ot- roka?« »Za dojenčke ni do- volj preskrbljeno. Pa tudi dodatek za otroka bi bil la- hko večji, saj vse matere n I lajo enakih sredstev in nekaterim še vedno pomeni ta znesek edini za nakup ple- nic in najnujnejše opreme.« Mala Valerija je ves čas najinega obiska trdno spala, za slovo pa se je zbudila in se nama nasmehnila, še po- gled v Angelin lepd vrt, med poznojesenske vrtnice in že sva jo mahnila naprej. Tattenbachova ulica. Lepa vila in zvonec. Odpret nama pride tovarišica sredinjiih let. Ko se predstaviva in povprašava, ali je ona ma- mica Boštjana Slapnika, na- ma v zadregi odgovori, da je to njena hčerka Alenka. Kmalu smo vsi skupaj v pri- srčnem razgovoru. Alenka nam pove, da je ekono^mski tehnik in da je dopolnila e- naindvajset pomladi. Moža ima v Ljubljana v službi, kar jo malo moti, ker niso skupaj. »Neverjetno, kakšno materinsko ljubezen sem do- bila ob rojstvu! Z otroko- vim prihodom še zakon utr- di. Sinko nama z možem po- meni vse.« »Ste srečni, da se vam je rodil otrok v da- našnji dnažbi?« »Vsekakor, ta vsaj v najnežnejši mlado- sti ne pozna razlikovanja. V bolnici smo bile vse enake in to mi je bilo všeč.« »Pa varstvo, ko boste odšli v službo?« »Občina se zelo trudi, da bi uredilia varstvo za vse otroke, a za najmlajše ji še ni uspelo. Meni bo ču- vala otroka starejša ženska.« Se in še ba klepetali, Alen- ka je povedala, da si želi o- samosvojita, a da so te želje še preuranjene. Z Milenkom sva imela sre- čo. Prišla sva v urejene dn.'- žine, kjer je ob prihodu ma- lega vekavca postalo svetle- je in bolj toplo. Ko sva se vračala, pa so nama rojila po glavi vpra- šanja: Kaliko mater rodi zaželje- ne otroke? Kateri zadošča prispevek zanje — dvajset tisoč starih dinarjev? Kolikim je še vsakodnevna skrb — nasititi otroka? Zakaj nataliteta pri nas pada? ZDENKA STOPAR Slike: M STRAŠEK Alenka Slapnikova radostna pripoveduje o svojem sinku Boštjančku in upa, da bo »drugi« že varno spravljen v dečjem domu za otroke. Sreča, ljubezen, materinstvo — a ne za vse niatei-c enako. Karlek Bračun Karlek Bračun, kozjan- *ki frizer, je že po naravi takšen človek, da se je 2 njim prijetno pogovar- jati. Pogovor pa je tudi njegova službena dol' žnost. In tako se v nje- govi frizeriji v Kozjan- skem, na glavnem trgu, odvijajo pomembne sttxi- ri, sklepajo vsa važnejša načrtovanja in pretresajo vsi uspehi in neuspehi. Ko Karlekova britev urno in spretno drsi po nežnih pa tudi robatih licih in bradäh Kozjancev, zane- seno govori o svojem tu. rističnem društvu, ki mu je predsednik. Toliko be- sed je bilo že igovorje- nih, še več narejenega. In Karlek kar pozabiti ne more na znani kozjan- ski pustni karneval, ki je imel že lepo tradicijo, pa so morali prenehati z njim, ker pač ni bilo de- narja. Karlek je član skoraj vseh društev v Kozjan- skem in povsod tudi dela. Rojen je bil v Kozjem dvanajstega leta in tukaj se je pri svojem pred- hodniku Majdaku tudi izučil. Pot ga je nato za- nesla v Tržič, med vojno pa je bil v Gradcu, leta 1944 pa mu duša ni dala, da ne bi šel v partizane. Skupaj s svojo trinajsto brigado Mirka Bačiča je pomagal osvoboditi rod- no Kozje, v njej pa je ostai vse do ^ osvobr>ditve in še malo čez-do decem- bra. Iz vojske je šel narav- nost v Kozje. Takrat je bilo treba delati, mnogo in trdo. In Karlek je de- lal. V mnogih organiza- cijah je prispeval svoj delež. Leta 1952 so Koz- jani dobili kinodvorano, kupili aparature. Kozjan- sko do takrat ni imelo kaj podobnega. To je bila velika stvar. Frizer Kar- lek je postal direktor ko- zjomskega kinopodjetja, kar je še danes. Včasih je bilo v kinu dovolj obi- ska, danes pa 7ie toliko, pravi Karlek, ko se spo- minja starih časov. »Ljudje imajo televizor- je, pa ostanejo raje do- ma. Zato je predstava vsakih štirinajst dni.« Kozjand so ustanovili turistično in olepševalno društvo. Trg mora biti lep, o Kozjem morajo slišati daleč naokoli. In so staknili glave Kozjani. Tudi Karlek. Potem so začeli. Organizirali so kar- neval, akcijo za uredi- tev domov, počistili sta- ri kozjanski grad in pov- sod je bil tudi frizer Kar- lek. čistil, kopal, priprav- ljal, letal sem in tja. Pri delu mu je mnogo po7nagal miličnik Ela- žič, pa tudi vsi ostali Kozjani. Ze nekaj let na- zaj pa je Karlek pred- sednik turističnega dru- štva. Kot takšen si zelo želi, da bi bilo Kozje lepo in čisto, da bj bil gost presenečen, ko bi prišel mednje. Pa vendar pri- pominja, da jih je nek- danja zagretost minila, saj se je tako malo iz- polnilo od vsega tistega, kar $o jim obljubili. Ni cest, ni denarja, samo z voljo pa tudi ne prideš nikamor. Za naprej pripravlja Karlek s svojimi marsi- kaj, pa tega ne pove. »Bomo videli, pravi. Ne smemo še mi obljubljati, potem pa ne narediti. To ie dovolj drugi delajo.« MILENKO STRAŠEK STANE «SELŠEK, mg. or- ganizacije dela, je direktor trgovskega podjetja Tehno- mercaior v Celju ' že polnih 13 let. Rodil se je pred 52 leti na Teharjih pri Celju. Je poročen in ima dvoje otrok, odraslo hčerko in doraščajo- čega sina. Poleg odgovorne direktorske službe, opravlja še mnoge javne funkcije ta ko v okviru Zdi-uženja za tr- govino, kjer je predsednik, kot v okviru dmžbeno politič nih organizacij, kjer j«^ član Izvršnega odbora Občinske kon.Vrence SZDL Celje. Ta kole je stekel najin razgovor: NOVI TEDNIK: V trinaj- stih letih, odkar ste direktor, se je podjetju marsikaj zgo dilo. Dospirli ste velik napre- dek. V čem je po vašem mne- nju na.ivpc'.ii nsiieh minulih let? SELŠEK: Res je, bilo je vsega, dobrega in slabega. Za največji uspeh minulih let smatram uspešno izvedeno in- tegracijo mnogih manjših tr- govskih podjetij, ki so se združila pred leti in se do- besedno zlila v homogeno ce- loto, ki danes tvori naše pod- jetje in naš kolektiv. Brez te integracije bi današnjega Teh- nomercatorja ne bilo. Združe- ni smo dosegli pomembne uspehe, pri čemer pa je važ- no predvsem to, da je ob integraciji vsak delavec prišel na delovno mesto, za katere- ga je ustrezal. Kolektiv pred stavi j a danes tako trdno ce- loto, da bi le s težavo u.goto- vili kdo je pred leti delal v posamez-nem podjetju, ki .se je združilo. NOVI TEDNIK: Trgovina predstavlja že pomemben de- lež v strukturi celjskega go- spodarstva, pa vendar raz- polaga trgovina republiškega središča z večjim deležem kreditnih sredstev za obrat- na sredstva, kot pa bi to pravzaprav moralo biti. Kaj sodite o tem? , SELŠEK: Uspehi celjske trgovine so plod prizadevanj kolektivov in velikih napo- rov vodilnih ljudi, ki si na moč prizadevajo, da bi trgo- vina ustvarjala še več. kot do.slej. Pa vendar imamo tudi težave. Odgovorni dejavniki v Ljubiiani so pravočasno spo znali kaj trgovina pomeni, zato jo podpirajo, mi pa smo takorekoč na periferiji in le s težavo dosežemo tisto, kar je drugim lažje dostopno. Tr- govina bo morala biti delež na večje družbene pozornosti tudi nri nas. obratnih sredstev poskušamo nadoknaditi s hitrejšim ob- račanjem kapitala, kar vedno seveda ne uspeva. NOVI TEDNIK: Kako oce njujete možnosti tesnejšega sodelovanja s Kovinotehno, pogoji vendar obstoje? SELŠEK: Pobud za tesnej- Se sodelovanje ni manjkalo, tako pred časom, kot v se- danjem obdobju. Poskušamo doseči, da se ustrezno poslov no povežemo, predvsem glede opredelitve prihodnjega pro- ' grama, skupnega nasta.anja do večjih firm in na komer- cialnem področju. Za integra- cijo trenutno v kolektivu ni ustreznega razpoloženja. NOVI TEDNIK: Kako gle- date na razdrobljenost celj- skega gostinstva? SELŠEK: Ce bi se gostin- stvo ustrezno združilo, bd sku- Nikoli Iii prepozno paj lahko dusegio lepe uspe- he. Celju so potrebni novi gostinski objekti, še zlasti sodoben hotel,- ki pa ga no- beden ni v stanju postaviti. Vse kaže, da bodo tudi v bodoče še lahko prosperirali vsak zase, zato osebno me- nim, da kakšnih večjih pre- mikov m pričakovati, čeprav bi bilo to nujno potrebno in vsem v korist, predvsem pa tudi kolektivom, NOVI TEDNIK: Letos smo imeli že četrti sejem obrti, nimamo pa še ustreznih raz- stavnih prostorov. Kako gle- date na to? SELŠEK: No, sejem obrti je bil, po mojem, vse prej obrtniški, saj so bili le-ti premalo zastopani. Prireditev sama kot la^^a je za Celje izredno pomembna m čim- prej je potrebno postaviti raz- stavne prostore, brez katerih v bodoče ne bo več šlo. NOVI TEDNIK: V seda- njem času pretresajo Celje mnogi problemi. Kako te po- ,jave ocenjujete vi? SELšEK: Odnosi so naj- važnejši dejavnik pri uspeš- nem delu nekega kolektiva. Vsak mora vedeti kaj mora delati, vsak mora spoštovati delovne napore drugega, še zlasti pa morajo odigravati svojo ustrezno vlogo družbe- no politične organizacije v podjetjih. Tam, kjer so te stvari urejene, uspehi ne izo- stajajo. Kar pa se sedanjih problemov tiče, pa mislim, da moramo stvari čimprej sneti z dnevnega reda in kre- niti naprej. Gospodarstvu ob- čine je treba posvetiti vso po- zornost in nikoli ni prepozno pričeti urejevati določenih za- dev-: Celje se mora hitreje razvijati, tega pa se z nepo- trebnimi razprtijami ne da doseči. NOVI TEDNIK: Kako gle- date na Celje kot regionalno središče? SELŠEK: Celje odigrava pomembno vlogo, vendar bd se moralo v tej smeri še bolj izpostavljaü. Regija, katere naravno geografsko in gospo- darsko središče je Celje, se mora še tesneje povezati, pri tem pa odpade veliko napo- rov tudi pri nas. Celotna iie- gija bo napredovala hitreje, če bomo posamezne proble- me reševali skladno in na osnovi upoštevanja interesov vseh občin. NOVI TEDNIK: Kako mi- slite, bo s standardom v bo- doče? SELSEK: Ne tiščimo glave v pesek. Stabilizacija terja določenega odpovedovanja, brez tega ne gre. Neodgo- vorno je govoriti, da standard ne bo padel, če pa vsak ra- zumen človek ve, da moramo omejiti potrošnjo, pritisk na določene blagovne fonde, ki pogojujejo budi pretiran uvob. Za nekaj časa bo treba rast standarda zavreti, da bomo kasneje lahko zanesljiveje krenili naprej. Ob teh napo- rih pa ne pozabimo na delav- ca, ne smemo bremena obeša- ' ti samo njemu NOVI TEDNIK: Cel,je je nekoč slovelo kot belo mesto. Kakšno se vam zdi danes? SELŠEK: Lepo in morda nič manj belo kot nekoč, le večje je postalo, pa so večje tudi težave. Olepševalno dru- štvo vsega ne more storiti sa- mo. Velika je vloga starše», ki morajo vzgajati mlado ge- neracijo tudi v tej smeri, da bo skrbela za lep izgled me- sta. Baa^ovor je pripravil: Bemi STRMÖNB^ št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 7. stran Ali smo dovolj obveščeni? Suh statistični podatek po- ve, da je lani živelo na celj- skem območju (v vseh os- mih občinah) nad 220.000 lju- di Veliko, Ne glede na raz- lično zastavljena razmišljanja o razvitosti ali nerazvitosti predelov našega območja pa vselej kadarkoli se menimo o življenju in dihanju naše- ga območja, naših ljudi, ra- di povprašamo: Kaj vemo drug o drugemu? Kaj vemo o naši dolini? Ali smo do- volj obveščeni o dnevnih do- gajanjih v posameznih dru- žbenih sredinah? O dogodkih v kulturi, v gospodarstvu, v šolstvu? Ali vemo kako živi •naš sosed pod Rifnikom, v šaleški dolini ali v Solčavi, v Ločah, v Zabukomci in še marsikje? Podatkov o razširjenosti sredstev obveščanja zal ni- mamo. Razen nekaterih, a še tisti so nepopolni. In vendar je dobro znana ugotovitev, da stopnja naše obveščenosti ni v skladu z že večkrat poudarjeno zahtevo ali že- ljo, kako mora naš tisk, ka- ko morata radio in televizija prodreti tudi v vajodročnejši kraj To je naša pot, po kateri vztrajno hodimo. Bržčas se vse bolj zavedamo, da in- formacija ne more hiti na- menjena le mestu, le centrom, le tistim, ki te itak stojijo v areni bumeišega življenja. Te- snejša povezanost območja, prelivanje informacij, kar naj- boljša obveščenost in še kaj. To želimo tjoset^i. To naj bi dosp.nli Človekova kultura in člove- kovo ravnanje so tudi izraz njegove vraščenosti v morje vplivani ivfnrmafiimih sred- stev Pokrajinska sredstva obve- ščanja, pa naj jih težkamo kakorkoli že, imajo v tem postopnem približevanju k človeku, k vsakemu človeku, izredno pomembno mesto. Tudi preusmeritev Novega tednika izraža takšo zamisel. Tako stalno pnt. Zato ■ ]e ^^oeua nujno, da v tej vsesplošni materialni, kadrovski in tudi vsebinski krizi slovenskih informativ- nih sredstev, aaznamo na- droben utrip prizadevanj v območjih. Kaj pa človek? Bralec? Njegov odnos do ča snika. njegova zahteva do vse binske usmerjenosti tistega, kar želi. kar hoče. Ali se mo- ra časnik res v celoti podre- diti okusu bralca, če noče. da pa požrešnosf potrošni- škega trga ne zlomi? In dalje — ali ni nujno, da tudi v človekovi zavešti. na njegovem spisku potreb, duhovnih seveda, pride do postavke, ki se ji preprosto reče — to bom pa odrinil za časnik, za to. da bom kar naibolj vedel, kako se moi in fvoi srff vrti Da da bom itedel. J V Ob visokem jubileju Slovensko muzejstvo proslavlja 150-letnico. Prejšnji teden je bila v Ljub- ljani vrsta slovesnosti. Kongresi, simpoziji, razprave, srečanja. Med naj- pomembnejše lahko uvrstimo razstave, ki so dale temu praznovanju naj- večji pečat in svojskost. V Etnografskem muzeju je razstava »Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu,« v Prirodoslovnem muzeju so odkrili spomenik naravoslovcu Žigi Zoisu in odprli razstavo prenovljene minera- loške zbirke, v Arkadah pa je osrednja razstava: »150 let Narodnega mu- zeja«. Ob tem praznovanju slovenskega muzejstva smo zaprosili Vero Kol- škovo, ravnateljico celjskega Pokrajinskega muzeja za nekaj besed. Celjski muzej je namreč drugi najstarejši muzej v Sloveniji, njegovo delovanje pa je priznano širom domovine. Ob zdajšnjem praznovanju je muzej dobil sre- brno plaketo. Jubilej, ki ga praasnuje slo- vensko muzejstvo, ni maj- hen, vendar pa je saima let- nica s pojmom, ki ga nosi ime »muzej«, prav miniatur- na. Zato sem vprašal tovari- šioo Kolškiovo, kaj ^e muzej? »To je zavod, ki zbira, ob- ravnava in prezentira našo kulturno dediščino.