Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., za en mesec 1 pld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veijii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi «rld., za četrt leta I (Id., za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat ; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v.Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob lr,6. uri popoludne. Štev. 113. V Ljubljani, v četrtek 16. maja 1889. Letiiili XVII. »Slovenci, pozor, s kom se bratite ? i. Pod tem naslovom čitamo v sobotni številki praškega „Čecha" nastopni članek: „Mi Slovenci smo mal narod; vendar imamo nekatere lastnosti, s kojimi se odlikujemo od dru-zib. Skromnost naša znana je v obče; neprijatelji naši brezskrbno cepijo drva na našem hrbtu, in nam še v sanjah ne pride na misel, da bi vsaj za-godrnjali. O možnosti kacega upora ali o čem drugem pri Slovencih misliti, je že greh. Kar nas povsem priporoča tujcem, je gotovo naša nagnenost do vsega, kar je tuje. Mehki smo, kakor vosek, in ni ga skoro naroda na svetu, ki bi tako naglo zatajil samega sebe in se pridružil tujemu življu, kakor slovenski narod. Ta lastnost dela nas simpatične; in dasi nas je samo nekoliko, vendar vsi prosijo našega prijateljstva, vsi nas snubijo. Mi pa, čim ubožnejši in manjši smo, tembolj se s tem ponašamo, kakor nevesta, katero bi vsak rad imel. V novejšem času snubijo nas Cehi. Začeli smo se ž njimi jako iskreno bratiti. Kaj — bratiti? Vsaj smo že bratje od nekdaj! Da, v imenu starega po-bratimstva bližajo se nam Cehi, mi pa k njim — vse jedno — imenom slovanstva. Dobro, izborno! Gotovo je to bolje in zdra-veje za nas, da se bratimo s Čehi, nego z Rusi, s katerimi nas hoče raje danes nego jutri „Slovanski Svet" poročiti po veri in jeziku; kajti naj-prvo je češki lev pod vlado avstrijskega orla in drugič Cehi so — katoliški narod! Pobratimstvo katoliških Slovencev s katoliškimi Cehi bil bi moj najvišji narodno-politični idejal v Avstriji. Toda žal, da nam je tudi Cehe dobro razločevati. To je na desno in levo stran, češka je že v srednjem veku porodila Husa, ki je med narodom sejal seme heretičnega, revolucijskega nauka, koji se načelno čisto nič ne razlikuje od pozuejšega reformacijskega. Znak husitstva je pred vsem upor proti cerkveni in državni avtoriteti, torej soeijalistiški, ali — da se izrazimo novošegneje — framaVonski. Bogu bodi potoženo, da seme Husovo ' likoli ni izginolo iz dežele češke. V zlati Pragi in dru-zih mestih so za časa Jožefa II., ko se je u jalo tramasonstvo v Avstrijo, skoro čez noč, kakor i obe po dežji, rasle lože v zelo velikem številu. Tudt, daj pravijo, da je v Pragi gnezdo .... No, bodi J.-mu, kakorkoli, istina je vendar, da je v poslednjem času v češki književnosti oživel Husov duh. Klanja se mu — malo je izjem — vsa češka literatura! Ta duh je — skoro preveč, ponavljamo to — protikatoliški, neverski, več ali mauj revolucijonarski, soeijalistiški. Zastopajo in razširjajo ga Mladočehi. Ta strup ostruplja vedno huje staročeško telo. Zdi se, da še vladajo stari, toda zgodovinski lesk in bogastvo nas ne sme slepiti, mladi črv preti v kratkem času uničiti stare veje, in reklo se bede: slava staročeška jo bila! V obče glede literature, politiških agitacij, govorov mora videti vsak slepec, da so Mladočehi verski liberalci. Kdor je opazoval novejše sprijateljenje Čehov s Slovenci, lahko je opažal, da so jih vodili Mladi tja in sem. Gorjč narodu, kjer imajo mladi prvo besedo. Že v stari zavezi preti Bog: „In dal jim bom otroke za vladarje." Osobito pa mlade, kakoršni so na Češkem in Slovenskem. Slovensko potovanje v Prago in češko romanje v Ljubljano je sama na sebi nedolžna stvar. Samo to ne vem, čemu so neki šli Slovenci klanjat se mladočeški gloriji v Prago. Toda vse to se kmalu pozabi. Mi imamo neko drugo skrb pri srcu. Bratje Mladočehi počeli so vabiti slovensko mladino v zlato Prago. Osnovali so nedavno celo „Češko-slovensko društvo", v čegar programu se med drugim čita „pod- piranje revne slovenske mladine v Pragi, ki se uči vede, obrtnosti in umeteljnosti, da se more izobra-žiti v svoji stroki." Hvalevredno to podjetje! Ko bi ne imeli pri tem Mladočehi prve besede. Meni vsaj se zdi vse sumljivo, kjerkoli samo ugledam mladočeško ali mladoslovensko senco. Dalje bi rad vedel, kaj pomenijo v napomina-nem programu besede: „Naše . . . društvo bode negovalo najplemenitejša načela čistega člove-čanstva in kulture." čisto človečanstvo pomeni — ako se ne motim — zatajenje pozitivnega krščanstva. Čisto človečanstvo diši po framasonstvu, da, ono je temeljni pogoj framasonskega evangelija. Takö vsaj piše mojster F. J. Cretzschmar: „Das Princip der Maurerei ist ursprünglich als ein rein menschliches aufgefasst und festgesetzt worden." Ne včm, čemu bi se ga hodili učit slovenski dijaki v Prago; ali se ga ne nasrkajo dosti na