Dopisi. ITIai ibor. (N a s v e t.) Vlada vpraša srenje (die Ge meindeu), ali bočejo prihodnjič same učitelje plačevati, ali ne? (Nektere srenje so že dobile to vprašanje , iu ktere še niso dobile, gotovo v kratkem dobilc bodo.) Iu vladini možje, kakor nam zoano, si prizadevajo uagovoriti srcDJe, naj se odločijo za ne, t. j. da one nočejo učitelja plačati. — Mi pa Vam Ijube srenje, svettijemo, recite ja, t. j., da hočete same plačati učilelja, in to zato, ker je za Vas gotov dobiček: Pivič iiuate piavico si učitelja voliti (iiuenovati), ktero zgubite, čo sami učitelja ne plačatc, ampak če vlada plača. Diugič: Tesueja bo zmirotu med faruiani in ueiteljera zveza, ako ona sama njega plača. Tretjič: Materijaluo nič ne zgiv bite, ker večidel fara'več kakor 3000 gl. štibre plača, iu tedaj ako nebi učitelja sama plačevala, morate vladi plačat doklade za učiteljsko plačilo, ter bodo več zuesle, kakor v za plačilo učitelja potrebujete. — Zato Slovenci, ne dajte svoje pravice ! ampak izrecite, da hočete učitelja iz srenjskih doklad sami plačati. Iz Iflaribora. Vozil sem se iz Maribora v Ruše, in slišile Slovenci, kaj se mi na cesti zgodi: kola ali voz je bil močeu, kunji bitri, in smuk kolo v globoko koloinijo ter se je strlo. Vprašal sem nekega kmeta iz okolice, kdo da je v okrajnem odboru,in kdo njegov predseduik; in irue noval mi je nektere odbornike in predsednika g. Seidl-na Zakaj pa za boljše steze ne skrbi vaš okraJDi odbor, vprašara. In on reče, to Vam preljubi prijalelj je skrivna reč. Bila je letos na liokovo komisija pri nas zavoljo ceste, — ker so se žc tudi kmetje tega kraja črez slabo cesto pritožili — in ogledala si je komisija pri kteri je tudi g. Seidl bil, kakor sem slišal, kraj, odkod bi se prodec vozil, in naslednje 1 gold. za kup prodeca na dotično mesto obljubil. Kmetje pa so izrekli, in tudi drugi uazoči, da pod lgl. oOkr. ne moiejo voziti, in komisija je izrekla, tedaj pak naj bode za zdaj, s časoma bodete ratti vozili za 1 gl. Ali komisija se je zraotila, ker uikdo ni hotel pozneje za 1 gold. voziti. In slišite, kaj se je zdaj zgodilo, ker so bile tožbe zavoljo slabe ceste zuiirom, je okrajni odbor, kteremu je g. Seidl predsednik, na tibem nekterim prepnstil vožnjo prodeca, in to, kakor smo slišali, plača za kup 2 gld. 25 kr. za vožnjo in 25 kr. oneinu, kteri presejava prodec, preje pak on isti okrajni odbor ali tista komisija ni botela 1 gl. 50 kr. plačati, in kaj še več, navaža se zlo slabo , ker je en kup za 20sežnjev odločen iu tako kamenček poleg kanieneeka pride, kakor se sami lebko prepričate. Tako mi je pripovedoval kmet. Vprašani tedaj, zakaj pa plačate 8 gl. odstotkov okrajne doklade, in kam tisti denarji? — gotovo plača fara več kakor 3000 gl. štibre, tedaj bi doklade znesle 240 gld. na leto, in v treh letih 720 gld. Piijatelj reče kmet, to Vam je skrivna reč, tega jaz ne veni , idite g. Seid!-na vprasat V Kam tisti denar, in zakaj nani boljše ceste napraviti ue da. — Slovenci, zdaj znate, kako oni za Vaš blagor skrbijo, kteii se lo tistokrat Vaše prijatelje kažejo, kadar bočejo poslauci biti. Zato >azite pribodujič. ix Trsta. Naša okoličanska deputncija veodar ni bila zastooj ua Duuaju. Morala je sicer hoditi od ministra do niinistra, in delale so se ji mnogo zapreke, ali pri vsem. tcin se je deputacija prav dobro držala in rainistri so ji rekli, da so prošnje okoličauov uslišane. Ta le|) vspeb nas je tako razveselil, da suio si obljubili rued seboj, da hočemo zauaprej bolj složno delati kakor dozdaj. — Tržaški magistrat, ki nam je strašno nasprotoval, uam je zdai, ko je izvedei, da smo na Dnnaju vse dobro opiavili, začel kazati nekoliko liolj prijazen obraz, in v seji 15. nov. mestncga zbora je dr. Picciola tako sladko govoiil kakor da bi rožice sadil; trdil je, da uiagistrat okolico ljubiu mnogo za njo stori, da