« Kratek in jasen odgovor. Celjski po- krajinski muzej je drugi naj- sitarejši muzej v Slovenija, če- prav bo praziK>val šele 90-let- nico. Moti se, kdor misli, da je dovolj predmete najti in jih tako razstaviti. Pri tem je toliko vmesnega, študij- skega dela, da to ve le tisti, ki se strokovno ukvarja s ta- kimi problemi. V našem mu- zeju, poleg vsega, še izdamo »Vodnik po razstavi«, to ta- krat, ko je ra2Btava doštudi- rana. Ta je potem v prodaji v muzeju samem in pa v knjigarnah. Naši strokovni delavci so napisali že več pu- blikacij, od katerih bi ome- nila najpomembnejše: Gra- fike starih mojstrov, o šem- petrških izkopaninah, ob av- Ijamo pa tudi v Arheološkem vestniku. Celjskem zborniku. Savinjskem zborniku, zadnja številka Obrazov pripoveduje o vrednotah celjskega pokra- jinskega muzeja. Dr France Stele je napisal študijo o celjskem stropu, v kratkem pa bo iz!šla tudi obsežna pu- blikaoija o Šempetru. Raz- mišljali smo tudi o izdajd pro- spekta, vendar je to zamisel nemogoče realizirati, ker naš finančni proračun tega ne bi Tamogel, Kulturna skupnost pa verjetno tudi ne. Trenutno obnavljamo sta- ro grofijo, štiri prostore, ker za obsežnejšo adaptacijo ni sredstev, saj so že pri ome- njenih sobah nastali nepred- videni stroški, ki so močno prekoračili prvotne predraču- ne. Tako bi bil prospekt ak- tualen šele po končanih delih v stari grofijii. sicer pa nam sploh primanjkuje sredstev za publikacije, zato nam pre- vzamejo razne izdaje sloven- ske knjižne založbe. I^ahko bi nam p>omagale nekatere gospodarske organizacie. vendar ob zdajšnjem položa- ju v gosipodarstvu ne more- mo računati na kakršnokoli pomoč. Tudi s šolami precej so- delujemo. Celjani imajo to ugodnost, da ob obravnava- nju pK>same2snih obdobij v zgodovini priredijo šolsko uro kar v muzeju. Seveda pa imajo precej obiskov tudi iz okoliških šol. Razmišl ali smo tudi o postavitvi pano- jev ob cestah. Vendar smo spet pri finančnem vpraša- nju. Ta nam te realizacije ne dopušča.« Celjskemu pokrajinskemu muzeju bomo v prihodnjih številkah posvetili več prosto- ra, morda v obliki podlistka, Vrednote, ki so zbrane in že razstavljene, pa tiste, ki so še v depojüi, pomenijo nepre- cenljivo vrednost za našo kulturno dediščino. Zato bi bilo prav, če bi se odgovorni v Celju bolj zavzeli za to kul- turno hišo, mnogo bolj, kot so se doseda\ Tudi muzej sam. DRAGO MEDVED POKRAJINSKI MUZEJ CELJE: Lapidarij rimskih spomenikov Malokdo pozna kraj Dob- je pri Planirii. Nekaj hiš, raz- tresenih po pobočju, cerkev, šola, nekaj sto metrov niž.ie trgovina in še nekaj hiš, tak je prvi vtis, ko človeka za nese pot v ta kot šentjurske občine. In vendar bijejo v tem odmaknjenem, za marsi- koga odpisanem kraju, po- gumna človeška srca. ki so vsa predana gledališkemu a materizmu. Sliši se skoraj neverjetno, da prav v času, ko gledali- ško amatersko delovanje za zamira skoro v vseh večjih središčih celjskega območja, v Dobju pri Planini vztraja jo, delajo in imajo velike načrte za bodočnost. Zakonca Salobir. ona je uči- teljica. on trgovec, pa še far- n» pdšcancev imata povrhu, se trudita, navdušujeta sova- ščane in končno tudi uspeta, da postavijo v?ako leto eno ali dve gledališifci predstavi. Ogleda si ju vsa bližnja in daljna okolica, saj česa po- dobnega ne pozna.io ne v Šentjurju in tudi v drugih večjih krajih tam naokoli ne. Težko si je zamišljati, koli- ko volje in vloženega dela je treba, da zagleda »luč sveta« gledališka, predstava; in to še v kraju, kjer ni gledališke tra- dicije, kjer ni stroko-mjakov, ki bi ta po,sel pobliže poznali, kjer je treba imeti vaje po napornem delu na polju, v trgovini, pri živini, kjer mo- rajo igralci prihajati na va- je tudi F>o pol ure daleč in to po poti, ki je strma, kot bi vodila na Triglanr. Toda zberejo se, si razdele vloge, si obljubijo, da bodo redno in točno hodili k skuš- njam in prično z delom. In to delo je več kot naporno. Ustnice niiso navajene dobre izreke. In ko besedo nekako oživijo, se morajo spoprijeti še z gibanjem p)0 odru, se pravi v okolju, ki ga ne po- znajo, se nekateri srečujejo prvič ali največ drugič, tret- jič, ko morajo svoje grobe kretnje prilagoditi osebam, ki )dh v igri ored-stavljajo. In tu bi dostikrat najraje odnehali, toda »tovarišica« — Salobir jeva, ki je pravzaprav tudi duhovno vodja te gleda- liške amaterske skupine, jih zna spet navdušiti, jim dvig- niti pobito moralo in jih zno- va pritegniti k delu. Imel sem to srečo, da sem si lahko ogledal dve njihovi predstavi. Moli^rovega Georga Dandina in Heroico. D\'a po- polnoma različna žanra. Naj- prej stilno komedijo, ki se je zaradi zahtevnosti ogiba- jo tudi poklicna gledališča, in pa dramo iz sodobnega, medvojnega življenja. In moram reči, da sta bili tudi obe predstaivi docela ra^ zlični. Niso sicer igrah Mo- liera kot v FK>klicnih gledali- ščih, kjer se otepajo z gle dališkim izročilom, ampak so ga postavili kot kleni na.ši ljudje, ki imajo dosti smisla in posluha za humor. In ta humor je na*^, prepričljiv in ne v samemu sebi. In v Heroici so bili prepri- čevalni. Niso igrali, ampak so živeli in gledalci so živeli 7 njimi, jokali so se in smejali, bili so del predstave, bili s(j to, za kar se bore vsa moder- na gledališča — del gledali- šča. In še ono kvaliteto sta ime- .li obe predstavi — bili sta razumljivi. Dialekta .se niso mogli povsem otresti, in to jim sploh ni treba šteti v zlo. toda potrudili so se, ko- likor je bilo T njihovi moči, da bd gledalci njihcrve besede, .stavke, misli, razumeli; da iih ne bi govorili le zase, ampak za vse tiste, ki so se nagneth v premajhni učilnici in po hodniku pred njo. In ko končujem to pi.^^anje, ga končujem v prepričanju, da morda že pripravljajo no- vo uprizoritev, da so njihovi FKJgovori za novo, pravo gle- dališko dvorano že v polnem teku, skratka, da navdu.šenje v Dobju rti ugasnilo, da klije in brsti, čeprav ga vsa oko- lica ne razume dovolj. BORUT ALUJEVIC FOTO RAZSTAVA v organizaciji občinskega S\.-eta lijudske tehnike v Ce- lju So v solx>to, 16. t.m od- prli v dvorani krajevne sku- pnosti Ga.berje-Hudinja tri- najsto medklubsko razsta;vo fotografije. Odprta bo do vključno sobote, 22. oktobra. KONCERT V TABORU Pe^-sko društvo Ivan Can- ka,r iz Tabora pripravlja za nedeljo koncert umetruih in narodnih pesmi. Na koncertu bodo poleg domačega pevske- ga zbora sodelovali še pev- ci PD Slovenec iz Boršta ^Italije). Pričeteik konoertia bo ob 14. uri. T. T. V okviru izmenjav med gledališči se nam obeta v ponedeljek, 25. oktobra zanimivo gostovanje Slo- venskega gledališča iz Tr- sta. V režiji Mileta Kom- na se bo srečala z za- dnjim Brechtovim delom BOBNI V NOČI. Čas nastanka te igre je čas bede in nemirov po prvi svetovni vojni, čas nemške revolucije s spar- takističnim uporom v Ber- linm, čas Roze Luksem- burg in Karla Liebknech- ta. Bertolt Brecht je v tem delu zajei določeno zgodovinsko obdohje, do katerega pa se kritično di- stancira v osebi glavnega junaka, vojnega povratni- ka. Ta se pridruži revolu- ciji, ker se je njegovo dekle zaročilo z drugim. V zadnjem hipu pa pre- preči njeno poroko z voj- nim dobičkarjem, s kate- rim je noseča. Pridruži se spartakovcem, naščuva skupino ljudi, da mu sle- de v upor, potem pa jih zapusti, da in odšel z de- kletom, ki ga je vojna pohabila. V golem, opu- stošenem mestu si bosta postavila svoj dom. Tu se postavi Brecht v njuno obrambo. V svetu, ki je uničil vse ideale, hoče re- šiti prabitni problem, ki je pogoj za druge reši. tve, problem ljubezni in doma. V soboto je bila prva predstava za nov abonma GLEDALIŠKI AMATER- JI. V njem so se zbrali igralci, režiserji in drugi ljubitelji gledališča, ki bi ?e radi pobliže seznanili s poklicnim delom. Skup- na akcija z občinskim ZKPO je torej uspela. Po predstavi so se v skoraj poldrugoumem pogovora izmenjala mnenja med us- tvarjalci UMORA V KA- TEDRALI ter amaterji, ki so bil mnenja, da jim lahko ta oblika seznanja- nja s profesionalnim de- lom koristi bolj kot vsi tečaji. Obeta se nadvse zanimiva sezona, saj se bodo ob drugih predsta- vah problemi še bolj od- pirali. Obiskovalcem tega abonmaja bo omogočen tudi obisk na skušnjah. Predstave Jovanovičevih NORCEV so odpadle za- radi obolelosti Sandija Krošla. Zavoljo bližine tretje premiere. Lawren- cove SNAHE, ki bo že 29. t.m., bo Jojanovičeva no- viteta obnovljena in spet postavljena v reden re- pertoar v mesecu novem- bru. J. ž. Laški kulturniški pel mel Laško je kot sedež občine, kot staro mestece, ne glede na bližino močnejšega Celja, tudi kulturno središče. Priza- devanja na tem področju pa So seveda odvisna od utripa časa. Od zavzetosti kulturnih delavcev in ne navsezadnje Od sredstev, ki jüi družba tej veji družbene nadstavbe namenja. Kulturna skupnost v laški občini začenja svojo preizikuš- njo s prvioni težavami. Ko so nedavno posredovali javnosti predlog delitve sredstev, se je že zapletlo, kajti nekdanji »proračunski oskrbovalci« so reagirali, češ, delitev ne ustre- za. Pri tem kulturna institu- cija, vsako društvo, izhaja iz svojega zornega kota. Toda občinski kulturni skupnosti se z nekaterimi bližn dmi pridobitvami spisek skrbi in nalog povečuje. Zgradba, v kateri bo p» dol- gih letih našla ustrezen pro- stor knjižnica, je že pod stre- ho Nova pridobitev — toda tudi nova skrb. V našem podlistku i2!pod peresa Toneta Kneza, kustosa dolenjskega muzeja, se Laške- mu obeta še nekaj. Leta 1977 bo Laško imelo 750 letnico trških pravic. .To bo tudi do- stojno proslavilo! Za občino, ki zmore zbrati le skromna sredstva ra kulturo, je čas že danes, da izdvoji del denar- ja iz sklada za kulturo tudi za to. Kako bo sprejeta po- buda, da bi ob 7.'i0 letnici šikega izšel zbornik, da W do takrat rešili propada in po- zabe najdragocenejše zgodo- vinske spomenike ? Recimo muzejska zJiirka. Zapisali smo že, da bi mogii zanjo ravno zdaj, ko se bo- sta sehla SDK in banka, v pritličju laške graščine re- zervirati ustrezni prostor, kajti Laško je zdravJiški kraj, kjer se zdravijo invali- di. Bi jim res ne mogli pri- voščiti te kulturne dobrine, ki jim je zdaj zaradi stopnic nedostopna? Ravno zdaj je čas. Jutri bo že prepozno. In še je zadev na spisku, nalog, ki se same vsiljujejo! Freske v ma.riborski cerkvi So ločene od javnosti onstran komaj prevozne ceste. Stari grad čaka na žago in sekiro, da bi ga kot Tmj'Ulčico rešili zelenega oklepa — koma^j se še vidi. Tudi to, da ima La- ško najmanjšo ki^odvorano v regiji, je stvar premisleka, da o kakšnem kulturnem domu, klubu ali podobnem niti ne govorimo Dom Dušana Pože- nela, ki je v rokah kraj. skup nosti, je edina stavba v La- škem, toda deklica za vse; za zborovanja, za telovadni co, za kulturne prireditve, za vadnico godbe, za razstave in za veselice. Ko se ravno razvnema be seda, kakor razrezati »kul- turniško pogačo«, bi bilo do bro premisliti, če bi kakšne drobtinice spravili tudi za po- trebe prihajajočih let? JURE KRAŠOVBC Ljubezen Izidore Duncan (The Loves of Isadora) Reüija: Kairefl Reisz Gla\'ne vloge: VannesaRed- grrave, James Pox, igrata pa tudd Zvonko ömsko in La- do Leskovar. Biografska zgodba o slav- ni balerini, plesalki in igral- ki Isadori Duncan vrača gle- dalca v prva leta našega stoletja. Ovenčana s slavo in ljubeznijo je Isadora pre- križarila svet. Osvojila ga je z iavimim plesnim stUom, s posebnim zanosom in ve- denjem, z bohemstvom, z ne- izmerno svobodo, ki si jo je krajšala sama, kakor je le najbolj mogla. Njena bdo- gralska zgodba na platnu ne preseneča. Je standardno in dokaj neizvirno postavljena. Vsi kritiki hvalijo gilaivno ig- ralko — Vanessa Redgrave menda izredno doživetno predstavlja lik slaa-ne oseb- nosti. Prihodnji teden pa bo na sporedu zgodovinski spektar kei Quo -vadiš. Igrata Ro- bert Taylor in Peter Usti- nov, - ki je sijajno zaigrail v vlogi norega oesairja Neax>- na. 8. stran NOVI TEDNIK St. 41 — 21. oktober 197i Obisk na Vini gori Ptice so pregnali, gnezda so ostala Vina gora, vasica nad pil- štajnskiin trgom, je sameva- la v popoldanski vročini, ko sem se skozi grmovje in trhlo vejevje poibližnjioi pretolkel do prve hiše. Molk je visel nad hišo in hlevom, vrata so bila zaprta, le vrana v daljavi se je drla in opozarjala na življenje. Pri černiču ni bilo nikogar doma. Preden sem se česar koli domdslil, sem sedel na klop za mizo pod brajdami. Močno jesensko sonce je sililo skozi diste, jaz pa sem se hladil od hoje v stnni breg. še vedno ni bilo nikogar; bil sem sam v tej tišini. Nebo je paral reaktivec. Pod me- noj, nedaleč od edinih dveh hiš, ki jih danes Vina gora še premore, so se ob poti nizale ruševine; ena za drugo, prepletene z bršljanom in za- raščene z grmovjem. Komaj je še bilo videti zidove. Tudi to je Vinagora. Vas, ki je bila vas. Vse od 11. de- cembra 1944. Takrat so se nad vasico, ki je štela borih dvanajst hiš, znesli ustaši. Požgali so skromne bajte, gorce in hleve, odvlekli ljudi, IMnogi se niso vrnili.., Ferličevega očeta so takrat zbili na tla in ga pretepli s kopiti skoraj do zadnjega. »Vsi ste banditi. Kje so partizani?