naših srednjih šolah? Govor poslanca pl. Tonklija v državno-zborski seji dne 15. marca 1889. Visoka zbornica ! Svoj nalog nikakor ne smatram takim, da bi se bavil z zadnjim govornikom one (leve) strani visoke zbornice; kajti k cestnim gradbam je le na koncu svojega govora nekoliko opazk navel, ki so morda tudi resnične. Kar se tiče očitanja nasproti desnici, da ima slednja sicer srce, a da je to zastavljeno, menim pa vendar, da moram temu ugovarjati. Kakor znano, more le Bog gledati v srce in ledice, nikakor pa ne poslanec, naj je še tako tehnično izobražen. (Veselost in Prav res! na desnici.) Isti gospod poslanec je dalje predbacival večini, da ni ničesa storila v povzdigo narodnega blagostanja, in da večina in vlada s pomočjo večine še bolj zatirata delavce, ker so se zoper nje sklenile izjemne postave. Res je, da so se izdale izjemne postave in na-redbe; toda vzrok, zakaj so se izdale, ni ta, ker se LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest, češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.) III. Komaj so bile slavnosti v Topli končane, začel je naletavati bel sneg kot lepe zvezdice. Kmalu so bila polja vsa bela, gozdi so bili kakor z zavojem pokriti. Iz koč so veselo letali otroci, da pozdravijo bližečo se zimo. Lovili so večje kosmiče. Na slamnatih strehah je delal sneg novo odejo. Prišla je preje. Jeden je vasoval pri drugem. Vretaua so se vrtila v rokah, možje so začeli izrez-ljavati različne reči. Na ognjišči je veselo gorelo. Družina se je uvrstila okoli nagubančene starke, ki se je pri ognjišči vsedla, da ogenj pregreje njene oledenele ude in suha lica postanejo rudeča. Do-bruška se je dozdaj smejala prijazno vnukom, ki so hiteli najraje k babici, če prav je že štela dolgo vrsto let. Nagubančeno čelo se je koj razjasnilo, usta so se odprla in^suha roka je gladila kodraste lase enega izmed otrok. „Kaj bi radi otročiči?" „Babica, povejte nam pravljico." Bližeča se zima je prebudila v otrocih željo po lepih pravljicah. Med tem časom, ko je izbirala babica iz svojo stare pameti kako pravljico, zbirali so se sosedje vasovat. Dobronovi so imeli največjo sobo, ki je lahko vse sosede sprejela. Nobena izmed babic ni imela tacega spomina, in tudi nobena ni znala tako lepo pripovedovati kakor Dobronka. Zato je drlo vse h koči. Vsak se je vsedel na svoj priljubljeni prostor. Najbolj 60 se zbirali pri Dobronovih revni drvarji in gospodarji, ki so imeli majhna posestva. Proti večeru je babica rada ustregla otrokom, da jih spravi v postelj; pa tudi stari in odraščeni so radi poslušali ter se samo po tihem pogovarjali. Soba se je polnila, vsak se je otresel, slekel s snegom pobeljeno suknjo in pozdravljal le s kimanjem. „Potem je prišel zopet čez 5 let, pozneje je strašil ljudi čez 50 let, a nazadnje se je zgubil popolnoma. Uboga njegova duša je našla pokoj v nebesih in ljudje so imeli pred trinogom mir na zemlji. Zapomnite si otroci", je končala Dobruška pravljico, „da neusmiljeni ljudje nimajo miru niti v grobu, temveč trpinčijo žive na zemlji. Zdaj se pa vlezite in sladko spavajte. Angeljček naj vas varuje celo noč." „Gotovo, ta pravljica ni bila o prednikih naše gosposke", je menil gospodar. „Moj praded ni pomnil nobenega neusmiljenega na Topli, in on je vendar doživel lepo starost. Boljši nasleduje boljšega. Boljšega gospoda si še želeti ne moremo." „Naj ga Bog blagoslovi do zadnjega potomca! Tako se nismo že zdavnej imeli, kakor o llrozna-tovi svatbi. Več nam niso mogli privoščiti, in tudi nihče bi za nas tako ne skrbel kot knez. Medice dosti, plesa dosti, jedil dosti! Človek je moral precej mi-se paziti, da se preveč ne naleze, kakor sosed Skura, ki še svojega praga ni našel." Imenovani je stopil v senco, ter zagodrnjal: „Saj ni bilo toliko, lfud veter mi je škodoval." „Hud veter!" začeli so se vsi smejati: „Presneta burja! Gotovo je vlekla od nemških mej, da je na Skuro tako strašno vplivala!" „Zopet smo bili enkrat veseli na gradu. Ničesa ni nad dobro gosposko." „Naj jo Bog varuje vsega hudega", je rekla starka pri ognjišči, položila roko na čelo ter premišljevala o novi pripovedki. „Naj Bog ne da, da bi se ponavljalo na Hro-znatovih otrocih to, kar se je godilo ž njim v mladih letih!" „Kaj se je bilo zgodilo mlademu knezi?" je hotelo zatirati delavce, marveč so bili zakoni in naredbe naravnost potrebne, da se je ohranil mir (Prav res! na desnici), omogočilo mirovno delo (Tako je! na desnici), v varstvo meščanov, ki opravljajo svoj obrt. (Tako je! na desnici.) To je bil namen in ta namen se je tudi dosegel. Spominjajte se le tega, kaj se je godilo pred temi postavami, in kako dobrodejno so vplivale. Kar se nadalje tiče delovanja visoke zbornice v povzdigo narodnega blagostanja, res je, da je treba še veliko storiti. Da se ni več zgodilo, tega kriv je marveč način posvetovanja v visoki zbornici sami. Kajti le količkaj