SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol let« 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. Teč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)"vsprejema upravnIStvo in ekspedlclja |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 141.
V Ljubljani, v petek 22. junija 1894.
Letni le XXII.
Civilni zakon na Ogerskem.
Dolgo se je ugibalo, kako bode izpalo drugo glasovanje v gospodski zbornici o tej važni zadevi. Poročila so si jako nasprotovala. Vladni pristaši in pa nasprotniki, oboji so računali na zmago, ali tudi oboji so že računali 8 tem, da propadejo. Kako malo gotova je bila vlada zmage, že to dokazuje, da se je po liberalnih listih že z vso resnostjo pretresa-valo vprašanje, kaj bode potem storiti, ko bode civilni zakon zopet odklonjen.
Mi obžalujemo izid včerajšnjega glasovanja, ali čudimo se mu ne. Liberalizem se je tako vgnezdil na Ogerskem, da se ne da lahko izruvati. To je le naravna posledica političnega razvoja od začetka dualizma sem. Ogerska dosedaj v spodnji zbornici ni imela nobene zares katoliške stranke, nobene stranke, katero bi zares pre-šinjal duh krščanske pravičnosti.
Tisti, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da osnujejo tako stranko in ljudstvu pokličejo v spomin njega verske dolžnosti, so roke križem držali in gledali, kako 8e je širila moč liberalizma. Prav do zadnjega časa so še katoliški duhovniki bili v liberalnem klubu.
Vse ogerske stranke je preveval neki mažarski narodni šovinizem, ki je tudi sicer konservativnim možem zapiral jasen pogled v prihodnjost. Stranke ogerske se v »boroici poslancev ne ločijo po kacih političnih načelih, ker so vse bolj ali manj liberalne, temveč le po tem, da je katera bolj mažarsko-šovinistična, druga nekoliko manj. Sedanja vladna stranka je toliko zmerna, da je sposobna za vladanje, dočim druge stranke ravno zaradi svojega teženja po odločitvi od Avstrije pri sestavi nove vlade ne morejo priti v poštev. To smo videli pri zadnji ministerski krizi. Cesar je klical le liberalne politike v posvet in ban hrvatski se je tudi le z liberalci pogajal.
V gospodski zbornici sede mnogi dobri katoliški možje, ali ti možje nimajo kake narodne stranke za seboj, premalo imajo zveze z narodom. Katoliški politiki niso šli mej narod in to se sedaj maščuje.
Ko je vlada prišla s proticerkvenimi predlogi, začelo se je neko katoliško gibanje na Ogerskem, katero smo z veseljem pozdravljali, ali to gibanje ni prišlo tako daleč, da bi se osnovala kaka katoliška stranka.
Da se to ni zgodilo, je kriv mažarski narodni šovinizem. Katoliška stranka bi morala biti pravična drugim narodnostim, in baš za to se pa Mažari odločiti ne morejo. Brez podpore nemažarskih narod-nostij pa katoliška stranka ne more začeti boja z liberalci.
Včerajšuje glasovauje je precej drusfačno od onega v maju. Na mnoge magnate je vplivalo to, da so videli, da na Ogerskem neliberalna vlada ni mogoča in da je zatorej celo krona prisiljena, podpirati liberalce, ker se na druge opreti ne more. Gospodom ni manjkalo pač katoliškega prepričanja, manjkalo jim je odločnosti, da bi se lotili dela, da bi osnovali močno katoliško narodno stranko, ki bi bila sposobna prevzeti vladanje.
Omeniti moramo, da se s parlamentarnega stališča tudi težko opravičuje upor gospodske zbornice proti zbornici poslancev, kadar poslednja zares za-
stopa mnenje naroda. Pravico ima pač gospodska zbornica, ovreči sklepe zbornice poslancev, ali imeti mora tudi ozir na mišljenje naroda. Zaradi tega morejo višje zbornice preprečiti le reforme, za katere je v dolenji zbornici le neznatna veČina, kakor je bila na Angleškem, ko je šlo za irsko samoupravo. Drugače se pa začne mej narodom agitacija proti predpravicam dednih postavodajalcev. Tako agitacijo vidimo sedaj na Angleškem, na Ogerskem se je napovedovala taka borba.
Kakor bi mi bili želeli, da civilni zakon propade, ali vendar bi ne mogli biti za to, da bi kje gospodska zbornica mogla ovirati vse zakonodajstvo. Tako bi potem magnatje lahko preprečili vsako so-cijalno reformo, ki bi morda ne ugajala popolnoma njih interesom.
Ogerski magnatje bi bili po naši misli storili svojo dolžuost, da so zavrnili civilni zakon, ker po našem mnenju ni večina prebivalstva zanj. Seveda naj bi bili potem z drugimi katoliškimi možmi delali na to, da se tudi pri novih volitvah pokaže pravo mnenje naroda. V tem slučaju bi se jim ne bilo bati nobene agitacije.
Tako so se pa nekateri ustrašili borbe, ki so jo napovedali liberalci. Morda je to tudi nekaterim šlo do živega, da je grof Štefan Keglevich govoril tako rekoč v imenu vladne stranke o reformi gospodske zbornice. Grofje in baronje se boje vsake tudi navidezne zgube svojih pravic. V resnici so pa baš s svojim glasovanjem pokopali vsak ugled zbornice same, ker sedaj liberalci vedo, da se magnatje dajo vgnati v kozji rog.
Kmalu bodo vse njih pravice le še prazen videz. Ne le zbornica poslancev, temveč magnatske zbornice moč je le v zvezi z narodom. Če nema te zveze, pa visi v zraku in jo vsaka sapa bega semtertja.
Magnatje so premagani, ali katoliška cerkev zaradi tega ni premagana. Ravno ta borba je pokazala katoličanom, kako je treba bojevati se. Začeti je treba od spodaj ne pa od zgoraj. Upor ma-gnatov ni mogel streti liberalne moči, ali stri je bode upor naroda. Torej ogerskim katoličanom je treba le iti na delo in katolike vseh narodnosti organizirati za boj proti liberalizmu, pa bodo naposled zmagali, če tudi morda še le po trdem boju.
Politični pregled.
V L j u bij an i, 22. junija.