« — »Ne vemo.« In so tepli naprej, ustaške živine. Partizanov pa niso na- šli. Zažgali so, odvlekli, kar je bilo za vzeti, in začelo se je romanje. Ptice so pregnali, porušena gne25da so ostala. Ko je najhujše minilo, so prišh nazaj. Pa ne vsi. Samo dva kmeta sta si znova posta- vila domove: černič in Fer- Ifč, Ruševine so ostale same, v opomin sedanjim in bodo- čim rodovom. Največji spo- menik, na katerem se dan za dnem grejejo kače. še vedno se živa duša ni premaknila okoli domačije. Z mojim potrpljenjem je bilo pri kraju; na ves glas sem zatulil v tišino in jo razse- kal. Vse je bilo tiho kot prej. Odšel sem naprej, saj je bilo očitno, da pri Cerniku ni nikogar doma. 2e od daleč se vidi drobna hiša med sadnim drevjem, prav na vrhu, kakor nasajena je domačija na greben. »Bog daj dober dan.« Po- zdrav gospodarja Agreža me je vrnil v resničnost, v seda- njost, na prava, današnja tla Vinegore. »Bog daj,« sem odvrnil v domačem, klenem jeziku de- dov in se nasmehnil. In sva sedla. Kar tam, na kamne. Da si poveva to in ono. Pa nisva dolgo takole sedela. Od nekod se je pri- kazal starejši možakar, kar naenkrat ga je prineslo okoli ogla. Bil je dvainosemdeset- letni ženin oče, z butarico drv v naročju, žena je eno leto starejša in oba sta še kar živahna. Gospodar Agrež me je po- vabil v kuhinjo, kjer je opra- vljala svoje gospodinjske stvari Tončka Agrež. Tudi oče in mati sta prišla k nam in bili smo ka'r lepa druž- bica. Otroci so šli po svetu, le sin Stanko bo doma. Ob mo- jem obisku ga ni bilo, je bil v Ljubljani. Pepček je livar in je sedaj pri vojakih v Valjevu. Toni je kovinostru- gar v Celju, sestra Nadica pa se uči v Ljubljani za fri- zerko. »Sem imel itiri otroke, zdaj pa sem sam,« je potožil Agre žov Pepi, po domače Ferli- čev, ix)tem pa je rekel: »Tri hektare je je, tele na- še zemlje. Pa je težko temu reči zemlja. Največ je gr- movja. Nekaj malega imamo tudi od žita pa koruze, krom- pirja. Za doma je, za prodati pa ni nič.« Pepi je vstal in ][^-inesel šmarnico. Natočil je kozarce, tudi stari oče in mati sta pila. Bilo je skoraj tako, kot da bi bil prasmik. »Davki, davki, ti nas nese- jo,« je potožila Pepijeva žena, letos bo čez sto starih tisoča- kov. Težko jih je dobiti.« Denar, tisti pravi denar, ki ga občutiš v roki, nosi domov samo Pepi, ki okoli beli hiše. sobe, tu in tam ponaredi še kaj drugega. Tega denarja ni veliko. Povrhu vsega pa je Pepi še težko bolan in je bil že trikrat operiran na želod- cu, tako da ga ima sedaj sa- mo četrt. »Elektrika, elektrika, to Je veselje, kar napiši to,« je vsa vesela kazala na moj svinčnik mati Pepijeve žene. Komaj le- tos smo dobili elektriko, prej so imeli petrolejko, časopisa pri hiši nI. »Prevelik izdatek je to,« pravi Pepi in si natoči ko- zarec, pa še nam. Elektriko je dobil tudi sosed Silvek Cemič. Največji problem lju- di na Vini gori je voda. Kap niča se' reče vodi, ki jo pije- jo ljudje in živali na strmem pobočju nad kozjansko do- lino. čakajo na vodovod ' in upajo. Ampak, kje dobiti po tem denar. Ubiti se od dela. Ne, to ne gre. Pepijeva žena si gre trudno z roko skozi lase in se pri- jazno nasmehne, obrnjena proti meni. »Kar pijana sem od dela,« pravi in spusti roke. Hotel sem povprašati, kako se v teh višavah zabavajo, pa sem si premislil, žuljave roke so mi poivedale več kot bi to lahko besede. Radio pa imajo Ferličevi ali Agreži, kakor hočete. Vsako postajo dobiš tu gori, pove stari oče. Tisoč je težav na Vini gori, ljudje pa potrpe. Letošnja su- ša jim je grdo zagodla. Fi- žola še za seme ne bo, krom- pir, ki je v dolini kar dobro obrodil, pa je tukaj odpove- dal. Le pšenica ni pozabila na ljudi. Gospodinja Tončka je odšla po vodo. Pol ure daleč jo nosi, v Belo gre ponjo. Sem in tja v brentl, ki ima brezo- ve ročaje. Sonce je že sililo za Bohor. Vstal sem in vsem štirim po- dal roko. Čez minuto sem že stal nad vasico, ki ima dve hiši. Čudovito lepa je ta va- sica v svojem neskaljenem miru. Pošta, trgovina, gostil- na, zdravnik, vsi so daleč v dolini. Predaleč. In dežja je premalo za polne studen- ce. In ceste ni. Jesensko sonce je peklo še kar naprej, čeprav ne tako močno. Neverjetno lepa je letošnja jesen. MILENKO STRAŠEK Pepi Agrež, eden izmed dveh gospodarjev na Vinigori, je bil pravkar prišel z dela. Vroče popoldansko sonce in pa breg sta ga tako zagrela, da je sedel kar na kamen pred hišo. Velenje Smučanje, drsanje, plavanje... Pogled na zimski in del odprtega plavalnega bazena v Velenju. Desno zgoraj: Milan Srebre, vodja rekreacijske enote pri stanovanj.skem podjetju. (Foto: MB) Ob vstopu v Velenje, s celjske in koroške smeri, je ziraslo izredno rekreacij- sko središče. Otroškemu ig- rišču, kd je že dolga leta ponos mesta ob Paki, so letos dodali zimski in odpr- ti plavalni bazen, s tem pa dela na tem območju še ni- so končana. »Najprej to, kako ste za- dovoljni z obiskom v zapr- tem bazenu?« »Nismo. Obisk je slab. Zlasti pa pogrešamo doma- čine. Veliko je bilo obisko- valcev iz Maribora, Celja in celo iz Avstrije.« »Kaj šolska mladina?« »Ta šele zdaj prihaja or- ganizarano. Prvi so prišli učenci rudarskega šolskega centra in gimnazije, priča- ku'jemo pa tudi otroke iz osnovnih šol. Najmlajši bo- do imeli v bazenu plavalne tečaje«, je povedal upravitelj tega centra, Milan Srebre. »Kakšni pa so načrti?« »Lepi. Pri stanovanjskem podjetju, fci upravlja s temi objekti, smo se odločili za namestitev manj,še smučar- ske vlečnice na hribčku za bezerKMT*. Sicer pe S>omo do zime .postavili še dve vlečnici: prvo za gradom na Koželjevem hribu in drugo pri bencinski črpalki. Od- prti plavalni bazen bomo čez zimo spremenili v drsa- lišče. Napolnili ga bomo z vodo in pustili, da bo zmrz- nila. -Tako bomo v zim- sekem času tu zsdružili smu- čanje, drsanje in kopanje. Naši načrti pa segajo tudi v prihodnje leto. Okoli ba- zena bomo urediH Mčen na- sad, park, na prostoru ob cesti pa igrišče za tenis, bojko, košarko itd.« MB št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 9. stran Ob njegovem petju deklice jokajo Dopoldne (s presledki) pri Otu Pestnerju »Toda ne misli, da je bilo prvič, da sem jokala zaradi tebe. Od za- četka sem jokala zato, ker mi nisi pisal, potem zato, ker te nisem videla, nato od sreče, zdaj od žalosti ... Nada.« Odlomek iz enega izmed mnogih pisem, ki jih poštar vsak dan prinese v stanovanje Ota Pestnerja, ki sta- nuje z mamo, očetom in sestrico v eni sobi in kuhinji na dvorišču v Can- karjevi ulici! »Ne pridem več na cesto,« je povedal Oto ob našem obisku. »Po- glejte. Tu so zvezki in domače naloge pa učenje. Tu je kup pisem in vabil na razne festivale. Djordje Novkovič mi je že poslal note za »Šlager se- zone 72«. Odlična pesemi« Prvi v »Popevka poletja«, prihodnje leto sodelovanje na splitskem festivalu! Po običajnem »dober dan«, kljub temu da je zunaj cur- ljalo iz nakremženih oblakov, sem izp-ustil tiati čudno za- četniški stavek — »ali je pri vas kaj novega«? Otova mama se je obrnila od štedikiika in se raztegljivo zasmejala, da sem takoj ob- čutil, kako sem ga pravza- prav s tistim vprašanjem po- lomil. »Poslušajte, pri nas je vsak dan kaj novega, če pri- dete dopoldne, zveste sveže novice, ix>poldne pa zopet kaj novega.« Oto se je kot vedno motal okoli magnetofona: »Pred dnevi smo snemali v Len- davi za TV-križanko. Posnel sem »30 let.« V odmoru sem šel mimo tamkajšnje vele- blagovnice in zaslišal popev- ko, ki jo pojem na plošči, katero sem posnel pri Jugo- tonu v sodelovanju z Djor- djem Novkovičem. Kupil sera jO, kajti v Celju je še ni- majo. Podarjam vam jo.« Na- slednji dan po obisku so tudi v Celju dobili novo ploščo Ota Pestnerja in jo že v enem dopoldnevu skoraj raz- prodali! »Ne vem, kako bo popol- dne v šoli. Saj se skoraj ni- mam časa učiti. Stalno po- tovanja, sneananje, nastopi, odgovarjanja na pisma. To je groano.« Zvečer smo se sre- čali na koncertu in povedal je, da je v šaH dobil oceno tri. »Za takišno stanje, kot .-udaj vlada, je kar dobro.« Nadaljuje mama: »Vsega resnično ne zsmoremo v teh tesnih prostorih. Učenje, obi- ski in kuhanje pa igranje sestrice Lili in predvajanje glasbe v enem prostoru, to ne gre skupaj. Poglejte, ko- liko pisem prinese vsak dan poštar. Poprečno po 15!« Beremo: »Pravkar sem že enajstič zavrtela pesem »Gdje si ljubavi.« Sedaj ti pa mo- ram razodeti tudi svoje sltrbi, katere me tako mučijo, da sem po tvojem odhodu pre- jokala celo popoldne. Čutim, da bo moja ljubezen do tebe trajala dolga leta, morda pa tudi do smrti. Še to: 16. no- vembra bom dopolnila 14. rojstni dan. Rada bi povabila tebe in še ostale čJane dru- žine. Želela bi, da če že vsi ne bi prišli, da bi prišel ti sam.. .P.S.: še to ti moram napisati, da sem že zopet za- jokala, kajti mislim, da mi ne boš odeovoril. Usmili se me! Marjetka!« Ali: »Povabila bi te na moj rojstni dan. Saj sem prav- zaprav hecna, kar tako te vabim, ti si vendar pravi tanetnik. Marijana.« »Upam, da se me še spo- minjate deklice temnih las, iJi je pred točitoo mizio na- zdravila z vašim ansamb- lom ... Štefka.« Dalje nismo brskali, kajti če bi hoteH iz vsakega pis- ma objaviti samo nekaj stav- kov, bi lahko ves tednik po- svetili samo temu. Vsebina je tako skoraj povsod isla: prosijo za slike, razne nar svete, pa poleg vsega osta- lega veliko jokajo; pred- vsem deklice! Ponovno Otova mama: »Vsega dela ne zmore sam, pa mu jaz pomagam in raz- pošiljam slike z avtogrami. Zdaj je nekoliko laže, ker že pošiljajo znamke za od- govor, drugače pa to veliko stane, kajne?« Pobaramo po očeitu. Vkflju- čd se Otova sestrica Lili, ki že zdaj zna na pamet vse bratove pesmi in tudi mno- go drugih. Kdor je že sli- šal njeno petje, pravi, da bo- mo čez leta Slovencd dobiU še okrepitev v našd ženski popevkarski ehti! »Očka je na pošti. Telefonira in odgio- varja na tedefonske pozive. Vsak dopoldan je tam po nekaj ur.« Pravijo, da si bo- do morali umisliti telefon, samo če bo denar. Poslušajmo še Ota: »Nekaj mi je poslal Privšek. Sam sem svoje nove skladbe po- slal Rjijavcu. Prihodnje le o greva z Novkovičem v Split. Zmagal sem na »Pcipevki po- letja«. Ob koncu vsakega teid- na gostujem s kvartetom, ki prepeva črnske duhovne pesmi. Za vse ni časa, tako smo odpovedali nastop v Skopju, ki ga bo prenašala celo Interviaija. NastopJli bomo v novoletnem TV-pco- gramu ljubljanske televizije. Pojem v gimnazijskem pev- skem zboru. Preprosto na zmorem vsega.« Igra je ostala brez enega člana, kajta Oto je v dobrem letu dnd postal napet med šoilo in popularnostjo kot tetiva na loku. Tretjega ne znwjre več. To je zanj škoda, vendax pa je vseeno dobro, da zmore opravüjati ostali dve zaMevnd dejavnosti. «Veš, zjutraj sem mislil, da bom vstal že kmalu po sedmi, pa sem zavlekel tja do pol devete. Saj se ne mo- rem več dovolj naspati.« še enkrat smo poslušali »Gdje sd ljubavi« (nismo jokali, kljaJb temu, da sta pesem in Otova izvedba odlična!), se poslovili in ga pustili ob zvezkih. TONE VRABL Oto Pestncr — pot k je odprta. V zadnjem čas« Oto največ prepeva skupaj z New Swing Quartetom. Njihova ljubezen so črnske duhovne pesmi... Nagradni globus se vrti, vrti, vrti... Nagradni giobus se, ver- jemite, vrti čedalje hitreje in vedno bolj smo zadovoljni z njim. Nikjer in nikoli nič ne zaškripa, vse gre kot na- mazano. Nagrajenci prejšnje- ga kola pridejo, izžrebajo nove nagrajence in tako je vse lepo in prav. Tudi prejš.Ti|jti ponedeljek je bilo vse lepo in prav. Žrebanje je bilo kar hitro opravljeno, potem pa smo malo posedeli in ob kavicd (oto čem drugem pa) pokle- petali. REXJINA CJODEC, kd je kot nagrajenka prejšnjega tedna prišla po svoje kolo, ki ga je za naše bralce da^. roval Avtomotor, skoraj ni prišla do besede, ailii pa sem jaz imed takšen občutek. Pogovor v našem uredni- štvu je vedno, kadar poide- jo naši nagrajenci, zanimiv. V začetku je, saj veste, ka- kcir povsod. Malo je treba čakati, pa se stvari odtaja^ jo. No, odtajai se je tudi ALOJZ KENIG, njega dni doma na Vranskem, danes Pa že vnet Oeljan. Marsakaj je ixjvedai in z nagxajencd vred sem ga pridno poslu- šal. Ailojz je povedal, da je m©d vojno v partizanski ti- skarni tiskal časopise in da torej ni kar tako. Izvedeli smo precej zanimivih zadev, sicer pa, saj veste: stari ti- skarja so kampeljci, sploh pa partizanski in to še v tehn-ki »Cankar« v Šmiklav- --i-' T'aboru. Kako tudd ne bi bili, saj so samo po material hodili tam nekje blizu Laškega, v hribe, se razume, in peš. V svoji ti- skarni so pisali raaiie bro- šure, tiskali pesmice, pro- pagandne letake in še kaj. Nekoč, ko je kuharici padel lonec na tla, so že mislili, da je po njih, saj je nekaj deset metrov nižje stražil Švaba; no, pa je le vse bdlo v redu. Tiskarne pa Nemcd niso odkrili. Z Alojzom sva se 2atneniia, da si jo bo-va nekoč ogledala. Potem bom nekaj napLsal in zopet bo A- lojz vaš gost. Da pa ne boste miislili, da je govoril samo Alojz in je Regina samo molčala. Kje pa, tudi drugi