niorajo zanaprcj inagistratni uradniki boij prijazni biti z okoličaui, da se jiru ne sme nikakoršna knvica goditi, ter je prcdložil, da se povrne okoliča, Dom 350 gld., t. j. stroški za deputacijo. Dragi magistrat, Vašega denarja zdaj celo več ne potrebujeino, z našim denarjein srao boj začeli, in z našim tudi bočemo doseči svoj namen. — Okoličani le tako naprej ia zmaga bo naša in pridemo do boijšega. Iz Ptuja, 28. novembra. V tein letu bodo v tukajšnji čitalnici sledeče veselice: 4. decembra, 1. ,,Na mostu", glediščna igra; 2. govor; 3. deklaniacija; 4. totnboia ; 5. petje; — 20. decetnbra, 1. Glediščna igra; 2. deklamacija: 3. tombola. — 31. deccrubra, 1. glediščna igra; 2. govor; 3. tombola. — Začetek je vsakokrat ob osmih zvečer. — Le takrat društvo veselo napreduje, kadar se ga udeležuje maogo občinstva; zato k tem veselicatn uljudao vabi vse čast. g. g. čitalničarje o d b o r. Iz ormške okolice. Z nadepolnim srcem pričakuje marsikteri podučitelj novo leto, ktero mu po novi šolski postavi boljše čase obeta; neodvisen bode on od uadučitelja. — V ormuški okolici je nek nadučitelj , kteri ni vrcden, da to ime uosi. Njega nočem obžalovati, ker vredea ni, jaz obžalujem le ubogo raladino, ktera uiu je priporočena, in ta je središka mladina. Kako da on njo podučnje, je že čast. bralcem v 3G. štev. ,,Slov. Gospodara" poročeno, toraj mislim, da ni vcč potrebno o tem govoriti. — Vsak dozdajni podučitelj mu je bil kakor Nemec pravi: ,,Ein Dorn im Auge". Ne verjamem, da bi on kogar bolj sovražil, kakov svojega tovaiša in sodelavca — podačitelja. Kouiaj pretečejo uekteri mesci, kar je podučitclj pri ujem, žc išče svctu znan Dulmač priložnost, podučitelja od svoje mize odpraviti, mu vzame posteljo, odtrga z vrat klučavnico in še celo vrata njegove izbe \zame iu skrije. Ubogi podučitelj ruora tedaj na slarai in v inrzli izbi spati in svojo pičlo plačo za živež dati. Zategadelj mu je okrajno šolsko svetovalstvo vrlega in miroljubnegaLešnika za podučitelja dalo; pa tudi tega je učitelj Dolmač iz Središča odpravil. Tako se je do sedaj z podučitelji v Središču godilo, in vesel bode vsak , kteri v Središče k temu sitnežu pride, da ni več odviseu od njega. — Slavui gospod Dolmač! le tako naprej, in kratki so dnevi vašega obstauka v Središču. Iz slov. g-oric. (Babja vera.) Mislil bi, da je človek, ki se v brke skriva in prav gosposki v pisaruici sede dačne knjižice podpisavlja, zelo zadovoljen s kako priprosto dušo, če le dačo plača , ovači pa tiho pride in tibo odide. Toda pri sv. Leuartu v dačui pisainici je druga. Ondi poštenega narodnjaka in zvestega katoličana ne pustijo pri aiiru. Oudi želozo-peresni gospodje kar napadajo človelca zavolj kakega tabora ali zbora kat.-političnega društva. Taka se je zgodila nekcmu možu iz sv. Roperta, ko je 22. okt. prišel dače plačevat. Hudoval se je ondešnji pisar kaj silno nad taborom pri Kapeli — suhe prste je kar v pest stiskaval ter grozil, kako bodo batine dobili. — Zelo smcšno pa je, kar je brodil o zboru kat.-političnega društva pri sv. Ropertu — pravil je, da nam je za tega voljo toča pobila, ter miloval, zakaj ni hujši razsajala! Bogme tolike pahnjenosti in babje rere se človek pri c. k. uradnikih nebi nadjal; najti! Premodri gospod ! toča je tndi drugod in še hujši pobijala, kder in kedar še kat.-političnih društev ni bilo. Zraven vedite, da se je uvo društvo vtvrdilo in da je 20. listopada obhajalo javni zbor, kterega se je nad 200 Ijudi vdeležilo. Radostno ao se sprejele besede: o novi šolski postavi, o srenjskih volitvab, o pridu dobrih šol, o stiski v ktero je roparsfca laška vlada nngloma pahnola rimskega papeža. — Zastran tega se je enoglasno sprejela resolncija , v kteri se zbrani možje zlagajos protesti in resolucijarai kat.-političnih društev v Mariboru, Ljubljani, Solnogradu, na Dunaju i. t d.