Potovanje češkega namestnika. Namestnik grof Thun potuje sedaj po raznih čeških krajih na Češkem. Povsod je bil slovesno v,sprejet. To pa jezi mladočeške politične voditelje. »Narodni Listy" se huduiejo nad neznačajnimi ljudmi. Baš v onih krajih, v katerih so poživljali mla iočeške poslance k naodločnejši opoziciji, sedaj prirejajo namestniku ovacije. Gregrovo glasilo dobro spoznava, da je to hud udarec za Mladočehe. Spodkopana je vsaka resnost in veljava mladočeške opozicije. Mladočeško glasilo popolnoma prav sodi. Glas Mladočehov bi Ie tedaj kaj veljal v postavodajnih zastopih, ko bi jih podpiral ves narod. Posebno sedaj bi se mladočeški volilci morali izogibati ovacij grofu Thunu, ko v Pragi bije mladočeška stranka z namestništvom najhujši boj in Mladočehi v državnem zboru zatrjujejo, da je ves narod češki proti njemu. Čudimo se ne
neznačajnosti čeških volilcer, vsaj so hodili v šolo k dr. Gregru in tovarišem, ki tudi svoja mnenja lahko menjajo.
Ženitvena predloga na Ogerskem, je torej v generalni debati vsprejeta z neznatno večino in začne se specijalna debata. Mi ne vemo, bode li gospodska zbornica jo v podrobni debati kaj predelala. To je še vedno mogoče. Za prehod v specijalno debato glasovali so morda nekateri, kateri niso za obvezni civilni zakon. Morda bodo v podrobni debati stavili kake predloge. Minister Wekerle je res zagotavljal, da krona priznava potrebo reforme, ali iz tega še nikakor ne sledi, da želi, da se predloga nespremenjena vsprejme. Mi ne vemo, kaj bodo storili konservativni magnatje, a toliko rečemo, da se katoličani ne morejo zadovoljiti s predlogom, ki ga misli staviti grof Keglevich , da ima civilni uradnik opozoriti ženina in nevesto, da civilni zakon ne izključuje cerkvenega zakona, in pa odrediti čas za poroko tako, da bodo civilni poroki, lahko takoj sledila cerkvena. Vse to bi bile le prazne formalnosti, ki bi stvari nič ne Bpremenile.
Nova vladna stranka v Bolgariji. Iz prejšnje konservativne in pa radikalne stranke se je osnovala nova vladna stranka v Bolgariji. Po svojih nazorih sta ti dve frakciji precej nasprotni. Združuje jih jedino nasprotstvo do Stambolova. Odbor nove vladne stranke je sedaj izdal nekak oklic na narod, da naj snuje po vsej Bolgariji klube narodne (vladne) stranke. V tem oklicu se naglaša, da bode stranka podpirala novo vlado in z vso odločnostjo se borila proti pristašem prejšnjega ministerskega predsednika. Dosedaj so glasila nove bolgarske vlade zatrjevala, kako da je Stambolov bil strašno sovražen v Bolgariji in je narod z velikim veseljem pozdravil njegovo odstranjenje. Če je to res, čemu pač taka borba proti njegovi stranki, ki tako ne more več priti na krmilo. Zdi se nam, da novi ministri čutijo, da njih stališče ni posebno trdno.
Rusija in Bolgarija. Nekateri časopisi so vedno zatrjevali, da bolgarski narod želi se za vsako ceno sporazumeti z Rusi. da pa ga le terorizuje Stambolov. Sedaj je ta mogočnež odstranjen, in bili bi mislili, da se bode pokazalo v Bolgariji kako navdušenje za Ruse. Vsega tega sedaj ni slutiti. Pač je »Svoboda", Stambolova glasilo, jela očitati novi vladi, da se hoče približati Rusiji, upajoč, da s tem spravi novo vlado pri narodu ob veljavo. Da je narod bolgarski zares tako naudušen za Ruse, bi pač »Svoboda" se ne posluževala tega sredstva proti novi vladi. Še pomenljivejše je pa, da se je vladi zdelo potrebno še oporekati to novico. To pač kaže, da vlada ve, da bi jej rusoiilstvo le škodovalo v očeh naroda. Bolgari torej ne žele nobenega zbli-žanja z Rusi.
Anglija. V Leedsu je bil te dni shod angleške liberalne stranke. Posvetovali so se, kako bi se od-pomoglo, da bi gorenja zbornica ne mogla ovirati parlamentarnega delovanja. Nedavno je gorenja zbornica zopet zavrgla jedno predlogo, katero je vspie-jela spodnja zbornica. Vlada je predlagala, da se odpravi zakon, ki prepoveduje ženitve mej svaki. Celo kraljica je želela, da se zakon premeni zaradi nekega slučaja v kraljevi rodbini, ali gospodska zbornica je vladno predlogo odklonila. Liberalci so sklenili, da bodo delali z vsemi silami na to, da se
!r s Tv-Vvi
spremeni ustava tako, da vsak zakou tudi brez privoljenja gospodske zbornice postane veljaven, ako ga dvakrat vsprejme zbornica poslancev in potrdi krona. Sedaj se torej začne v Angliji hud boj proti gorenji (gospodski) zbornici.
Razgled po slovanskem svetu.
Katoliški ahod v Brnu.
Iz Brna, 17. junija.
Prvi shod katoličanov češkega jezika v Brnu je stvar, o kateri se sedaj mnogo govori in piše. Komaj so prinesli o njem vest konservativni listi ter naglašali njegovo potrebo in korist, so se oglasili zoper njega vsi liberalni, pa žalibog tudi nekateri časopisi narodne stranke. V uvodnih člankih in dnevnih novicah napadajo njegove snovatelje, učijo, kako je nepotreben, kako nevaren, ker bode napravil v narodu še večji razdor, kqt je sedaj.
Toda katoliški shod je vzlic vsem takim in enakim trditvam le prepotreben. Da je lidova stranka sovražna konservativni, ali kakor tako radi pravijo, klerikalni, je že zdavnaj znano, kajti vsak pozna versko mišljenje njenega vodje dr. Tučka in dr. Stranskega.