večja vladna predloga se ne more pred nekaterimi tedni rešiti. Da, če potrebujemo tedne, celo mesece za vsako manjšo predlogo, da jo dosežemo v zbornici, morali bi, gospoda moja, ieto za letom neprestano tukaj sedeti, da bi sploh izvedli kaj večjega. Bilo bi mnogo lažje, take postave izgotoviti, ki bi koristile narodu, ko bi se nekoliko varčneje postopalo glede govorov, tako da bi se sicer navajali razlogi za in proti, he pa povsod razpravljali predmeti, ki ne spadajo k stvari, kakor to kaže tudi sedanja razprava. Po teh kratkih opazkah pridem k temu, kar sem hotel povedati. Priznano je, da so dandanes šole in ceste najboljša sredstva za povzdigo narodnega blagostanja. Zaradi tega sem se že večkrat pri naslovih šol in cest k besedi oglasil, tako v visoki zbornici, kakor v proračunskem odseku, iu bojim se, da me še pre-mnogokrat čaka ta nalog, kajti ne vidim še, da se bliža čas, v katerem se bodo popolnoma izpolnile te moje želje. če govorim o cestah, ki so vendar eno glavnih pripomočkov za ustanovitev in povzdigo narodnega blagostanja, imeti moram pred vsem pred očmi deželo, ki me je sem poslala, namreč pokneženo grofijo Goriško in Gradiško. Ta kronovina ima prelepo lego, pričenja se pri morju ter se dviguje do Snežnika Triglava. Ta dežela je bila zelo cvetoča, žal pa to ni nič več nekaj let sem vsled nezgod, katerim se ne more več ustavljati. Imel sem večkrat priliko to naglašati in povdarjal sem to tudi lansko leto pri posvetovanji o postavi, ki je določena za pomoč zoper nezgode. Znano Vam je, gospoda moja, da je planjavo, na kateri prebivajo naši sosedje, Furlani, najprvo, kar se tiče vinoreje, obiskal „oidium", potem „pe-ronospera", bolezen listov, in konečno glede reje svilnih gosenic ta nesreča, da se je skoraj popolnoma izgubilo to domače pridelovanje vsled kuge, ki je navstala mej svilnimi gosenicami. Naposled nam preti še trtna uš, zoper katero se žal še ni izumilo sredstvo, zoper ostali nadlogi pa se moramo vspešno boriti, in sicer zoper „oidium" z žveplom in zoper „peronospero" z razstopljenim mednim vitrijolom, namešanim mej apno. Zoper trtno uš žalibog še nimamo sredstva, in ko bi pričela v naši kronovini pokončavati, navstala bi velika revščina, kajti posamezne pokrajine so take, da sicer lepo rodi v njih trta, a da bi slednje ne moglo nič drugega nadomestiti. (Prav res! na desnici.) Skušati moramo vendar, da opomoremo poljedelstvu z zboljšanjem občil in prometnih potov, h katerim spadajo v prvi vrsti železnice. Toda po-kuežeue grofije Goriškega in Gradiške se žalibog le na robu, namreč na Krasu, dotika južna železnica, ki potem prehaja pri Gradiški v planjavo in zopet zgine pri Korminu. Kras je pa ravno ona pokrajina, katera ne more z železnico postati rodovitna, ker nima nobenih pridelkov, katere bi mogla izvažati ; nastati ne morejo tam nobene industrijske tovarne, ker ni tam niti lesa, niti premoga, niti vodne sile. Temu nasproti sta pa ravno oni dolini, ki imate vse lastnosti, da bi se v njih naselile obrtne stroke, popolnoma izključeni od železnic, to je krasna vipavska iu sočna dolina. Že večkrat sem navajal železnico čez Predil in ne morem si kaj, da ne bi storil zopet tega. Železnica čez Predil v zvezi z ono čez planine Ture spojiti bi mogla po najkrajši poti našo severno-zapadno deželo z morjem in istotako južno Nemčijo z morjem. Ta bi seveda v kronovinah, v katerih bi tekla, jako povzdignila obrtnijo in trgovino. Prosim, le pomislite, da glavne industrijske dežele leže v severnem in severno-zapadnem delu države, da so tedaj glede svojega izvažanja odkazane na Severno morje, na Hamburg ali pa na Trst, ne glede na to, kar gré v vzhod. No, sedaj imamo prekrasno cestno mrežo, železniško mrežo, ki je državna Toda preneha pri Trbižu. Blago ne more na tem potu dospeti do Trsta. čujejo se sedaj pritožbe, da so tarifi avstro-ogerskega Lloyda v Trstu, kateri podpira država, mnogo previsoki, da naša industrija ne more lahko rabiti tega prevažalnega zavoda. Toda temu ni tako. Kajti glavni zadržek je ta, ker se tako podraži blago vsled vožnje iz severno-zapadnih dežel, na pr. iz Češke do Trsta, da ne morejo ničesa pomagati najnižje vožne cene po morji. Kakor je sedaj, in če še tako znižajo železnice svoje tarife, vendar so še preveč veliki, da bi se moglo tekmovati osobito s Hamburgom, kajti tù je na raipolaganje vodna cesta, Laba, in vodne ceste, kakor znano, so najcenejša občila. Iz tega je jasno, da se ne morejo vzajemno podpirati naše železnice in avstrijski Lloyd, kajti dokler je Laba odprta, gré blago v Hamburg, vsled česar napreduje nemško brodarstvo, naš edini od države podpirani zavod, Lloyd, pa mora trpeti. Po zimi, ko zamrzne Laba, gré pač blago v Trst, toda ne prašajte me, po kaki ceni. Da tukaj ni mogoče tekmovanje, je res. Drugače pa bi bilo, ko bi se izvršile in spopolnile naše železnice proti jugu. Ko bi vodila