so imeh mar- sikaj na dušd. Spraševala so naju z urednikom, kako in kaj je s časopisom, kaj na- meravamo in kaj jim je všeč in kaj jim ni. ^ tem se sicer niisva dr^Ja najbolj veselo, a kaj se če. Tudd svet ni bii ustvarjen v enem samem dnevu. MARIJA NEDELJKO iz Vedenja je dobila dve zrač- nici za fička, doma pa ima- jo princa. Kaj zdaj. Jaz sem predlagal, da naj ju. proda in naj kupd eno prinčevo. če me bo ubogala, je seve- da njena stvar. Prav žal vam je lahko, da ndste bdli issr žrebani. Naj vas potoilažim — tudd za vas pride čas in takrat bomo spet veseOi ia zadovoljna klepetali po sta- ri slovenski navadi v našem uredništvu. Nagradni globus pa se vrtd čedalje hitreje. MILENKO STRAŠEK Takšnale je Regina iz Teharji in takšno je kolo, ki se ga je zelo razveselila Obnašanje pa tako... Mladim pripada svet. Prav njim, ki bodo jutrišnjega dne s polno paro in mladostno vnemo zgrabili za delo, za dobro njih in tistih, ki jim bodo sle- dili. Povsod, kjer se zbirajo mladi, je lepo. Vedno je bilo tako in vedno smo s ponosom in polni zaupanja zrli v mlado generacijo, ki je že tolikokrat doslej pokazala kaj zmore, kaj zna in kaj hoče. Tudi na zadnjem shodu v Mozirju je bilo tako. Prihiteli so mladi iz vseh krajev Slovenije, da bi na skup- nem zborovanju pokazali, kako gledajo na naše tekoče probleme, da bi se do- govorili, kako zastaviti delo za v bo- doče. Niso pa VSi sodelovali samo pri za- črtanem programu. Nekatere med nji- mi je resno zaneslo. Sreča, bili so v manjšim, toda senca njih slabega po- četja je padla na vse ... Skupine mladih se pomikajo po ce- sti in preko mosta na prireditveni pro- stor. Stopajo v skupinah, se pogovar- jajo in smejejo. Preko mosta gre sku- pina fantov, katerih najstarejši ni štel veliko preko petnajst let. Za njimi vo- zi osebni avto. Vse skupine se lepo od- mikajo, bodisi na eno bodisi na drugo stran, ti fantje pa nič. Gredo po sre- dini mosta, kot da je namenjen le in samo njim. Avtomobil se jim približa, v počasni vožnji seveda. Pa se znena- da obrne mladenič in meni nič tebi nič udari po pokrovu motorja. Dvakrat, trikrat, s pestmi in vso močjo. Zaripel obraz in solzave oči povedo vse. Bil je pijan. Ne samo on. Vsa skupina je bila prijetno okajena in malo je manjkalo, da TU prišlo do pretepa... Niso bili edini. Mozirske gostilne so bile te sončne in vetrovne sobote polne mladih, ki so )postajali ob točilnih mi- zah. Niso pili limonade ali morda čaja, da bi ]ih ogrel. Alkohol jih je ogreval, ogreval in jim mešal mlade glave in jih zavajal v slaba, mladincem nečastna početja. Ni jih bilo veliko, pa vendar dovolj, da so bili opazni, da so jih videli do- mačini in drugi ljudje, da so obsojali njih slabo početje, ki je po nepotreb- nem metalo senco na vse ostale, ki so na shod prihiteli s povsem drugačnimi nameni. čemu je to potrebno? Kje so bili vodje skupin, da bi preprečili tako ob- našanje, kje njihovi sotovariši mladinci, da bi jih opozorili na neodgovorno raV' nanje . . ? PREJELI SMO Ali bo denar za cesto? Dobrna je daleč naokoli znana kot turistično zdra- viliški kraj, v katerem najde zdravje letno desettisoče do- mačih in vedno več tujih gostov. Kljub temu, da je kraj zelo lep, obdarjen z raz- nimi naravnimi lepotami, imamo tudi težave. Če obrnemo list pritožne knjige domačih in tujih go- stov, laliko ugotovimo, da spaida med najbolj pereče vprašanje tudi cesta Zdravili- šče Dobrna — Klane. Ta ce- sta, ki je dolga dober kilome- ter, e bila od svodode pa do pred dvema letoma občinska, saj povezuje vas Loko, delno Paški Kozjak in Parož. Ni treba še posebej omenjati, da je prometna, saj se vsak dan vozi po njej na desetine avtomobilov, od turistov pa do naših delavcev, ki se vo- zijo na delo v razne smeri. Cesta ne more biti oskrbo- vana, kakor bi bilo treba, saj nima niti cestarja, pa tudi poLimi si moramo večkrat sami pomagEiti. Cesta pa ve- lja za eno najlepših, kakor pravijo turisti. Kadar pa pri- drži mimo sprehajalcev avto, zavije naše turiste v oblak prahu, tako, da je ob lepih sončnih dnevih sprehod po njej skoro nemogoč. Vaščam, ki želi.o napredek našega kraja, bi radi, da se cesta čimprej asfaltira. Pri- pravljeni smo sodelovati — finančno in fizično, v mejah naših možnosti. Prepričani smo, da nam bodo uprava Zdravilišča in ostale organi- zacije stali ob strani. Popolno zaupanje pa imamo tudi v občinsko skupščino Celje, da nam bo sedaj, ko deli pro- računska sredstva za pri- hodnje leto, v celoti odobrila, kar je predlagala krajevna skupnost Dobrna v ta na- men. Ne bi bilo odveč, če omenim, da je prav vas Klane dala več žrtev na Pran- kolovem, celo vrsto parti- zanskih borcev in bi z asfal- tiranjem te ceste napravili najlepši skomenik našim to- varišem, ki so žrtvovali svo- ja dragocena živl;enja za našo svobodo. Miha Švent, Dobrna, Klane 27 Roparski napad na kapitana Stnmberserja Po pisanju za(grebške- ga VUS smo izvedeli, da so pred časom neznani storilci sredi belega dne vdrli v hišo upokojenega kapitana Miroslava Stumbergerja, starega ka- pitana, ki so ga naži bralci spoznali v poidli- stku »Plovba kapitana Sbumbergerja«, so zlikov- 01 zvezali, mu glavo za- vili v polivinilasto vre- čo, potem -pa. odnesli iz njegove znamenite muzej- ske zbirke razne drago- cene predmete od starin- skega orožja do kultur- Kapitan Miroslav Stimn- berger, rojak iz Šmarja, se je po odhodu ropiar- jev, ki so govorili angle- ško, komaj rešil, kajti v neprodušni vrečki bd se mogel tudi zadušiti. Ta nagniisnost dejanja nad znamenitim rojakom, ki živi blizu Hercegno- vega v Črni Gori, bo go^ tovo prizadela naše bral- ce in širok krog njegovih znancev ter prijateljev v Sloveniji. Vprašujqe: Milan Seničar Odgovarja: Prane Stiherl 15. oktobra se je pričela v vsej Sloveniji velika pro- metna akcija »Na cesti nisi sam«, v okviru katerih v posameznih občinah izvajajo manjše akcije zaradi varno- sti v cestnem prometu. Pred dnevi so izvedli prvo akcijo v Celju, in sicer v mestnem prometu, torej na mestnih ulicah. O akciji smo govorili z inšpektorjem milice pri UJV Celje, Francem ŠTIHER- LOM. »Kakšen je bil razlog za akcijo v mestu?« »Akcija je je bila namenjena nepravil- nemu parki'ranju motornih vozil. Parkiranje je v Celju' že tolikšno, da večkrat pri- de do resnih zastojev v pro- metu zaradi nediscipliniranih voznikov.« Kakšni so najpo- gostejši prekrški pri parki- ranju?« »Vozniki parkirajo na prehodu za peišce, na.ploč- niku, na odcepih ali obvo- zih, tik za znakom, ki par- king prepoveduje, na eno- smernih cestah v obe strani brez potrebnega razmaka in podobno.« »Koliko milični- kov je sodelovalo v akciji?« »Bilo je šest miličnikov celj- ske postaje milice in promet- ne milice. Akcija je trajala med deseto in dvanajsto do- poldne ter dve uri zivečer.« »Kakšno nalogo so imeli mi- ličniki?« Ukreipati zoper vse kršitelje osnovnih piravil par- kiranja.« »In kakšni so biLi rezultati?« »Kršiteljev je bilo toliko, da nismo uspeli vze- ti v postopek vse. Tako so miličsndki z listki opozoriM kar 229 voznikov, ker niso büi na kraju parkiranja in bodo morali plačati mandat- no kazen na pos^taji milice, 70 voznikav pa je bilo takoj kaznovanih z 20 dinarji.« »Ste ugotovili tudi kakšne druge kršitve?« »Čeprav je bila ak- cija namenjena samo pyarki- ranju', smo odvzeli vozniško dovoljenje dvema voznikoma, ki sta bila vinjena že dopol- dne.« »Boste akcijo ponovili?« »Nadzor na celjskih ulicah bo izredno poostren, cek) ta- ko, da bomo v najhujših pri- merih odpeljali parkirano vozilo, seveda na stroške lastnika.« »Boste imeli v kra- tkem še kakšne druge akci- je?«. »V prihodnjiih dneh bo- mo imeli veliko akcijo za- radi vinjenosti vozaiikov, tej pa bodo sledile občasne o upoštevanju signalnih na- prav na križiščih, opremlje- nosti vozila in podobno.« KOMISIJA ZA TISK Za jwedsednika komrisije za politično propagando in informativno dejavnost pri medobčinskem svetu ZKS Celje je bil izvoljen Ivo Ro- bič, za namestnika pa Hubert Herček. Komisija v svojih stališčih ugotavlja, da je po- trebno kar najhitreje preu- čiti sedanjo stopnjo obvešče- nosti občanov na celotnem območju, razčleniti vsebino, metode in oblike komtJiici- rajija in informiranja ziio- traj ZK, med posameznimi občinami, med medobčin- skim svetom ZK in občinami in med drugimi dejavniki na celjskem območju. Komisija bo razvila sodob- ne zveze med novinarskimi hišami in novinarji, predla- gala večjo družbeno dejav- nost novinarjev in se zavze- mala za večjo stopnjo med- sebojnega zaupanja med no- silci družbenih dogajanj in novinarji. V programu dela komisije je tudd razprava o problemih in iK>ložaju po- krajinskih informativnih sredstev, o informativni de- javnosti v delovnih organi- zacijah in v posameznih ob- činah. Medobčinska komisija za informativno dejavnost se bo tudi zavzemala zia javnost in odprtost družbenega deda in obveščanja ter bo nasproto- vala morebitni zaprtosti sa- moupravnih, političnih in drugih struktur. SPREJEM ZA KRVODAJALCE Skupina krvodajalcev v Li- beli je v preteklih treh letih med najboljšimi krvodajalci pri nas. V letu 1969 so dali 33.200 kubičnih centimetrov krvi, 1970 — 20.000 kubičnih centimetrov in letos v deve- tih mesecih 25.000 kubičnih centimetrov. Libela Celje ima kar 74 krvodajalcev. Letog jih je da- rovalo kri kar 47. Najboljši so Topole, 35 krat je daro- val kri. Jug 37, Kenjalo 38 in Pustoslemšek 36. Ob tej pri- ložnosti je delavski svet Li- bele pripravil za svoje krvo- dajalce sprejem in zakusko na Celjskem gradu. Tu so se zbrali krvodajalci s svojimi družinami in preživeli pri- jetno popoldne. Prisotna je bila tudi primarij dr. Stanka štraus. jk MLADI RAZSTAVLJAJO Pred dnevi so v avli osno- vne šole »Karel Destovnik— Kajuh« v šoštan'u odprli za- nimivo razstavo likovnih del osnovnošolske in ijredšolske mladine velenjske občine. Razstavo je organizirala pio- nirska komisija pri občinski zvezi društev prijateljev mla- dine. —V— VELENJE — SUB( CA — VRNJAČI BANJA Velenjska občina je meseci navezala prve i teljske stike s Subotic Vmjačko banjo. Ob praz šaleške doline so Velenj biskali predstavniki < mest; sastopniki Velenj; so bili tudi v Subotici, so prav tako pK>častili ol ski praznik. Velenjska > gacija je odšla tudi v Vi čko banjo, kjer se je kot v Subotici pogovarja nadaljnjem sodelovanju. ZKPO PRED RED! KONFERENCO ' v prosvetnih društvih Svobodah se vneto pri vljajo na redno konfen občinske zveze kulturno svetnih organizacij, ki bc oktobra v prosvetnem d( v Smartnem ob Paki. Na bodo ocenili delo v min dveh letih in sprejeli n za^ naslednje obdobje. I bo prav gotovo tudi v pr dnje potekalo v i>etih so tih: glasbenem, likovnem, spodarskem, klubskem dramskem. Na zadnji seji članov p; sedstva občinskega si ZKPO pa so govorili tud dramskem srečanju v V nju ter o tradicionalnem , denju vseh slovenskih oi tov v Velenju ali šoštanji STIK MED SOCIALNO SLUŽB IN KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI Odgovorna socialna slu pri občinski skupščini se pretekli teden sestala predsedniki krajevnih si nosti. Pregledali so najj izvršeno delo, obsežneje so giovorili o tesnejši p zavi med socialno službo krajevnimi skupnctstmi terenu. K sodelovanju 1) pritegnili tudi patrona službo in RK. 2elijo obis vse ostarele in pomoči po bne ljudi, kar pa bo ve laže s pomočjo več sod« cev, zflasta če (bi dom razmere najbolj poznajo. TUDI LETOS VEČERNA POLITIČNA ŠOLi v sklopu idejno polita ga izobraževanja članstva bodo tuidd letos organia večerno politično šolo. 1 gram bo obsegal aktualne me s področja ekono« samoupravljanja in dela ( žbeno političnih organis I\>leg tega pa bodo pri vdli še poseben dopoli seminar za vse tiste, id ■ v minulih letih že šli si to oibliko idejnega vispo Ijanja, pa je potrebno nj ' vo zmnje še dopolniti z i katerimi aktualnimi pr® vanji. v posebej pripraf nem seminarju pa bodo ^ jeld vse letos na novo S * jete člane ZK, ki jih H sezjnanili z nekaterimi \ aktualnejšimi idejnimi i političnimi vprašanji v ^ njiški oibčini. ' ____ Izlet( Jesen je čas krajših ^ in to vedo tudi turi^ ^ podjetja, ki so za prihol ' mesece organiziirala cel, izletov. Tako bo Izletnik ^ Ije pripravil vsak teden ■ v Španijo, Rusijo tn na mo de Malorco, vozili ^ na graški velesejem in ^ OBRATNA < AMBULANTA ^ jvama nogavic na Podzie. •j e z zavodom za socialno jTOvanje Celje sMeniiila ^ ovor, po katerem so v . jvstvenem domu na Pol- . odprli obratno ambudan- j jovame nogavic. S tem se piatno skrajšal čas, ki so delavci doslej porabili za I jnje v čakalnicah. ZAKLJUČNA PRIREDITEV 1 V ŠEMPETRU I aključna prireditev Lju- ' iiiske banke v mesecu 1 ievanja bo 29. oktobra v I ipetru v tamkajšnjem I eljarskem domu. Tudd to- i; bo nastopil New Swing ■ rtet, posebna preseneče- : pa pripravljajo za posilu- I e v dvorani. Razglasili o, kdo je pripravil naj- le izložbeno okno s tema^ I o varčevanju, nagradiM ' boljše spise mlladdh v [>vnih šolah na temo o levanju in šest najboljših vizu bo prejelo hranilne žice z začetno vlogo 300 Prireditev v Šempetru tudi združena z 90-letnico lilništva v Savinjski do- in bo ob tej priložnosti rajenüi 35 najstarejših Sevalcev v Savinjski doH- Prireditev pripravljajo ^ka podružnica Ljubljan- banke, podružnica za stijstvo Celje in hranil- krediitna služba Kmetij- »a kombinata Hmezad v ai. tv )ARILO