Pa tudi narodna stranka se čudno vede. Njen general bi moral biti dr. Šrom, v istini je pa dr. Fandrlik. O njem in dr. Stranskem bi se pač smelo reči z mirno vestjo „par nobile fratrum." Imenovani gospod se je skrival precej dolgo časa, a odkar se je začelo govoriti o katoliškem shodu, je pokazal svojo barvo. Na njegovo povelje se je sklenilo, da se ne bodo poslanci s h o d a vdeležili, in vsled tega je odpovedal tudi dr. Šrom svoje sodelovanje pri njem, ako ravno je bil to p o p r e d obljubil. Toda pri tem še ni ostalo, dr. Fanderlik še ni bil zadovoljen, njegov namen je bil in je še (ako bi bilo mogoče) katoliški shod onemogočiti, zaprečiti. Le odtod je mogoče razložiti si napade „Mor. Orlice", njegovega glasila.
Enako čudno se vede tudi Vychodilova stranka. »Selskč Listy" so sicer objavili oklic na shod, a potem precej prinesli svojim bralcem novico, da bodo priredili shod nemško-latinski duhovniki. Tako dovoli pisati g. Vychodil v svojem listu, isti Vy-chodil, ki je pripeljal k proštu grofu Potting-Per-singu deputacijo 68 občin, in ki je slišal na svoja lastna ušesa, ko je dobrotljivi prošt se izrekel, da je bil dolžan ustanoviti zavod za dekleta kot duhoven in češki plemenita š. Tako piše list, ki se je takrat veselil in bil za „nemško-latinskega" duhovna ves navdušen, kar je razodel v članku „Cešk i'duhoven in češki p 1 e m e n i t a š".
»Lidove Noviny", »Morav. Orlice", »Siovač" in drugi časopisi se med seboj kosajo, češ kdo bode hujše udrihal po shodu. Shod ne bode naroden, akoravno se v oklicu posebno povdarja, da bode naroden, vsaj se kličejo le češki katoličani. Dalje se povdarja, da se ne bode na shodu polemiziralo, ampak se bode pečal shod s positivnim delom, kako bi se pomagalo narodu v nravnih in gmotnih potrebah in zadevah. Imenovanim časopisom ne ugajajo tudi imena grofov Belcredi, Ser£nyi in Seilerna, kajti to so Nemci. Lepi Nemci, ko se je na pr. grof Belcredi priglasil za češki občevalni jezik! Menda je bolji Ceh in bolji rodoljub kot Mladočeh feldmaršallajtnant Šalomon Friedberg-Miro-horsky, ki je naznanil 1. 1890 za svoj občevalni jezik nemščino, in takrat so bili „Nar. Listy" p o p o 1 n o ma t i h o!
Silno zanimivo je, kakšna imena dajejo časopisi lidove stranke in posebno „Lid. Nov." katoliški stranki in shodu. Tako so pisali, da se bode plesal 30., 31. jul. in 1. avg., »klerikalni kaukan!" Prav lepo! Ko so začeli tako hudo bombardirati, se bojimo, da jim bode »niti" zmanjkalo, da ne bodo mogli naprej. Pa naj bode zadosti. Sedaj se je pokazalo, in ob shodu se bode dokazalo, koliko potreben je katoliški shod, kje so pravi prijatelji naroda, kje se dela, in kje se — samo vpije. Živel katoliški shod v Brnu!
Socijalne stvari.
Staro- in novodobno poganstvo.
(Dalje)
Sploh pa o .nravnosti" 19. stoletja ni treba dolgih dokazov, saj je znana trditev onih, ki napadajo krščanstvo in pravijo, da kristjanje še slabše žive kot pogani.
Ze iz teh raislij je jasno, v kakošnem razmerji da je versko in nravno življenje starih poganov, s sedanjim verskim in nravnim življenjem. Že na podlagi teh resnic emerao trditi, da se našemu času prav prilega ime »novo poganstvo."
Ozrimo se sedaj na društveno življenje!
Priznati se mora sicer, da imajo sedaj otroci in žena v družini večinoma svojo prostost, toda to je sad krščanstva. Krščanstvo je že tako prešinilo vse naše razmere, da se ga ne more nihče otresti popolnoma, če bi tudi hotel.
Pač pa posnema sedanjost zvesto stare Rimljane s tem, da bi rada storila zakon razvezljiv. Koliko se trudijo vedno za civilni zakon! Vsa Ogerska je razburjena zaradi predlogov o civilnem zakonu.
Kakor je bila v starem veku država vse, posameznik le zaradi države, tako se tudi dandanes kaže isto načelo. Zelo so se pač izpremenile države v našem stoletju. Smeli bi imenovati 19. stoletje: »stoletje prekucij in konšlitucij". Toda duh je ostal isti. Državina auktoriteta je sicer prešla v druge roke ; ali kakor se je ravnal Ludovik XIV. po reku: „L' dtat c' est moi", prav tako se ravnajo po istem načelu današnje države.
Vzemimo le načelo Rousseau-jevo. Narodna skupina ima popolno moč, da stori, kar hoče. Ne ovira je nobeno drugo pravo. Zato se je pa to načelo tudi tako obneslo v francoski revoluciji. Trdili so, da s polno pravico lahko pobero cerkvi vsa posestva. Imeli so »pravico", da so lahko pomorili vse, ki se jim niso hoteli udati. In izpolnovali so to »pravico" tako vestno, da že niso vedeli, kako bi mogli obsojence sproti moriti. Guillotina je bila že prekasna.
Še večje pravice je prilastoval državi panteizem; država mu je bila bog. Segel je torej še dalje, kot staro poganstvo.
Toda puhli panteizem se je začel preobračati v hladni materijalizem, in prav tako se je pogrez-nila »božja država v materijo bojujočo se za obstanek in bojujočo se z vsemi sredstvi, da le koristijo.