železnica čez planine Ture in kot nadaljevanje železnica čez Predil do Trsta, potem bi imela država eelo progo od Češke do Trsta v svojih rokah ter bi mogla tako vrediti tarife, da bi se povzdignile železniee, prevažalna družba po morji, Lloyd, pa bi dobil vsled tega blaga, ki pa bi na drugi strani pospeševal železnice s tem, da bi se prevažale surovine in kolonijalno blago iz Trsta v industrijske kraje severno-zapadnih kronovin. Takö bi se mogli temeljito odstraniti nedostatki v tem oziru. (Konec sledi.) Politični pregled. V L;,ubijan;, 16. maja. Siotrsnje dežel«. V predvčerajšnji' seji <§ospodsiee zbornice se je popolnoma mi*nao izvršilo prvo žitanje šolske novele. Grof Falken!»ayn je predlagal, da se ta zakon izroči odseku, enoindvajsetih članov, kar je brez ugovora obveljal«. Potea je zbornica tudi še pritrdila sklepu zboraice poslancev o stalnem odseku za kazenski zakonik. V včerajšnji seji pa je nepremenjeno potrdilla proračunsko finančno postavo za leto 1889. Izkušeni „patrijatje", ki v „N. F. P." iu „D. Ztg." uganjajo svoje burko, očitajo Crispiju lahko-mišljenost, ker ni stavil Kdlnokyju svoj .uitimatum' zaradi katoliškega shoda na Dunaji. Ali koristi tako hujskanje mej našim cesarstvom in italijanskim zaveznikom, tega ne bomo razmotrivali, vendar pa je dobro navesti, da so lansko leto katoličani Nemčije sklenili isto glede papeževe neodvisnosti in da takrat naši „liberalci" niso hujskali Italije zoper Nemčijo. To je prava židovska doslednost, izkušeno „liberalno rodoljubje". Ogerska zbornica je predvčeraj potrdila več naslovov linančno-ministerskega proračuna. Pri točki „loterija" je rekel finančni minister, da hoče vlada na vsak način odpraviti to državno napravo, vendar pa se to ne da nenadoma izvesti. Ze leta 1848 se je opustila na Ogerskem loterija, s tem se pa ni zadušila igralna strast. Ustanovile so se agenture, ki so posredovale za dunajsko loterijo. Finančni minister je za to, da se uvede tako-zvaua razredna loterija, ki ne bo škodovala revnejšim ljudem, državi pa vendar donašala dobička. Vnanje države* 1'apez Leon XIII. pripravlja, kakor trdi „Tribuna", novo okrožnico o katoliških shodih, ki so se nedavno vršili. „Velika Srbija" skuša z dal)šim člankom dokazati, da srbsko kraljestvo prav za prav nima nobene armade. Veliko srbsko glasilo pravi: 20 bataljonov pehote, 29 poljskih in 5 gorskih baterij, 10 konjiških škadronov in nekaj bataljonov raznih vojaških vrst, skupaj 14.000 mož, je tako neznatna vojna sila, da bi bila v slučaji zunanje vojske enaka ničli, liazoroženje srbskega naroda, katero je o svojem času izvršila naprednjaška stranka, zmanjšalo je zelo vojaški in ob enem tudi politični pomen dežele. Napominana vojna je važna le za notranje življenje dežele in naroda. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se nemudoma osnuje srbska narodna vojska, t. j. moštvo 1. in 2. napovedi. V tej organizaciji srbske vojne „leži podpora velikosrbski ideji in prihodnjosti srbskega naroda." Vsi večji in manjši ruski listi se bavijo z umrlim ministrom grofom Tolstojem. Najobšir-neje razpravljajo njegovo delovanje „Moskovskija Vjedomosti", in sicer pred vsem njegov preosnovni načrt, reorganizacijo krajevne uprave, ki je vzbudila toliko nasprotstva mej pristaši demokratskih idej. Grofu ni bilo namenjeno videti, da se je uresničila njegova želja. To bo dalo nov pogum protiv-nikom, toda jako se motijo, če mislijo, da je s smrtjo Tolstojevo ob enem zginila tudi ona smer državno-ruske politike, ki se imenuje Tolstojev sistem. — Car in carjevna sta naznanila pokojnikovi vdovi sožalje. V dotični brzojavki pravi car med drugim: „Tako zvestega, plemenito mislečega in vstrajnega sotrudnika je težko nadomestiti." Gibanje nemških rudarskih delavcev vedno bolj narašča ter se je strajk razširil poleg Vestfalije „Stara in davno pozabljena dogodba je to. Gotovo je tudi Hroznata vse pozabil. Drugače si tudi ne morem razlagati poroke. Saj je storil vendar obljubo —." „Kakošno obljubo?" oglasilo se je vprašanje za vprašanjem. „To reč vam moram od začetka povedati. Bila sem na gradu za deklo, stregla sem Dobroslavi, ter vzgojevala malega Hroznato. To je bil res čuden otrok. Srečna mati me je mnogokrat zagotavljala, da se je rodil Hroznata mrtev. Še enkrat ni zasopel. Bili bi ga kmalu pokopali, — mati poklekne, ter prosi goreče božjo Porodnico Marijo, da bi otrok oživel. Njena prošnja je bila uslišana. Hroznata je začel dihati, njegovo življenje je bilo rešeno. Presrečna mati je torej darovala sina Bogu in ga posvetila božji službi." „Hroznata je bil torej darovan in vendar se je oženil." „Še dvakrat je bil od Boga izprošeni deček v veliki nevarnosti življenja. Starejša sestra Vojslava, katera se je pred kratkim omožila v Krakovo ter bila navzočna pri Hroznatovi poroki, sprehajala se je s Hroznato pod milim nebom. Deček odide nekam, da