MLADIM KOZJANOM četrtek je Kozjane in lovo šolsko mladino obi- 1 Boris Gregorka, trener a Cerarja, in jdm sporo- da jim je telovadno štvo Narodni dom iz Lju- »le podarilo kompletno »vadno orodje, rabljeno a še vedno dovolj do- t da bodo lahko mladd sjanci pokazali pri telo- bi uspeh, kaj znajo. Na 'arjenem orodju so vadiU i vrhimski športniki, med nd tudi Miro Cerar. Ce- K) darilo je vredno okoli ijon in pol starih dinar- KOZJE DOBILO ZDRAVNIKA prvim oktobrom je v je prišla zdravnica Ruža g. Tako je Kozje po doil- ' času zopet dobilo red- i zdravnika, saj so do ij samo ngidomestovali li zdravniki ^kz okoliških, dar precej oddalljenih iev: Rogaške Slatine, Bi- ob Sotli in celo iz Se- äga. Sedanja zdravnica 'i, da je zelo zadovoljna itronažno služibo, da pa strinja s prebivalci Ko- skega, ki si močno žele o lekarno, da jim ne bd treba za vsak rec^t v e. ovolj v München. Poleg te- 'Sok teden vozdjo tudi v In Budimpešto. Celjani lahko potujejo tudi s ^asom, in sdcer v Sov- ^ zvezo, Italijo, Turči- aliko pa se odločijo tudi ^ožno potovanje po Sre- ^lUju. Uresničene sanje v Veliki Pirešica so ob letošnjem občinskem prazniku dobili poleg ce- ste in vodovoda tudi ob- novljeno osnovnošolsko posllopije. To je edUna hospitacijska šola za kombiniran pouk v žal- ski občini, šolo že vr- sto let vodita zakonca Jazbec, ki sta s svojimd močmi tudi v veliki meri pomagaila piri obnovitvi šole. Ravnatelj šole Ivan Jazbec pa že vrsto let poleg ostalih učiteljskih in sploh prosvetiteljskih dolžnosti piše tudd pesmi. Slednja »Uresničene že- lje« je nastala prav ob obnovitvi sode. življenje se vdje iz roda v rod ... Iz roda v rod isakli smo pot, pot iz temin, pot iz globin; tisoči so na tej poti umrli, svobodo svetlejšo kot zvezda Danica, saj sanje so davne f>ostale resnica .., Turobna je pesem pušk onemela, je pesem kladiv in lopat zazvenela: so mesta vzcvetela, vzkipeM jezovi, tdvame se vzpele, napeli mostovi. vse dela, ustvarja vedrega lica, saj sanje so davne postale resnica ... Se mi smo se vključili v leta obnove, luč napeljan smo v mračne domove, vodo speljali po naših vaseh, šolo ol^šaM in obnovili v mladih in složnih svojih močeh... V združeni sili smo cesto zgradili, cesto, ki veže naj mesto in vas! Naj Po tej cesti bi srečno vozili, srečno in varno zdaj in vsak čas! -dk- Gostovanje z „Ugaslimi lučmi" Tudi letos je Lojze Friz iz Prebolda pripravil s svojo skupino dramsko delo »Uga- sle luči«. Delo, s katerim so gostovali po skoraj vseh ve- čjih m manjših krajih v Sa- vinski dolini, je pri občin- stu doživelo lep uspeh. Lojze Friz, ki je do sedaj zrežiral že več kot sto dra- mskih del ter pripravil mno- go veselih večerov, proslav in ostalih prireditev, je ob tej priložnosti povedal: »Po- vsod so težave. Največji pro- blem predstavljajo prostori in finančna sredstva. Vse igralce te partizanske drame pa moramo pohvaliti, ker so žrtvovali veliko prostega ča- sa, da smo tudi letos uspeli pripraviti dramsko delo in tako še naprej uveljavljati »podeželski kulturi« prostor pod soncem.« -dk Na sobotnem mladin- skem shodu v Mozirju je bilo veselo. Postreglo je tudi vreme, če odštejemo močan, kot led mrzel ve- ter, ki je od časa do ča- sa potegnil preko priredi- tvenega prostora in spo- mnil zbrano mZadeš, da do zime ni več daleč. Svečano so se oglašali iz močnih zvočnikov zoo- ki partizanskih^ koračnic in pesmi, ko se je mla- dina zbirala pred sveča- no tribuno. Ko je tehnik vključil mikrofon za go- vornike, pa se je iz zvoč- nikov oglasilo gruljenje, ki ga je povzročal veter, ki je zavijal preko pro- štora in tulil v mikrofon. Po otvoritvenem pozdravu mozirskega župana, Jožeta Doberška, je k mikrofonu ptistopil Stane Boštjančič, sekretar Zvezne konferen- ce Zveze mladine Jugosla- vije, ki je na zborovanju imel svečani govor. Ko je pristopil k mikrofonu, je zbrano mladino nago- voril takole: »Drage mladinke, dragi mladinci! Upam, da mi veter ne bo odšel vseh besed, ki sem jih vam namenil...!« Upajmo, da jih resnič- no ni, kajti izrečene so büe mnoge tehtne misli. Iz rok v usta Vsak dan smo priče astronomskemu naraščanju cen. Dogaja se, da ima vsaka nova pošiljka blaga višjo ceno. Zanimalo nas je, kako se vse to kaže pri standardu naših ljudi, zlasti še, ker vemo, da vse delovne organizacije še nimajo potrjenih samoupravnih dogovorov, ki bodo neka- terim nedvomno pomagali korigirati osebne dohodke. Sprehodili smo se po Slovenskih Konjicah in povpra- šali mimoidoče, ali je njihov standard v letošnjem letu pa- del. Tako so nam odgovorili: ALEŠ OROŽ, delavec v plastiki tovarne Konus: »Sta- ndard md je letos občutno manjši. Gledati moram na vsak dinaf, saj žena ni v službi, zaslužim pa 90. sta- rih dinarjev. Ko odplačam stanovanje, vodo in elektri- ko, mi prav malo ostane. Plača je še ndžja od lanske, letos pa je vse dražje. Ni- česar sd ne morem privoš- čiti, saj zmanjkuje za naj- nujnejše.« MARIJA VIVOD, doma iz Konjic, zaposlena pri Konu- su; »Dobili smo naraščaj in ta nam je precej zvišal živ- Ijenske stroške. Veliko manj si lahko kupimo kot lansko leto. Vse se je tuxü podra- žilo. plače pa ostajajo iste. če ne bi bila dva v službi, bi težje živeli, tako pa še nekako gre. Težko i>a si kaj privoščimo in paziti moram na vsak dinar.« IVAN PUŠIČ, živi že 28 let v Konjicah in prodaja plastično bižunterijo: »Ja, standard pa je močno pa- del. To najbolj vidim, ko vsak mesec plačam stano- vanje in hrano. To me stane 40.000 starih dinarjev, za- služim jih pa vsak mesec največ 80.000. Cisto nič si ne morem privoščiti, prav- kar me skrbi, kako bom po- ravnal račim, ki sem ga do- bil iz občine. Socialno mo- ram plačaiti, račun -pa, je vi- sok: 36.000 starih dinarjev.« MARUA ADAMIČ, delavka v konfekcijskem oddelku to- varne Konus: »Mislim, da se md bo standard dvignil šele takrat, ko bodo zvišali plače. To obljubljajo. Z zdaj- šnjo plačo — 80.000 dina- rjev in moževo seveda, pa imamo ravno za sproti. Do- volj je za preživljanje, kak- šnih velikih nakupov pa si ne moreva privoščiti. Samo enega otroka imava, ta pa je še majhen in ne rabd ve- liko. Za zdaj še gre.« JOŽE VIDEČNIK, eden iz- med poštarjev v konjiški ob- čini: »2^1užim od 110 -— 150 tisoč starih dinarjev. Imam tri otroke, žena nI v službi. Vprašujete, če letos težko živim. Težje kot prej- šnja leta vsekakor, lahko i>a nikoli nisem. Za šolo je bi- lo letos vse vehko dražje. Prav tako se poosna, ko mo- ram za zimo obleči otroke. Vsak dinar obrnem, preden ga potrošim in tako se P^ todčemo.« Z. S. NOVI TEDNIK 12. stran Št. 41 — 21. oktober 1971 OGENJ PUSTOŠIL SREDI CELJA Dvanajst stanovalcev se je moralo izseliti Uničeno Tapetništvo in poslovni prostori LIBELE Hvala vojakom in hotelu Celeia Vse, kar je ostalo celo od Tapetništva, je še samo napis Namesto sprehajalcev so na pločnikih počivali štedilniki, omare, radioaparati, preprog:c, vse kar je bilo mogoče rešiti. Ljudje so med razmetanimi stvarmi izbirali s%^oje. Mnogi so s solzami močili tisto, kar jim je še ostalo »Zbudite se, gori!« Tako so odmevali kriki preplašeni hljudä ob Mari- borski cesti, tistih, ki so prvi opazili požar in nanj opozorili še druge. K sreči je eden najhujših požarov v povojnih leibih sredd Celja minil brez človeških žrtev. Škodo cenijo nekateri pov- sem neuradno na milijardo in pod starih dinarjev. Preiskava o hijdem požaru ter njegovem cenitm še po- teka. tako da je še nemogo- če govoriti zakaj in kako. Bilo je v ponedeljek, ne- kaj po 22. uri, ko je že ve- čina stanovalcev v kompleksu zgradb Libele in Tapetniške spala. Zatulile so sirene. Pre- budoli so se ljudje in z grozo v očeh zastrmeli v ognjene zubdje, ki so postajali vedno večji ter se približevali s strahotno naglico. Goreti je začelo nekje v skladišču Tapetništva. Ga/sil- oi, ki so bdli zelo hitro na kraju požara, so poskušali ^sditi, toda vode je bilo vse prOTialo. Na križišču cest pred Elektro Celje so skopa- li poi metra globoko luknjo v tesfailt, da bi prišli do hi- dranta. Morda se nam ob tem požaru postavlja vpraša- nje kemičnega gašenja in lo- kaliziranja požara. Ogenj na- mreč ni popolnoma uničil sa- mo zgradbo in vse, kar je bilo v njej — podjetja Ta- petništvo, marveč tudi po- slovne prostore Libele Celje ter najhuje — onemogočil je nadaljnje bivanje ljudem v 12 stanovanjih. FRANC VERDEV je ediiü, kateremu se ni bilo potrebno izseliti: »Imel sem vse pripravlje- no. Toda tudi sedaj ne bo mogoče živeti tu, vse je pre- plavljeno.« FRANC POLAK je sredi črnega stanovanja, med raz- bitinami, jokal. Hudo je bi- lo videti odraslega moškega, ko so mu solze kapljale niz čmi obraz. »Kje naj zopet dobdm vse to?« Tudi družina GREKO je ostala brez strehe. Imajo dve hčerki, dva meseca in tri leta stari. JOŽE SEDOVNIK iz Libele jdm je takoj prisko- öü na pomoč. Dal jim je na razpolago stanovanje, v ka- terega bd se moral vseliti v teh dneh. Sam bom še po- čakal v starem. IVANKA CUK je imela rdeče oči: »Ne vem, koMko smo lahko rešili iz stanova- nja, saj je vse razmetano. Hvala, velika hvala voja- kom.« Tudd MATILDA KAJTNER je gledala po razmetanem pohištvu siredd parka, kaj ji je ostalo: »če vojakov ne bd büo, še tega ne bi imeli.« SONJA BRAČIČ iz Avto- motorja: »Hvala vojski in Celei, kamor smo spravili otroke. Skuhali so jim čaj. Strašno je bilo.« Ko je grozilo najhuje, je priskočila na pomoč vojska. Fantje v uniformah so se za- gnali med dim in pričeli z reševanjem. Marsikomu so rešili hladilnik, ki še ni bil plačan. Pogorelci so jim hva- ležni iz dna srca. Celeda, ho- tel, je takoj ponudila preno- čišča in tako omogočila star- šem, da so spravili otroke na varno pred ognjem in last- nima solzami. Zjutraj, ko se je s pK>gori- šča še kadilo, je bil prizor še bolj grozljiv. Na pločni- kih pohištvo in obupani lju- dje. Miličniki in vojaki v pri- pravljenosti skočiti na po- moč, kjer bo potrebno. To- vornjaki, ki so odvažali ob- leke, pohištvo in drugo k najbližjim sorodnikom sta- novalcev. Uslužbenci Libele so z napol porušene terase spravljali v tovornjak počr- nele in razmočene akte. Stanovanja pa so aijala prazna. Črni zidovi, preplav- ljena tla. Tu omara, tam p>o- stelja v strašnem neredu. Ot- roške igračke s prismojem- mi lasmi. Ljudje pa so stali, vili roke in upali. Potrebo- vali so pomoč. Prvo so jim dald vojaki, drugo jim mo- ramo dati mi. M. SENIČAR T. VRABL Srna, Jakupov, Zadravec, Lenart in številni drugi vojaki so bili usodno noč obdani s hvaležnimi pogledi nesrečnih po- gorelcev Sonja Bračič: »Hvala voja- kom in Celei« Dragi bralci! Prihodnjič ne zamudite Tehnomercator poklanja vsem bralcem Novega tednika zgodo- vinsko povest Trojno gorje. Napisal jo je Januš Goleč, avtor, ki je pisal toliko zanimive in priljubljene dogodivščine o razboj- niku Guzaju. Ne zamudite. Prvo nadaljevanje že v prvi številki Novega tednika. Zgodba se dogaja v naših krajih, na našem območju. Zanimivo prikupno branje. Preberite odlomek. PištelaKova Ema je bila na obeh pilštanjskih gradovih junakinja in pogosti gost. Nih- če se je ni upal žaliti ali se dotakniti njene deklške časti, že iz strahu ne, da bi ga samo- zavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla kot mačka miško in ga pozvala k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je hila Pištelakova Ema na Pilštanju in zaradi tega ljubljenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ni ji bilo še dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača prav na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal ji je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se ji je zavrtelo v radostnem oboževanju ter pri krito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v bleščeči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta in da ostaneta eno. Bile so to za Emo ure prve ljubezni, ki je obetala tudi življenjsko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in p>ovrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je bila ponosna na to ljubezen, jo odobravala ter jo dajala drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečiu narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Prijalo mu je, da si ga je zopet izbral preprosti ter tlačeni kmet za vodjo in odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo nekaj samopa.