Zeti državni sostavi dokazujejo, da se današnji čas ne imenuje po krivem poganski. Toda obeta se nam še kaj lepšega. Leta 1897. se bode zgodil po Bebeluovem prorokovanju velikanski prevrat v človeški družbi. Mesto države ustanovila se bode »socijalno demokratska družba." Kako se bode izvršil ta prevrat, napovedal je Bebel 17. aprila 1880. v nemškem državnem zboru : »Und die Dinge liegen so, dass sie einer allgemeinen Katastrophe entgegentreiben. Und vvas jene erbitterten Massen in einem solchen Augenblick thun werden, das brauche ich Ihnen nicht erst zu sagen. Es diirfen dann Dinge ge-schehen, die Sie und die Welt bis jetz nicht erlebt haben." V tej državi bode vsak popolno odvisen od države. Prisilnih sredstev, sicer pravijo, da ne bodo rabili, samo jesti ne bodo dali neubogljivcem. Otroci se bodo vzgajali v javnih zavodih, ne v družini, družina bode torej uničena itd. To so pač misli, pred katerimi bi se bil zgrozil celo Rimec.
Starim Rimcem eo bili sužnji blago. Dandanes pa kaj takega sicer nihče ne trdi, nihče ne pravi da so na pr. delavci Ie blago. Toda ravnajo ž njimi slabše nego z blagom. Da le delajo, pa je dobro ; saj je pri jedi drugih dosti na svetu, kaj bi že prav vsak moral imeta vsega čez glavo dosti! To nam prav lepo pojasnjuje tale citat iz nekega kr-ščansko-socijalnega lista. »Sedanji gospodarski in društveni red odvrača ljudi od tega, da bi si enakomerno pridobivali stvari in jih vživali; taji tudi, da imajo vsi enako pravico do tega. Posameznikom daje sedanji gospodarski in društveni red priložnost, da se lahko polaste sadu ptujih žuljev, omogoči celo, da mnogi morajo delati in trpeti za druge. Silijo jih seveda sedaj ne več z bičem kot v starem veku, ampak s silnejim sredstvom — z lakoto." (Monatschrift tur cbristliche Social - Reform. November 1893.)
Vidimo torej, da tudi v društvenem življenju sedanjost verno stopa po sledu starih poganov.
Poglejmo še, ali ste morebiti veda in umetnost dandanes popolnejši, kot ste bili v starem veku. — Cela tisočletja so si ohranili stari modroslovci svojo veljavo. Kako hitro pa izgubljajo veljavo modroslovci našega časa ! Za nekaj trenutkov se pač zasvetijo, toda kakor da bi se utrnila zvezda, brž spet ugasnejo, brž spet izginejo v morji pozabljivosti.	(Dalje slddi.)
Slovstvo.
Savjetl pitomcu sj omeniš t a za vrieme praznika po M. Gaudel Moscoviti za hrvatske seminarske ude-sio Ante Barač, svečenik bosansko-sriemske bi-skupije. — Preštampano iz .Vrhbosne". —■ U Mi-trovici. — Tisak i naklada hrvatske dioničke tiskare 1894. — Ciena 20 novč. — Stranij 56.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje).
Peta točka dnevnega reda je bila: Poročila in predlogi odborovi. Glavni odbor predlaga, da se potrdijo novo ustanovljene podružnice za: Črni Vrh, Kovor, Št. Peter, Loški Potok in Srednja Vas v Bohinju. Sprejeto.
Glavni odbor predlaga po nasvetu nekaterih podružnic pismeno priznanje nekaterim za umno gospodarstvo jako vnetim kmetovalcem. Sprejeto.
Najbolj obširna je bila šesta točka: Poročila in predlogi podružnic. Predlogi radi plemenskih bikov:
Hrenoviška podružnica prosi, da bi se biki-ple-menjaki iz deželnega zaklada oddajali za tretjino cene. Hrenoviški podružnici naj bi se pa glede na slabo gmotno stanje prebivalcev dalo dva bika brezplačno.
Logaška podružnica predlaga, da se glavni odbor kmetijske družbe in tudi deželni odbor pri oddajanju bikov vselej ozira na mnenje dotične podružnice.
Metliška podružnica predlaga, da bi se plemenski biki kolikor mogoče ceno oddajali.
Mokronoška podružnica predlaga, da bi se biki-plemenjaki pred vsem kupovali v domači deželi pri posestnikih, ki imajo čistokrvno pleme. Obširno je ta predlog utemeljeval baron Berg, predsednik mo-kronoške podružnice: »Dosedaj so se najbolj kupovali biki pincgavske in belanske pasme, kateri so se oddajali zlasti na Gorenjsko. Za Dolenjsko so se nakupovali zgolj biki muricodolske pasme. Tako dela kmetijska družba v deželi že 25 let. Po mnogoterih skušnjah sem se prepričal, da so biki, ako se pleme čistokrvno ohrani, doma izrejeni ravno tako sposobni, kakor biki pripeljani iz tujine. Ko bi se biki kupovali v deželi, bi živinorejci imeli večji veselje za vzgojo bikov, kakor dosedaj. Najboljše teličke dobi sedaj mesar. Žalostno znamenje je pa, ako v kateri deželi mesar določuje ceno mlade govedi. Še na nekaj bi rad opozoril slavni glavni odbor. Priložnost imam vsako leto priti v muricodolsko dolino. Kot živinorejec se zanimam za živino. Opazujem pa, da je muricodolsko pleme čim dalje slabejši. V sami muricodolski dolini to pripoznavajo in v novejšem času so začeli kupovati bike murbodenske in pincgavske pasme. Za Dolenjsko sem spoznal po mnogoletnih skušnjah najsposobnejši murbodensko in la-bodsko pleme. Murbodensko pleme knpujejo za visoke cene. Jaz sem že jako dobro prodal na Štajersko več kot 15 bikov murbodenske pasme."
G. Rohrmann, pristav kmetijske šole na Grmu, pravi, da je sedaj predlog g. barona Berga opravičen. Dosedaj pa skoraj ni bilo mogoče, nakupovati doma bikov, ker je bilo še malo čistokrvne živine. Ako bode kmetijska družba kupovala bike pri domačih kmetovalcih, bodo ljudje dobiti veselje za vzgojo bikov ter ne bodo najboljših telet mesarjem prodali.