bi si morda cvetlic natrgal. Vojslava ga pusti za trenotek iz oči. Pa glej! Težak tovorni voz po- vozi dečka! Hitro teče k nesrečnemu mestu — pa čudo — deček vstane neranjen, čil in zdrav!" „Angelj viiruh ga je obvaroval." „Drugokrat pade v vodo — pa spretna ribičeva roka ga reši gotove smrti. Božja Porodnica mu je bila močna varuhinja, ker jej je bil deček obljubljen in darovan." „Ali pa bo ž njim tudi za naprej roka Najvišjega, ko ni spolnil Bogu storjene obljube? Moral bi bil postati duhovnik." „Hroznata ni ničesar obljubil, ni bil torej tudi dolžan obljube spolniti, ki jo je bila storila v njegovem imenu pobožna mati." „To je že res; pa Bog je rešil Hroznato tolikokrat mnogih in velikih nevarnost. Pa bi bil tudi dober duhovnik. Njegova mirna in tiha narava se z viteškim stanom še strinja ne. Tudi bi bil dosegel visoko stopinjo dostojanstva, ker je knez nagnjen Sezimovemu rodu." „Kdo naj bi bil naš gospod? Sezimi je dal Gospod Bog le enega moškega potomca, hčere se razidejo v širni svet, in mi naj bi bili brez viiruha v nevarnostih in brez pomočnika v potrebah?" „Zato sta tudi Sezima in Dobroslava naredila sina za gospoda in naslednika, ter bodeta zamenila Bogu storjeno obljubo na kak drug način. Hvaležni bodimo, da Hroznato imamo, da ga je Bog za nas rešil." V sobi je bilo za nekaj časa tiho, ogenj je prasketal, vretena so se vrtela. Dobronki se ni več ljubilo začeti kako drugo povest. Dostavila je še o Hroznati, kako je bil pokoren v mladosti, kakih znanosti ga je učil oče, kako skrben je bil, da bi kdo brez daru ne odšel, da bi kdo ne bil uslišan, ki je za pomoč prosil. „Dobroslava se je morda večkrat spomnila na obljubo ter se tiho solzila nad Hroznatovo glavo. Rada bi vse spolnila, pa rod bo za zmiraj izmrl, Hroznata je zadnji moški potomec." „Morda bo Gospod Bog vse na dobro obrnil, saj varuje dobro gosposko." Pozno do noči so preudarjali pri Dobronovih ter različne posebne in navadne dogodbe na gradu pretresali. Nazadnje so se vrnili še k nesrečnemu Skoru, da se večer veselo sklene. „Mlada gospa bi si želela tebe za dvorskega norca. Tako jej je bilo všeč tvoje obnašanje in veseli smeh." „Samo to je na poti: Tak šaljivee bi moral imeti zmiraj kozarec pri ustih. Drugače še govoriti ne zna." (Dalje sledi.) tudi v proviaciji Silezijo in Vzhodnjo Prusijo, vendar pa ni bilo dosedaj nikjer večjih, nemirov ali celo izgredov. „XIX. Siècle" pravi, da bo odsek francoskega senata izdal odlok, s katerim se bo ustavilo kazensko postopanje zoper Boulangerja. — Zbornica se je predvčeraj začela posvetovati o proračunu. Neodvisnjak Basly je zahteval, da se poprej rešijo predloge, ki se tičejo delavcev. Ta nasvèt je Tirard pobijal ter ga je konečno zbornica z 270 proti 241 glasovom zavrgla. — Senat se je v današnji seji posvetoval o predlogi, ki določuje število vojaških novincev. Italijanski kralj bo uradno potoval skozi Švico. Zavezni sovet se je včeraj posvetoval o primernih naredbah. — Mirovni shod je enoglasno sklenil: „Shod izraža nujno željo, da bi se države sporazumele gledé zmanjšanja oboroževanj. Vojaški * organizaciji naj bo namen le hranitev domovine, ne pa napad." — Kakor piše „Opinione", spuntali so se kmetje v lombardijskem okraji Gallarate ter opu-stoševajo zemljišča posestnikov. Odšla je tja stotnija vojakov z redarstvenim uradnikom. Tudi v varuški okolici je narod jako razburjen, v Casorezzu (okraj Rho) so bili resni nemiri ter so več oseb zaprli. „New-York-Herald" je dobil iz Bruslja poročilo: V tukajšnjih dobro poučenih krogih se govori, da je došla iz Zanzibara novica, po kateri bo Stanley v treh mesecih v Londonu. Sodi se. da se bliža Zanzibaru po vzhodnji progi in da bo odtod takoj odpotoval v London. Izvirni dopisi. Iz Šturija, začetkom maja. Ob naši vodi Hu-beljnu bode čedalje pustejo, le še velikanska poslopja in podrtije bodo pričale o nekdanji živahnosti. Ni mi znana nobena voda na Kranjskem, katera bi takoj pri izviru gnala že velike fužine, katera bi po pol ure dolgem teku imela toliko krasnih in . velikanskih stavb ob svojem bregu. Koliko tisočakov se je zazidalo, a zdaj delujejo še samo ene fužine za bakrene kotle in ena velika pila (žaga) ua kranjski strani. Samo poslopje za pivovarno in mlin v Palih stalo je okoli pol milijuna, pa tudi to se bode počasi razsulo. Pivovarna že nekaj let ne deluje, in velikanski mlin je dokončal svoje delo letošnjo Veliko noč. Pravijo, da posestnik bogataš go«p. Ritter nima več veselja, pokrivati primanjkljej. liospod je zelo star in premalo je gledal, da bi bil notranje oprave po novejšem kroju in boljših iznajdbah vredil. Velikansko poslopje zdaj prazno stoji in čaka kupca. Gosp. Ritter ponuja vse svoje imenje ob Hubeljuu za 300.000 gld., a le malo je upanja, da bi se našel kak podjeten kupec za tako svoto. Velike fužine so ustavile delo pred petnajstimi leti, in ker se ni nič