Naročnina Dnevno izdajo za državo SHS meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meteCno U Din aedei)5ka Izdalo cel- >le no v i u poslovni SO Din. r.a Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petli-vrslo moli oglosl po 130 ln 2 D.veCII oglati nad 43 mm vifttn« po Din 2-30. vellld po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstico po 10 Dtar o Pn vetiem o rvarOžllu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeltke In dneva po premiku UrettntUvo /e v Kopitarjevi ulici i1. 6 III Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana pisma se ne .чрге/ета/о * Uredništva telefon SI. 2050, upravnlštva SI. 2328 Uprava /e vKopltar/evI ul.il.6 Čekovni račun: C/ubl/uno itev. I0.6S0 In 10.34« so Inaerale. Saralevoil.7S63. Zagreb it. 19.011. Praoo In Dunal il. 24.797 Radič zaigral najlepšo priložnost Ogorčenje radi Radičevega ravnanja — Davidovič hoče izsiliti odločitev demokratskega kluba — Brezuspešna seja — Dva tabora — Odločitev v ponedeljek — Muslimani in Marin kovic z vlado — SLS in radikalna stranka v trdni zvezi Napačni računi Nad vse klaverno je Pribičevič-Radičeva zveza prestala prvo rahlo preizkušnjo. Epizoda dveh dni je končala; sedaj lahko sodimo, kaj je prav za prav bilo na stvari. G. Velja Vukičevič je po nedeljskem govoru g. Svet. Pribičeviča, še bolj pa radi sestankov gg. Davidoviča, Radiča in Pribičeviča, hotel napraviti žongliranju konec s tem, da je povabil g. Radiča v vlado. Ta korak se je pripravljal že poprej in čutilo se je v vseh radikalnih listih, da zadnje čase Radiča sploh ne napadajo več, tem huje pa udarjajo po Sveto-zarju Pribičeviču. Brez ozira na trenutno taktično primernost lega koraka, je g. Velja Vukičevič ravnal popolnoma v interesu države in političnega pomirjenja. Če ima namreč sedanja vlada kako pomanjkljivost, je največja nedvomno ta, da v njej ni zastopnikov najmočnejše hrvatske stranke. 2e takoj po volitvah je g. Velja Vukičevič opetovano na-glašal, da noče vladati proti Hrvatom in bi rad vladal s Hrvati, če bi jih ne vodil Radič. G Radič je te izjave razumel in v svojih zadnjih nastopih je bil umerjenejši, tako da ga je Pribičevič daleč prekosil z neresnimi izpadi in neumestnimi izjavami. Vsled te izpremembe v Radičevem zadržanju in pa zato, da se oslabi vpitje vsemogočnega voditelja opozicije g. Pribičeviča, je g. Vukičevič ponudil g. Ra-diču. nai s svojim klubom vstopi v vlado. Radič je pričel pogajanja. Pogajal se je sam brez Pribičeviča. To dokazuje, da začetkom pogajanj Radič na Pribičevičevo zavezništvo ni kaj prida dal. Radič je šel še dalje. Dr. Marinkoviču je dal celo načelen pristanek za vstop v vlado. V prvi polovici pogajanj je izgledalo, da bo Radič pameten, izkoristil ugoden položaj, zapustil opozicijo in prešel v vlado. Ker so se pa razgovori zavlekli, je Pribičevič seveda v obupnem boju za svoj obstanek vse storil, da pregovori Radiča, naj ga ne zapusti. Pribičeviču se je šlo za vse. Sam je zaigral ves političen kredit, kar ga je kdaj imel. V prečanskih krajih je znan po krvavem PPŽ režimu, v Belgradu pa je po zadnjem govoru nemogoč. Njegova frakcija predstavlja odlomek bivše demokratske stranke, odlomek, ki v parlamentarni konstelaciji niti idejno niti številčno nič ne pomeni. Naravna posledica tega je, da je g. Pribičeviču stranka že parkrat hotela tako rekoč pod nogami skopneti. Razna gibanja, naj se SDS priključi demokratski stranki, so se razbila samo na osebni ambicijoznosti g. Pribičeviča, da ostane samostojen šef. Samo zato je g. Pribičevič svojo frakcijo tudi naslonil na g. Radiča. S tem pa jc g. Pribičevič storil korak v negotovost in veliko osamelost. Negotovost je g. Radič sam; z njim jc združena pa osamelost. Zamislimo sc le v položaj, ki bi bil nastal za Pribičevičevo frakcijo, čc bi bil Radič sprejel ponudbo vlade! Zaenkrat Radič tega ni storil. Nam se zdi, da bolj pod vplivom drugih političnih činiteljev in ne toliko na prigovarjanje g. Pribičeviča. Toda ti poizkusi privabiti Radiča v vlado, sc bodo ponavljali in kolikor njega vsakdo pozna, ni mož, ki bi se dolgo upiral takim vabam. Tudi nima resnega razloga zato. Kombinacija — ki pa tudi ni še realnost — Davido-vič-Radič-Pribičevič je samo opozicionalna zveza, ki nima zadostne večine, da bi mogla prevzeti vlado. Vlada je mogoča samo z radikali in SLS. S tema dvema kluboma mora računati vsak, ki sploh hoče v vladno večino. To je bistro predvideval dr. Marinkovič in to razume tudi dr .Spaho, ki je slep in gluh za vsako opozicionalno taktiko. Radič bo prej ali slej moral tudi kloniti pred tem dejstvom in tedaj sc bo odločil za prelom s Pribičcvi-čem, ki ga sedaj ovira. Z ozirom na časovno neposrednost med zagrebškim skupnim shodom in zadnjimi dogodki v Belgradu, je Radič sicer bil res v zagati in težko mu je bilo, da bi že v četrtek prelomil z vsem, kar mu je bilo v nedeljo še sveto. Toda ravno ti dogodki so bili za Radiča mig s kolom, da ima od družbe s Pribičevičem samo golo in čisto izgubo. Zato bo Radič nedvomno tudi izvajal vse kon-sokvcnce, ki slede iz tega političnega računa. Ozračje bo popolnoma čisto, ko pade odločitev še v demokratskem klubu. Iz vseh Radičevih izjav izzveneva, da mož nestrpno čaka na to odločitev. Tudi popolna zmaga radikalnejšega krila demokratskega kluba pod vodstvom g. Davidoviča nc bi prinesla tega, kar g. Radič pričakuje. Vlade namreč skupina Davidovič-Pribičevič-Radič sestaviti ne more, ker jc skupina Vukičevič-Korošcc-Marinkovič- r Belgrad, 27. januarja. (Tel. »Slov.") Pri presoji novega položaja je treba imeti pred očmi dogodke ob priliki krsta novega kraljevima. Navdušenje sirom naše donicVvine je bilo veliko in iskreno, ko je novi kraljevič dobil ime poslednjega kralja hrvatskega To-mislava. To je bila državniška gesta, ki hoče voditi, združiti in zbirati vse pozitivne elemente, da naša država dobi tisto veljavo in moč, ki ji po njeni veličini in bogastvu gre. V smislu teh in takih najvišjih intencij je vlada pozvala Radičevo stranko, da vstopi v vlado. Tako državniško gesto pa je silno osupnilo, da jc Radič odklonil te visoke intencijo in se postavil ob Pribičevičevo stran. Radič in Pribičevič hočeta sedaj to fronto povečati tudi z Davidovičem. Ker se je Davidovič angažiral za izvajanje njunih načrtov, je položaj trenutno v demokratskem klubu. Demokratski klub že dosedaj ni bil enoten. Razpoloženje nekaterih članov je bilo v zapreko večjemu in določnejšemu delu vlade pri izvajanju njenega programa. l>el demokratov pod vodstvom Veljkoviča, Grola in drugih je bil stalno v opoziciji proti vladi. Tako smo imeli nenormalen položaj, da jo bila demokratska stranka odlično zastopana v vladi, na drugi strani so pu njeni avtoritativni voditelji bili v javnosti proti tej vladi vedno v opoziciji. Demokratska stranka oziroma poslanci demokratskega kluba so tudi danes šc vedno razdelieni na ta dva tabora. Vlada je večkrat poskušala priti povsem na čisto (udi г demokratskim klubom. Vendar sc je vedno našel nek srednji izhod. Dane* pa, ko je Davidovič sam postavil to vprašanje na dnevni red. r Belgrad, 27. jan. (Tel. Slov.«) Ljuba Davidovič je za danes sklical sejo demokratskega kluba, na kateri naj bi se bilo sklepalo o njegovi zahtevi, da se klub izjavi v smislu njegovih želja ali pa proti njim za ustvaritev koncentracijc. Zanimanje za to sejo je bilo v javnosti veliko. Zato pa je bilo med poslanci demokratskega kluba tem manjše. Na sejo je prišlo okrog 40 poslancev. Prišli so vsi ministri. Davidovič je otvoril sejo in izjavil, da jo je sklical radi političnega položaja, ki jc zelo važen in glede katerega bi se moral demokratski klub opredeliti Nekateri poslanci so takoj pripomnili, da se niso zbrali vsi poslanci in da z ozirom na važnost zahtevajo, da se naj seja preloži na ponedeljek ob 9 dop. Poslanec Vcljkovič je zahteval, da se naj dela. Klub je sklenil, da sc seja preloži na ponedeljek ob 9 dopoldne. »Pravda« poroča k tej seji sledeče: Od muslimanov se jc moglo po seji zvedeti tudi to, da je takoj po pričetku seje zahteval besedo Miloje Jovanovič, ki jc vprašal, kakšno jc razmerje med obema kluboma v Spaho šc vedno najmočnejša. Tedaj bo menda tudi Radič spoznal vso neumestnost svojega ravnanja v teh dneh in uvidel, kako kruto jc nasedel Pribičeviču. S katerekoli strani opazujemo zadnjo sen-encijo, sc pokaže samo kot enodneven pojav, je upati, da pridemo tudi tukaj popolnoma na čisto. Gotovo je eno, da Davidovič pri tem ne more računati na muslimansko poslance, ki so del DZ. Mi pa gotovo in no moremo danes jasno videti, na koliko poslancev lahko Davidovič računa. Za danes je sklical Davidovič sejo demokratskega kluba, ki se ni mogla vršiti, ker je prišlo na sejo premalo poslancev. Že samo to dejstvo kaže, kako majhna je borbenost v vrstah demokratskih poslancev. Ako vpošte-vamo to dejstvo, se skoro zdi, da tudi preložitev to seje na ponedeljek nc bo prinesla Davidoviču tistih rezultatov, ki si jih Radič in Pribičevič želita. Muslimanski poslanci soglasno odklanjajo vse take od Pribičeviča in Radiča sngerirane načrte. Jugoslovanski klub bo ostal v tej borbi v lojalnem zavezništvu ob strani radikalnega kluba in Vnkičeviča ter z radikalnim klubom delil usodo, naj ho dobra ali slaba, kakor je to načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec izjavil pred volitvami. Mogoče je, (la si Davidovič premisli do ponedeljka. Če ne, potem je demokratski klub postavljen pred vprašanje, ali hoče ves z Davidovičem, ali sc bo v klubu pojavila druga struia z Marinkovi-čem na čelu, ki ne bo hotela vezati s'' ie usode na nevarne politične ekstrature nervozne?« Pribičeviča in nedoslednega Radiča. Poudarjamo pa, da je temelj vsakega nadaljnjega položaja vsakega eventualnega rnzvoia, nai se zgodi v demokratskem klubu karkoli, sedanja vlada. V najbolj neugodnem slučaju izida v dem. kluhu. je seveda jasno, da bo prisiljena iti na volitve. DZ. Svoje vprašanje je obrazložil s tem. češ, da je zvedel, da je med muslimani veliko nezadovoljstvo, ker sc nc vabijo na politične razgovore in ker sc z njimi ne postopa tako, kakor prej. Muslimani so izjavljali, da jih ne vežejo sklepi demokratskega kluba in demokratskega kongresa. Iz teh razlogov je Jovanovič zahteval, da se postopa sporazumno z muslimani, ker so bili vedno lojalni. Ko ie Jovanovič o tem govoril, mu jc Grol neprestano vpadal v besedo, tako da mu je moral odvr-i niti: »To ni kongres. Jaz sem dobil besedo in prosim, da me poslušate.« Muslimani so poieg tega izražali veliko ogorčenje, ker je Davidovič v svojem odgovoru precej ostro kritiziral Spaha in nastop njegove stranke. O seji se je izdal sledeč komunike: »Ker je bilo na današnji seji navzočih premalo poslancev, seja se je namreč sklicala snoči pozno ponoči, bo prihodnja seja v ponedeljek ob 10 dopoldne. Na tej seji sc bo sklepalo brez ozira na število poslancev, ki bodo navzoči.« ki na točno določeno linijo vladne politike nc bo imel nobenega vpliva. SDS se siccr trenutno lahko veseli, da jo jc Radič zaenkrat rešil smrti, toda račune te svoje polomije bo plačal RflHi'' sam. istim preilsedstvoim Ta Davidovičev predlog se je sprejel z odobravanjem. Ko bi bilo prišlo do glasovanja, bi bil tudi sprejet. Prisotni so bili vsi ministri, ki z Davidovičevim predlogom с"-,з1а--јо, ali pa vsaj nimajo nič proti njemu. Po Davidovičevem govoru je vstal poslanec Radiša Matejič in izjavil, da soglaša г Davidovičevim predlogom. Ker pa je to važna zadeva, naj se da tudi ostalim članom možnost, (ln ne bo nobenih očitkov s formalne strani. Davidovič je predlog sprejal in sklical prihodnjo sejo za ponedeljek. »Prosim vas«, je dejal Davidovič, >da pridete vsi, ki ste navzoči, ostale bom povabil telefonično. V ponedeljek se bo končnoveljavno o tem sklepalo. Stjepanu Radiču boni takoj poslal brzojav.« — Na to mi je Pribičevič, ki me je o tem telefonično iz Belgrad, obvestil, prečital sledeč brzojav. (To brzojavko prinašamo na drugem mestu.) Tale j p'i tej /riliki, ko mi je Pribičevič prečital ta brzojav, mi je dejal, da mu je bodoči naa predsednik Davidovič po seji dempkratskega kluba izjavil sledeče: 1. Marinkovič popolno-n'~ soglaša z mojim predlogom. 2. Siguren sem /a večino in za Spaha, kajti on se z mojim predlogom namreč strinja. 3. Če bi pa nc bilo fe večine, bom jaz s PETIMI ČLANI stopil v vaš sk-pon klub. Jaz (4adič) sem "otc prosil P-ibi^eviča, da pozdravi Davidoviča. Pribičevič je obvestil, da je v Belgradu veliko in nepopisno vavdušenje ri.di tega nodrega in enotnega nastopa celokupne demokracije. Vidite, da bo v dveh do treh dne'1 gotovo. Zato nisem v Beltrrar'u nič govoril. Eto, vse je končano. Vukičevič je v razgovori' z menoj naslopal tako, kakor da stoji na konju banu Jelačiča. Г је1 je, jaz nisem tisto, kar je bil Pašič, vendar sem pomiril in uredil Bosno. S tem je bolel reči, da je rešil najvažnejša vpra anja. Vukič^viču je velijo zaunanje krone, kakor bi dejal Srbijanec, romračilo um. Če bi se on raz-govarjal г menuj tako '-akor z Marinkovičem, ne bi 'oživel pnlorra. ki ga ie zdaj zaslužil. V nedeljo bom odpotoval v Belgrad, nato bom v pcud* Ijek . se končal.« Prinašamo te izjave 9'jepana Radiča, da bo slovenska javnost videla, kakšen јз sedaj vohlja samostojnih demokratov. Pooblaščeni smo jzjaviti, da je več podatkov, ki jih Radič navaja Svoji izjavi, neresničnih, /lasti ni resnično, (la hi se hila seja dpmokrct«lreara kluba izv"!'a tako, kakor jc to povedal Stjepan Ra-VS. [Jsodna brzojavka za Davidoviča in njegovo politiko r Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov.«) Po današnji seji demokratskega kluba je poslal Davidovič Stjepanu Radiču sledeč brzojav: »Gospodu Stjepanu Radiču, predsedniku selj. dem. kcalicije. Zagreb. Ker je snoči bila seja prepozno sklicana, poslanci pa so se razšli radi dopusta, se je po želji prisotnih sklicala prihodnja seja za ponedeljek ob 10 za nadaljnje sklep as je o važni zadevi združitve naših klubov v velike svrhe tesnega sodelo-vacja demokracije in njene za državo čim koristnejše vloge v koncentracijo nacionalnih sil, ki obstojajo. V ponedeljek se bo o tej zadevi odločalo. S prijateljskim pozdravom Vam in Vašim prijateljem Vaš Davidovič.« Ponoven razgovor med V. Vukiče-vičem in dr. Korošcem r Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov.«) Popoldne je obiskal načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec predsednika vlade Vukiče vi-č a in mu izrazil sožalje slovenskih poslancev ob smrti vlade Saviča, ministra za narodno zdravje, ki jc bil vedno velik prijatelj vseh slovenskih želja. Dr. Korošec se jc še dalj časa razgovarjal z Vukičcvičem o položaju, nato pa se je predsednik vlade podal v dvor. Visok obisk pri dr. Korošcu r Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov.«) Poljski senator dr. J. Busek, ravnatelj osrednjega sta-tističnega urada v Varšavi, se je ob povratku z mednarodnega statističnega kongresa v Aleksandriji, na katerem je bila naša država zastopana po g. Dučiču, generalnemu kon-zolu v Kairu, ustavil v Belgradu. Tu jc obiska' tudi svojega starega znanca iz avstrijskegs parlamenta, načelnika Jugoslovanskega kluba dr. K o r o š c a in sc z njim dolgo razgovarjal o srednjeevropskih političnih in gosDodar-skili vprašanjih. Demokratski klub se boji odločitve Davidovič upa na zmago aH pa na — 5 poslancev Radič neresnično slika položaj v demokratskem klubu — Dozdevne izjave Ljube Davidoviča — Davidovič bo s petimi svojimi poslanci vstopil v Radič-Pribičevičev klub — Radič znova vpleta krono v politično borbo r Belgrad, 27. jan. (Tel. Slov.) Iz Zagreba poročajo: oijepan Radič, ki je danes prispel v Zrgreb, je sprejel časnikarje iu jim dal sledečo izjavo: »Ravnokar sem prejel najnovejšo politično vest o položaju. Pribičevič mi je sporočil, da je Davidovič sklical sejo, kateri je priso- stvovalo 37 poslancev. Na tej seji je Davidovič na kratko poročal o političnem položaju. Na-glasil je vso važne politične momente, da je seljaško-demokratska koalicija odbila vse po-sktr^, da se loči od ostale demokracije. Radi tega predlaga Davidovič, da jc trelm, d« vsi poslanci demokracije ustvarijo enoten klub i MALI OGLASI Vsaka drobna vri t ca t'SO »In ali vaaka besedi SO na> Na|man|il oq as 3 ali S i In. « џ1п»1 na' devet vrallc ae računi |o vtAe. Z« odgovi r am c Na vpraianla l>rc> znamt-e ne odgovarlrmoI KUPIM dobro ohranjen, malo rabljen, stoječ pariti kotel Xido ali Ideal, najmanj 85 litrov vsebine pritiska 4 atm., vendar prost koncesije. • Ponudbe upravi »Slovenca« pod »PARNI KOTEL« štev. 615. Preselit veno naznanilo. IfOriEIICIJALNA »А1ЧНА D. 0. PODRUŽNICA LJUBLJANA Afiiaciia banue Ceho-Stovaških Lt-gii v Prngi se fe preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu št. 5 PRODAJAT KA meš. stroke, dobra moč, s trgovsko šolo, želi pre-meniti sedanje mesto. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva štev. 649«. Velik zeleniadni in cvetlični vrt s cvetličniakom in vsem potrebnim orodjem - sc odda v najem s 1. febr. t. 1. Vrt se nahaja v najboljšem stanu, v krasni solnčni legi, na periferiji Ljubliane. Prednost ina Vrtnar brez otrok. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Ugodnost št. 618«. Poslovni lokali, posamezno ali skupno, v I. in II. nadstr., nasproti glavne pošte, se oddajo takoj. 2 trgovska lokala nasproti kolodvora v Celju st ugodno oddasta takoj. Naslov se poizve r upravništvu »Slovenca« št. 659. Prodam 20 vagonov tepih, zdravih, suhih bukovih drv Natančneie sc izve pri Jakobu Drakslcrju (Cer- dečanov), posestniku, Dol pri Hrastniku 665 Samo 38 dinarjev 5 kg prima bosanske suhe slive, 10 k< la. bos. suhe slive Din 74.—. Suhe broške 2 Din cercie razpošilja po poštnem povzetju franko zavoj, franko v«aka pošta, trgovina O. DRECHSLER, Tuzla (Bosna). 10156 Vsakovrstni zlato Himufc po najvišiih cenah Čeme. luvelir, Liubl an Wollova ulica štev. s \ letnik 1925 in 1926. belo in rdeče, lastni pridelek, v količini 130 hI, proda po ugodni ceni Franc Gerec, veleposestnik in trgovec, Pišece pri Brežicah. Prodam: omaro za obleko, pisalno mizo, lepo rezliano skrinjo in 2 letnika revije »Ća;.«. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 703. Radioanarat 4 cevni z vsemi pritikli-nami, zelo ugodno naprodaj. - Ponudbe pod »Radio« na upravo lista. Mrsa oM š PERJE kokošje, purje. gosie in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. V M DA. Cakouer Me tjimure 'Vdova moko din b-liomzni zdrob „ 3'5r Prvovrstni izdelki od 25 kc nanre oošil'8 PAVEL SEDE], Javornife metm mlin.— Gmensko. Motvoz ndl: rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovce. Grosuplje 10245 Instalaterji! Klosetne sedeže, bukove, javorjeve, polirane, prvovrstne izdelave, ima vedno v zalogi Ig. Reoše, Ljubljana, Poljanska c. 21. Ceni. citate! em se orioororao nasednie tvrdke Ivan Križnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. B IVAN JAV0KN1K mestu uUbiiano Jornooranskfe ... stolnica ooleo {malega mostu 0Ш2 Jančar oteshar Llubifane. вгес i'ezeina >ekurnu nn Mar fomaan Mr. oh. M. Leustek . uoi'Dno Resi eu. esu K. Pečenko trirnvina vHeh vrsi uei-j« ii iVvl mrski h noirel.SMn . unl ene lv Peir testi 3'. PKISTUl & BRICELl 'rkoslikar a Liubl an« i?esl ewa c. 4 ■ Sv. Peti a i 3'. i e el ?90* Ustan 140 franc Ocvtrh mesar '. u&l'ana. Јо1втка ceitt 5: Šolslti drevored1 KO AUt & JflPELJ rgouinr > soei »oionl In materi tilagotr JU lIBHlt Kongresni >rt I! Proda aina K. T O. (II. MCmen) iluoliana. Kopitaneve ul v Me samo ceno, 'emveč tudi kaJtODOSl izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih kn ig. tfnlgooeZftfca K. T. 0., r?a,n!ca ln focrn ca po-slovitih bni o o L:ubl ant. ччКат e a ' 1'сз §"eo. 6/11. мии||||и111111и11111жп|||мишшш^шам»»1и ! Л 4 NajJMH ši j i /4 hOHSl i Cebin, Wolfova 1/2 2ivi ' sk krmilno so! iuldajn na debelo A. Voik L.iubljana, Resljeva c. 24 Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda boli razširje'iem dnevniKu veliki ali pa tudi v priprosti ie za vsakega trgovca m obrtnika najbolj primeren I st za usnešno reklamo v tem med našim ljud tvom po deželi naj-Vsak og as. pa bodisi v maihni obliki (n a i m ж n i š* Drostor za enkrat samo 5 Di zagotov oglaševalcu gotov lspeh Vsakomur torei, ki ima kai riaproda) ali dobaviti, ali pa misli kai kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbol) Jugoslovanska knjigarna v L?ub »ani priporoča: Donders A., Die Passlon Christi und wir Menscben von heute. Fastenvortrage. 126 str., nevez. 31 "Din. Engelhardt L., Ncue Wege der Seelsorge im Ringen um die Grosss'adt. 127 str., nevez. 52 Din. Huonder A„ Zu Fiisscn des Meisters. 2. zvezek: Die Leidens- nacbt. 429 str., vez. 85 Din Linhardt R., Feurige Wotke. Kanzelvortrage. Weihnachten- Ostern 178 str., vez. 70 Din. Linhardt R. Dr., Brennender Dorrbusch. Vortrage zur Lebens-gestaltung im Geistc des Evangeliums. — Weihnachts und Osterkrcis. 167 str., vez. 71 Din. Murć-Winands G. J, In jenen aussersten Stunden. Fasten-prediiHen (iber das 1 eiden und Sterben Jesu Christi. 214 str., nevez 56 Din. Mut, D. W„ Leiden bat Ewigkeifswert. 93 str., nevez 17.50 Din. Oben^orfer A., Die Seelenleiden Jcsu. 7 Fastenpredigten. 79 str., nevez. 32 Din. Oberhammer Dr. C., In Leid und Sieg. Liturgische Tages- gedanken. 340 etr., vez. 65 Din. Obvvetfer J., Das BHd drs (''-Vreuzigten Erlosers. Fastenpredigten. 64 str., nevez. 18 Din. Obweger J., Oelbergstunden. Fastenpredigten. 48 str., nevez. 13.50 Din. Obvveger J., I.eiden und Нрг Sunde Frucht. 6 Fasten- predigten 130 str., nevez. 18 Din. Restle C. P., Die Slinde. Fastenprodirften. 75 str. nevez. 26 Din. Rieder K., ^ottes Graderru* urd die Artworl d»r Menschen- seete. Fast"nbomilien. 58 str., nevez. 20.50 Din. Strobele G.. Unter den PortaJen ''"s blutigen Karlreitags. Passionsbilder. 61 str., nevez. 25 Din. Tonfclen Dr. J., Der HMlprd gm Oelberrf nnd die moderne Welt. Pastenpredi^ton. 104 str., vez. 47 Din. Tonrtden Dr. J., Trn fVistf" des ^va-geliums. Homilien und Prfdieten — Der Ost"rkr Kleopatra, egiptovska kraljica. Sedmo poglavje. Prikrite besede dvoruice Karmion. — Harmakis pri Kleopatri. — Harmakis ttkanjen in ujet. Bila je noč in sedel sem sam v svoji sobi čakajoč trenutka, da me pride Karmion poklical, kakor je bilo dogovorjeno, in se podam h Kleopatri. Sedel sem sam in pred menoj je ležalo bodalo, ki jo je imelo pre-bosti. Bilo je dolgo in ostro in ročaj je tvorila sfinga iz čistega zlala. Sedel sem sam in ugibal priliodnjost, a nobenega odgovora nisem dobil. Naposled sem se ozrl kviško in pred menoj je stala Karmion — Karmion, ne več vesela in vedra, ampak bledega obraza in vpad lih oči. ^Kraljevski Harmakis,« je rekla, »Kleopatra te poživlja, da ji nemudoma razodeneš, kaj govorijo zvezde.« Prišla je torej usodepolna ura! r>Dobro, Karmion,« sem ji odgovoril. »Ali je vse v redu?« >Je, gospod; vse je v redu: dobro napojeno z vinom, Pavel straži vrata, evnuhi so se razen enega umaknili, legijonarji spo in Sepa s svojo četo že čaka skrit zunaj. Nobena reč ni bila v nemar puščena, in kraljica Kieopatra sluti ravno lako malo, kaj jo čaka, kakor jagnje, ki skaklja skozi vrata klavnice. 3>I)obro,« sem rekel še enkrat! »pojdiva/< in vstal sem ter vtaknil bodalo v oprsje svojega oblačila. Vzel sem kupico vina, ki je slala v bližini, in jo izpraznil do dna; ves tisti dan skoraj nisem bil zavžil ničesar. »Še eno besedo!« je rekla Karmion nemirno, »ni ge čas. Snoči — oj snoči —« in prša so se ji močno dvigala, sem imela sanje, ki me čudno plašijo; morebiti se je tudi tebi kaj sanjalo. Vse skupaj so bile sanje in so sedaj pozabljene; mar ne, gospod?«. »Da, da,« sem rekel. »Zakaj me ob taki uri tako nadleguješ?« »Ej, sama ne vem; ampak nocoj, Harmakis. snuje usoda velik dogodek in morebiti me pri tem mučnem dolu stre v svoji pesti — mene ali tebe ali pa naju obadva, Harmakis. In ako se lako zgodi — no, bom že čula o tebi, preden bo končano, da ni bilo nič drugega kot sanje in te sanje pozablje--« »Res, vse je samo sen,« sem rekel tjavendan; »ti in jaz in trdna zemlja in ta težka noč groze in la ostri nož — kaj drugega je to kakor sanje in s kakšnim obrazom pride prebujenje?« »Torej si postal moje volje, kraljevski Harmakis. Mi sanjamo, kakor praviš, ampak ko sanjamo, se tisto, kar v sanjah vidimo, lahko izpremeni. Čudovite so slike in podobe sanj; one nimajo nobene stalnosti, temveč se izpreminjajo kot megleni rob oblakov ob zahajajočem solncu in tvorijo zdaj to stvar, zdaj ono, so zdaj temni in težki, zdaj blesteči od sijaia. Preden se jutri zbudimo, mi zavoljotega povej eno. Ali je tista sinočnja podoba, v kateri sem bila videti dodobra osramočena in si bil ti videti, da se smeješ moji sramoti, določna domišljija ali pa more morebiti vseeno še izpremeniti svoje obličje? Zakaj pomni, ke-dar pride to prebujenje, bodo prazne sanje najinega spanja bolj neizpremenljive in bolj trajne kakor so piramide. Tedaj bodo odšle v tiste kraje prelek'osti, ki so brez izpremembe, kjer so vse stvari, velike in majhne — da,, celo sanje. Harmakis — vsaka v svoji podobi, strjene v kamen in zazidane v grobnico neumrljivega časa.« »Veš, Karmion« sem ji odvrnil, »žal mi ie. da sem ti povzročil bolečine: ampak preko tistega privida ne pride nobena izprememba. Rekel som, kar sem imel na srcu in s tem je konec. Ti si moja so-strična in moja prijateljica, jaz ne morem nikdar biti tebi kaj več. Dobro je — jako dobro,<; je rekla; »bodi pozab- ljeno vse. Sedaj pa naprej od sanj — do sanj,« in nasmehnila se je tako čudno, da kaj takega še nikdar nisem bil videl, njen nasmeh je bil bolj žalosten in bolj usoden kot vsako znamenje, ki ga more tuga vtisniti na čelo. Dasi me je oslepila moja neumnost in skrb v srcu, se jaz nisem zavedal, da je s tistim nasmehom umrla Egipčanki Karmion sreča mladosti, da je zbežalo upanje na ljubezen; in tudi svete vezi dolžnosti so se razletele. S tistim nasmehom se je posvetila zlu, se je odpovedala svoji domovini in svojim bogovom in je poteptala svojo prisego. Da, tisti nasmeh znači trenutek, ko je tok zgodovine izpremenil svojo strugo. Ako bi ga namreč jaz nikdar ne bil videl na njenem obrazu, bi Oktavijan nikdar ne zasedel svela in Egipt bi bil še enkrat svoboden in velik. In vendar je bil to zgolj nasmeh ženske! »Zakaj gledaš tako čudno, dekle?