G. društveni tajnik Gustav Pire s svojega stališča popolnoma obsoja muricodolsko pleme. Priporočal je pri glavnem odboru že večkrat, da bi mesto muricodolske pasme nakupovali murbodensko, pa so drugi odborniki bili le za muricodolsko pasmo. Ta pasma je le za one kraje, kjer imajo planinsko sladko krmo. Tudi z Belanskega nimamo več pričakovati posebno lepih bikov. Belanci so vse najboljše bike že poprodali. Saj tudi ni čuda. Za koliko tisoč goldinarjev je že naša družba nakupila bikov v belanski dolini? Hrvatska vlada je najedenkrat kupila za 20.000 gld. belanskih bikov in bosanska vlada celo za 40.000 gld. Ker se ponujajo jako visoke cene, se ni čuditi, da je najboljše blago vse razprodano. Sicer je pa kmetijska družba tudi že v domači deželi od nekaterih posestnikov kupovala. Ne zadostuje pa, če je kak bik slučajno lepe vnanjosti. Treba se je ozirati na bika očeta in kravo, ako imata ta dva vse potrebne dobre lastnosti, bode še le bik zares dober. — Na to je bil nasvet barona Berga sprejet.
Glede nasveta, da bi se oddajali biki za tretjino ali četrtino cene, izjavi g. tajnik Gustav Pire, da ni upati, da bi se to vpeljalo, ker visoko ministerstvo
U
j« še le na večkratno prošnjo glavnega odbora dovolilo, da se smejo oddajati biki za polovico cene in ne po dražbi, kakor poprej. Oddajanja za uižjo ceno pa ne bode nikakor dovolilo.
Podružnica hreooviška, vipavska, logaška, šeut-jernejska in črnomaljska so prosile, da bi bilo pre-raovanje goveje živine na sedežu teh podružnic. Gospod tajnik poroča, da je po predlogu hrenoviške podružnice že lani bilo odločeno, da bode premo-vanje na Razdrtem. Ker se lani to premovanje radi pičlih denarnih sredstev ni moglo vršiti, bode letos premovanje najprej na Razdrtem, potem pa še na dveh druzih zgoraj omenjenih podružničnih sedežih. Občni zbor je bil s tem poročilom zadovoljen.
Podružnica v Mošnjah stavi nasvet: Glavni odbor kmetijske družbe naj deluje na to, da bi ostale gorenjske planine tako nemotene za kmete, kakor so bile od nekdaj. Gospod tajnik predlaga v imenu glavnega odbora to le resolucijo: Občni zbor kmetijske družbe prizna opravičenost zahteve mošenjske podružnice, kmetje naj si pa prizadevajo, da bodo svoje pravice v okviru postave, zlasti gozdne postave, izvrševali.
Podružnica na Vačah prosi, da bi kmetijska družba izposlovala polajšanje pri licencovanju bikov.
Podružnica novomeška predlaga, da bi se pri licencovanju bikov ogledali tudi nedorasli biki, ki bodo pa tekom leta dorasli. Ta predlog utemeljuje g. Rohrmann: .Novi zakon o povzdigi reje goveje živine na Kranjskem z dne 11. avgusta 1890 nalaga kmetovalcem precej sitnosti;. Živinorejec mora dati bika potrditi, spisavati mora spuščevalni zapisnik, župan z žandarji vred ga vedno nadzoruje. Živinorejci tožijo, da nimajo druzega kakor sitnosti. Zlasti pa občutljivo zadene kmetovalca § 10., ki pravi: Kadar se snide komisija na prošnjo posameznih posestnikov izven določenega časa, plačati morajo sami dotične troške. In ti troški niso majhni. Kmetijska šola na Grmu, ki je pred nosom okrajnemu glavarstvu, je plačala za izvanredno licenciranje bika 6 gld. Posestnik Ruprčvrha, ki je jedno uro od Novega Mesta oddaljen, je moral plačati 18 gld.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. junija.
(Duhovske spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Jak. Lempl, župnik v Skalah, postil je dekan Šaleške dekanije. C. g. Jakob Korošak, kaplan v Ločah, postal je ondi provizor. Umrla sta čč. gg.: Valentin Stiplovšek, župnik v Ločah, dne 15. t. m. v 57. letu in Franc Nendl, kaplan v Laporju, dne 17. t. m. v 44. letu svoje dobe. Naj v miru počivata! Razpisane so sledeče župnije: Loče do 25., Sv. Lenart nad Laškim do 29. iu Reka do 31. julija t. I.
(Nova pošta.) C. kr. poštno in brzojavno rav-nateljst>o nam javlja: Dne 1. julija t. 1. odpre se v II r a š ah na Kranjskem v političnem okraju Postojna, nov po&tni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabir&l-nica poštnohraoilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem pri poštnih vozeh, vozečih vsak dan med Gorico in Postojno.
(Pomladanske novice.) Z Dobrove, 21. junija. Da nam je letos tukaj škodljivi keber popolno pri-zanesel, je že znano. Pri vsem deževnem vremenu ob času cvetja bode brez posebne nesreče vendar le dobra sadna letina, osobito kar jabolka zadeva. Od dne 17. aprila pa do sedaj imeli smo tukaj prav malo lepih dnij, skoraj cela dva meseca je malo da ne — slednji dan več ali manj deževalo. Dne 5. maja je tukaj zvečer prav po zimskej maniri snežilo; drugega dne do 9. ure predpoludnem je bila pa ta majeva zima zopet — proč. Slabih nasledkov ni zapustila nobenih, hvala Bogu. — Dne 10. maja dobili smo novega kapelana, vrlega gospoda Antona Hribarja le sem iz Košane. — Rašča na polju je silno lepa, le Bog jo obvaruj hudega vremeaa. V tem mesecu sta vodi Gradašica in Horjulka parkrat pretili s poplavjo preko travnikov in polja; prestopili sta bili že na več mestih po malem svoje bregove. Dobro, da so nalivi še o pravem času prenehali in se ni pripetila večja škoda. — Košnja vrši se splošno, nakosi se veliko, le vreme nagaja ob sušenju tena zelo. Bog daj, da se njegov blagoslov spravi srečno pod streho. — Gromovitih dnij imeli smo tukaj od dne 13. februvarija pa do dan es ie 20, to kaže, da je letos bv. Elija % gro-movim materijalom prav dobro preskrbljen. — Od
dne 10. t. m. naprej skoz celi teden b.la so tukaj prav hladna jutra, toplomer kazal je ob teh juirih ob 5. uri od 5° do 6" R. toplote. — Zlravstvo more se sploh prav povoljno imenovati.