popravljalo, razpada; mesto strehe moli kvišku ogromno tramovje, težka kladiva (norci) žalostno čakajo, kdaj bodo zopet razbijala rudnino. Vprašal sera moža veščaka, kako da se je vse popustilo? Veliki polom leta 1873 podrl je ljudem vse veselje in upanje za taka podjetja. Kdor ima denar, naloži ga, četudi za male odstotke, varneje v hranilnice. Ko bi prevzela kaka denarna družba in bi vse po najnovejših iznajdbah popravila in vredila, — se ve, denarja bi morala imeti precej — bi lahko konkurirala z drugimi tovarnami, kajti take vodne sile, kakor tu, ne dobi se z lepa. Ce se pa enkrat spelje železnica iz Gorice do sem, potem se je nadejati več prometa, ne? Malo upanja. Poglejte le vašo Gorenjsko ! Železnico ste dobili, so se pa fužine zato kaj povzdignile? Škoda za gorenjske delavce. Tudi ob Hubeljnu je bilo prej več možakov iz Kamne Gorice in Krope. Dobri delavci, pravi korenjaki so bili, so tudi precej zaslužili, a sedaj še domačine odpravljamo zaradi pomanjkanja dela. Tako veščak, ki vsaj že štirideset let pozna delovanje ob našem Hublju. Večina Šturcev si išče zaslužka v predilnici in barvarnici ajdovski; nekaj delavcev, ki so sedaj bili v palskem mlinu, podali so se v sosednjo tovarno. Predilnica ajdovska neki prav dobro izhaja. Delničarjem nese povprek dvanajst odstotkov, ako sem prav podučen. Dela konkurenco celo angleškim tovarnam in svoje delavce precej dobro plačuje. Slednji imajo še posebno srečo, ker sta vodji kakor cčeta svojim podložnim. Marsikateri težak si je na prigovarjanje vodjevo prihranil kaj denarja za slabejše {ase. Sem pa tje se tudi čuje, da kakemu onemoglemu delavcu vodja iz svoje kleti in iz svoje kuhinje postreže. Res lepo in hvalevredno, saj o drugih tovarnah se kaj taeega ne sliši. Če se tudi vsak slični milodar ne obelodani in očitno po časo- risih ne hvali, je vendar hvaležno in udano srce revnega delavca največje plačilo dobrotniku na zemlji. y. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 14. maja. I. Gospod župan otvori sejo, konstatuje sklepčnost, ter imenuje za overovatelja današnjega zapisnika občinska svetovalca H ras k ega in dr. Mo-sche-ta. Zoper zapisnik zadnje seje se ni oporekalo ter je tedaj potrjen. Mestna občina Plzenj je poslala proračun za leto 1889 in računski zaključek za leto 1887, katera oba sta na ogled gospodom svetovalcem. Upravni odsek mestne hranilnice je županstvu poslal dopis, v katerem naznanja, da je dne 4. t. m. soglasno z upravnim svetom po temeljitem prevdarku razvidel potrebo, da se nastavita dva uradnika za ta zavod. Po daljši razpravi, katere se vdeleže svetovalci Ravnikar, Petričič, dr. Mosche in Povše, pritrdi mestni zbor nasvetu, da se v kratkem razpišete službi blagajnikova in kontrolorjeva za mestno hranilnico, prva s plačo 1200 gld., druga s 1000 gld.; zahteva se od obeh položitev kavcije v znesku letne plače, znanje obeh jezikov in trgovinskega knjigovodstva. Prednost pa imajo oni, ki se morejo izkazati, da so izvežbani v zemljiškoknjižnih zadevah. II. Svetovalec dr. Stare poroča v imenu personalnega in pravnega odseka glede izida letošnjih dopolnilnih volitev za občinski svet: Volitve so se vršile za III. razred dne 23., za II. razred dne 25. in za I. razred dne 27. aprila. V tretjem razredu je prišlo izmed 1079 opravičencev na volišče 111 volilcev, ki so oddali za Kleina 103, za dr. Grego-riča 87 glasov. V drugem razredu je prišlo izmed 870 opravičencev 130 volilcev, ki so volili Tomo Zupana s 121, Frana Povšeta s 119, Ivana Rozmana s 117 iu dr. Josipa Vošujaka s 113 glasovi. V prvem razredu je bilo izmed 594 opravičenih glasov oddanih 82, in sicer 81 za Ivana Murnika, 80 za Mihaela Pakiča, 79 za dr. Alfonza Moscheta in 77 za Frana Ravniharja. Ker se tekom predpisanega obroka osmih dnij ni vložila nobena pritožba zoper te izvolitve, smatrati se morajo za veljavne. Mestni zbor vzame to brez ugovora na znanje. III. Pri tej točki opozori župan, da se voli podžupan po § 31., uziroma § 30. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, koji slednji je ob enem merodajen za volitev županovo. Treba je, da ste navzoči dve tretjini vseh mestnih svetovalcev, ter se voli z nadpolovično večino vseh svetovalcev. Župan konstatuje, da je navzočih 24 odbornikov, tedaj zadostno število, in da je nad-polovična večina 16. Za skrutinatorja imenuje svetovalca Kleina in Žagarja. Oddanih je bilo 24 glasovnic, in sicer je dobil dosedanji podžupan Vazo Petričič 23 glasov, dr. vitez Ble i w e i s -T rs teniški 1 glas. Petričič se izjavi, da prejme ta častni nalog, kateri bode po svojih močeh skušal izvrševati na korist mestne občine. (Dobro! Živio!) IV. Volitev stalnih osem odsekov je imela nastopni izid: 1. Magistratni odsek (pod predsedstvom županovim): dr. Karol vitez Bleiweis-Trste-n i š k i, Ivan Vladimir II r a s k y, dr. Alf. Mosche, Miha Pakič, dr. Ivan Tavčar; 2. personalni