šnosti in. je hotela imeti Pavla le zase. Morila jo je lju- bosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navdušenje in bol za staro pravdo ji je bik» tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti graj- ske pete. Nekaj ji je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kate- ri je v službi. Kratko in malo: Ema je bila izrezana ter prikrojena bClj po gosposko in želela je isto tudi od Pavla. Pravkar omenjene očitke mu je povedala večkrat in ga prosila, naj bo tak, kakor je bü še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Tahija na Stattenbergu. Pavel je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljud_skega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam preprostega človeka; bolj ga je usmeril ca ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtnl z.iupnik zagorskega kmečkega gibanja Ivica v podrobnosti pimta in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega uporniškega gibanja v Bistriški dolini med drugimi tudi tole ... št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 13. stran PRVI TRENINGI NA LEDU v noči od četrtka na petek o celjski hokejisti skupaj z ipravo pripravili celjsko inietno drsališče za uporabo. Tipravili so ledeno pločšo, la kateri so celjski hokejisti e vadili. Prvo srečanje bi se tioralo odigrati že v nedeljo - Gradcu, toda tik pred od- Odom so Celjani sprejeli Ibvestilo od ATSE, da se rečanje preloži. Kljub vse- lu temu pa lahko pričaku- emo v prihodnjih dneh že ,rve tekme. To pa pomeni, a se je odprla nova sezona a hokejiste. Ko se drugi porti počasi selijo v dvorane, 0 nam hokejisti odprli nov portni štadion za našo re- ireacijo. jk REČICA VEDNO BOLJŠA strelci Rečice pri Laškem so iz iieva v dan boljši. Ob zaključku Ezone so imeli d-\ oboj s celj-skimi trelci. Obakrat so sicer izgubili roti drugi najboljši ekipi Slove- ije, toda pri tem so dosegli dob- • rezultate. V odlični organizaciji so v stre- arkju z vojaško puško zmagali eljani s 678:601 krogi. Med posa lezniki pa je vrstni red sledeči: Iger 184 od 200 možnih, kar je ov rekord strelišča, Dobovičnik H, Lavrič 164, Apat 161, Tržan i9. V brzopoteznem streljanju pa 1 bila razlika med Celjem in Re- ico minimalna. Kavčina, Jeram 1 Pfajfer so std-eljali odlično in amučili Apata, Teržana in Jagra. JOŽE URANKAR ZELO USPEŠEN Te dni se je vrnil iz Smirne in' arajeva celjski dvigalec uteži, Jo- > Urankar. Sodeloval je na Me- iteranskih igrah in dvoboju Ju- oslavija : Italija. V Smirni je vignil 400 kg in osvojil šesto lesto, dočim je v Sarajevu dvig- il 403,5 kilograma in zaostal za rojim nasprotnikom Salvadorom ekoliko kilogramov, ker je le-ta irignil 430 kilogramov. . Jože ima zadnji čas nekoliko sžav, kajti prehrana v Smirni je ila zelo slaba In so najbolj ob- lutili to slabost dvigalci uteži in Btali t€žkoa tleti. Upa, da bo tgubljeno težo kmalu nadoknadil. S tem pa tudi rezultate. ZMAGA NAD TRBOVLJAMI Celjski šahisti kljub ne- [»opolni postavi še kar uspeš- [10 prema,gnijejo ovire v I. re- iwbliski ligi. Tokrat so igrali ioma in premagali Rudarja Iz Trbovelj s 5:3. Zmagali so Pešec, štrajher, Krušič in [Jžmahova, remizirala Bervar n Bogadi, iz^bila pa Stud- lička in Pertinač. V naslednjem kolu igrajo Celjani F>onovno doma proti *tuju in zaostalo srečanje I. cola proti mariborskemu araniku. Pogoj, da bodo v igi najboljši je, da bodo v fseh naslednjih nastopih na- topili v najmočnejši postavi. PEŠEC ODLIČEN — DRUGI v Rogaški Slatini je bilo [I. sindikalno republiško )rvenstvo za posameznike, taterega se je udeležilo 88 eknovedli s 4:1, nato pa so domačini v 18. minuti rezultat izenačili. Prednost je prišla na stran Mladosti, ki je zmagala s 24:19. Pri gostih sta bila najboljša veteranfi v ekipi Levstik in Koren. Ce- ljani so na petem mestu z osmimi točkami. Za vodečo ekipo L-aostajajo štiri točke, od zadnjega na lestvici pa jih ločijo tri točke. Prav to je dokaz, da je liga izredno iz- enačena in da nima poseb nega favorita. Tako bi lahko Celjani ob zmagah doma in eventuelno dvieh ali treh zma- gah na tujih igriščih bili po vsem pri vrhu lestvice. V naslednjem kolu igrajo doma proti Splitu. tv Miha Bo.j<'vič .se iz tekme v tekmo uvršča meti najbol,jše i.gralce celjske ekipe. ^ Foto: E. KRAJ NC Pavšarjeva trikrat prva v Novi gorici je bilo zad- nje letošnje večje in uradno tekmovanje republiško prven- stvo za starejše mladince in mladinke. Tokrat so bili po številu osvojenih naslovov "najboljši Mariborčani (13 pr- vih mest), sledijo pa Celjani s osmimi. Najboljša tekmovalka pr- venstva je bila Tatjana Pav- šer (Kladivar), ki je osvo- jila tri' prva mesta v tekih na lUU, 200 in 400 m. Naslove prvakov so še osvojili: Tkal- čič, Planinšek in Lisec. Po- hvaliti moramo tudi mnoge druge,- ki so osvojili drugo ali tretje mesto oziroma za svoje sposobnosti in začet- ništvo v atletiki dosegli do- ber rezultat. Drugače pa so rezultati poprečni in doka- zujejo, da je glavna sezona že zdavnaj končana. tv Tatjana Pavšer je trenutno najhitrejša mladinka v Slo- veniji na progah 100, 200 in 400 metrov. Srečanje generacij v počastitev 25. obletnice igre pod koši v Celju je Ko- šarkarski klub Celje priredil srečanje štirih generacij celj- skih košarkašev. Zaradi izre- dno hladnega viremena se je na igrišču III. osnovne šole zbralo le malo gledalcev. Naj- prej sta se srečali I. genera- cija proti drugi. Zmagala je druga generacija z rezultatom 45 : 31 (20 : 16). Koše so dali za zmagovalce šušter 5, Turk 13, Urh 6, Pavšer 4, Košto- maj 3, Goršič Tone 3, Uraek 1 in Cepin Janez 10, za po- ražence pa Geršak 2, Rajt- majer 7, Koštomaj Otmar 3, Ramskugler 6, Kolnik 7, Kor- ber 4, Glavač 2, Cafuta. So- dila sta dobro čepin Mile in Tomašič. V drugi tekmi pe je seda- nja ekipa Celja premagala' III. generacijo s 70:57 (30:23). Mlada ekipa Celja je igrala oslabljena brez Miloša in To- neta Sagadina ter Jeriča, a je kljub temu prikazala do- bro igro, še posebej pa je navdušil s svojimi atraktiv- nimi potezami Ramšak Ma- tjaž. Za zmagovalce so nasto- pili: Ramšak 26, Pejanovič 8, Divjak 10, Sagadin Zmago 9, Jug 11 in Leskovar 6,. za po- ražence pa čepin Mile 6, Sta- novnik 2, Novak 6, Božič 8, Zupančič 20, Tomašič 6, Le- skovšek 4, Petrovič 5. Sodila sta dobro Kokot in Rams- kugler. JANEZ ČEPIN Žalec prvak področja v nedeljo je bilo odigrano zadnje prvenstveno kolo v medobčinski košarkarski ligi celjskega področja. Prvak je zasluženo mlada ekipa KK Žalca, ki je pokazala najbolj konstantno formoj saj je sko- zi celo prvenstvo izgubila sa- mo eno ■ tekmo in to proti zelo dobri ekipi Vitanja, ki je posebno v jesenskem delu igrala odlično ter tako zaslu- ženo osvojila drugo mesto na lestvici. Tretja je ekipa OLD Boysa iz Slovenskih Konjic pred ŠŠD Preboldom, ki je v zadnjem kolu pokle- knil v Zrečah, peta je ekipa Šentjurja, ki je bila skozi prvenstvo trd oreh vsem na- sprotnikom, šesti so Mozir- čani, ki so se na žalost zbra- li šele proti koncu prvenstva, sedma pa je ekipa Polul, ki je presenetila posebno z zma- go na OLD Boysi, osma pa je ekipa iz Zreč, ki je v zad- njem kolu pripravila prvo- vrstno presenečenje, saj je po z.elo dobri igri na doma- čem igrišču premagala ššD Prebold ter s tem dosegla prvo zmago v prvenstvu. Po koncu tekmovanja lahko z veseljem ugotovimo, da je bila kvaliteta košarke na pre- cejšnji višini, kar še enkrat potrjuje, da je košarka na celjskem področju zelo po- pularna in v stalnem kvali- tetnem vzponu. O. HOLZINGER IMIadii ekipa košarkarjev iz Žalca je zasluženo osvojila pr\'o mesto v niedobčiiisKi ko.šar- karskl ligi celjskega področja. NOGOMET VISOKA ZMAGA ŠMARTNEGA v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja na področju celj.ske nogometne podzveze so v I. skupini odigrali 6. kolo. Reaultati, ki so biLi doseženi, so pričakovani. Preseneča le visok poraz Osanka- rice v Smartnem teff visoka zmaga Opekarja na domačem igrišču. Rezultati I. skupine 6. kola: Smsirtno — Osankarica 9:1, Opekar — Senovo 5:0, Zreče — Žalec 5:3, Papirničar — Straža 0:0, Vojnik — Celulozar 2:1, Ljubno — Brežice 2:0. Lestvica I. skupine po 6. kolu: SLABA IGRA PROTI BRANIKU Lepo sončno vreme je privabilo v nedeljo na Glazijo lepo šte- vilo gledalcev. Vsi so nestrpno pričakovali zanago Celjanov, kajti ti so v d-ieh tekmah v gosteh prikazali dobro in kakovostno igro. Toda v.si smo bili razoč-arani. Celjani so igrali neborbeno, neorga- nizirano in leno. Proti čvrsti obrambi Branika se ni dalo napraviti nič. Ker pa so domači napadalci kar silili v kazensld prostor Bra- nika, so s tem sami sebi bili v napoto in rezultat je enak ničli. To so izkoristili gostje, ki so v 72. minuti dosegli edini zadetek srečanja. Končni rezultat 0:1 Po prikazani igri pa si Celjani niti ne zaslužijo več kot mesto med zadnjimi na razpredelnici. J. Kuzma KOVINAR IN OLIMP NIČ BOLJŠA Tudi ostala celjska predstavnika v conski nogometni iigi nista tokrat dosegla nič boljši rezultat. Kovinar je izgubil proti Beltincem nič proti dva, Olimp pa v Šoštanju nič prot ena. Torei pojilhi poraz celjskega nogometa. Na razpredelnici sta Kovinar in Olimp v zlati sredini. Vodi pa prepričljivo Kovinar (Maribor). jk HOKEJ NA TEAVI NEPOTREBEN PORAZ PROTI MLADOSTI Igralcem Gaberja pač letos ne gre. V popolnoma izenačeni igri v prvem polčasu so prejeli dva zadetka in kljtib dobri igri v nada- ljevanju ostali brez točk. Nikolič je sicer v 3«. minuti rezultat zmanjšal, toda ostali streli so se odbili od vratarja alt celo od vrat- nice. Skratka celjski napad, ki je tjajal celoten drugi polčas, m prinesel spremembe rezultata. S tem pa sta odšli tudi dragoceni točki. ODBOJKA TOČKE GABERJU V GOSTEH Igralci Gaberja nadaljujejo z uspehi v gosteh. V Trebnjem so premagali domačo ekipo 3:0. Pri tem pokazali dobro igro m si s trinajstimi točkami zagotovili četrto mesto na raaspredelnici V zadnjem kolu igrajo doma proti Novem mestu. Seti so tokrat biii: 15:6, 15:11 in 17:15. DEKLETA DRUGA Celjske odbojkarice morajo igrati še eno zaostalo srečanje. V ko- likor bodo premagale Brestanico, zadnjo na razpredelnici, se bodo izenačile z vodečim Pužinarjem. Celjanke so na druga poziciji za- radi slabše set razlike. V zadnjem kolu so Celjanke prikazale v Novem mestu dobro igro in premagale domače mošt^vo 3:1. , Jk AVTO RALLY CELJANI V LEOBNU DRUGI * Preko dvajset posadk celjskega .društva šoferjev in avtomeha- nikov je nastopilo na velikem avto rallyju v Leotau. Proti priča- kovanju so celjski predstavniki osvojili dobra mesta. V skoraj šestumem nočnem rallyju so osvojili med ekipami drugo in peto mesto. Med posamemiki pa je do 1000 ccm os\'ojil Dolinšek drugo mesto, Fridrih šesto in Spolenak sedmo mesto. V tezyl kategoriji nad 1000 ccm pa je bil I^obrovc trinajsti. jk 14. stran NOVI TEDNIK St. 41 — 21. oktober 197i POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG -^POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOH Živčni zlom v tokiiskem zou Pri živalih v tokijskem živalskem vrtu Ueno, priljubljeni izletniški točki prebivalcev japonskega glavnega mesta, zlasti otro čedalje pogosteje opažajo znamenja izrazitih psihičnih motenj. Neko vrsto afriških opic tako hudo tareta brezdelje in osamljenost, da si živaJa do krvi pogrlzejo nohte in okončine. 2e več so jiih mo- rali prepeljati v bolnišnico Brž ko so se vrnile v klet- ko, da se je vse začelo zno va Veterinarja v živalskem vnu Ueno so postavili di- agnozo: opice so doživele živčni zlom zaradi nenarav- nega življenja v majhnih kletkah in osamljenosti. In da je vse skupaj še huje, je drevje in gosto rastlinje, ki so ga zasadili v kletkah, da bi vsaj do neke mere ohra- nil; »zasebnost« opic, posto- poma i2?umrlo in radovedni pc'gledi obiskovalcev žival- skega vrta prodro tudi v zadnji kotiček. Posledice so zelo očitne: pri mnogih živa- lih je opaziti znamenja pra- ve histerije. »Zakonska« pa- ra gibonov in antilop, ki ži- vita v posebnih kletkah se vse huje prepirata in najpo gosteje se konča s pretepom Sicer je treba priznati, da živab v primerjavi z njihovi- mi svobO'dn,ima tovariši v div- jini v tem vrtu zelo dobro hranijo Povprečno živali v žnal,skih vrtovih dočakajo precej xas'o ctqroqt kot one na prostem. Živali, zaprte za varnim zidovjem kletk, pa, čeprav žive dlje, kot če bi se morale bojevati za svoj obstoj v divjini, vse pogoste- je zbole za značiLno bolezni- jo »civilizacije«, ki se kaže predvsem v hudi živčni izčr- panosti. Motnje živali v Uenu v marsičem spominjajo n» podobne težave, ki tarejo lju- di, čeprav morajo živeti v ne- naravnih življenjskih razme- merah. V živalskem vrtu Ueno je več kot 1500 živali 370 vrst. Uprava vrta ima največ težav ■ zaradi pramanjkanja zelenja, sj je poraščenih le 22 odstot- kov površine. In še ta skrom- ni zeleni pas se vse bolj oži, ker rastlinje naglo izumira zaradi vsebolj zastrupljenega mestnega zraka. Nekdaj je bil živalski vrt Ueno poraščen z bujnim ze- lenjem, živali so prebivale v lesenih kletkah, daleč druga od druge. Sedaj so kletke be- tonske, z železnimi rešetka- mi, tik druga druge, kot v betonskih stolpnicah. Za ne- katere živali so skrbno ure dilii kletke s klimatskimi m čistilnimi napravami Življe- nje v teh kletkah je sicer 7.ares »kultivirano«. možnosti za igro, ki je zaa pravilen raz- voj zaprtih živali tako po- memibna, pa so minimalne. »NEDELJSKA BOLEZEN« Še usodnejše posledice ima za živali v Uenu »nedeljska« bolezen. Na tisoče obiskoval- cev se zigme v živalski vrt in krmi živali; pri nekaterih ži- valih je opaziti iza-edno živč- no prenapetost. Tiste, ki se hranijo z rastlinsko hrano, povzročajo paznikom vrta največ težav. V okolici Tokia je vse teže dobiti zeleno hra- no, zato jo hodijo iskat na deželo. Tudi kadar naberejo dovolj zelenja, je večinoma zastrupljeno s škodljivimi ke- mikalijami, ki uhajajo iz to- varniških dimnikov. Zato ži- vali vse pogosteje hranijo z umetno hrano, ki ne more za- dovoljevati njihovih potreb in nadomestiti zelene trave. Za veterinarje je še zlasti zanimiva priljubljena slonica Indira, živčni zdom je dožive- la pred tremi in pol leti in čeprav ji je odtlej čuvaj iz- kazoval vso pozornost in lju- beznivost, je samica iz dneva v dan kazala jasnejša zname nj psihične obremenjenosti. Med hudim prepirom s svo- jim drugom iz iste kletke Jiimbom se je Indira, prav nič nežno, prekucnila v glo- bok jarek. Po tem dogodku zaradi hiudih bolečdn v kri- žu in nenehnem strahu pred p>onovnim spopadom ni in ni mogla zaspati. Odtlej je spa^ la stoje in brž ko je malo trdneje zadremala, je klecni- la in se zbudila. Iz noči v noč je vztrajala na nogah. Za žival, ki tehta dobre štiri tone, je strahoten napor vztrajati dan za dnem na no- gah, zato ni nič čudnega, da je Indira kmalu zelo oslabe- la. Njen čuvaj ji je skušal pomagati na vse mogoče na- čine. Ni mu bilo odveč tudd Po več deset kilometrov na deželo zunaj Tokia, da bd svo- ji ljubljenki prinesel sveže zelene trave. Naredil jd je posebno »posteljo« iz trdnih bruh in starih avtomobilskih gum. Domislil se je tega, ka- ko zek) ljubijo sloni vodo, in ure in ure je Indiro skušal pripraviti, da bi v bazenu le- gla. Naposled je dosegel prve uspehe. Slonica je najprej se- dla le čez dan, včasih se je celo povsem sprostila. Po več vajah se je o mraku spet. na- vadila leči in normalno pre- spati noč. P. S. Šolski tihotapci v Bujanovcu je izbruhnil škandal, kakršnega v tem kraju te dolgo časa ni bilo Vanj je zapleteno 93 dija- kov in njihovih profesorjev Za kaj gre? Prejšnji mesec. 