(Ie Rima). Pred dvema mesecema so liberalni italijanski listi z videznem veseljem poročali, da se ruski agent pri sv. stolu, Izvolski, vtč ne povrne v Rim in da so pretrgane vse zveze med Vatikanom, in rusko vlado. Pred tednom pa so morali isti častniki poročati, da se je g. Izvolski zopet povrnil, a ne samo kot agent, temveč kot poverjeni poslanik in minister ruskega carja pri sv. očetu. Da hoče ruski car ožjo zvezo z Rimom, sklepali so mnogo že iz tega, ker sta minulo zimo škof teraspolski in nadškof mohilevski smela potovati v Rim, kar že več desetletij ni bilo dovoljeno. Pri tej priliki je zanimivo omeniti, da je prvo poslanstvo rusko prišlo v Rim leta 1075. k Gregoriju VII ; drugo je poslal car^Ivan III. do Siksta IV. leta 1472; tretje Ba-zilij IV. do Klemena VII. ; pozneje za časa papeža Pavla III. in Julija III., Klemena X. leta 1673. in Klemena XI. leta 1707. Isto tako so mnogi papeži pošiljali svoje povernike do ruskih vladarjev. Od časa Katarine II. do sedaj so bili s kratkimi presledki ruski poverjeniki pri sv. stolu. Ko je bil grtf Nikolaj Kiselev, ruski poslanik pri Piju IX., bile so razmere že tako ugodne, da je bil leta 1861 msgr. Bernardi določen kot papežev prvi nuncij v Peter-burgu. Toda poljska vstaja je vse spridila. Kmalu nato se je grof Kiselev oženil z neko damo iz rimske knežje rodovine in ker ni hotel obljubiti katoliške izreje svojih otrok, zakon ni bil blagoslovljen, in grof Kiselev se je odpovedal svojim poslom. Njegov začasni namestnik je bil baron Meyendorf, zet dež. kancelarja Gorčakova, divja in odurna narava. Mejtem je ruska vlada vedno silneje preganjala katoličane na Poljskem. Ko pride baron Meyendorf leta 1866 čestitat Piju IX. k novemu letu, pritožuje se mu Pij IX. prav bridko zaradi preganjanja na Poljskem, posebno pa, da je ruska vlada pregnala v Sibirijo nadškofa varšavskega, katerega je rimska okolica imenovala vsled priporočila ruske vlade. Mt-yendorf pa predrzno odgovori, češ, da so katoličani sploh revolucionarji in da se je ruska vlada zmotila v osebi imenovanega nadškota, kakor se je papež zmotil v osebi nekega kardinala. Pij IX. je bil, kar je obče zuano, jako ljubezniv, prijazen in šaljiv, a predrznost Mejendorfova je toliko užalila papeža, da vstane ter pokaže proti vratam: „Sor-tez, moassieur!" (Tam so vrata, gospod!) Meyen-dorf je takoj zapustil Run in pl. Kapnist je še nekaj časa ostal kot ageut ruske vlade, dokler ni ponehalo vse občevanje med Vatikanom in rusko vlado. Šele ko po nesrečni smrti carja Aleksandra II. nastopi vlado sedanji car Aleksander III., pričeli so se novi dogovori. Due 30. marca 1888 je prišel v Rim kat zastopnik ruskega carja pl. Izvolski, kateri je sedaj imenovan poslanikom pri sv. stolu. Dal Bog, da se s časom vresuiči najtoplejša želja sv. očeta Leona XIII. in se vsi slovanski rodovi združijo v je-dinosti katoliške cerkve.
(Inštalacija.) Iz Celovca, 20. jun: Danes pred-polduem so v stolnici mil. gosp. knezoškof slovesno vmestili novega visokočast. gosp. stolnega kanonika dr. A. Muller-ja, doslej župnika pri Dev. Mar. na Jezeru. — Minolo nedeljo bil je slovesno vmeščen na župnijo Medgorje č. g. St. B a y e r.
(„Calumniare audacter . . .!*) Iz Celovca: Velikožidovska .N. Fr. Presse" na Dunaju poslala je dne 15. t. m. med svet zopet debelo raco z očividnim namenom pred vsem svetom grditi in ovaditi koroške Slovence. V .izvirni" brzojavki .iz Celovca" podala je številnim svojim čitateljem sen-začno novico, da je 41 slovenskih delavcev pri ziljski železnici napadlo 10 laških delavcev ter jih pošteno naklestilo in da so zaprli dva slovenska delavca! To debelo raco so takoj z mnogim veseljem ponatisnili tukajšnji listi, da pokažejo nemškim so-deželanom, kakšni .barbari" so slovenski delavci. O opisanem pretepu med Slovenci in Lahi pa ni bilo ni duha ni sluha! Pač pa poroča korespondenčni bureau, da je pognalo nekaj nemških delavcev, ki delajo pri uravnavanju Gline pri Celovcu, nekatere laške delavce, ki so pa že dnč 14. t. m. zopet mogli delati! Pa : .calumniare audacter .. ." ! Drzovite svoje laži proti Slovencem liberalni listi izvestno ne bodo preklicali. Dosegli so svoj namen, grdili nas pred svetom, ker so — hoteli! Tako so grdili z ostudnimi lažmi v vseh nemških listih tč. g. posl. Gr. Einspielerja; tako delajo dan na dan, ker ved6, da drugače ne morejo doseči na-
mena svojega, nego s podlimi lažmi ter s kruto
silo!
(Od Vrbskega jezera.) D) sedaj je prišlo na Vrbsko jezero stanovat 255 strank s 670 osebami. Največ jih je v Vrbi, namreč 98 strank z 270 osebami.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Celovec in okolico ima svoj letui občni zbor z običajnim vsporedom dne 27. junija v hiši kat. rokodelskih pomočnikov v Celovcu. — Dne 3. t. m. je zborovala podružnica za Beljak in okolico v Ločah. Shod je bil jako zanimiv in dobro obiskan. Govorili so gg. F. Kandut, M. Grm in J. Knaflič. Sodelovala je i gospa Lendovšekova in pevsko društvo aGorotan".