in pravni odsek; Ivan Gogala, dr. Alfonz Mosche (načelnik), Ivan Murni k, dr. Josip Staro, dr. Ivan Tavčar (načelnikov namestnik); 3. finančni odsek: Josip Benedikt, Ivan Gogala, Ivan Hribar, Vaso Petričič (načelnik), Fran Ravni h ar, dr. Josip Staro. dr. Ivan Tavčar (načelnikov namestnik); 4. stavbinski odsek: Ivan Vladimir Hrasky (načelnikov namestnik), Ivan Mu mik (načelnik), Srečko Nolli, Miha Pakič, dr. Josip Stare, Henrik Ničman, Ivan Vel k o vrh; 5. odsek za uboge (pod predsedstvom županovim): A.Kleiu, H. Ničman, M. vit. Z i tterer di časa Cavalchina, prof. T. Zupan, K. Žagar; 6. policijski odsek: dr. Karol vitez Bleiweis-Tr s teniški (načelnik), Ivan Gogala, dr. Vinko Gregorič, Peregrin Kaj zel, Ignacij V&len-tinčič, dr. Josip Vošnjak (načelnikov namestnik), Karol Žagar; 7. šolski odsek: Fran Povše, Ivan Rozman, Ivan Tomšič, dr. Josip Vošnjak (načelnikov namestnik), Matija vitez Zitterer di časa Cavalchina, prof. Tomo Zupan (načelnik), Ivan Železnikar; 8. odsek za olepšavo mesta: Oroslav Dolenec, dr. Vinko Gregorič, dr. Alfonz Mosche, Fran Povše (načelnikov namestnik), Fran Ravnih ar (načelnik), Ignacij Valentiučič, Ivan V e 1 k o v r h. V. a) Svetovalec dr. Mosche poroča v imenu vodovodnega odseka o oddaji pozemeljskih stavb pri vodnjakih v Klečah ter predlaga, da se sprejrao najnižje ponudbe, in sicer: Adolfu Tiinniesu za 28.013 gld. 84 kr., J. Regaliju in L. Widmayerju za 700 gld., Avgustu Žabkarju za 478 gld. 25 kr. in M. Škrabcu za 354 gld. 37 kr., čemur pritrdi mestni zbor. Te skupne ponudbe so cenejše za 8870 gld. 41 kr., kakor je bilo proračunjeno. b) Isti poročevalec poroča tudi o oddaji stavbe reservoarja v podturnskem gozdu ter nasvetuje, da se izroči delo izmed petih ponudnikov G. Tonniesu, ki je poleg tvrdke J. Chaillu na Dunaji (45.000 gl.) najcenejši. Tiinnies se je podvrgel vsem pogojem ter je izvršil že večja enaka dela v tržaškem pristanišči, poizvedovanja pa tega niso pokazala o J. Chaillu-ju, ki se pa tudi ni popolnoma podvrgel pogojem. Po daljši razpravi, katere so se vdeležili svetnika Ravnikar, Železnikar in župan P. Grasselli, se je potrdil odsekov predlog. Konečno je poročal še župan o stanji vodovodnih del. Dokazal je, da so razne bojazni mestnega občinstva neopravičene, ter naglašal, da bo magistrat skrbel za ceno napeljevanje vode v posamezne hiše. Pričel bode s tem sam pri javnih hišah ter s tem dal potrebno navodilo ostalemu prebivalstvu. Izrekel je toplo zahvalo visoki vladi za pospeševanje te naprave (živahno odobravanje) in vdeleženima občinama, ki nista stavili nepotrebnih zaprek. Potem se je pričela lajna seja. Dnevne novice. (Iz državnega zbora) se poroča, da je včeraj gospodska zbornica v drugem in tretjem branji sprejela državni proračun in finančno postavo za 1.1889. Prihodnja seja je v petek. — V zbornici poslancev so bile rešene vse predloge brez debate, le verifikacija poslanca B1 o c h a bila je povod mnogim ugovorom. Konečno je bila volitev potrjena s 135 glasovi proti 71. (Mestni zbor ljubljanski) je v zadnji tajni seji dovolil požarni brambi v Spodnji Šiški za napravo gasilnega orodja 100 gld. (Za slovensko šolo) so prosile občine Sromlj e v brežiškem okraji, Kolobje v celjskem okraji in Slivnica v šmarskem okraji. (Glasbena akademija) na korist ubogim dijakom c. kr. višje realke v Ljubljani se je sijajno izvršila. Vspeh je bil tako v gmotnem oziru (160 gl. dohodka), kakor tudi glede vžitka, katero je imelo prisotno, jako odlično občinstvo, povsem ugoden. Slavna vojaška godba je jako precizno izvajala svoje točke ter žela popolnoma zasluženo pohvalo posebno pri ouverturi k operi „Don Juan". Gg. A. Gnezda in Hermanu Muhleisen, učenca g. Gerstnerja, sta pokazala veliko nadarjenost ter izvajala goslim Čiste in krepke glasove. Spremljal ju je na glasovirju g. Jaroslav Foerster točno; najbolje označimo igro njegovo s tem, če rečemo, da je vreden sin in brat svojega očeta in brata. V mešanih zborih je nastopilo okoli 80 pevcev — dokaz, kako je glasbeno nadarjen naš rod na Kranjskem. Najbolj ste ugajali točki: Anton Foersterjeva „Na slavo Avstriji" in A. E. Titlova „Die niichtliche Heerschau", ki ste se morali tudi ponavljati. Akademija sploh je bila na čast realki, v prvi vrsti pa njenemu učitelju godbe g. Antonu Foersterju. (Plemenske bike) belanske (cikaste) pasme prodajala bode kmetijska družba v ponedeljek 20. maja dopoludne ob 10. uri v Kranji, in sicer na dvorišči gostilne g. Petra Majerja ml., t. j. na dvorišči hiše, ki je zraven velike cerkve, in kjer stanuje davčni urad. Po sklepu glavnega odbora dobodo sedaj vsi biki že pri nakupu obročke v nos, kar bode močno olajšalo ravnanje ž njimi. Na Virtemberškem, koder licencujejo bike enako kakor pri nas žrebce, ne dobi nobeden, ki ima bika, licence, ako nima bik obročka v nosu. S tem upa kmetijska družba preprečiti vedno bolj množeče se