« sem jo vprašal. »V sanjah se smehljamo,« je odgovorila. »Sedaj pa je že čas. Pojdi z menoj. Rodi stanoviten in pro-spevaj, kraljevski Harmakis! in sklonila se je naprej, me prijela za roko in jo poljubila. Nato me je še enkrat prečudno pogledala, se obrnila in nic peljala po stopnicah in skozi prazne dvorane. Ustavila sva se v sobani, ki ji pravijo Alabastr-ska dvorana, v kateri nosijo streho slebri iz črnega mramorja. Naprej se je namreč nahajala zasebna sobana kraljice Kleopatre, v kateri sem jo bil videl spati. »Počakaj tukaj,« je rekla, »da obvestim Kleopa-tro o tvojem prihodu,« in hušknila je od mene. Do'go sem stal tamkaj, mogoče vsega skupaj pol ure, štel vtripe srca in kakor v sanjah skušal zbrati moč za dejanje, ki me je čakalo. Naposled sc je Karmion vrnila; glavo je imela nizko povešeno in njeno stopinje so bilo težke. ElilEIII s e B 1» < — n> r N O S S s e -4~ & (t S I (A n r CE > p HI r- - = D > 7, * j ; z ' S. b — Г: -T a N a * z * F* * o- S 1 I 6- » ; S I I 00 2 s m- u < n a K 4 C (3 P * i 03 m; • N. TO - 5- to <3 s f 2 o • w Ф x ta' — ~ M w — — B I P K « « cc Crt n fr t-: s < — t * г C * -i s P. T СГ t iilEIIIE Za Jugoslovansko tiskarno ? Ltublianu Katel Cefc. Izdaiatclj dt. Ft. Kulovec. Urednik: Franc Ternetilavt Dem v besedi in slilci Svetosavska proslava na vseučilišču Praznovanje sv. Save na dan 27. januarja postaja čimdaljebolj zapisan v tradiciji naše mlade univerze. Dijaštvo ljubljanske univerze si je ta praznik osvojilo in ga vsako leto pro- Dr. Hajko Nahlif.a., rektor slovenskega vseučilišča. slavlja čim slovesnejše. K temu je zlasti pripomoglo velikodušno darilo našega vladarja, ki je namenjeno marljivim slušateljem, »lasti onim. ki že samostojno delujejo na znanstvenem polju. Včerajšnja proslava sv. Save na ljubljanski univerzi se je vršila na posebno svečan način. Univerzitetna zbornica je bila okrašena z Vavpotičevo sliko Nj. Vel. kralja v naravni velikosti ter s palmami in oleandri. Sprednja mesta so zavzeli številni odlični predstavniki naš'h oblasti, ostalo dvorano ter galerije pa upravne reforme« (zgodovina), pod geslom »Hietoria docet«. 4. Leopold G o r j a n c za razpravo: »Flora alg v Sloveniji s posebnim ozirom na ljubljansko okolico; morfološko - sistematska analiza na podlagi lastno nabranega živega materija la;' (botanika), pod geslom: Struggle for life«. Na medicinski fakulteti sta bila nagrajena z nagrado po 1000 Din: 1. Anton K r i s p e r za razpravo: »Zgra-ja sklepov človeškega telesa:, pod geslom >M. E. D.«. 2. Miroslav Hribar za razoravo: >0 metodah za določevanje sladkorja v krvi«, pod geslom »Fiziologija«. Na teološki fakulteti so bili nagrajeni z nagrado po 700 Din: 1. Jakob Kolarič za razpravo: »Sim-! bolizem v religiji, po nauku Tomaža Akvin- skega«, pod geslom Znamenja z.načijo«. 2. Viktor Zakrajšek za razpravo: »Mistično telo Kristusovo po nauku Tomaža Akvinskega«, pod geslo in »Da bodo vsi eno — v Kristusu«. 3. Peter Eržen za razpravo: »Kako so apologeti drugega stoletja dokazovali resničnost krščanstva«, pod geslom »Plantata enim a deo et salvatore Christo vitis populus eius est«. Po razglasitvi je nagrajencem rektor čestital in jih vzpodbujal k nadaljnjemu vestnemu znanstvenemu delu. Nnto je pevski zbor zapel »Bože pravde«, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Z vzklikom Nj. Veličanstvu kralju se je svečanost zaključila. Napredovanje katoliške cerkve v Angliji Po poslednjih podatkih Calholic Directo-ryja znaša število konvertitov katoliške cerkve v Angliji in Walesu v poslednjih 16 letih 158.679 (vštevši 11.714 konvertitov v letu 1926). Število spreobrnjencev v lelu 1911 znaša 3609, 1912 6511, 1913 7184, 1914 9034, 1915 9367, 1916 8501, 1917 9018, 1918 9402, 1919 10.592, 1920 12.621, 1921 11.621, 1922 12.406, 1923 12.796, 1924 12.355, 1925 11.948, 1926 11.714. Šest škofij zaznamuje v preteklem letu .Slušatelji ljubljanske univerze, nagrajeni г letošnja svetosavttko nagrado. Od leve na desno: Maks Miklavčič, Leopold Gorjanc, France Cepuder, Franc Tomšič (vsi filozofi). Anton Krisper (medicinec), Viktor Zakrajšek, Pe ter Eržen, Jakob Kolarič (teologi). Na sliki manjki medicinec Miroslav Hribar. 38,037.213 prebivalcev, katoličanov je torej 5.634 ods:otkov. Število duhovnikov je narastlo v letu 1926 od 4125 na 4160. Cerkve so narastle od 2085 na 2135, elementarne šole na 1267 (21 novih 14 v gradnji), sekundarne šole na 486 (3 več). Pre^snianie kateličanov v Heh!ki se nadas ire Policija je zaprla katoliško šolo v glavnem mestu Mexiki. V zvezi s tem je aretirala 20 katoliških učiteljic, ki so obdolžene razpečevanja propagandnih spisov.; proti vladi. Pregantenie katoliških duhovnikov v RusHi Sovjetske oblasti so pričele v Belorusiji in Ukrajini z novimi preganjanji katolicizma, posebno pa katoliškega klera. Kampanja proti katoliškemu duhovnšlvu se >e pričela znova, ker se je postavilo po robu snovanju tako zva-nih zvez brezbožnikov. Sovjetske oblasti so videle v tem stališču •/•protirevolucionamo delovanje«. Itali'a proti nemora nosti Mussolini je zapovedal na podlagi pritožb proti izložbam nemoralnih slik v kioskih in trgovinah vsem prefektom, da se morajo spoštovati zakonski predpisi proti nemoralnosti in vsi prestopki najstrožje kaznovati. Državni podtajnik za notranje zadeve Suardo je priporočil prefektom v neki okrožnici, da podpirajo katoliško propagando proti kletvini in bogokletstvu. Nov otok Po poročilih iz Batavie je včeraj zjutraj nastal na mestu podzemeljskih izbruhov og-I njenika Krakaiaua v Sunski ožini uov otok. Obisk pri šestletnem kralju G. London pripoveduje v r.Tournalu« « obisku pri romunskem kralju sledeče: Boisscn *»e oredal Noblovo nEisrado Herriotu Francoz Boisson, ki je dobil Noblovo na- j : grado za mir za leto 1927, je predal celo vsoto ! min stru prosvete Herriotu za mirovno pro- j pagando in v prosvetne svrhe. Je napolnilo dijaštvo vseh fakultet. Proslavi je prisostvovalo vseh pet dekanov posameznih fakultet ter mnogi univerzitetni profesorji. Med odličnimi gosti smo opazili knezoškofa dr. A. B. Jegliča, velikega župana dr. Vodo-pivca, predsednika oblastne skupščine dr. Natlačena, divizijskega poveljnika generala K a 1 a f a t o v i č a, predsednika višjega deželnega sodišča dr. R o g i n o, zastopnika; mestne občine dr. R u p n i k a , dalje zastopnika slovenskih pisateljev Otona Z u p a n -č i č a , predsednika Slovensko Matice dr. Lončarja, predsednika odvetniške zbornice dr. M a j a r o n a in druge. Navzoči so bili tudi zastopniki tukajšnjega diplomatskega zbora. Proslava se je pričela s petjem svetosav-ske himne. Na vse navzoče je napravilo sijajno izvajanje akademskega zbora naravnost mogočen vtis. Na tem mestu je treba priznati, da je akademski pevski zbor pod spretnim umetniškim vodstvom pevovodje g. Franceta M a r o 11 a napravil znaten korak in more s svojo umetnško višino tekmovati z vsakim starejSim zborom. Ko je pevski zbor odpel svelosavsko himno, je imel rektor dr. N a h t i g a 1 predavanje o delu sv. Cirila in Metoda, zlasli prvega. V svojem predavanju je g. rektor naglašal, da je genij Konstantina - Cirila ustvaril v devetem stoletju za vse Slovane ono veliko delo, kakor ga je štiri stoletja kasneje storil za Srbe sv. Sava. Predavan ie g. rektorja je bilo posvečeno 1100 letnici sv. Cirila. Po predavanju je g. rektor razglasil imena letos nagrajenih slušateljev. Na filozofski fakulteti so bili nagra;eni, vsak z nagrado po 750 Din, sledeči slušatelji: 1. Franc Tomšič za razpravo: »Posia-nek, polek in pomen diftongizacij v slovenskih dialektih« (slovenski jezik), pod geslom »Logos«. 2. France Capuder za razpravo: »Vpliv romanskih literatur na novejšo slovensko literaturo« (romanistikn), pod geslom »Rien nest beau, qtte le vrai, le vrai seul est aimable«. 3. Maks Miklavčič za razpravo: »Cerkvena razdelitev na Kranjskem in iožefinske Bombni atentat v Chikasu več kot 1000 konvertitov. Od ostalih ne šteje razen ene izjeme nobena škofija manj kot 300 konvertitov. Katoliška cerkev pa je naraslla v letu 1926 skupaj s konvertiti za 87.445 duš. Vseh katolikom ' <■■■■•'!. Na dve politični osebnosti, ki stojijo blizu čikaškemu županu, so bili 26. januarja izvršeni bombni atentati. Skoro istočasno sta bili bombi vrženi proti stanovanjem mestnega ključarja Charlesa Fitzmorrisa, prejšnjega policijskega šefa, in znanega političnega voditelja dr. Reeda. Pri prvem atentatu je točno dognano, da je bila bontba vržena iz avtomobila, ki je takrat vozil mimo. Hiša je skoraj popolnoma razdejana. Čudno je, da so estali Fitzmorris in njegova družina, ki so bili v hiši, nepoškodovani. Škoda v Hecdovem stanovanju je manjša. Tudi tu ni bil nihče ranjen. Policija je prepričana, da sta bila oba atentata izvr-| sena od i?t^ zločinske družbe. Misli se, da je ' bil to poskus maščevanja proti prejšnjemu policijskemu šefu Fitzmorrisu in njegovemu sodelavcu, ki sta v zločinskem svetu nepri- I ! ljubljena radi strogih ukrepov proti zločin- j Afganiet«n*ki kralj ЛћшлпиПм in kraljica v P*run. »Kralj Mihael je dovršil šesto leto lan! dno 25. oktobra. A zaradi tega ni nič lažje dobiti sprejem pri Nj. Veličanstvu. Dvorski minister me je po dolgem premišljevanju napotil k načelniku kraljevske pisarne. Ta me je izročil polkovniku, ki ima čast kraljevega pobočnika. V sprejemni dvorani smo čuli veselo kričanje, razbijanje, smeh. Kralj dobiva obiske sovrstnikov in se igrajo. Pet minut pozneje topol preneha in kralj me sprejme. Ce ne bi bil kronana osebnost, bi mu rekeđ: Kako lep deček! Ima plave oči in se lokavo smehlja. Spremlja ga Angležinja, prava kraljevska v/gojileljica: postuje skozi 25 let otroke, katerim so namenjene krone na Balkanu. Kralj Mihael se čudi, da nimam fotografskega aparata. Logično sklepa (v lepi angleščini): Ne morete biti pravi časnikar, če nič ne fotografirate!.: Hoče takoj izboljšali mole stanje: Podaril vam bom svoj lepi, veliki aparat. Jaz itak ne fotografiram.« Jaz ugovarjam in polkovnik tudi, a kralj reče: »Hočem!r Na to prinesejo aparat. Prosim. da mi kralj za spomin zapiše svoje ime. Kralj se oprosti, ne zna še pisati, a se bo kmalu naučil — angleški iu romunski. Govori oba jezika. Kralj mi pokaže električen vlak, avto. ki je nekoliko razbit, ker se je zaletel v vrata. Pravi, da ima ž vega ponija in dnevno jaše, a poni ne sme, bogvezakaj, notri v sobe. Končno me inilostivo povabi, da se z njim igram. Ko se zahvalim, se nvi kralj pomilovalno nasmehne: »A, vem, se morate učili!« Poslovim se. Nočem izdajati državne tajne, povem pa, tla mali kralj venomer vpra-t šuje po očelu, kje da je. Bil je štiri leta star, ko je odšel princ Karel v pregnanstvo.« Titulescu -- posredovalec Izvirne informacije »Slovenčevega« dopisnika o sestanku Mussolini- Titulescu Rini, 27. jan. (Brz. »Slov.«) Vaš dopisnik je izvedel iz dobro informiranih diplomatskih krogov: Vkljub vsej nerv ozn osti, ki jo je povzročila pot romunskega zunanjega ministra Tituleseuja v Rim in vkljub komentarjem lu-šistovskega tiska, jo misija Tituleseuja namenjena le interesom male antante. Titulescu ima posredovalno nalogo med Italijo iu Jugoslavijo na eni, išče pa posredovalca med Romunijo in Madjarsko ua drugi strani in ta posredovalec naj bo Italija, ki ima z obema državama prijateljsko pogodbo. Titulcscujeva akcija je v soglasju z jugoslovanskim zunanjim ministrom. Titulescu in Mussolini sta не razgovarj&la o vseh balkanskih spornih točkah in ne samo o ozemlju male antante. Povod razgovorov je nadalje v romunsko-holgarskem nbližan'u, ki po Titulescijevi izjavi dobro napreduje. Vsi razgovori so bili neobveznega inačaja. Da bi se Romunija oddaljila od male antante. je po teh informacijah nam blizu stoječih diplomatov izključeno. Angleška sodba o Romuniji na razpot.u v Pariz, 27. jan. (Tel. »Slov.f) Pariška izdaja >Daily Telegraph« vidi v uspehih rimskih pogajanj med Titulesconi in Mussolini-jem, o katerih pariški listi obividno na migljaj Quai d' Orsaya molče, popoln preokrat v obnašanju Romunije, ki bo odslej nastopala kot močen zaveznik italijanske balkanske politike. Končna odločitev o novi orientaciji romunske zunanje politike pa bo šele prišla po razgovorih Titulesca z Briandom. Kot prvi pozitivni rezultat rimskih pogajanj se bodo med Romunijo in Italijo nadaljevala gospodarska pogajanja, ki so bila pod režimom pok. Bratia-na prekinjena. V »Matinu« obžaluje Sauer-wein, da je bila v madjarski aferi potrebna mvestigacija po Društvu narodov preprečena po sovražnih intrigah. Sauerwein poudarja, da Italija nikakor no bo dopustila kontrole na Madjarskem ter da bo gotovo dosegla, da se bo tudi Romunija priključila njenemu stališču. Kontrola nad Madjarsko pa je vsekakor potrebna, ker bi Društvo narodov к svojim desintereseinentom v tem pomembnem vprašanju znova ogrožalo ves razorožitveui problem. v Milan, 27. jau. (Tel. »Slov.«) »Corriore della Sera* poroča iz Rima: Po razgovoru Mussolinija s Titulesconi je jasno, da Mala antanta ne bo storila nobenih solidaričnih korakov v madjarski tihotapski aferi. Samo en člau Male antante bo obvestil tajništvo Društva narodov o tej zadevi. Nemčija ostane nevtralna v Berlin, 27. jan. (Tel. Slov.) Z ozirom na vest »Daily Telegrapha«, da hočejo velesile napravili pri Mali antanti korake v madjarski aferi, doznava »Tagliche Rundschau« na pristojnem mestu, da se Nemčija takega koraka ne bo udeležila. Rimski optimist v Rim, 27. jan. (Tel. »Slov.«) Komentar »Tribune« označuje rezultate sestanka Titulesca z Mussolini jem za popoln uspeh italijanske politike. Zastonj ee je skušalo izolirati Rim, izigrali male države proti Italiji, nahuj-skati Jugoslavijo proti Italiji v imenu baje po Italiji ogrožene balkanske svobode in v Romuniji ter Grški zasejati nezaupanje proti Italiji. Romunija se ne pusti zaplesti v nikake pustolovske načrte ter ima, kakor vsaka druga balkanska država, dovolj vzroka vzpostaviti z Italijo odnošaje, ki »niti ne potrebujejo trpeli vsled neslalnosti kakega nemirnega soseda, niti vsled nesmiselne kontrole, katero hočejo z druge strani naprtiti Balkanu«. Titulescu za balkanski Locarno v Rim. 27. januarja. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je sprejel danes zastopnike inozemskega tiska ter je na vprašanje glede madjarske afere zatrdil, da so vse države Male antante posamezno, pa v enakih notah informirale o slučajjn Društvo narodov. Poudarjal je, da oblika informacije nima ničesar skupnega z reklamacijo, tako da je njena svrha pravzaparv precej brezpomembna. Na vprašanje, ali je Italija prevzela vlogo posredovalke med Romunijo in Madjarsko v vprašanju optantov, je odgovoril, da posredovanja niti ni na mestu, ker je Romunija sprejela odločbo Društva narodov v tej stvari, Madjarska pa ga je odklonila. Nagla-šal je, da je zakon o optantih stopil v veljavo šele po uvedbi agrarne reforme, in zatrdil, da e trudi za obliko, da hi šel madjarskim željam na roko, ki pa ne sme ustvariti pre-eedenta In ne sme škodovati romunskim interesom. Dalje je izjavil Titulescu, ila v Mali antanti ni nobenih razlik v mišljenju. Države Male antante so edine v tem, da se ohranijo mirovne pogodbe in status quo ter so v tem pogledu istega mnenja kakor veliki zavezniki Anglija, Francija in Italija. Na vprašanje ameriškega novinarja, na kako stališče se postavlja Romunija glede predloga, da se vojna proglasi za nezakonito, jo dejal, da Romunija hoče mir in da torej umevno obsoja vsako vojno v katerikoli obliki. Seveda pa bi vsaka država morala imeti pravico, da se v slučaju napada brani. Napadalec bi se moral postaviti izven zakona, ko greši proti dogovoru. Misel o balkanskem Loearnu pozdravlja Ti- Iredenta za Italijane sveta, za nas prepovedana? v Rim, 27. januarja. (Tel. »sTov.«) Z veliko reklamo je danes »Giornale d' Italia« objavil izvleček iz neke baje tajne vojaške ročne knjižice jugoslovanske armade, ki se re-krutom ob nastopu vojaške službe izroča v evrho politične in vojaške vzgoje. Knjigo je sestavil srbski polkovnik Kostič leia 1922. in je sedaj izšla v drugi, po vojnem ministrstvu revidirani in priporočeni izdaji. V izvlečku se predvsem navajajo pozivi na vojake, da bra,,;jo obstoj države in rešijo še v sužnosti Živeče brate. Med drugim je rečeno: Vojak pride v armado, da spozna, kako se ravna z orožjem, da ga more potem rabiti, bodisi če sovražnik napade našo državo ali če ga moramo mi napasti, da osvobodimo svoje pod tujo oblastjo zdibujoče brate. Naši zunanji sovražniki so: Italijani, Nemci, Madjari in Bolgari. To naštevanje se potem ponavlja: Naši sovražniki so tisti, ki hočejo biti močnejši in večji kakor mi, in ti so: Italijani, Madjari, Nemci in Bolgari. Na drugem mestu je rečeuo: Velik del naših bratov je še pod tujo oblastjo, ki trpijo v sužnosti in pričakujejo od nas osvoboditve. Sovražniki so jim vzeli orožje, tako da se ne morejo sami osvoboditi. Nikdar ne smete pozabili, da je več kot 500.000 naših najboljših Slovencev podložnih Italiji in da mnogo naših kiajev pripada Madjarski, Ro- tulescu povsem simpatično in smatra, da bo do tega prišlo, najprej pa morajo posamezne države svoje divergence med seboj odpraviti s posameznimi pogodbami. Iz samih posameznih Locarnov bi se potem dobil generalni Locarno. Na vprašanje, ali ima Titulescu tudi kako finančno nalogo, je Izjavil, da ima izključno politično misijo, ki obstoji v tem, da preizkusi tla Evrope glede romunskih interesov, priznal pa je, da so ravno v Romuniji finančna in gospodarska vprašanja igrala odločilno politično vlogo. Pristavil je: Tako izravnavo moramo tem bolj želeti, ker smo v enaki meri zavezniki Italije in Jugoslavije in naše stališče zato ni vodno enostavno. Nadaljeval je: Seveda so izvrstni naši odnošaji s Francijo, Kako naj bi bilo tudi drugače, ko smo 70 let živeli v popolnem soglasju interesov in tudi sedaj v Društvu narodov branimo skoro popolno enake interese. Tudi ni no-be^;a oblaka glede Anglije in Grške. Glede Rusije žalibog stvari niso lako jasne, toda krivda je na Rusiji. Z Bolgarsko je sedaj vse uravnano. Pogodba glede bolgarskega imetja v Romuniji je toliko leot podpisana. V Berlinu hoče ostati samo 2 do 3 c'ni. Tam želi vzpostaviti normalne odnošaje. Potem je še cela vrsta visečih vprašanj, ki se dosedaj niso mogla urediti in ki tudi pri kratkem bivanju v Berlinu ne bodo mogla biti takoj in končno rešena. Iz osebnega razgovora pa lahko nastane veliko dobrega. Končno je Titulescu vstal in končal: Kakor vidite, sem minisier dobrih in odkritih namenov in nad ter samo želim, da bi jih mogel uresničiti. munski in Bolgarski. Pozneje se naštevajo teritorialne želje jugoslovanskega vojaštva: Vsa Istra z Gorico, Gradiško in Trstom do Soče, Zadar z okolico .otoki Cres, Lošinj, La-stav in Pelagruž. jugovzhodni del Slovenije, ki je v italijanskih rokah, južna Koroška in Štajerska, ki sta pod Avstrijo, del Prekmurja, ki je pod Madjarsko, vzhodni Banat. ki je pod Romunijo, Skader in severna Albanija. Končno piše »Giornale d* Italia«, da hoče jugoslovanska vojaška knjižica napovedati še '■plošen prevrat evropskih in balkanskih mej, Id ga bo pripisovati jugoslovanski vrjaški iniciativi. Članek ima nadpis: »Jugoslavija pripravlja vojno.« »Giornale d' Italia« pristavlja k temu komentar in dokazuje, da Jugoslavija pripravlja ofenzivno vojno, da razširi svoje meje, ter imenuje sovražnike z imenom in našteva ozemlja, ki se imajo zavzeti. Pravi, da s tem postaja marsikatera stran jugoslovanske zunanje politike jasnn, med drugim aspirafcije na Albanijo, ki.ee tajijo. Končno pristavlja list: Sedaj se je treba vprašati, ali ni spričo take agresivnosti potrebno, da se Avstriji, Madjarski in Bolgarski prizna pravica, da se v svojo obrambo smejo po svojih željah bolje oborožiti? Priporoča se tudi v Italiji bivajo-Čomu romunskemu zunanjemu ministru pozornost na to, da bi tudi Romunija morala nekaj svoje zemljo odstopiti Jugoslaviji. Končno se se stavi vprašanje tudi Franciji, ali res nič ne vc o tej mentaliteti svoijh varovancev. Koroška nemška kolonija Celovec, 27. jan. (Tel. »Slov,«) Nemško društvo za naseljevanje je začelo s silno agitacijo za Koroško, kjer naj obstoja za prebivalstvo Nemčije, ki je navezano na izseljevanje, najboljša prilika za kolonizacijo. Na pomoč si je društvo vzele celotni tisk, kjer se koroške prilike slikajo naravnost kot vzorne in to v klimatičnem, gospodarskem, posebno pa kmetijskem pogledu. Dejstvo je. da se je v preteklem letu silno pomnožilo število priseljencev iz Nemčije, ki so kupili ali pa vzeli v zakup zemljo po razmeroma nizkih eenali. O teh sc piše, da se počutijo v popolnoma nemški« deželi naravnost izborno in da tndi gospodarsko napredujejo. Te priseljence, ki sc vsclju-jejo v okolico Celovca, Velikovca in Pliberka, »radi vidijo« tudi slovenski kmetje! — Tc dni je izšla nova propaganda za vseljevanje na Koroško. Društvo opozarja Nemce, da je zadostno število posestev, ki so na prodaj ali zakup, na razpolago in dn se interesontje v svrho ogleda zemlje in stavbišča zglasijo pred pg-mladjo. torej pred obdelovanjem. Vsa ustanova in akcija ima poleg gospodarskega tudi germanizacii. ki namen in hoče izrabiti slabo finančno stanje koroških Slovencev, na katerih račun tudi gre. Poostritev nemške krize Šolski zakon zopet v nevarnosti. v Berlin, 27. jan. (Tel. Slov.). Po glasovanju v prosvetnem odboru državnega zbora o šolskem zakonu je danes vladna koalicija dobila nevarno razpoko, ki ho morda imela za posledico, da se bodo ministri centruma umaknili iz vlade. Stranka dr. Stresemanna nemška ljudska stranka je predlagala v odboru, naj simultanske šole ostanejo v onih deželah, v katerih obstojajo že sedaj. Ta predlog je bil sprejet z glasovi opozicije, socialnih demokratov in demokratov. Smatra se, da bo navzlic temu glasovanju centrum poskušal vse, da pride do kompromisa, ker bi v novem državnem zboru težko dobil večino za šolski zakon. Če pa bi se pogajanja za sporazum razbila ob odporu nemške ljudske stranke, bi bilo po sprejemu državnega proračuna, torej meseca arca, računati z razpustom državnega zbora m z novimi volitvami v maju. Nekak odpor proti šolskemu zakonu prihaja tudi pri vprašanju o slroških, ker prispevek 30 milijonov, ki ga je obljubil državni finančni minister, nikakor ne bi kril stroškov in bi vseh 14 dežel, ki se itak borijo s finančnimi težkočami, ne mogle prevzeti preko 59 milijonov proračun-nanih stroškov šolskega zakona, pri katerih bi bila na primer Prusija udeležena z 10%. BENEš PROPAGATOR MALE ANTANTE. v Praga, 27. januarja. (Tel. »Slov.«) Dr. Beneš ,je danes ob otvoritvi serije predavanj v praški brezzični postaji imel govor o pomenu Male antante, ki je danes splošno priznava kot eden najvažnejših faktorjev miru v Evropi. Izrazil je upanje, da se bodo vse male države centralne Evrope in polagoma tudi Madjarska združile v neke vrste društvo narodov centralne Evrope. interpe'ac^a na Dodlacgi falsifekata? v Praga. 27. jan. (Tel. Slov.) Češki socialisti so vložili pri vladi nujno interpelacijo, v kateri označujejo ofieielno izjavo madjarakega pri masa Szeredija kot naperjeno proti integriteti Češkoslovaške in za restavracijo Habsbur-žanov. Madjarski pri mas je važen ustavnopravni funkcijonar Madjarske. Za njegove politične izjave je po ustavi in po parlamentarnem običaju odgovorna madjarska vlada ter je jasno, da se te izjave primasa niso mogle podati brez poprejšnje pritrditve vlade. Vsak poskus motenja trianonske pogodbe in restavracije Habsburžanov ogroža srednjo Evropo tem bolj. če izhaja od visokega cerkvenega dostojanstvenika. Interpelanti poživljajo češkoslovaško vlado, da nastopi pri kuriji in pri madjarski vladi in da odločno odkloni primn-sove izjave. v Dunaj, 27. jan. (Tel. Slov.) Pismo madjarakega primasa Szeredija dunajskemu voditelju legitimistov polkovniku Wolffu se je navzlic ponovnemu zatrjevanju VVolffa, da je pismo prejel, da pa ga je moral uničiti, da ga ne bi zaplenila policija, izkazal kot reklamni trik legitimista Wolffa, da bi s tem bolj opozoril avstrijsko in inozemsko javnost na svojo malenkostno stranko. Kakor se poroča iz Budimpešte. vztrajajo tam pri tem, da je pismo apokrifno. Vsi budimpeštanski in tudi legiti-mistični krogi poleg tega odločno odklanjajo Wolffa, češ da se ga ne moro smatrati za resnega. —o— v Pariz. 27. januarja. (Tel. »Slov.«) Francoska letalca Costi in Lebrix sta včeraj zvečer odspela v Guatemalo. Preletela sta progo 1350 milj od kraja Colo v Panami navzlic slabemu vremenu v 7 urah 53 minutah. Svoj polet hočeta nadaljevati v Me.viko in potem v New York. Letalec Nardini — mrtev. v Rim, 27. jan. (Tol. Slov.<") Včeraj je na vojaškem letališču v Rimu smrtno ponesrečil znani vojni in umetni letalec N a r d i n i. Minister dr. Savič umrl r Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov.«) Iz Niša poročajo: Zdravstveni minister dr. Savič j« dopoldne ob 1010 umrl. Ob njegovi postelji so bili zbrani njegovi sorodniki in zdravniki. Svojo oporoko je napisal žc takoj drugi dan svoje bolezni. Večji del svojega premoženja je pustil humanitarnim ustanovam. Pokojni Savič se je rodil v Užicah leta 1878. Po dokončanih gimnazijskih študijah je odšel v Gradec na univerzo, kjer je dokenčal medicinske študije leta 1903. Septembra 1004. je postal zdravnik v Prokuplju. 1907. jo bil premeščen v Ljubovijo. Tam ni dolgo ostal, ampak se je vrnil v Prokuplje. 1013. je postal fizik v Topli-cah, februarja 1920. pa predstojnik niške okr. bolnišnice. Bil je odlikovan z več redi. Za narodnega poslanca NKS je liii prvikrat izvoljen v topliškem okraju I. 1925. na Šeimičevi listi. Leta 1927. je bil nosilec dveh list v topliškem in prizrenskem okrožju. Ob sestavi Vukičevi-čeve vlade je postal zdravstveni minister- — Kot zdravstveni minister, kakor tudi poslanec, je bil velik prijatelj Slovencev. V njem izgubimo dobrega in iskrenega prijatelja. — Vlada je na današnji seji sklenila, da bo na njegovem pogrebu zastopal vlado minister za agrarno reformo dr. Vladimir Andrič, minister za gozdarstvo in rudarstvo Aleksander Miovič, narodno skupščino bo zastopal prvi tajnik Andrej B e d j a n i Č. Pogreba se bo udeležilo mnogo poslancev. Pokojnikov pogreli se bo vršil jutri v Prokuplju. r Belgrad. 27. jan. (Tel. Slov.) Danes popoldne ob 5. je predsednik vlade Vukičevič sklical sestanek vseh ministrov, da jih obvesti o žalostni novici iz Niša o smrti zdravstvenega ministra dr. Saviča. Pri tem se je razv'1 tudi dolg razgovor o političnem položaju. Dr. Ma-rinkovič je podal nekatere svoje pogled > na bližnje odločilne dneve. Med sejo je pi šel v predsedstvo načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. O tem obisku poročamo na drugem mestu. Nato je predsednik vlade odšel v dvor, kjer je ostal do 9. ure. O tej avdieuci n: dal časnikarjem nobene izjave. r Belgrad, 27. jan. (Tel. Slov.) Za zastopnika zdravstvenega ministra je imenovan mi nister za agrarno reformo dr. Vlada Andrič. Zinovlev m SCamenev ■ v Moskva, 27. jan. (Tel Slov.) Zinovjev in Kamenev, kojih kapitulacija na december-skeni kongresu odkriva razkol v opoziciji, dokumentirata v odprtem pismu, naslovljenem na »Pravdo«, ne samo svoj razkol s Trocki-jem, marveč tudi energično polemizirata proti njemu. Ustanovitev druge stranke sta kot škodljivo za socializem, za delo Ljeuina in za diktaturo proletarijata odklonila. Dolžnost vsakega poštenega boljševika je, da rajši kapitulira pred stranko, kakor da ustanovi drugo stranko. Pismo poživlja opozicijonalce, da se enako vrnejo v stranko in podvržejo njenim sklepom, ker bo samo tako zagotovljena diktatura proletarijata. »Pravda« komentira pismo kot razveseljiv in odločen korak, ki vsem, ki se stavljajo na isto stališče, olajšuje povrnitev v stranko. „Gbjamem vas v Splitu .. ž Milan, 27. jan. (Tel. »Slov.