(Samomor.) Iz Celovca: V Košentavru v Rožni dolini ustrelil se je dnč 19. t. m. 22-letni Štefan Kras8nigg, sin župana Krassnigga v Svetni vasi. Popival je zvečer z veselimi tovariši v gostilni in se ž njimi šalil, češ, da je zadnjikrat. Kmalu potem, ko je zapustil gostilno se je ustrelil Bkozi glavo in obležal takoj mrtev.
(Humberška cesta v Rožno dolino). Znana je .Slovenčevim" bralcem zadeva zaradi preložitve državne ceste ob HumberŠkem klancu in zaradi fa-moznega Schidt-Zabierow ega spomenika ob nji. Podamo zato tu najnovejše .zanimivosti" o ti cesti, kakor je navaja .Mir" v zadnjih številkah, pišoč: .0 tem klancu in novej cesti se je letos že veliko govorilo in pisalo, pa še ni vse povedano. Smejal sem se nekemu kmetu, ki je pravil, kako je takrat bilo, ko so tisti spomenik odkrili. .To je bil čuden žegen", je rekel, .kadili so. škropili pa nič". Kadilo se je namreč takrat, ko so borovski strelci svoje puške sprožili. Vprašal sem tega kmeta, kako so kaj ljudje z novo cesto zadovoljni ? Na to mi je odgovoril ; .Srečni so tisti, ki zdaj umrjejo, ker nobenega zlodeja ni doma, kajti vsi so zakleti v Hum-berški klanec. Odkar so začeli voznike na novo cesto goniti, jo tako preklinjajo, da se iskre delajo". Tudi drugi tako pravijo, da je nova cesta slaba, in da živina na njej strašno trpi. Ljudje bi rajši po stari cesti vozili. Do Pibra je tako dobra ; pri Pibru bi naredili večji ovinek, pa bi se cesta popravila z malimi stroški. Po novi cesti se mora ravno po sredi voziti, dva težka voza se ne smeta srečati; kateri bi na stran zapeljal, se vderejo kolesa. Nedavno je prišel nek nepoznan gospod iu je zaukazal, da se cesta nekoliko prekopi je ; prej ko ne ie bil kak iuženir. Da bi le bil in da bi pustil cesto prav in trdno narediti ! — In ko sem se zadnjikrat peljal iz Celovca v Rožno dolino, prisilil me je neki mož, oborožen od glave do pete, voziti po novej cesti. Ubogal sem. Ko pa pridem na ta kraj, kjer stoji oni dobro ali če hočete slabo znani spomenik, ustavim konja in gledam spomenik. Neki mož, ki je ravno mimo šel, začel mi je koj razlagati, kaj ta spomenik pomeni. Od začetka sem mislil, da mi začne pripovedovati, kako da so hvaležni Rožani posegli v žep in krajcar h krajcarju nabirali za ta spomenik, da bi tako hvaležnost pokazali tistemu, ki ima največ zaslug, da se je cesta čez Humberški klanec preložila. Toda, kako mi je ta mož razložil zgodovino tega spomenika? Rekel je: .Nekdaj se je tu deželni predsednik ponesrečil in zdaj so mu še le postavili križ". — Tako si torej hvaležni Rožani, ki ne znajo nemški, razlagajo pomen tega spomenika. Zi va resnica". Tako in zato se na Koroškem prelagajo ceste in postavljajo „zaslužnim" možem spomeniki! „Risum te-neatis amici!"
(Glas izmed občinstva.) • Iz Ljubljane : Velikokrat bile so v časopisih brati pritožbe, kako škodo da delajo hudobni ljudje na pokopališču pri svetem Krištofu, postbuo sedaj v poletju, ko je vse v cvetju. Ljudje svojim ljubim umrlim kinčajo gomile z dragim cvetliČjem in komaj razcvete, pride tatinska roka in potrga nežne cvetke ; in vidi se tudi, da gre kedo prazen na pokopališče, ven pa pride s šopkom. Prosi se toraj slavni magistrat, naj temu nemarnemu ravnanju na svetem kraju konec napravi.
(Z avstrijskih vseučilišč.) V zimskem semestra 1. 1893—1894 bilo jebogoslovskih poslušalcev na praškem vseučilišču : 142 (češki), na dunajskem 182, v Inomostu 235, v Gradci 89, v Lvovu 276, v Krakovem 62, v Crnovicih 50. — Vkupe je bilo na avstrijskih vseučiliščih poslušalcev: na zdravniški fakulteti 4691, pravniški 4917, modroslovski 1027 in bogoslovski 1090.
(Lvovska deželna izložba.) Med onimi državnimi poslanci, ki so se dne 20. t. m. pripeljali v Lvov na deželno izložb', nahajata se tudi slovenska dr-
žavna poslanca grof Hohenwart in profesor Suklje.
(Slavni ruski slikar Nikolaj (Je) je umrl 14ega junija v Niešinu na Ruskem. Pokojni je bil najbolj nadarjeni sedaj živečih ruskih slikarjev na zgodovinskem in cerkvenem polju. Krasne so njegove slike na pr. »Zadnja večerja", „Oznanovalci vstajenja" itd.
(Če se vbija v glavo nemščina!) kakov nestvor nemške kulture postane iz tega, v tem nam svedoči list poljskega vojaka, ki ga je poslal domov iu je podajemo tu iz .Germanie" doslovno v izvirniku: „Geliebte8 Anna ! Du bist gewundert, dass ich so lange nicht geschrieben, komst ihr so schwer vor, hat sich zu hause Vater krankes Bauch, weil sich zu viel hat gesiiuft von des Buttermilch. Wen sich verdienen nichts und sehicken nichts. Bin ich ge-rathen Anna bester in grosses Verlegenheit, weil sich mir ein Dieb hat gestohlen des Hose Komis. Hatte gesagt des Felwebel muss sichts bezahlen das Hos oder du komst zu Loch was machen soli ich verruchter Fluch Willst Du schicken mir drei M ist sich alles gut Wenn sich schicks und ich auf Urlaub komme wir beide auch tanzen gehen wenn icb nicht bekomme das Hoss ich mich gram schir gans todt vor lauter Liebe und pfiege meine Brust vor Gram das meine Hose Komis verstohlen sind Ich mir schon gekauft hab das Hose Eckstra passen wie Leutnants ihre muss sich hakken viel Holz fiir das Feldvvebels Frau Ich schon vil schreiben kann Deutsch bei die Militiir gelernt nun leb sichs wohl und gieb sich Kuss dein geliebtes Fritz." — Tako pretvarjanje slovenskih sinov v nemške Mihlje do-goja se i drugje, mi pa menimo, da ima Altdeutsch-land iz take pridobitve povsem samo to radost, da kvari slovanski rod.