26 septembra, so se dijaki industrij- skega strojnega centra m vajenske šole z avtobusi na- potili na dolgo ekskurzijo Obiskali naj bi Avstrijo, če- škoslovaške tn Pohsko Vajensko šolo je vodil osebno direktor Srečko Pop Trajkovič, z njim je bil tudi nje- gov brat Velimir. po poklicu profesor in Srečkova so- proga Roksando Dimke industrijske šole je vodil di- rektor Dobrivci^ Ostoiič spremljalo pa ga je več uči- tehev in profesorjev Na avstrijsko češkoslovaški meji so češki cariniki temeljito pregleaah oba avtobusa, v katerih sO bili šo- >arri iz Bwanorcn Pri pregledu so pri dijakih m pro- tesorjih našli naa tisoč srajc, ki so jih hoteli pretihota- piti čez mejo Srajce so bile skrite na več krajih v av- tobusih Cariniki so našli srajce v strehi avtobusa, prt- ljažniku rezervni gumi. v sedežih in na drugih skritih krajih. Našli so tudi več sto kemičnih svinčnikov, več- jo količino žvečilnega gumija m nekaj sto kompletov igralnih kart s pornografskimi slikami Skandal je nastal tedaj, ko so cariniki odvedli iz avtobusov v posebni prostor dijake in njihove vzgoji- telje. Sleherni od njih je imel na sebi pet do deset srajc. V poročilu oddelka za notranje zadeve Bujanovac je rečeno, da je samo direktor vajenske šole skušal spraviti čez mejo 200 srajc. Ko je bila preiskava kon- čana, so cariniki prepovedali dijakom in profesorjem vstop na češkoslovaško in vso skupino razglasili za nezaželeno »Pri kontroli so cariniki javno kritizirali profesorje in jih oštevali, ker so dovolili, da je do česa takega prišlo. Pouaarili so tudi, da imajo največ preglavic s turističnimi skupinami, ki prihajajo iz Bujanovca. Za- grozili So jim celo, da tem skupinam ne bodo več do- volili vstopa v ČSSR Ves ta prepir s cariniki, češ naj jim vseeno dovolijo vstop v ČSSR, je trajal celih deset ur. Toda cariniki niso popustili in so oba avtobusa grobo poslali tja. odkoder sta vrišla«, je rečeno v td- ročilu UJV Razvedelo se je. da so jih na carini slikali fotore- porterji m da so brnele filmske kamere. »Osebno sem preveril informacijo UJV m prišel do poraznih podatkov Ta informacija je ne samo točna, marveč je celo premila Dijaki namreč trdijo, da so imeli s seboj dva do tri tisoč srajc Govoru sem tudi z nekaterimi profesorji, ki ne morejo nobene reči iz- podbiti. Trdijo samo, da je bilo srajc manj. Zavzeli se bomo, da bodo krivci kaznovani.« je izjavil predsednik občinske zveze mladine v Bujanoveu. Tempest Storm Striptizeta Tempest Storm je ondan hotela nastopiti v Orlandu na Floridi. Pri priči so jo spravili za zapahe, ker mestni odlok prepoveduje plesanje v toplessu. Po prihodu iz zapora je izjavila: »Orlando je lepo mesto, toda ljudje imajo precej nenavadne nazore.« DOMA SEM TUJ že dve leti približno se F>očutim doma tujca. Dvajset let mi je, končal sem tehniško šolo. Starši so me VT^ajali trdo in danes je prepad med nami prav zato, ker se nji- hovih naukov več ne držim. Čutim, da se mi majejo tla pod nogami. Nimam dekleta in ne prijatelja, da bi jima zaupal. Ta občtitek osamljenosti me spremlja povsod. Zato se še bolj predajam strastnemu oboževanju lastnega telesa. Uteho iščem v alkoholu, čutim pa, da moje strasti to še povečuje. Iz tega kaosa ne najdem rešitve! Zoran Ljubi Zoran, hidi s potapljajoče ladje so se že rešili l.tudje, zato tudi tebi ne gre obupati. Najprej fse moraš rešiti osamljenosti, ki nikakor ni v prid tvojim razvadam. Ob prijateljih boš pozabU nase, pa tudi prijateljstvo z dekletom ti ne bo škodilo. Toda tvoj položaj ni usoden zaradi tvojih »pad- cev^, kot jih ti imenuješ, ampak zaradi pomanjkanja pre magovanja samega sebe. To boš dosegel le s trdno voljo in velikim odrekanjem. Kadar ti bo najtežje, si ne išči ute- he v alkoholu. Zadaj si nek cilj in ga skušaj doseči, vklju- či se v športno Organizacijo, zagrizi se v službo in napre. duj! Vse to bo potisnilo tvoje strasti na dru^o mesto in spet ti bo zasijalo sonce. Vedi pa, da je živl.jenje sestav- Ijeno iz vernih premagovanj in odrekanj in več je vsej^a — bolj polno je. DOLGOTRAJNO OSVAJANJE Kmečki fant sem, že F>etindvajset let star. Še iz otro- ških let mi je všeč sosedovo dekle. Skupxaj sva hodila v šolo in se sestajala pred cerkvijo. Leta so mi minila v de. lu, njej prav tako. Tudi ona je še samska. Jaz jo rad vi- dim, za njo, pa ne vem. Kadar se z njo pogovarjam, ji znam povedati, kaj je novega v našem hlevu, na travniku kaj »lepega« p>a mi ne gre iz ust. Svetujte mi, kako na.j se ji približam in povem, da jo imam rad!! TONE Dragi Tone, pravkar si moje mišljen.je postavil na laž. Trdno sem nam- reč bila prepričana, da~ni več princev na svetu, ki bi tako kot v lepih starih pravljicah čakali deset let na princesko, si skozi trnje izsekali pot do nje in ,jo s poljubom vzbudi- li. No, tvoja pot ni ravno držala skozi trnje, .je pa dolgo- letna In se preveč vleče. Tako bi rekla, da sodiš že med ostarele prince in čas ,je že, da princesko najdeš in .ji s po- ljubom dokažeš, da jo ima.^ rad. Naredi to čimbolj spon- tano in če bo dekletu všeč, bo.š imel odgovor na dlani. Fant si — poselim torej! RADA B[ BILA STRIPTIZETA Dragi Igor! Morda se mi boš smejal, ampak na posvetovalnico za delo si ne upam pisati. Sicer sem po poklicu frizerka, še zelo mlada, ampak rada bi bila nekaj več. Ko .me je fant peljal prvič v bar, sem videla, da niso tiste punce nič boljše kot jaz. Fant mi je rekel, da sem celo boljša, zaslu- žijo pa one desetkrat več. Kako bi postala striptizeta? Ali ti naj pošljem svoje mere? Hvala za sliko, čeprav je fotografija včasih bolj aS manj uspešna od resničnegia ob,jekta. Ce misliš resno, po tem se pozanimaj v Zagrebu, kjer je posebna menagerskJ hiša Variete, ki se ukvarja s tem. Sicer pa je slriptizet; in n,ieno delo veliko bolj bleščeče pod barskimi reflektorj kot v resnici. Vsekakor pa dobro premisli in se posvetu s fantom ter po možnosti s starši. HiOR PREMAJHNE PRSI IMAM Stara sem šestnajst let in pravijo, da sem luštno dekie^ Tudi sama sebi ugajam, le zdi se mi, da imam premajhne prsi. Fanta imam, zato se bojim, da bo kmalu opvazi' mojo napako. Z njim zato ne morem biti naravna, faint p* vedno bolj sili vame. Ali naj male prsi še skrivam ali naj si kako pomafi:am, da bi mi zrasle večje? Sramežljiva štajerk« Draga deklica, najprej dora^sti, saj tvoj razvoj še ni končun, p»»tlej pa boš videla, če boš takšna še tvojem" fantu všeč. (Upam, da boš takrat imela še istega.) Fantu pa prsi nikar ne skrivaj, morda pa so mu prav take všeč. Kaj si trdno prepričana, da je samo od velikosti prsi od visna vajina l.jubpzen? Dra.ga deklica, zapomni si, da mor» biti še kaj več! Sicer pa male prsi niso lepotna napak», saj gredo lepo v korak z današnjo modo. Ne vem, zakaj se pritožuješ, če si pa lahko moderna. Z vsakodnevno masažo pa se ti bodo priii povečale. št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 15. stran ; Kmetijstvo Delavci razumejo kmete Savno mnenje o starostnem zavarovanju. Solidarnosti ni nikoli preveč — Kjer ni, ni moč vzeti 5 2ana.njšali njihova sedanji rfepevki. Tuli pri star ost- em zavarovanju želijo večjo omoč družbe oztruma delav ev. Večina delavcev pozna raz jere, v katerih živijo kme je, in razume njihove želje, 'o je pokazala tudi anketa i jo je v minuli zimi pri- ravil Center 'a raziskavo ivnega mnenja in množičnih omunikacij pri lakulteti za. ociologijo, politične vede in OTinarstvo Odgovarjalo je 100 po posebnem vzorcu iz- iranih občanov^ raznih po jicev in star>sti i? vse Slo enije. Na vprašanje, ali sta met in naša družba dovoij oapodarsko močna, da bi mogla prispevke za starostno avarovanje kmetov, jih je koraj 55 odstotkov odgova ilo z da in le 32 odstotkov ih je menilo, da ne. Tudi odgovori na vprašanje, kdo naj prispeva deng^r, so bili za kmete ugodni. Največ, sko raj 45 odsto'jk.vv jih je m^j- Temeljno vprašanje pri ob ravnavanju tez za starosino zavarovanje kmatov je, od kod dobiti denar za pokojni- ne. Vnetje s številkami do- kazujejo, da ne borno zmogl prispevati sami niti dve tre tjini, če se uj'hovo zdrav- stveno zavarovanje ne poveže z delavskim v enotno, tako imenovano nacionalno, da bi nilo, naj polovico potrebniirj sredstev zberejo imetje, dru- go polovico pa p-rispeva draž- ba. Kar 32 ods'-zjikov pa je bilo za to, da družba zbere večji del. Za v tezah pred lagano razmerje — • dve tre- tjini kmetje, eno tretjine družba — je bilo le 13 od stotkov anketiranih. Za to, da bi vsa sredstva prispevali kmetje sami oziroma le druž ba, pa je bilo e nekaj več kot po 5 odstotkov. Javno mnenje torej pcxlpira kmete. V anketnem iisti» si- cer ni bilo vprašanja, kako naj družba zbira siredstva za starostno zavarov-inje kmetov in kako bi to /plivalo na osebne dohodke delavce IVIorda bi bili odgovori n-bko- liko drugačni, če bi predvi deli, da bi jih bilo treba zbi- rati od bruto osebnih dohod kov delavcev kot npi, za nji- hovo pokojninsko zavarova nje. Nekateri kmetje menijo, ia bi jih delavci podprli tudi ta- krat, saj še niso pozabili, da so 'izšli iz kmeokib družin Na kmetih imajo starše in sofodnike. čeprav morda včasih pozabljajo na ostarele starše in jim premalo gmot- no pomagajo la referendu nui gotovo ne bi 'nogh glaso vati protd skupni pomoči v obliki prispevkov za zdrav- stveno in pokoj nmsko zava ro vanje. To se je že pokazalo na Do- lenjskem, kjer so dali pobu do za enotno -^drdv.stveno za- varovanje deiav-iev in kmetov ter so delavüi pripravljeni prispevati za 'x> f»ol odstotka od osebnih dohodkov. Od tam se širi še v dnage kraje. Med pomisleki je slišan, da pri taki solidarnosti m soci alni skrbi za kmete ne sme mo pretiravati ^>istem kme- čkega zavarovanja naj bi oil izoblikovan tako, ia bi spod bujal njihove sposobncisti za večjo proizvodnjo. Menda se na treoa bati, da bi zaradi družbene pomoči bi- li manj podjetni pri delu. Nasprotno, brez 'iič je težko začeti. Kjer ni, pa tudi ni moči vzeti. Ostarelih kmetov je v primerjavi z miadimi, za delo sposojirml vsako le to več. Zato bo >b uvajanju starostnega zavarovanja treba upoštevati sedanje razmere m zmožnosti iunetov Ko se bodo spremrnjalfe na boljše ali slabše — .star;)stno zava- rovanje kmetov nšj bi bilo ena izmed spodbud mladim, da ostanejo .na posestvih — pa bo možno in nujno prila- gajati tudi predp'.^e o virih dohodkov f02:E PETEK Asfalt na Planino! 40 novih milijonov za cesto Črnolica—Planina—• Sevnica Predsedniku republiškega cestnega sklada verjetno pred časom ni bilo preveč prijetno oziroma udobno, ko sta si s predsednikom šentjurske ob činske skupščine Acijem Sve tino ogledovala najslabše šentjurske ceste m se pogo varjala o prioriteti posamez- nih odsekov. Kljub vsemu pu so bili nekateri dogovori do- seženi in prihodnje leto se bo pričela velika modernizacija nekaterih šentjurskih cest. Zaradi prešolanja otrok na planinsko osemletko bi bilo nujno popraviti cesto Plani- na—Šentvid, ker sedaj nanjo ne more avtobus. Ko je A. Svetina izvedel, da bi to sta- lo od tri do pet milijonov ND je rekel: »Bolj se nam bo splačalo otroke nositi na rokah.