«) Snoči je prispel v Tessenzano reški škof msgr. Sain in se takoj podal v b' Annunzijevo vilo »Vitto-riale« ob Gardskem jezeru. Danes ob 11 je škof v Salo opravil slovesno mašo zadušnico po D* Annunzijevi materi, ki je umrla pred enim letom. Maši so prisostovali (udi trije reški legijonarji, ki so prinesli z Reke tri posode vode iu peska iz luke Baroš, da jih poklonijo D' Annunziju. D' Annunzio jih ni mogel sprejeti, ker je nekolik« bolan, pač pa jim je odgovoril v posebni poslanici, ki končuje s pozdravom: »Objamem Vas v Splitu.« Rusko-Japonska pogodba London, 27. jan- (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča iz Moskve, da odide v kratkem ruski zunanji minister Čičerin v Tokijo, da dokonča započeto akcijo za zbližanje obeh držav in sklene dalekosežno rusko-japonsko pogodbo. Do stotisočinke sekunde natančen čas -.. v Berlin, 27. jan. (Tel. ^Slov.«) Kakor po. roča »Berliuer Tageblatt«, je komisija Društva narodov za mednarodno znanstveno sodelovanje na predlog znanega raziskovalca tele-grafičnega slikanja prof. Korna začela priprave, dn se bo po oddajalcu, ki ga bo postavilo in vzdrževalo Društvo narodov, elektromagne-tičnim potom po vsem svetu pošiljal do stotisočinke sekunde natančen čas, ki bo mero-dajen za vse države na svetu. BOHINJSKO VREMENSKO POROČILO. Boh. Bistrila, 27. jan. ob 14. uri. Barometer reduciran na morsko gladino 768. Termometer: + 1.4» C. Jasno, brez vetra. V dolini tudi v prisojnih krajih do 30 cm ипорз. Sani nor. nn jizbornojSi Smuka idealna, ker še vso nerazorano. Skakalnica uporabljiva. Ravenska pot (1880 m dolgu) kot zabavno m športno sunknliSfe v najb >|јбет stanju. Insolacijn v opoldanskih urah najučinkovitejša. V hotelih Iti privatnih hišah nad 100 ležišč v kurljivili sobah na razpolago. Prijatelji zimske idile, pridite so los vecirttl Ljubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * * O Razstava planinskih in drugih slik slikarja Valentina Hodnika, so otvori v nedeljo, 29. t. m. v Jakopičevem paviljonu. Ker ostane razstava odprta le do 12. februarja, se vabijo osobito prijatelji narave, da e! razstavo ogledajo. © Žalosten prizor. Naši dijaki so bili predvčerajšnjem v nekem znanem lokalu priča žalostnemu prizoru. Nekemu dalmatinskemu študentu, ki ni mogel v lokalu ničesar nnročiti, temveč je pil le vodo, je prišlo nenadoma slabo in se je zgrudil na tla. Ko so ga dvignili in spravili k zavesti, je revež povedal, da — že štiri dni ni imel ničesar v ustih, razen vodo in da vse štiri dni ni imel nobenega prenočišča. Prositi ni irogel, pa tudi če bi, bi bilo itak zaman. Dasi sami v skrajni bedi, so njegovi tovariši le zbrali malenkostno podporo. O Težka nesreča delavca. Uslužbenec vinske trgovine »Moslavine« Peter Pituli je valil v klet gostilničarja Baška na Frankopan-ski cesti sod, poln vina. Sod je Petru zdrsnil iz rok in ga pokopal pod seboj. Pituli je dobil dobil težke poškodbe na prsih in glavi. Prepeljali so ga v bolnico. 0 Naši kulturni spomeniki je naslov predavanju, ki ga bo imel v nedeljo, 29. t. m. profesor dr. J. Lavrenčič v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Pri-četek je ob Б. uri popoludne. Vstop prost. O Hitrost radiovalov. Zanimivo je, da slišimo glas v radiju preje, kakor ga zaslišijo na mestu proizvaianja. Če se vsedeš nocoj na Radio-večeru Prosvetno zveze zraven zvočnika, zaslišiš glas iz 300 krti oddaljene postaje v eni tisočinki sekunde zatem, ko je bil povzročen. Če pa sediš v oddajni dvorani, kjer igrajo za radio, oddalien od godbenikov le 11 m, pa zaslišiš isti glas šele čez eno tridesetinko sekunde. Če prideš torej nocoj v Akademski dom, boš slišal koncert preje, kot na mestu, kjer igrajo. O Z velikim veseljem ugotavljamo, da se smisel za narodno obrambno delo dviga. Ker bi mnogi še zelo radi izpolnjevali svojo narodno dolžnost, javlja Slovenska Straža, da jih bo tajnik Slovenske Straže tekom februarja in marca obiskal in pobiral članarino za Slovensko Stražo. — Odbor. (3 14. prosvetni večer Prosvetne Zveze. Snoči se je pod tem naslovom vršilo v dvorani Akademskega doma nadvse zanimivo predavanje g. kan. Sušnika: »Naš planetni sistem«. Gospod predavatelj je ob številnih in lepih skioptičnih slikah na lahek, vsem umljiv način razlagal razna svetovna telesa, njih sestavo, obseg, vsebino in druge zanimive podatke o solncu, mesecu ter ostalih planetih. Razložil je tudi razne naprave za opazovanje teh teles in merjenje njih oddaljenosti od zemlje. Opazovali smo krasne slike velikih svetovnih zvezdaren, kakor londonske in dveh ameriških. Dalje časa se je predavatelj pomu-dil pri Koperniku iu drugih, učenjakih, ki so se dozdaj bavili s študijem planetov. Predavanju je prisostvovalo obilo občinstva, kakor smo to pri tozadevnih predavanjih sploh vajeni. Vsi navzoči so z napetim zanimanjem sledili izvajanju govornika. Prihodnji petek je posvečen literaturi; pisatelja F. S. Finžgar in Dr. I. Pregelj, ter pesnik Sardenko bero svoja dela. O Rezervni častniki se pozivajo, da se udeleže v čim večjem številu predavanja, ki bo v ponedeljek, dne 30. januarja 1928 ob 17. uri v salonu Častniškega doma v Ljubljani (Vojvode Mišiča vojašnica). Predaval bo poveljnik 16. topničarskega polka art. polkovnik gospod Čedomir Jovanovič. O Usmiljenim srcem priporoča Stolna Vincencijeva konserenca silno ubožno rodbino. Potrebovala bi se posebno obleka za otroke 4—6 let. Darove sprejema konferenca v Križankah ali uprava ^Slovenca«. O Budilke pri F. Čuden, Prešernova ul. 1. O Poročni prstani pri F. Čuden, Prešernova ulica 1. 98 V nedeljo 5. febr. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu TELOVADNA AKADEMIJA Orla KRAKOVO - TRNOVO Maribor □ Smrtna kosa. Umrla je vpokojena nad-učiteljiea Josipina Gabernik, stara 68 let. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne. — Umrl je 65 letni upokojeni železniški nadsprevod-nik Ferdinand Polaeek. Pogreb bo danes ob štirih popoldne. — Na vnetju možganske mrene je umrla komaj 7 letna hčerkica pleskarja — Amalija Polše. □ Sprememba posesti. Gostilno Wilson nasproti glavnemu kolodvoru je kupil naš vrli somišljenik g. Josip Kliček, mesar in gostilničar na Aleksandrovi cesti. □ Pogrebni zavod dobi avtomobil. Meseca aprila t. 1. dobi mestni pogrebni zavod avtomobil za mrliče in pogrebno moštvo. Avto bo opremljen naimodernejše. □ Nesreča. 701etni Luka Potisk je po nesreči vtaknil levo reko v stroj, ki mu je zmečkal prste. Prepeljali so ca v bolnišnico. □ Občni zb«r vinarskega društva v Mariboru se je vršil v četrtek 26. t. m. ob 11. uri dopoMne na vinarski in sadjarski šoli v Maribru. Navzočih je bilo okoli 50 delegatov in vinogradnikov. Zborovanja je otvori] podpredsednik g. Zidanšek, ki onienin odstop velezaslu'nega dosedanjega predsednika g. prof. Mnicna, kateremu izreče občni zbnr р-''srčno zahvalo za vneto delovanje — Sicer so prve terkoče pri delu že premostene. vendar pa čakajo društvo še velike naloge kakor n. pr vpra-šanie sorlimenta zn bodoče trsne nasade in drugo. — Tajniško poročilo je podal g. inž. Zupani* in omenjal, da se je vse dosedanje delo društva koncentriralo bol] na organizaelio vinogradnikov. Uspeh je bil, ker društvo šteje danes 1376 članov. Društvo je interveniralo nri oblasteh g'eNaše gorice« g ravnateli ?mavc o težkočah pri sestavljanju lista. Pohvalno ie omenil veliko število so-trudnikov, tako, da bi list lahko izbalal v večjem obsegu posebno pozimi, ko imaio kmetski Podle več časa za branje kakor pa poleti. — Na predlog plu'skeca župana g Rrenfiča je bil izvolien uredniški ndsek (dr. Leskovar. Ronvler, Zabavnik in Zidanfiek). — Soglasno s-* bili snreieti pred'ogl: 1. Zvišanje članarine od 20 na 30 Din. 2. Prihodnji občni zbor nai se vrš' meseca maia v Krškem 3. Vtnarslro drrštvo podružnica Ptni nai priredi prihodnje leto zopet razstavo. — Pr' volitvah so bili izvolieni: za nrčenil-a oblastni odb-rnik rrnsp. Zunanič: za I. podnaiVlntka: ob'astni referent g. Zldanšek: za II. pednačolnjVa jr. Rinil; z Do'enj-si'eea; odborniki: Brenfič. Bouvier, Košar. Rajh. Gorjup. Robič, Zabavnik, Zupanič in Špindler. Celje ^ G. polkovnik Naumovif nas je naprosil za objavo sledečih vrstic: Vsled prekratkega časa nisem imel možnosti, da bi se pred svojim odhodom na novo službeno mesto od svojih mnogih prijateljev in znancev osebno poslovil. Želim tem potom vsem sreče. -- Polkovnik Jovan Naumovič. •0" Ustanovni občni zbor »Celjskega družabnega kluba«. Da bi dobili naši somišlje- Cfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sobota, 28. januarja: DVA BREGOVA. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 15. uri pop. Izven. Nedelja, 29. јапцагја ob 15. uri: VF.RIGA. Gostovanje Mladinskega doma na Kodel jeveni. Znižane cene. Izven. — Ob 20. uri: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30. januarja: SODNIK ZALAMEJSKI. Red D. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 28. januarja: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE, Red C. Nedelja, 20. januarja ob 15. uri: POLJSKA KRI, Opereta. Ljudskn predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri: HOFFMANNO-VE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sobota, 28. januarja ob 20. uri: LOGAR.1EVA KRI-STA Ab. B. Kuponi. Znižane cene. Nedelja, 29. januarja ob 15. uri: ORLOV. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20. uri: TAKR-VT V STARIH ČASIH. Kuponi. Znižane cene. :"Prireditve in društvene vesti Ljtihljnnn. Gledališka predstava v Rokodelskem domu, Komenskega ulica )2, bo na svečnico v četrtek dne 2. februarji 1928 iu v nedeljo dne 5. februarja obakrat o pol 8 zvečer. Nn sporedu je petje in igri: niki v Celju čini več prilike za vzajemno družabno udejstvovanje, se je ustanovil v Celju poseben klub, ki bo skrbel, da se družabni odnosi v naših vrstah čim bolj poglobe in da se med našimi ljudmi v mestu in bližji okolici ustvari čim več prilike za iskreno izmenjavo misli. Pravila kluba je veliko županstvo potrdilo in prošli četrtek, 26. jan. ob osmih zvečer se je vršil v dreveni sobi v I. nadstropju hotela »Beli vol« ustanovni občni zbor kluba. Že velika udeležba iz vseh slojev celjskega prebivalstva — od delavca do akademika — je pričala o potrebi kluba. Na zboru so bila potrjena pravila soglasno rprejeta in je bil izvoljen definitivni odbor kluba. — Pr\a večja prireditev kluba bo družabni večer v soboto, 4. februarja v zgornjih prostorih Narodnega doma. Prireditev je namenjena zgolj članstvu kluba in povabljenim. Ako kdo pomoloma ni dobil vabila, nai blagovo'i isto blag'-' otno reklamirati pri klnbovem tajniku v pisarni g. dr. O-rize' a, Kralia Petra cesta 28/TI. & Voinik. Jutri, dne ?9. januarja se vrši ob 8 uri zjutraj v vojniškl posojilnični dvorani redni občni zbor kraievno orpanimrile SLS za občino Škofja vas In ustanovni občni zbor krajevne or"anizaci'e ST S zn občini Voj-nik-trg in Višnja vas.. Pred občnim zborom predava tainik SLS g. Pnršuh o potrebi in smereh organizacije katoliških Slovenrev. Popoldne po vpčemleah priredi krajevna organizacija v isti dvorani predavanie za fante in dekleta. Somišljeniki — moški in žens'-e — iz vseh treh občin so vabpeni Ha se te prireditve v obilnem številu udeleže. J Ptni Ф Cbčni zbor Narodne fita'niee v Ptnin se bo vršil v nedeljo dne 29. jan. ob 14. uri v Narodnem domu. ф Umrl ie med tukapnitm prebivalstvom dobro znani polkovnik v pok. Avgust Berrz. D si je po prevratu optiral z.a Odrsko in dobival tudi od tam pokojnino, mu ie naše vojaštvo dalo zadnje spremstvo z vsemi častmi. Pogreba se je udeležil ves tukajšnji oficirski zbor in številno prebivalstvo. Trbovlje ф štiridesetletni Jubilej poroke. Daleč naokoli znani in v vseh krogih priljubljeni g. inž. Filip Krassnigg. obratovodia zunanjega obrata, praznuje v ponedeljek v ožjem krogu 40 letnico svojo poroke. Umrl je v petek upokojeni rudniški pod-uradnik Franc Dobravec. Pogreb bo v nedeljo popoldne. t7. Nalezljive bolezni. V Lokah se ie ponovil en slučaj davlce. v trgu pa en klučaj škrlatinke na eni učenki. Podvzeti so vsi koraki, da bp bolezen ne razširi. V Hrastniku se ni celi mesec pripetil noben novi slučaj, in so 18 oseb, bolnih m škrla-tinki in 12 na tifusu že Izpustili iz zavetišča. iCz Rdeči križ ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 29. januarja ob 2. uri popoldne v trboveljski šoli. зф Prememba posesti. Hišo g. Antona Kadiv-nika v Petelinovi vasi je kupil dimnikarski mojster g. Filip Forte. Brežice ob Savi Škrtatinka. Ker se je med šolarji poiavilo več posameznih slučajev škrlatinke, je oblast odredila, da se pouk v I. razredu osnovne šole za 10 dni prekine. Blagoslovitev samostana. Preteklo pomlad začeta nova stavba samostana je sedaj popolnoma izdelana in tudi znotraj urejena. Slovesna blagoslovitev je bila v sredo dne 25. jan. Da se je v teh časih dokončalo to potrebno delo, je predvsem zasluga amerikanskih dobrotnikov. * * * Laško. Umrl je g. Franc Plajnšok, posestnik in upokojenec v Strmci. Rajni je bil v svoji mladosti orožnik, bil je pa vsled bolezni predčasno upokojen. Kot upokojenec je služil več let v Laškem za redarja. Kupil si je v Strmci Vebrov vinograd in v zadnjem času se je bavil prav pridno z negovanjem In cepljenjem s~dik. — Prihodnji mesec se bo pričelo s trasiraniem našega vodovoda. Voda bo napeljana 7 Ogečkega hriba nad Rimskimi toplicami, ki je oddaljen 7 km. Po vsem zagotavljanju bo voda prvovrstna. Vodovod mora biti zgrajen dn konca oktobra letos. Zamorec, ki mora v Benetke in Vesela igra o žalostni princezinji. Gostovanje članov dram. odseka Mladinski dom Kodeljevo v ljubljanskem dram. gledališču. V nedeljo dne 23. t. m. ob treh popoldne gostovanje s Finžgarjevo dramo »Veriga«. Sp. Šiška V nedeljo dne 29. jan. ob sedmih zvečer v društveni dvorani šišenske Prosvete (samostan) skioptično predavanje o Rusiji. Scntpctersko prosvetno društvo ima danes zvečer ob pol 6. uri predavanje za mladino. StrokoTiio društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva. Kongresni trg št. 2. — Predsednik. Občni zbor Motokluba »Ljubljana« sc vrši v nedeljo dne 29. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v prodorih restavracije »Ljubljanski dvor« z običajnim dnevnim redom. Podporno društvo služkinj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 29 januarja 1928 ob pol petih popoldne v prostorih Jugoslovanske tiskarne v III nadstropju. Vljudno vabljene vse članice. — Odbor. Zveza šoforjev Slovenije naznanja, da se vrši redni letni občni zbor nn svečnico dne 2. februarja ob 9.80 dopoldne v prostorih restavracije »Miklifk, Kolodvorska ulica. Člane in stanovske tovariše prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. Dne t. februarja t. I. se vrši v veliki dvorani in stranskih prostorih hotela »Union« planinski plee, lSile«. Napad je aranžiralo pet stavkajočih delavcev in ga naročilo nekemu Vinku Pompiliu, Bartulu Burčuli in še nekim drugim delavcem, ki jih išče sedaj policija. ■k Stirl smrtne obsodbe v enem dnevu. V noči od 21. na 22. septembra 1926 so neznani storilci v Velikem Jabukovcu pri Negotinu na grozen način ubili s kamenjem in palicami kmeta Petra Kalanoviča. Ko so kasneje našli truplo, je imelo to 17 ran. Sum uboja je po t4dnevni preiskavi padel na ženo umorjenega Prvo Kalanovičevo, ki je imela za ljubimca kmeta Gico Lončareviča. Oba sta bila aretirana Dalj časa sta krivdo tajila, končno pa sta priznrla, da sta naročila uboj pri dveh zloglasnih potepuhih Pavlu Stankoviču in Floru Budjeviču, nakar gta bila aretirana tudi ta dva. Qica je namreč hotel Prvo poročiti in zato sta sklenila oba, spraviti Petra na oni svet. V četrtek se ie vršila pri okrožnem sodišču razprava proti vsem štirim in so bili vsi štirje obsoieni na smrt. ■k Nujna prošnje. V soboto 21. januarja popoldne je odšel Ivan Orač, bivši mestni uslužbenec s svojega doma v Celju, Mariborska cesta 17, po moko v mlin v Medlog. S te poti se ni več vrnil domov. Na povratku iz mlina so Orača še videli iti mimo Janičeve gostilne na Babnem. Prošli torek je Oračeva žena Marija prejela iz Št. Pavla pri Preboldu vest, da njen inoz biodi po Št. Pavlu in po Grajski vasi. Šla je takoj tja, a ga ni našla. Odšel je bil pred njo v Griže in žena je mogla le dognati, da so ga poslednjikart videli v Grižah v Pikiovi gostilni. Od tu dalje manjka vsaka sled za Oračem. Vsakdo, ki bi ga videl, ie nujno na-prošen, da moža zadrži in nemudoma to sporoči na Brezupno fc Se glavobol vsled prehlada, napora onemogočuje duševno delo. - Tc^1 postanejo v takih slučajih reditelji Prepode mučitelje, veselje do dela in življenja se povrne. — Pristne samo v originalnem zavoja naslov: Marija Orač, Celje, Mariborska cesta 17. Žena obljublja dotičuiku nagrado iu bo moža takoj odvedla. — Orač jc '10 let star, oblečen v temno-modro obleko, na glavi ima Črno usnjeno Čepico. Na čelu pod lasmi ima dve brazgotini od med vojno dobljenih ran. Na levi roki ima na treh prstih rane od ozeblin. Orač je očivi-Juo vsed vojnih posledic duševno obolel in ne zna najti poti v Celje. kc Praktična novost pri kremi za Čevlje, Da se prepreči prehitro posušenje kreme za Čevlje, se zapre doze tako čvrsto, da je mogoče odpreti dozo samo z nožem ali s kakšno drugo pomočjo. Pri tem si je že marsikdo poškodoval roke in si jih je umazal s kremo, Svetovno znana znamka »Schmollpasta« prinese v najnovejšem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, zelo praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta I Ta novost je povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte zatorej pri svojem trgovcu samo »Schmollpasto« z odpiračem! •k Bolno žene dosežejo z rabo naravne >Franz-Josef«-grenčice neovirano, lagodno is-praznenje črev, kar večkrat izredno dobrodelno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef«-vode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 kr VeHk napredek t radio-sprejemanju. Kot emo izvedeli, so dospele na trg nove sprejemne radio-cevi pod imenom »Barijeve eevi«, ki uporabljajo kot ogrevalno nit kovinski barij. Uporaba kovinskega barija kakor tudi način izdelave teh cevi je zavarovana e patenti v vseh kulturnih državah. Zanimivo je, da ista tvornica postavi na trg v enem letu dvakrat kompletno novo serijo sprejemnih cevi. Napredek v radiju se lahko do-eže le tedaj, če se fabrikacija cevi strogo ozira na napredek v shematiziranju sprejemnih naprav, izkori-ščujoč istočasno vse metode modem« fabrika-cije. Tvornica se ni ustrašila nikakih stroškov, da na temelju točnih razmotrivanj procesa radio-sprejema konstruira cevi, ki bodo v vsakem oz.iru odgovarjale svojj nalogi in pokazale najboljši učinek. sBarijeve radio-cevi« se dobe v vseh boljših radio-trgovinah po izvirna tvorniški ceni, dobavlja jih pa tudi firma »TUNGSRAM« d. d., Zagreb in Belgrad. V dežju . Cesar Ll-o-a, sin nebes (naj živi njegovo ime do konca sveta!) ie stal pri oknu svoje porcelanaste palače. Bil je še mlad in plemenit. Sredi razkošja in sijaja je venomer mislil na reveže in nesrečneže. Lilo je kakor iz škafa, nebo se je jokalo. Z rož in zelišč so se odtekali potoki solza. Cesarju je bilo bridko pri srcu in nenadoma je vzkliknil: »O, ti revček! Niti slamnika nima, ki bi ga obvaroval tega vesoljnega potopa!« Okrenivši se, je dejal komorniku: >Rad bi vedel, koliko teh revčkov je v mojem Pekingu!« »Luč solnca,« je odvrnil Tsung-he-Tsang, pokleknil in sklonil glavo, »ali je vladarju vludarjev kaj nemogočega? O, oče jutranje zarje, ob solnčnem zahodu boš zve el, kar ieliš!« Cesar se Je dobrohotno nasmehnil, in Tsung-he-Taang je odhitel k prvemu ministru San-che-sanu. Težko sopeč je prišel k njemu ln v naglici je celo pozabil na spoštovanje, ki gre takemu ministru. »Veselje vesoljstva, naš presvetli cesar,« je komaj izgovoril in lovil sapo, >je zelo nemirno. Ta svojat, ki hodi po mestu brez klobuka, mu je nadležna. Na vsak način hoče še danes zvedeti, koliko je teh ljudi« »Barabe,« je dejal San-che-san, »sicer pa .. .< Ni skončal slavka in je ukazal poklicati Pi-e-voja, mestnega poglavarja. »Iz palače sem dobil slabe novice,« je dejal. Pi-e-vo se je do tal priklonil pred njim. »Gospodar našega življenja je zapazil nered v mestu.« >Kako pa?« je prestrašeno vzkliknil Pi-e-vo. »Ali ni na gosto zaraslega vrta, da ni moči iz palače videti mesta?« »Vrag vedi!« je odvrnil San-che-san, »tu-di jaz ne vem, kako bi to razumel! Res pa je, da se je Njegovo Veličanstvo na vso moč razjezilo na to svojat, ki hodi brez klobuka v dežju okrog. In še danes hoče vedeti, koliko je v Pekingu takih. Stori, da bo pravk »Тлкој mi pokličite Jur-sunga, prekletega starega psa!« je divjal Pi-e-vo vpričo svojih podložnih. In ko je prišel načelnik mestne straže in se bled in prepaden in od strahu drgetajoč vrgel na tla pred njim, ga je na-hrulil mandarin: »Ti tepec neumni, ti brezbožni pagan, ničvredni špijon, ali hočeš, da nas bodo vse skupaj — tebe pa prvega — na trske raz-žagali ?« >Za božjo voljo, kaj je povzročilo tvojo jezo?« je za jecljal Jur-sung in se tresel ob vznožju mandarina. »Potem bom vsaj razumel besede tvoje, tolažbe, ki mi jo boš naklonil. Sicer se bojim, da ne razumem govora tvoje modrosti.« »Starec zabiti! Za čuvaja svinjske črede si dober, pa ne za čuvaja največjega mesta sveta! Sam cesar se je na lastne oči prepričal o neredu v mestu. Na cestah so ljudje, ki na- vzlic dežju še klobuka nimajo! Do drevi ti dam časa, da pozveš, koliko je takih.« »Vse se bo zgodilo v redu,« je odvrnil Jur-sung in se je z glavo trikrat doteknil tal. Kakor bi trenil je z bobnefim glasom gonga zbral svoje ljudi krog sebe. »Ničvredne barabe,« jih je nahrulil, »obesiti vas bom dal vse po vrsti in speči na ražnju! Ali tako pazite na mesto? So ljudje, ki letajo brez klobukov v dežju okrog. Eno uro vam dam časa, da seženete vse te skupaj, ki kljub dežju še slamnika ne premorejo!« Stražniki so planili na vse kraje, da izvršijo povelje. Eno uro so divjali po blatnih cestah Pekinga kakor nori. »Drži ga, lovi ga, primi gak so kričali in begali za ljudmi brez klobuka. Vlačili so jih iz grmovja, izza vrat, iz hiš, kamor so se bili zatekli kakor miške, katere zasleduje kuhar, da bi napravil juho iz njih. Čez eno uro so bili vsi tisti, ki so brez klobuka hodili po Pekingu, zbrani na dvorišču jetnišnice. »Koliko jih je?« je vprašal Jur-sung. ► Dvajset tisoč dve sto in eden,« so dejali stražniki in se priklonili do tal. >Umorite jih!« je razsodil Jur-Sung. In preden je poteklo pol ure, je ležalo dvajset tisoč dve sto in en Kilajec brez glave na dvorišču jetnišnice. Koj nato jc odšel Jur-sung k Pi-e-voju poročat. Ta je odšel k San-che- sanu in ta k Tsung-he-Tsangu. Večerilo se je, deževalo ni več. Veter je potegnil, otresel drevje, da je nebroj biserov popadalo na dehteče rože, ki so se zablestele v žarkih zahajajočega solnca. Po vrtu palače je vse dehtelo in se iskrilo. Sin nebes, Li-o-a, je stal pri oknu in občudoval to krasoto. A ker je bil tako dobrotljiv, cel6 zdaj ni pozabil re-vežev. »Sicer pa,« je dejal, okrenivši se k Tsung-he-Tsan-gu, ki je baš prišel »bi mi še povedal, koliko mojih ljubih Pekinčanov je bilo danes brez klobuka, brez varstva pred dežjem.« >Služabnik je izpolnil voljo gospodarja vsega sveta,« je odvrnil Tsung-he-Tsang in se globoko priklonil. »Torej — koliko jih je? Govori mi resnico!« »V vsom Pekingu ni niti enega КИајса, da ne bi imel klobuka. Prisegam, da govorim resnico!« Tn Tsung-he-Tsang je dvignil roke in sklonil glavo v znak slovesne prisege. Smehljaj sreče je razžaril obraz dobrega cesarja. ^Blagoslovljeno mesto, blagoslovljena dežela!« je vzkliknil. »Kako sem srečen, da je mojemu ljudstvu tako dobro pod mojo vlado!« In vsi v palači so bili zadovoljni, videč cesarja tako srečnega. Tsung-heTsang, Pi-e-vo in Jur-sang so prejeli že red zlatega zmaja, ker so tako po očetovsko skrbeli za ljudstvo. Kitajsko spisal Ti-Li-Po. Darujte za Ljudski sklad SLS! m srce Iz duševnega življenja v sovjetski Rusiji Ce se zdi komunistični režim »tudi popolnoma objektivnemu človeku v čem nemogoč in neznosen, potem predvsem v njegovem nasilju nad duiiom: da hoče vse uinove ш vsa srca ukloniti eni sami izimieiničeui, nepri-rodui nusli o življenju iu njegovi uredbi v v en njegovih pojavih — od nuravnih nagonov pa do umetnosti; da upošteva le skupnosL Kolektivnost iu prezira osebnost, individualnost. Ni si mogoče misliti, da bi se mogli boljši duhovi v takem ozračju vdomači-ti; v kolikor pa se to vendar dogaja, mora iti na račun vsakega globljega uusevnega življenja, kar se mora izražati v propadanju nravnih običajev in umetuosti. Da je temu dejansko tako, pričajo stvari v Sovjetski Rusiji, kakor poroča o njih v reviji >Ost Europa« (št. 1. 1928) dr. Vladimir Astro v pod naslovom »Izpremei.ibe in struje v sov-jeleko-ruskein duševnem življenju.« Dr. Astrov zajema iz moskovske »Pravde« iu rajnih boijševiškik revij in spisov. Uvodoma ugotavlja pisec socijalistično nestrpnost uasproti vsakemu drugačnemu mišljenju kot izrodku iiidividualizma. Le-tega hoče marksistični socijalizem za vsako ceno iztrebiti do zadnje sleili in uveljaviti kolektivizem. Sredstva /.a to so mu socijulna vzgoja, odprava družine itd. S tem kolektivizmom sta neraz.družljivo zvezana najpokornejši ra-cijonalizem in splošna nivelacija. Proti lem utopičnim in življenju sovražnim idealom se je boril Dostojevski vse življenje. Dejansko se v Sovjetski Rusiji vedno burneje oglašajo klici proti neznosni dušev ni blokadi in po polnosti življenja. Tako piše Leonov v enem svojih romanov: »Človek ne bo strohnel... Lep je človek in modro je zgrajen. Živ in topel, si vsak h. p išče iu ustvarja malike, ne da bi sprevidel, da je sam boljši nego vsaka njegovih stvari. Človek živi, malik pa je mrtev, čeprav gospoduje.« Тз besede (ki se nanašajo ravno na boljševizem) pomenjajo s stališča oficijelnega ljeninskega nauka najhujše krivoverstvo, saj se sklicujejo na človeka samega na sebi, od razredne navlake docela neodvisnega. V takih slučajih — Leonov ni edini! — poznajo rigoristi samo eno sredstvo: cenzura, prepoved, zaplemba. Posledice? Odgovor po daja 0. B r i k v glasilu skrajnih futuristov »Novij Lev«: »Razvija se tip pisatelja, dramaturga,' scenarista, ki prodno kaj napiše, obišče čira največ kontrolnih inslanc. Izvesti se na tiskovnem oddelku v Glnvlitu (vrhovna oblast za literarne zadeve), v Olavrepertkoinu (glavni odsek za repertoarne zadeve), pri uredniku, pri drugem uredniku, pri tajniku, pri posamezniti »poučenih« sodrugih in zvari s pomočjo vseh nabranih navodil in namigov nekaj srednjega, stoodstotnega ...