prošnje za prerano prodajo subvencijskih bikov zaradi njih neukrotnosti. (Občni zbor smleške podružnice družbe svetega Cirila in Metoda) vršil se bode v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoludne v gradu prečastitega visoko- Todnega gospoda barona Lazarinija. Odbor vabi tem potom vse zavedne narodnjake iz Smlednika in okolice, da pristopijo tej prevažni družbi in da delujejo v njen prospeh, vsak v svojem krogu uabi-rajoč jej novih udov. (Imenovanje.) Presvetli cesar je imenoval prof. na deželni veliki realki v Gradci in privatnega docenta na graškem vseučilišči dr. A. Pogačerja izvanrednim profesorjem angleške filologije na praškem vseučilišči z nemškim učnim jezikom. (Umrla) je — kakor nam prijatelj iz Prage poroča — predvčeraj ondi hči nepozabnega Jung-mann-a, gospa Katarina Petrovičeva, v 77. letu svoje dobe. Pokojnica je bila dvakrat omožena; njen prvi mož imenoval se je A. Lauermann, dež. odb. uradnik, koji je pa v dveh letih umrl. Leta 1853 omožila se je v drugo, in sicer s profesorjem Demetrijem Petrovičem, ki je poučeval v srbskem Karlevcu ter prominol leta 1857. Po njegovi smrti vrnila se je gospa Petrovičeva v Prago, kjer je v krogu svojih prijateljev živela tiho in zadovoljno. Stanovala je pri svojej sestri, gospej Muzi-lovi, najstarši hčeri Jungmann-ovi, koja je zdaj stara SI let. (Osebna vest.) Namestniški svetovalec gosp. Schemerl je zaradi bolehnosti za več časa dobil odpust. (V Trstu) je umrl dne 14. t. m. 821etni Janez Burgstaller, vitez reda železue krone, predsednik trgovske zbornice, oče državnemu in deželnemu poslancu. (Razpisano) je v Ribnici mesto vodje zemljiških knjig; znanje slovenščine se zahteva. Prošnje do IS. junija. — Na tukajšnji učiteljski pripravnici je razpisana služba šolskega sluge z letno plačo 250 gld. in letno doklado 62 gld. 60 kr. Prošnje do 30. junija. Raznoterosti. — Nova iznajdba. V Londonu je neki dr. Ford izumil „Wire Wove Roofing", steklo, ki je prozorno, pri tem pa elastično in trdno enako usnju. Nedvojno je, da bo ta iznajdba v mnogih ozirih izpodrinila navadno steklo, ker je cena precej obeh enaka, a je „Wire Wove Roofing" neprimerno trajniši. — Cesarski princ ni dobro biti. O sedanjem kineškem cesarju se bere, da je že v zgodnji mladosti imel nad 500 služabnikov. Kaj so neki delali pri otroku ? bo kdo vprašal. 80 služabnic je bilo odločenih za pestovanje, 25 mladeničev, da so v vročini hladno 6apo pihljali; 10, ki so nosili široke solnčnike, da pekoče soluce ni ožgalo prinče-vega obraza; nič manj kakor 30 zdravnikov je skrbelo za cesarjevičevo zdravje; 7 kuharjev in 23 kuharskih pomagačev je pripravljalo prihodnjemu vladarju jedi; 50 služabnikov je bilo še po vrhu odločenih za razna dela; 50 hlapeev je imelo težavno opravilo, cesarskega otroka oblačiti, snažiti in shranjevati njegovo obleko; 75 zvezdoznaucev je bralo v zvezdab srečo ali nesrečo; podučevalo je princa Kuangsil 76 učiteljev. Ker je sedanji cesar Kuangsii pri 30 zdravnikih in 30 kuharjih nčakal 17. leto, moramo priznati, da je precej močnega telesa. Telegrami. Dunaj, 16. maja. Cesar je izdal lastnoročno pismo Schmerlingu, v katerem se navaja dovršeno njegovo GO. službeno leto, zgodovinski dogodki, ki so Schmerlinga iz sodniških krogov poklicali k političnemu delovanju ter mu zagotovili odlično mesto mej izvrstnimi avstrijskimi državniki, ter njegovo štiriindvajsetletno vspešno delovanje pri najvišjem sodnjem dvoru. Pismo čestita in izreka hvaležno priznanje za ncomahljivo zvestobo, cesarju izkazano udanost in ljubezen do domovine, ter sklepa z željo, naj Vsega-mogočni še dolgo ohrani Schmerlinga v trdnem zdravji. Dunaj, 16. maja. Zbornica poslancev: Taaffe odgovarja na Carnerijevo interpelacijo o izjavi drugega avstrijskega katoliškega shoda glede papeževe posvetne oblasti, da vlada ni imela povoda pečati se s to zadevo, ker ne vpliva na koristi monarhije in do-tično zunanjo politiko, katero odgovorno zastopa minister zunanjih zadev. (Odobravanje). Taaffe odgovarja nadalje na razne interpelacije ; glede dunajskega tramwayskega strajka, da so redarji in vojaki prekoračili postavne meje, minister odločno zavrača to očitanje, ker prvi kakor drugi marveč zaslužijo priznanje. Glede v Verganijevi interpolaciji obseženega postopanja proti antisemitom izjavi minister, da vlada daje enako varstvo vsem postavno priznanim verskim družbam ter je odločno zoper vse korake, ki nasprotujejo temu načelu. Sploh je pa stvar družbe, da rabi v verskih, narodnih in političnih nasprotjih ono mero vzajemnega spoštovanja in strpljivosti, ki jo primerna naši civilizaciji. (Odobravanje.) jetika. Umrli ho: 13. maja. Marija Fabjan, delavka, 35 let, Žabjek 5, V bolnišnici : 12. maja. Anton Oman. delavec, 57 let, v podružnici bolnišnice na Poljanski cesti 42, pyaemie. 13. maja. An» Miklavc, gostij», 49 let, jetika. T u j c i. 14. maja. Pri n