« Namreč — za tako kra- tek odsek toliko denarja, to je popolnoma nemogoče. Po- trebna bi bila izredno obsež- na dela zaradi plazovitega te- rena. Problem prevoza otrok bodo rešili tako, da bo te- meljna izobraževalna skup- nost kupila kombi, cesto pa bodo usposobili za prevoz z osebnimi avtomobili, traktor- ji in kombiji. V prvih mesecih prihodnje- ga leta bi naj pričeli z a-fal- tiranjem ceste iz Šentjurja proti Selam kot prvo lazo modernizacije cestne poveza- ve središča s Ponikvo m D rami j ami. Hkrati s tem pa so /elike možnosti da bi leta 1972. pričeli s tako težko pričako- vano modernizacijo ceste Šentjur—Planina—Sevnica. Ce- sta na Planino bi bila konč- no asfaltirana, sicer res da šele v prihodnjih petih letih, kar pa je povsem razumljivo, če pomislimo, da bo veljala po približnih izračimih 40 mi- lijonov ND. Prihodnje leto bo na razpolago približno 5 milijonov. Z asfaltno prevle- ko bi kraji tega območja Ko- zjanskega mnogo pridobili na področju gospodarstva oziro- ma kmetijstva in turizma. Še laže pa bo vsem tistim šte- vilnim Kozjancem, ki hodijo že leta in leta na delo v doli- no. Odborniki so z veseljem sprejeli vest o modernizaciji cest v njihovi občini, M. Seničar 16. stran NOVI TEDNIK St. 41 — 21. oktober 197i MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGA 2. Ladja je trčila ob pomol In kabriolet je zdrdral na tla. Odpeljal je pred prvi hotel. Paradižnik in Paradižnica sta izstopila, možakar v livreji pa je znosil kovčke v tri- intrideseto nadstropje. Gosta iz Košate lipe sta se okrepčala s coca-colo, nato pa sta se podala v svoj apartma, da za hip ležeta, si spo- čijeta otrple ude, se osvežita v kopalnici in nato naužijeta razgleda po najimenitnejšem mestu sveta. Tako sta storila, in ko sta zrla z balkona v drzne ko- nice nebotičnikov in hrumeči promet pod nebotičniki, je tudi njiju zgrabilo. Navzdol v veseli vrvež, dovolj je bilo samote na oceanu, dovolj posedanja! Paradižnik je čilo zgrabil la volan in zajadral po pro- metnem veletoku — med cestne križarke, med tovornjal in avtobuse; med semafore in žvižgajoče prometnike. Pi znajmo, fant od fare tale naš Paradižnik! Ponosno je vrtela glavo Paradižnica, domišljavo je vi kel cigaro njen soprog, vse dokler ni reklo v motorju: pi paf in pof! Rad bi delal v uredništvu se je oglasil mlad fant Herman Pepelnak iz Bukovžlaka pri Celju. Pri- šel nam je povedati svojo ža- lostno zgodbo in prositi za pomoč, morda samo nasvet Med obiskovanjem tretjega letnika srednje tehniške šo- le, gradbeni oddelek, so bili vsi fantje pwDklicand na redni pregled za nabornike. Pri Hermanu so ugotovili, da je težko bolan na srcu in že nas lednji dan je moral v bolni- co. Najprej v »Mladiko«, na- to pa še za štirinajst clni v vojaško bolnico v Moste v Ljubljani. Ugotovili so, da je težko bolan na srcu in ne- sposoben za vsak večji napor. Oproščen je bil tudi služenja vojaškega roka Toda kam po bolnici. V šo- li so si bili enotni, da nima smisla česarkoli prehitevati in da naj fant dela izpite za tretji letnik. Delal jih je in zdaj ga bo končal. Problem pa je drugje. Herman Pepel nak bi rad delal, da bi nekaj zaslužil in si plačal izpite. Ko je trkal na vrata kadrovskih služb v Cinkarni (oče gre čez mesec dni prav z delovnega mesta v Cinkarni v pokoj!), Gradisu, Ingradu, Obnovi, povsod je dobil isti odgO'?or- če bi imel končano šolo Jn če bi bil zdrav (Herman j! no povsod pove, zakaj bd rad zaposlil!) potem bi de dobil. . »Vsako delo bi sprejel, s mo da bi bilo mojemu zdra ju primemo, ker ne more prevelikega napora. Vem, ( ne morem dobiti deliovnej mesta tehnika, če nima ustrezne diplome. Rad imel takšno zaposlitev, ki odgovarjala mojemu zdrav in ki bd mi omogočila, da končal šolo. Doma mi i morejo plačevati vseh izp.t( pa še hudo je, če si taki brez dela.« Podobnih zgodb je vse ( zadnjega dela veliko. Velil razlika je v tem, ker i Herman Pepelnak, ki je b v šola vseskozi dober dijak mu je bolezen preprečila re no dokončati šolo, delal si sam plačal izpite. Mor( pa je kje kdo, ki bo le p magal, kajti takšna naloä bi imela dve dobri lastnost pomagali bd fantu, ki bi la! ko čez leto dnd v podjetju B gradbeni tehnik še več p menil in še več dal. Ce bi mu kdo lahko P magal, naj to sporoči i- uredništvo. T, VRAl št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 17. stran „Nožkarja so odkrili Preiskava o pretepu v rostašču na Sladki gori je jravzaprav zaključena, saj ^ znani glavna akterji oziro- jia tisti, ki so fizično poško jovali druge. Nedvomno pa je, da bo potrebno še do po- jankosti razčistiti vso situ- icijo pred začetkom prete- ka, saj je krivcev nedvom- JO več. Kot smo poročali v eni od prejšnjih številk je prišlo jo pretepa med celjsko dru- žbo ter med nekaterimi stal- nimi obiskovalci Sladke go- le. Trditve Celjanov, da je imel nekdo pištolo in da je 5 njo krepko udaril, držijo. [Wkrili so tudi »nožkarja«, äoveka, ki je dvakrat za- mahnil z nožem. V hrbet je zabodel Branka LAMUTA i iz Celja ter ga resno poško- I ioval, saj je nož prodrl v pljuča. Drugi od Celjanov je dobil lažji vbod. Na celjski UJV so nam povedali, da je mahal s pi- ^lo 28-letni JOSIP MIKŠA iz Vrbišnice pri Humu ob cM>oii. Kljub zelo resničnemu- videzu pa ni imel prave pi- štole — morda je to še sre- ča — ampak izposojeno pla^ šljivko. »Nožkar« je 21-letni ZVONKO HAL02AN, doma iz Prislina pri Humu. Po- tem, ko je zabodel Lamuta, je odvrgel nož v bližnje gr- movje. Mikša m Haložan nista ba- la skupaj na Sladki gori, temveč v ločenih družbah s svojima dekletoma. Ko sta jih nekaj po polnoča od- peljala domov, sta se sre- čala v gostišču »Zmaj« v Rogatcu ter se dogovorila, da se vrneta na Sla.dko go- ro. Verjetno sta bila oba že nekoliko vinjena. Z Mi- kšinun poltovorndm avtomo- bilom sta se odpeljala na- zaj proti gostišču in prispela — kot sta povedala — ko se je pretep že začel. Ha- ložan je dejal, da ga je ne- kdo brcnil in je zato zama- hnoil z nožem. Posledice so bile hude. M. SENIČAR SLABO NAPELJANA CEV v soboto je zagorelo na stanovanjskem pK)slopju ANE PERTINAČ v Brezi pri La- Skem. Silovit ogenj je imičil ostrešje hiše, dva hleva in ';skedenj, škode je za 25.000 ;dinarjev, poslopja pa so büa !2!avarovana le za 7.000. Ga- tsilci iz Laškega so sicer pri- I hiteli na pomoč, vendar jih je močan veter onemogočil. I Požar je nastal zaradi sla- bo napeljane cevi iz štedil- ■nika. sm LOVIL JE MIŠKO Brezštevilni so požari, ki so jih zanetUi otroci v svoji neprevidni igri s šibicami. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je zagorelo na gospodar- skem poslopju JOŽEFE SA- MEC v Gabrovlju pri Sloven- skih Konjicah. Ogenj je uni- čil ostrešje, dve in pyol toni sena ter razne predmete, škode je za 15.000 dinarjev. Predšolski otrok je v po- slopju lovil mišiko. Ker mu je pobegnila v temno luknjo, je vzel šibice, da bi si »malo posvetil«. sm Vlomi se vrsle Na celjskem območju žal ne mine teden, da ne bi zat)eležili več vlomov, ki so sicer glede na škodo majhni, vendar mnogim povzročajo sive lase in seveda jezo. Tudi v zadnjih štirih dneh se je zgodilo več takšnih vlomov. Trije od n,ih so verjetno delo istega neznanca. Začelo se je v Šempetru v Savmjski dolini, ko je vlo- milec razbil izložbeno okno poalovahiiice TP Savinjisiki ma- gazin m se splazil med raz- bitinami v notranjost. K sre- či d«mrja ni našel, zato pa je ukradel čokolade, konzer- ve in cigarete. Isto noč je fx> skusü vlomiti tudi v poslo- valnico TP Merx v Šempetru. Tu se je siplazU skozi strani- ščno okno, vendar dalj ni prišel. Morda ga je kdo zmo- til. Prestrašil se je in zbežal. Naslednji vlom so zabele- žili na Ljubljanski cesti v Celju, ko je storilec »obislcal« poslovahiico Modne kontek- cije Krim. Razbil je steklo na vhodnih vratih. V zakle- njenih predalih, ki jih je na- silno odprl, je našel za 1000 dinarjev gotovine, medtem, ko za ostale predmete še niso ugotovili, kaj manjka. Bife Antona Mastnaka v Levcu je bil ponovna tarča neznanca. Tudi to pot sto- rilec m našel denarja. Zato pa je ukradel 160 zavitkov cigaret ter steklenico Enci- ^ana. Saj veste, k alkoholu še sodi dim. Vlomi se res vrstijo drug za drugim, toda saj poznate tisti pregovor o vrču in vodi. M. Seničar Po/nanio zdravilna zelisfa? OGNJIČ — CALENDULA OFFICINALIS Ognjič raste po vrtovih kot okrasna rastlina od maja do prvih slan ter s svojo živo- oranžno barvo cvetnih koškov poživlja vrtne grede. Je do 50 cm visoka enoletnica z nekoliko dlakavimi listi ter ima precej vejnato steblo. Na koncu vej so cvetni koški. Nabiramo rumene cvetne 11 stiče, ki jüi moramo pazljivo posušiti na prepihu v senci, da ohranijo svojo značilno oarvo. Posušena droga vse- ouje sledi eteričnega olja, sa- ponme, grenčine, oarvilo ka- iendulin, smole, sluzi, jabolč- no kislino ter precej rudnin- skih soh. Zaradi mnogih zdravilnih sestavin spada c^jič med od lična zdravilna zelišča. Po vi- dezu in učinkovanju je ognjič )odoben amiki, predvsem kot '.elišče za rane. Droga čisti in ceh rane. Za zunanjo uporabo uporabljamo ognično tinktu- ro, ki jo pripravimo tako, da prgišče droge ali pa kar sve- že cvetove namočimo v pol kladke ga upKjrabljamo vedno litra močnega žganja. Za ob- tako, da ognjičevo tinkturo razredčimo s prekuhano vodo in je primerna uporaba pri iTnojnih ranah, ki se nerade Odličen je tudi ognjičev čaj, saj ga priporočajo zoper želodčne in črevesne bolezni, slabo kri, bolečo m neredno čiščo. Za čaj p>oparimo eno do dve čajni žlički suhih ali svežih cvetov s skode^-co kro- pa, pustimo stati deset minut ter nato precedimo. Za čaj lahko vzamemo tudi naslednjo mešanico: nekaj og- njičevih cvetov kamilic, rma- na, regratovüi lističev, listov poprove mete, vsakega po enakih delih. BORIS JAGODIČ 18. stran NOVI TEDNIK St. 41 — 21. oktober 197i št. 41 — 21. oktober 1971 NOVI TEDNIK 19. stran h vse Slovenije so prihiteli mladi na zborovanje v Mozirje. Preko 2.000 pripadnikov inte. resnih organizacij mladih je bilo na srečanju, ki bo mnogim še dolgo ostal v spominu. Na sliki je del mladine med svečanim govorom sekretarja Zvezne konference ZMJ, Staneta Boštjančiča. (foto: B. S.) Dolgoletna želja šolskega okoliša v Rimskih Toplicah dobiva trdne betonske oblike. Grad- beno podjetje iz Hrastnika, ki je bilo ob licitaciji najcenejše, je pred mesecema začelo graditi novo šolo, ki bo, kot vsi merodajni zatrjujejo, gotova do začetka šolskega leta 1971/72. Pa dobro srečo! ' (Foto: J. Kr.) Kaf se kuha v sosedovem loncu? Ozračje v frizerskem salonu majhne soseske je vsako soboto močno ria- elektreno. Utrujene se že- ne posedejo po stolih in komaj čakajo, da pride- jo na vrsto. Pogled v ved- no ene in iste obraze je dolgočasen. Kdaj pa kraj prekine enoličnost nova obiskovalka, katero se vse dodobra nagledajo. Skoraj vsako soboto si prihaja urejat pričesko »gospa« iz sosednjega blo- ka. Vedno je oblečnena Po zadnji modi, konfek- cije ne nosi, kupuje vse v inozemstvu, češe se komplicirano, tako da ima mojstrica z njo ved- no več dela kot z drugi- mi. Ko vstopi ona, vse zažvenketa. Lahko bi de- lala konkurenco modelom na zlatarski razstavi. Zato ni čudno, da so ob njenem prihodu vse oči uprte vanjo. Zdolgo- časene žene se zganejo in prisluhnejo njenemu registru. »Vidim, da danes ni gospe Korenčkove, naj- brž, se je frizirala že do- poldan, kajne? To se ji je mudilo! Pa njej je lahko, saj nič ne kuha, me pa se mučimo s ku- hanjem ves ljubi dan. Kar v avto se naložijo, pa gremo. Ja, pa oni lah- ko, saj imajo vsega do- volj! Ona znosi polne ce- karje mesa, pljučno pe- čenko si privoščijo, bif- teke delajo, pa tatarsko omako, pa koktajle, pa punče. Pa poglejte onele reveže! Avto imajo, avto! A kaj kuhajo? Noč in dan same makarone žre jo, pa kislo zelje, pa fižol, pa še ta je zdaj predrag. Najbrž ga bodo tud' ne- hali jesti... najbolj za. haven pa je gospod Frni- kula. žena ga je zapusti- la, odšla v Nemčijo, on pa, hi, hi, vsak dan v mraku škili na ženske, ima odgrnjene zavese in zrači, zrači. Pa ne vem kaj, saj ni nobenega du- ha, res, čuden človek je. ... Prejsn}i teden se^ bila v Avstriji. Kakšen standard imajo tam! Og- ledat sem si šla kožuhe, veste, ru^ka veverica me zanima, pa ni nič dražja kot pri nas! Standard pa tak! Pa poglejte pri nas! Eni vse imajo, drugi nič. Se ene vojne bi bilo tre- ba, da bi bili spet vsi enaki. Pobrali bi avto- mobile, vikende, pa bi imeli!« Slap besed je bü neu- gnan, brez konca in kra- ja. Se je šumelo kloko- talo, drlo. Vsaka žena je vedela, da če ne hi bila slučajno navzoča, bi tvM njo oplazil sosedin kačji jezik. Za čuda! Od kot vse te podrobnosti, saj se ne skuha nikjer, da ona ne hi vedela kaj! Zvedava soseda se ima za tako izčrpno poznava- nje soseske zahvaliti te- hničnemu napredku — daljnogledu. Z njim en- krat izza zaves, drugič izza cvetličnih lončkov, usmerja poglede v sose- dnja okna, na mize, v lonce. Bi še ena vojska uniči- la neprijeten mrčes? ■ka V nedeljo dopoldne je že lO-letna gobarka Cilka Belo- glavec, doma iz Založ pri Polzeli, imela nenavadn>l srečo. Kot že mnogo juter v tem letu se je tudi tokrat odpravila, da pogleda na svojih »žlakih« kot tenui pravijo gobarji, našla kar precej gob, ko pa je med listjem za- gledala rjav klobuk s premerom skoraj 35 cm, ni mogla verjeti svojim očem. Previfüio je potipala velikega gobana in ga še bolj previdno izruvala. Vsa navdušena je odhitela domov, kjer je svojo trofejo stehtala in natehtala kar 1 kg in 85 dkg. Pomembno pa je vsekakor tudi to, da je goba popolnoma zdrava. Ženica nam je povedala, da nabi« ra gobe že več kot petdeset let, da je letošnja lethia zelo dobra in da je letos nabrala za okrog 60 kg gob. Tekst in slika: T. Tavčal VREME V prihodnjih dneh je pričakovati, da bodo tem- perature v minimalnem porastu, sicer bo pa jasno z občasnuni pooblačitva- ml. NOVI rEDNIK - QiasiJo oDCinsKJij organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva: Celje Laško m 2alec - Uredništvo m uprava Celje Gregorčičeva d poštn; fxredaj 161 - Glavni in odgovorni urednik Jože VoLfand Tehnifin^ urednik! Drago Medved - Redak cija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopax, Milenko StraSek, Berni Strmčnik, Tone Vrabl. Izhaja vsak čecrtek — Izdaja ga CUP »Delo« — risk in kllšejl CGP »Deloo Ljubljana - Rokopisov oe vračamo — Cena posamezne številke 60 par letns naročnine TO din poliPtna 15 din; Za tujino znaša naročnina 60 din - Tekoči račun S07-U280 - Telefoni: uredništvo 2.3-69 tr 31-05 mali oglasi tn naročnine 28-00