« Ped in, eden najbolj nadarjenih mladih pisateljev, bivši komunist, piše o sedanjem položaju ruske umetnosti: »Vsaka doba za pušča umetnine. Toda samo take umetnine postajajo spomeniki svoje dobe, ki jih ustvari umetnik iz nehotene ustvarjalne nuje svoje notranjosti. V naših dneh zveni to kot literarni konservatizem. Toda od samega napora, da umetnost organizira, je ustvarila naša do ha toliko umetnikov, da more literarni kon-servatizem učinkovati ravno tako osvežujočo kakor literarna revolucija.« Kakšni so proizvodi mladih proletarskih Iiteratov, pove G o r b k o v : >Za to strujo ni značilno zanimanje za resnično življenje ne za psihologijo, marveč za ono, kar bi mogb označiti za njen odpadek... Ti avtorji podajajo vsakodnevne smeti s čisto j>oeebno, cinično eleganco ... Naš kornsomol (član mladinske organizacije) si je prisvojil huliganski in rokovnjaški žargon... To je znamenje naše strašne nekulturnosti in pomanjkanja samospoštovanja.« 0 strahovitem moralnem propadu bolj-ševiške mladine pravi stara komunistinja v povesti G 1 a d k o v a »Omamljeno solnce«: »V človeškem življenju je vedno mogoče, da kdo skoči iz tira, da trešči nizdol. To se je v našem revolucionarnem svetu dogajalo tudi preje. Toda taki dogodki so dolgo ostali v spominu in so imeli za posledico veliko duševne prevrate. Danes pa je drugače. Zdi se, da divja kuga sle. Razumljiv mi je boj proti predsodkom. Toda tukaj — to nepretrgano, težko preobrazovanje morale! Ne vem, morda sem že prestnra in ničesar ne razumem o novih razmerjih. Staroverska sem, to je res. Toda umazanost ostane vedno urnaza-nost in barabetvo osiane vedno barabstvo. pa naj se še tuko revolucionarno obnaša. Moja revolucionarna preteklost — tajno delo in ječa — se mi zdi najlepši čas mojega življenja. ?.al mi je za to preteklost.« — Tako se boljševizmu obrestuje nauk, da je »zadostiti spolnemu nagonu isto, kar spiti kozarec vode.« Značilna je ocena, ki jo ie o navedeni Gladkovi povesti napisal v >Pravdi« e>deu naj-merodajnejših kritikov F r i t s c h e. Piše: »Marsikak čitatelj bo rekel: to je sentimentalno, nesodobno, tu menjavata med seboj komsotnolec »Romeo« in komsomolka »Julija« ljubavne sonete. Mi pa stisnemo roko pisatelju, ki si je upal na ozadje podkrepljenih ču-barovekih običajev v življenjski velikosti po staviti dve svetli mladostni postavi, ki dihata svežost morja, ki se vali ob n!unih nogah. Marsikateri čitatelj bo rekel: takih bitij, ka kor sta Maruš ja in .Inša, v življenju niti ni. Pisatelj si ju je izmislil... Toda tudi v tem slučaju bi mogli umetnikovo dejanje pozdraviti. Kajti če velja (raza: »obrekujte. le obre kujte, nekaj vselej obvisi,« potem smemo i enako opravičenostjo reči: Plemenitite, ple-menitite življenje in človekn — od teh plemenitih oseb bo v čustva ln misli čitatelja že kaj ostalo!« Bog daj, da bi taki glasovi v Rusiji skoro skoro dobili premoč! Anglež v svetu Phillips razpravlja v »EuropSische Revue« 0 vplivu, ki ga ima nngleSki narod v svetovni politiki. Knr so ustvarili Angleži, je ogromna stavba, ki dokazuje, da ima Anglež za to svoje poslanstvo posebne sposobnosti. O teh inisll Phillips to-le: Angleški civilni uradniki, ki upravljajo razne dele angleškega imperija, imajo zahvalili svoje največje uspehe določenim čisto angleškim sposobnostim, ki izhajajo deloma iz nacionalnega karakterja, a izhajajo po mojem mnenju še bolj iz vpliva angleškega višjega šolstva. »Nobena stvar mi ni več imponirala,« piše lord Cromer, »kot način, s katerim so se znali mladi nanovo iz kake angleške vojaško akademije ali univerze prihajajoči možje vživeti v interese divjih plemen v Sudanu in kako so jih obvladali zgolj z jakostjo značaja in brez uporabe sile.« Kako se zgodi, da so se fantje, ki so komaj izšli iz šole, takoj in takorekoč nezavedno našli v svojem poklicu ter da so otroške in barbarske narode upravljali tako, kot se spodobi, da so bili upravljani? Možno je to, kakor mislim, baš zato, ker so fantje, a fantje, ki niso v šoli bili podvrženi le strogi disciplini, ampak so tudi sami druge disciplinirali. Baš to je svojstvo angleških višjih šol (Public School system). Dečkom določenega stanu v šoli, tako zvanim monitorjem in prefektom, je dana določena oblast; mlajši učenci, naj so družabno kdorkoli ali karkoli, so podvrženi njihovemu nadzorstvu in jim morajo biti pokorni. Dovoljeno jim je, da smejo v skrajnem slučaju častne zakone šolo uveljaviti celo s palico. K temu pride še disciplina na igriščih, vaja v skupnem teženju za določenim ciljem pod vodstvom »captai-nov«, in dolžjiost, biti pokoren, vsako jezo in nevoljo opustiti, pri porazu ne pokazali sovraštva in pri zmagi ne napuha, in končno: vedno in predvsem »igrati pošteno«. Vpliv te izomike traja skozi vse življenje. Etični nazori Angležev izvirajo predvsem iz igrišč; zato ne bodo o kakem zahrbtnem dejanju rekli, da je »zlo« ali »greh«, pač pa, da je »slabo igrano«. Cesto so jim celo očitali, da tudi politiko in vojno smatrajo zgolj za igro. Že mogoče. A pri tem ne smemo pozabiti, da vzamejo Angleži svojo igro, bodisi erieket ali vojno, zelo resno, in da mora prt njih vse poteči pošteno po pravilih. Odtod izhaja tudi svojevrstnost angleškega političnega življenja: pri volitvah v parlament in v parlamentu samem je možno, da se izvojujejo najhujši strankarski boji brez jeze in brez obo jestranskega osovražen'a, in da se rezultati teh bojev sprejmejo od premagane skupine pošteno in brez pridržka. Ta športni duh, ki ga imamo zahvaliti v prvi vrsti šolstvu, je omogočil, da je angleška ust.ava, ki sloni le na starem izročilu, ostala točno v svojem dosedanjem obsegu, kljub temu, da so bili privzeli močni ljudski elementi. In kakor v političnem življenju domovine, tako se dogaja tudi pri upravi imperija. Mladi Anglež, ki je pravkar z univerze pozvan v vladanje kateregakoli divjega zamorskega plemena, je svoji nalogi kos, kajli v šoli je izkusil, kako naj vlada trop otrok. Tako je n. pr. mogočo, da se angleški uradnik ali častnik udeleži športa in iger domačinov, ne da bi izgubil na svoji avtoriteti. Tudi igra pošteno, kakor se je naučil v šoli, in si pridobi s tem, če že ne ljubezen, pa vsaj zaupanje svojih podložnikov.' Zato smatram angleško šolstvo, kljub vsem napakam, za neprecenljivo vrednost. Višjo šole so mlini, ki lelo za letom ustvarjajo vedno novo zalogo angleških gentlemenov. Vzorec je morda nekoliko okoren in enoličen, a je vendarle dober. Tudi surovina, ki gre v te mline, ni izključno vzeta iz enega družabnega razreda. Zares, kakor je nekoč opazil Togueville, na Angleškem je nemogo ce spoznati, kje se začne en razred in kje se drugi neha, in prav tako je nemogoče postaviti vplivu višjega šolstva določene meje; kajti raz-sirja se po sto potih v vse ljudske sloje. V vsej Angleški ni pocestnega fanta, ki ne bi poznal pravil criqueta, ni dninarja, ki ne bi razumel ovitka, da >ni gentlemen«. Razred gentlemenov se neprestano rekrutira iz meščanskih slojev, in novi rekruti, izobraženi na višjih šolah, končno sličijo starejšim. Da, demokracija je ta vpliv razširila na najširše sloje, da more celo najrevnejši proletarski otrok ce ima potrebne sposobnosti, iti skozi vse faze šolstva do najvišjih višin. S tem je tudi dano jamstvo, da bo razred, ki je zgradil imperij In ga doslej častno upravljal, živel se naprej in ostal zvest svojim tradicijam. ' Stoletn'ca F, J. Goya 28. januarja 1S28 je umrl v Bordeausu eden najbolj slovečih slikarjev sveta Franc .Jos^ Goya. Rojen je bil 1746 v Fuente de Todos v Španiji. Ооуа je eden najbolj izvirnih, nobeni šoli ne i>ri|»a-d a joči h slikarjev, zlasti je mojster v radiranju. Veliko je slikal za ccrkev. sloveče so nfogove družinske in dvorno jmdobe (Karel IV. na konju, Karel IV. in njegova družina), mojstrski so niegovi barvani kartoni za gobeline, v katerih je ovekovečil z grobim realizmom špansko ljudsko življenje, nedosežen pa jc v svojih radiranih podobah, ki so nare-| jene v par bežnih potezah, toda zadenejo človeka. dušo do dna. Kot satirik na politične in družabne j razmere je strašen, njegov način zagrabiti življenje 1 iu drznost sta naravnost demonična. Tudi niecov osebni karakter je bil tak. Zlasti sta znani zbirki radirk »Capricliost iu »Les dusastres ile la gucrra« (Strahoto vojske), ki so prava pacifistična propaganda. Njegovo življenje je bilo jako razburkano; bil je tudi dvorski slikar. Je pravi Spancc, poln barbarske sile, barv, efektov in grotesknosti. Druga slika nam kaže cerkev sv. Antona de la Florida, kjer so jiokopani njegovi zemeljski ostanki. . Bankirjeva družinska tragedija 26. januarja je ustrelil 50 letni bankir Droste, družabnik privatne bauke Droste et Co. v Golki v Nemčiji, svojo ženo in oba otroka v starosti štirih in šestih let, nato pa še samega sebe. Vzrok umorov in samoumora so najbrž omajane premoženjske razmere. Droste je bil prej bančni uradnik. Banko, ki je uživala velik ugled, je ustanovil leta 1920. Banka je imela večinoma zveze z manjšimi trgovskimi podjetji. Zakon je izgledal sprva srečen, kasneje pa so naslali prepiri. Zato so mislili sosedje tudi tega dne. da je kak manjši družinski prepir in se niso brigali več za to. Droste je zapustil več pisem gothskim časopisom in policiji. V njih pravi, da je žrtev nemške gospodarske politike, Bikoborba na cesti Med transportom živine v mestno klavnico v Madridu se je nedavno odtrgal bik, ki je povzročil veliko paniko. Policisti-kolesarji so begunca zaman skušali vjeti. Tedaj se je pre-ijTil s!;ozi gručo ljudi na živahni cesti Aven.da Grauvia mlad mož. Slekel je jopič, ki ga Je nosil vrženega preko ramen, in ga vrgel preko bikove glave, katerega je lako zadržal. Svojega prijatelja pa je naprosil, da naj mu hitro prinese meč iz n;egovega stanovanja. Šlevilna publika, ki se je zatekla v bližnje hiše. je kmalu spoznt.la v mladem možu svojega ljubljenca, slavnega bikoborca Fortuno. Z mečem je zada! živali par krasnih udarcev, pod katerimi se je zgrudila mrtva na cesto. Publika mu je priredila burne ovacije in ga odnesla na ramah domov. Bik, ki je ranil štiri osebe, je bil prepeljan v klavnico. Skopuh Rimska »Tribuna« je te dni obelodanila I življenjsko zgodbo nekega skopuha, ki bi si jo ; mogel radi njene svojstvenosti in značilnosti izmisliti kvečjemu kak novelist. V Rimu je živel v četrtem nadstropju neke hiše, katere i posestnik je bil, nek vpokojeni uradnik, katerega so splošno smatrali za reveža, ker je J bil vedno ubožno in zanemarjeno oblečen. I Nihče na svetu se ni zanj brigal, nobeden ni 1 smel prestopiti praga njegovega stanovanja. Končno so ga našli na stopnicah neke cerkve j težko bolnega in so ga prenesli domov. Od-! klonil pa je vsako pomoč in nego, celo svoje ! sestre ni pustil blizu. Pred par dnevi pa so opazili starčevi sosedje, da visi po krajevnem I običaju iz njegovega okna košarica. V njej je ležal listek s prošnjo, da bi prišel kdo v njegovo stanovanje. Ko so vstopili v stanovanje, so našli starca v obupnem položaju. Na tleh so bili razmetani najrazličnejši predmeli, kosi starih okvirov, razbite, na cesto vržene poso-| de, slare obleke itd. Starec je tožil o lnidih bolečinah, toda šele po dolgih prošnjah je j privolil, da ga prepeljejo v bolnico. Poprej pa je še prosil, da mu prinesejo iz sosedne sobe neko Skalijo. Ko jo je odprl, so se pokazali državni papirji, akcije, zlatniki itd. Končno so na njegov poziv prinesli Je en zaboj s kašče. j kjer je bil skrit pod neko lalo. Tudi ta je bil napolnjen s pravimi zakladi denarja in vrednostnimi papirji. Preden ga je odpeljal Rdeči križ v bolnico, je starec zahteval, da se napravi inventar vseh stvari. Dognalo se je, da I Poseduje starec premožen e v vrednosti 360 i tisoč lir. Oblasti se zastonj vprašujejo, kako je mogel priti do takega premoženja z majhno pokojnino. Dobrodelnost v starem veku V starem veku je bila dobrodelnost zelo razvita in se je sočutje izražalo v dejanski pn moči. Ko je nastal leta 224 pred Kr. na otoku Rodu velik potres, je pričel ves grški in rimski svet tekmovati, kdo bo bolj pomagal ubogim Rodijcem- Sicilijanska kralja Hieroniin in Gelon sla jim poslala vsak po sto talentov, ti. je približno današnjih 15,000.000 Din. Darilo sta povečala še s častnim poklonilom. Na glavnem trgu svoje prestolice sta dala postaviti dva stebra z reliefi. Prvi steber je predstavljal Rodijce, drugi pa Sirilijance. Sicilijanei so I>red Rodiici klečali, kar je pomenilo, kako se čutijo počaSčenim, da morejo pomagati svojim nesrečnim bratom. Rodijci so dobili tedaj Se mnogo drugih darov. Egipčanski kralj 1'tolo-mej jim je poslal tristo talentov, milijon mer pšenice ter lesa za dvajset vojnih in trgovskih ladij. Z dobrodelnostjo je postala zmina ledaj tudi neka žena Chrvseis. Samo ta je poslala Rodijcem sto tisoč mer pšenice. Od kedaj so udomnčene vilice Neko poročilo iz leta 1315. omenja kol veliko čudo, da je soproga kralja Ludovika X. francoskega, jedla pri nekem obedu z vilicami. Leta 1585. se neki pesnik v zasmehlji-veni tonu norčuje iz pomehkužene ženske navade, ki se je udomačila na francoskem dvoru, namreč, da lam jedo z. vilicami. V knjigi lepega vedenja iz leta 14S0. stoji zapisano: »Primi meso samo s tremi prsti, ne nesi ga v usta z obema rokama in ne hredi z roko predolgo po krožniku. Leta 1608. je Anglež Coryate prinesel prve vilice iz Italije na Angleško. Toda žel je le zasmeh in norčevanje, njegovi rojaki, ki dandanes toliko drže na dostojnost pri mizi, niso mogli ra/.unieti, kako bi b.lo dostojnejšo posluževati se vilic mesto prstov. Ko se je pozneje ta novotarija vendar le udoniačevala, so bili francoski in škotski samostani najhujši nasprotniki lo »grešne« novosti. V začetku 17. stolet a so v Norim-Dergu izdelovali prve vilice. Zgodovina vilic dokazuje, kako se tudi sicer praktične stvari le počasi udomačijo. Kilajci pa že od painti-veka uporabljajo pri obedu dvoje palčic. .g o ff jN? V ponedeljek. Prvi pometač: Poglej no vendar! Kaj so imeli včeraj tukaj? Drugi poinelač: Kaj ne veš? Društvo za olepševanje javnih uaprav v našem mestu je imelo zborovanje in delilo letake. Nemški hvdroavion, ki oskrbuje zvezo med Ženevo in Palermo. Ima štiri motorje s skupno 1920 k. s., noti 1000 ke teže in dosega hitrost 209 kiu na uro. gospodarstvo Drž. hiootekarna banka in regulativne hranilnice Od srede oktobra lanskega leta posluje v Ljubljaui podružnica Državne hipotekame banke, v katere področje spada ozemlje ljubljanske in mariborske oblasti. Citati pa je bilo, da se za mariborsko oblast osnuje v Celju ali v Mariboru posebna ekspozitura te podružnice. Od tedaj, ko je bil 1. 1922 sklenjen zakon o ureditvi Državne liipotekarne banke in se je veljavnost tega zakona razširila na vso kraljevino SHS, se je že marsikaj napisalo za ustanovitev, pa tudi proti ustanovitvi podružnice te banke v Ljubljani. Že iz dosedanjega kratkega delovanja tukajšnje podružnice pa je vsak dan bolj jasno, da se je pri redakciji zakona o Drž. hipotekami banki — kateri zakon je, kakor se je neki strokovnjak izrazil, icdan najmonstru-oznijih proizvoda našega zakonodavstva u pogledu legislativne tehnike« — veliko premalo oziralo na že obstoječe in na snujoče se pupi-larno varne zavode, katerih je v Sloveniji sedaj 28, kakih 7 ali 8 v Dalmaciji, nekaj tudi že na Hrvatskem in v Vojvodini. Snujejo se pa tudi že v Srbiji in po drugih krajih naše države. Vsem tem zavodom preti Državna hipotekama banka postati nevaren tekmec pri pridobivanju hranilnih vlog iz sodnih depozitov, državnih in oblastnih fondov, občinskih, srez-kih in cerkvenih glavnic, ustanov itd. To je denar, ki so ga do sedaj brezhibno upravljale naše regulativne hranilnice, to je denar, ki tvori pri marsikateri hranilnici jedro njenih stalnih vlog. ki jih je moči investirati v dolgoročnih posojilih. Širi tel ji misli da naj se ustanovi v Ljubljani podružnica Drž. hipotekame banke, so povdarjali pred vsem. da naj banka, za katero jamči država, s svoiimi bogatimi denarnimi sredstvi oploja narodno gospodarstvo s cenenimi poso;ili in krediti v vseh pokrajinah naše države. Temu nasproti pa nas je upravni odbor Drž. hipotekame banke konec novembra 1. 1. presenetil z okrožnico, glasom katere po 28. novembru 1927 do radaljnega podružnice Drž. hipotekame banke ne smeio več sprejemati prijav za hipotečna posojila, izjemo da tvorita le podružnici v Zagrebu in Ljubljani, za kateri da ta odredba ne velja. Iz pojasnil pa. ki iih je Drž hipotekama banka glede poslovaiv'a s poso'ili pred kratkim objavila. se da sklepati, da bo pri nas malo komu ugainlo prositi za posojilo pri Drž. hipotekami banki, ker so pri mej za dosego in vračevanie noso;il mnoizo trši no^oji neiro pri naših hranilnicah in posojilnicah. Tako je n. pr. pri Drž. hinotekarni banki treba prošnjo za pnso'ila kolkovati s kolkom za 20 Din. vsal-i prošnji je med drugim treba priložiti tudi mapni načrt nepremičnin ter potrdilo davčneea urada, da ie davek za z.adnie četrtletje plačan. Kdor bi torej hotel pri banki najeti nosjilo, da plača zaostale davke, ga ne bo dobil! Obresti za hipotečna posojila so po 9 odstotkov in se račtmiio od dneva, ko se proš-njil-u posojilo iznlača. marveč od dneva, ko mu je bilo posojilo dovoljeno. Če pa prošnjik stavljenih mu pogojev tekom eneca meseca ne izpolni in dovoljenega mu posojila v tem času ne more dvigniti, mora plačati obresti od dneva, ko mu je bilo oosoiilo dovolieno pa do dneva, ko se ie posojilo preklicalo in še za en mesec naprej. Pri izplačilu posojila se odtegnejo obresti do 1. prihodnjega meseca in še za nadaljnib 6 mesecev, prvi obrok za amortizacijo posojila in polovica odstotka od dovoljenega posojila za stroške. Posoiilo se izplača vedno le na zadolžnico. nareieno v obliki notarskega zanisa z izvršilno klavzulo v smislu § 3. notarskega reda. tako da je vsakokratni zahtevek banke ta''o j izvršljiv. Pri hranilnicah in pri posojilnicah prošenj ni treba kolkovati. navadno jim ni treba prilo-ЗЧЧ ne davčnega potrdila n" mannega narisa. Obresti — tudi ne višje nego 9 odstotne, po ne^od celo nižie se zaračunavam le od dn»va izplačila posojila ali kvečjemu za nekaj dni nazaj. Prvi nmortračnl obrok se običajno plača šele čez 6 mesecev. Če prošnjik dovoljenega mu posoiila ne dvigne, ne plača pri naših hranilnicah nikakih obresti. V očigled takim predpisom v zapadnih fcraiih po vsej priliki od Drž hipotekame banke ni pričakovati nosebnP1 Ma«oHat|. Bati pa se ie. ako se zakon o Drž. hinotekarni banki člmnrej ne novelira, da bo ReWad potom Drž. hipot. banke skušal več kanitala 7dmžitl v svoiih rokah in si s tem zagotoviti vsestranski vrdiv. moč in dobitek, dočini bodo mno<»e regulMivne hranilnice le životarile. Do novelirania zakona o Drž. hipotekami banki pa naj izostane vsak pritisk, da bi se moral denar, ki so ga do sedai vzorno unrav-liali naši nunllamo vami denarni zavodi, od-vaiati v Drž. hinotekarno hanko. To noveliranje zakona o tej ban'-i ie potrebno tem bolj ker smo med tem dobili nov tip punUamo varnih denarnih zavodov, namreč oHastne hrnn'lnlce. katerim pripnejo no večini Isti po«H in funkcije, ki si jih lasle podružnice Drž. hipotekarne banke. BILANCE IN POSLOVNA POROfTLA. ТекнШаиа, tovarna sukna, d .d. v Kočevju. Reani občni zbor 25. jan. je odobril bilanco za 1927, ki izkazuje ca. 15.000 Din izgube, in družba ne bo delila dividende. Dosedanji razvoj podjetji, posebno v zndnj« m času, obeta boljše uspehe. Tovarna jc dobro zaposlena. KONKURZI IN LIKVIDACIJE. Konkurz je razglašen o imovini stare trgovine s čevlji Simon Vig v Vršcu Tvrdka se je že lani nahajala v težkočah, vendar se je z upniki poravnala. Odprava konkiirza: Amalija Podgornik, trgovka v Metliki (ker je vsi masa razdeljena). Likvidacija. Zarodi v bilanci za 1926 izkoz^no izgube v znesku 5 milijonov Din (donos iz 1025 leta 2.35.S32, izguba 1026. leta 2,Г)64.608 Din) sklicu je tvrdka »Jugodrvo« občni zbor za 14. febr., kjer bo sklepala o likvidaciji. K-pital družbo, ki je bila ustanovljena 1923 s sodelovanjem avstrijskega in madjarskega kapitala, znaša 3 milijone Din. KAKO JE Z NALAGANJFM DENARJA V DRŽI. HIP. BANKO? Člen 40 zak. o ureditvi drž. hipotekarne banko kraljevine SHS, Službene Novine št. 87-22 se glasi: Vsi državni fondi, istotako pa tudi oblastne, okrožne, okraine in občinske glavnice, kolikor niso deponirane v samoupravnih hranilnicah, cerkvene in samostanske glavnice in glavnice drugih javnih naprav pod neposrednim državnim nadzorstvom in njih denarji, ki se pobirajo v doklad^h, a se ne porabijo v šestih mesecih za to, čemur so namenjeni; vsi depoziti pri s'>dišču. policijskih (političnih) oblastvih in vs°h ostalih državnih undih, nadalje denarji pupilnrnih in konkurznih mas se morajo dajati v upravljanje državni hipotekami b-uiki, če ne zahteva varovančeva korist, da se naloži pupi-larni denar na večje obresti po varstvenem zakonu. Vse te glavnice in vsi ti fondi se smejo nals-gati tudi v drživne obveznice in v papirie. katerim se dlje po zakonu ta pravica, pupilarni denar pa tudi v hranilnice, ki jim priznava znkon pupilarno varnost, toda samo največ do 20.000 Din iz ene pu-pilarne mase. * * * Vinska borza v Vršen. Kakor poroča »Deu-Iscbes VolksbMt«, nameravajo v Vršcu ustanoviti borzo za vinsko kupčijo, ki bi v glavnem imela ugotavljati vsak teden cene. ISorszm Dne 27. januarja 1928. DENAR. Današnji devizni promet se je gibal v manjših mejah kakor včerajšnji. Večina kurzov je nekoliko popustila. Blago Narodne banke v Budimpešti je bilo 9.943, v Trstu so padli zaključki po 301.35 iti 301.25. Narodna banka ie Intervenirala v vseh devizah razen v Trstu in Nevvorku, kjer je bilo privatno blago. Devzni tefali na liubi'antki boril 27. lan. 1928 povpraš. pon. srednii sr. 26 1. Amsterdam — 22*3-75 Berlin I351.f>0— 1357.51 l34r0 I 135Р.Г5 Curih Ш93.19— I0r6.tl« 1094.'9 1094.93 Dunai 8t и .00- M 3. 0 411.50 801.60 London 276.65— 277.4f> 277.05 _ Newyorlt *6.7 — 5r.Wl 5b.8u 56*81 Pariz 222.47- 224-47 224*47 223.'2 Praga 164.05— I68.45 16«. 45 168.51 Trst .400-27- 302.27 301.27 3! l.'O > Belgrajska in novoead&ka borza danes radi praznika sv. Save nista poslovali. Zagreb. Berlin 13.54Г0-13.5750, Curih 10.9319 —10.9619, Dunaj 800-803, London 276.65—277.45, Newyork 56.70—56.S0. Pariz 222.47—224.47, Praga 168.05—168.85, Trst 300.35-302.35. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.80, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.19, London 25.31, Newyork 519.35, Pariz 20.41, Praga 15.39, Trst 27.485. Sofija 3.74, Varšava 58.20, M drid 88.10. D ti naj. Devize: Belgrad 12.47625, Kodin.j 189.90, London 34.565, Milan 37.535. Newyork 709 30 Pariz 27.88, Varšava 79 52. Valute: dolarji 707.15, angleški funt 84.555, francoski frank 28.07, dinar 12.435. češkoslovaška krona 21.005. Praga. Devize: Lira 178.80, Belgrad 59.41, Pariz 132.65, London 164.50, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176.20, Berlin 7.359, London 276.90. VREDNOSTNI PAPIRJI. Tendenca v državnih papirjih je bila danes v Zagrebu čvrsta .Na podlogi vesti o fuziji Hrvitske eskomptne in Hibobanke je kur/, prve popustil na 82 (od 85—85.25) ter druge narastel od 57.50 na 59—60. Trboveljska je tendirala nekoliko slabeje, Vevče čvrsteje. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 140 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 87—87.50, agrari 53.50—54, vojna odškodnina 434.50—435, febr. 406 —407, marec 408.50-409.50, Hrv. esk. S2, H i po 59 —60, Jugo 06.25—96.50, Prašlediona 875—885, Lj. kreditna 135 den., Šečerana 550—560, Drava 565— 570, Slavonija 11—12.50, Trbovlje 496—506, Vevče 150-151. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.20, Živno 110, Hrv. esk. 9, llipo 7.40, Alpine 42.9"). Leyknm 11, Trbovlje 63.20, Kranjska industr. 43, Ruše 37, Slavonija 1.39. В1.Л00. Ljubljana. Les: Hrastovi plohi po noti kupca 1., II., lopa III. fko vag. meja 2 vag. po 920; iščejo se: deske 20, 24 in 30 mm III. fko vag, meja po 300; zaklj. 2 vag. Tendenca živahnejša. Dež. pridelki (vse sunio ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. proinpt): Pšenica 78—79 kg 1% baška 365—307.50, jan. 370—872.50. febr. 360— 362.50, sr. 855-357.50, moka 0 g vtie. bi. fko Ljubljana 510, oves bnški zdrav lešetan 300, koruza baška st. 287.50, ml. lar 282.50. nova času ptimerno suha kval. gir. jan. 277.50, febr. 282.50, marec 287.50, april 292.50, nova pop. suha 297.50; zaklj 1 vagon pšenice Tendenca čvrsta. Budimpešta (terminska borwD. 27. jan Tendenca izpremenljiva. Pšenica mireč 3158, 31.6-1, zaklj. 31.56—81.58, maj 32.06. 32.12, ziltlj. 82.06— 32.08, okt. 29.70, 29.76. zaklj. 29.74 29.76, rž marec 29.90. 29.72, zaklj. 29.80—20.82, maj 29.76, 29.00, zaklj. 29.80—29.82, okt. 24.6-1, 24.74, zaklj. 24.68— 24.70, koruza maj 20.04 25.06. zaklj. 25.91—25.86. iulii 26.ta Smel} in foK Gospod Modrijan na samofrču Ves v knjige se zaril je gospod Modrijan, na moč kadil in kavo pil je dan na dan v samotni izbi, pisal, risal, štel in bral. Le kakšno reč bo Modrijan izmodroval? Rad iznajditelj bi poslal naš Modrijan, »Ce združim zrakoplov« si de »in aeroplan, napravm samofrč!« Iu že načrt zaključi, se remelji in drgami na vrtu muči. Gotov je samofrč, opremljen s sidrom, s krili, z nogami prožnimi in z radijem, krmili. Takoj v stotisoč slikah v svet je razposlan, po svetu vsem iznajditelj Modrijan je znan. Zdaj Modrijan preskusi novi samofrč. Poskoči vanj, čeprav ga v srcu grabi krč, spusti motor. 2e dviga se! Že gre v nebo! In spet na tla! Letalcu smeje se samo! Narčd je samolrč in v njem za zob, za žejo, oblečeni letalsko vanj junaki grćjo. »Oh, pazi nanj!« naroča oče Jurčkov za slovo. »Le brez skrbi!« dč Modrijan in dd гокб. Se dvigne Pegazus in splava nad vasjo. Iz hiš vaščani vro, za njim slrmč v nebo. Kričita Jakec, Jurček na ves glas: »Hudika, od tu vse manje vidi se kot iz zvonika!« Se parkrat plava Modrijan okrog vasi, nato nažge tobak, se v daljni svet spusti, »ja, oče,« vpraša Jakec, kam pa zdaj gremo« »Nič ne vprašuj! Že videl boš, kam vse bo šlo!« Cez polja gre, čez gmajne, trate in vasi, nad večje mesto Pegazus zdaj prifrči. »O'ej, glej,« zakliče Modrijan, »to je Ljubljanal Od tu je lepša kot raz grada opazovana!« »Ilcj, žena,« kliče, »zdaj gremo okrog sveta!« ,S teboj za sto milijonov ne bi šla!' »Bo šel pa Jakec in pa Jurček!« In že hili povedat Jakec Jurčku: »Po zraku bomo šli!« Prot jugu krenejo in kmalu vidijo morje. Па bi pristali na obali, sidro brž spuste. To pa opleta semintja, ker pesek ne drži, da ljud preplašeni beži pred njim na vs« strani.