(O ljubljanskem gledišču.) Včerajšnjo notico o novoengaževanih članih narodnega gledališča zagrebškega toliko popravljamo, da je došel g. J. A n i č s soprogo, iu da gospdč. Sobieska ni engaže-vana za to sezono.
ffiffmni
Tr
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
iHrnnnmmmniTmniiinrniiiiniunnMiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimniimn
Telegrami.
Civilni zakon na Ogerskem.
Budimpešta, 21. junija. Ko se je vsprejela v generalni debati vladna predloga ženitvenega zakona, je knez primas se izjavil, da je on preverjen, da bode ta zakon osode-polen za domovino in za katoliško cerkev. Vendar preidejo cerkveni knezi v podrobno debato, da slab zakon nekoliko zboljšajo, če bode mogoče.
Budimpešta, 21. junija. Gospodska zbornica je začela podrobno debato o novem ženitvenem zakonu. Knez Primas Vaszary sedaj govori.	^
Dunaj, 21. junija. Cesar je vsprejel de-putacijo uradnikov in se izrazil, da pozna te-
žavno stanje uradnikov ln da se bode zanje storilo, kolikor bode moč.
Dunaj, 22. junija. Minister notranjih stvarij, Bacquehem, je odpotoval v Karwin.
Praga, 21. junija. V pravdi proti „0mladini" v 13mesečno ječo obsojeni tiskar Franc Doda je umrl za jetiko.
Ratibor, 21. junija. Voda Odra stoji 5 78 metra nad ničlo in je od včeraj za poldrugi meter narasla. V Vratislavi gre tudi dež. V jednem kraju blizu Plesa je voda pretrgala železnični jez. Promet je zatorej ustavljen.
Krakov, 21. junija. Mrtvaški sprevod kardinala Dunajewskega je bil jako slovesen. Udeležili so se ga zastopnik cesarjev princ Lichtenstein, cerkveni knezi vseh obredov v Galiciji, učni minister Madeyski, namestnik grof Badeni, deželni maršal Szanguszko, podpredsednika Korytowski in Bobrzynski, zastopniki cesarskih in avtonomnih uradov; de-putacija levovskega mesta. Konec pogrebni slavnosti je bil ob 1. uri popoludne.
Budimpešta, 22. junija. Ministerski predsednik Wekerle je naznanil v zbornici poslancev, da pred počitnicami se še rešijo zakoni o jednakopravnosti Židov, svobodnem bogoslužju in veri otrok. Wekerle je izjavil, da je vlada potrebno storila v varstvo proti povodnjim, podpirali se bodo poplavljenci in bode vlada vse storila, da se v bodoče za-branijo take katastrofe.
Pariz, 22. junija. Odgovarjajoč na interpelacijo, zakaj so se odstranili socialistični profesorji, učni minister opravičuje vladno postopanje. Po burni ponočni seji je zbornica vladi izrekla zaupanje.
Berolin, 22. junija. „Kleines Journal" ima poročilo iz Peterburga, da so na železnici z Orla v Vitebsk našli podkop nabasan z razstrelilom. Zaradi tega se car ne pelje v Borki k blagoslovljenju cerkve.
London, 21. junija. V današnji konferenci narodno-liberalne zveze, na kateri je bilo 1000 odposlancev, mej drugim Labou-chere, Wilfrid in Lawson, se je vsprejela resolucija, ki zahteva, da se odpravi pravica gospodske zbornice, odklanjati ali pa kvariti načrte zakonov, vsprejete od narodnih zastopnikov. Sklenilo se je, da naj se odpravi pravica gospodske zbornice, ugovarjati sklepom nižje zbornice, ali naj se pa gospodska zbornica kar odpravi.
Umrli so:
20. junija. |Helena Požlep, delavčeva žena, 36 let, Dunajska cesta 36, tepsis puerperalis.
Tujci.
2\ junija.
Pri Slonu: Vitez Catinelli, poročnik, iz Varaždina. — Ita Mayer, Bruck, Sitte z Dunaja. — Kramer iz Celovca. — Rothig iz Berolina. — Schurig iz Draždan. — Sibley iz Londona. — Mapič iz Gradca. — Ivan Kratky iz Gorice. — Vaclav Vondrašek iz St. Jerneja.
Pri Malidu: Franc Herther, Moor, Wolf, Ritschel in Dunkelspitl z Dunaja. — Hachel, Honler iz Prage. — Hau-schek iz Gradca. — Pbilippsohn iz Berolina. — Negreponte, Gartner in Kurzinger iz Trsta. — Sebenikar, Ambrosch iz Rakeka. — Guera iz Zatičine. — Riedinger iz Augsburg-a. — Seidenberger iz Novega Jičina.
Pri batHtrškem dvoru: Andrejak, Župnik, iz Motelja. — Melner iz Z vrč. — Kriess iz Rusibad-a. — Calabressi iz Milana. — Neuraann iz Maribora. — Konic iz JarS.
Pri Jušnom kolodvoru: Sedmayer s soprogo iz Berolina. — dr. C. vitez Frey iz Trsta. — Marija Majcen iz Mokronoga. — Heine z rodbino ia Hadmersberg-a.
Pri avstrijskem caru: Gnftdinger iz Bludenca. — Krauss z Dunaja. — Hofmeister iz Simbach-a
Vremensko sporočilo.
S Q	Cas	Stanje		"Vf . Veter	Vreme	S S 3*1 S " a
opazovanja		irekoai«r» r un	toplomer* p. Ctlftij*			
21	7. b. »jat. S. a. pop. 9. b. »več.	738-6 736-2 736-1	13-2 22-8 15 4	sl. svzh. sl. jzap. n	oblačno jasno n	000
Srednja temperatura 171' za 1-6 pod normalom.
Darovi za cerkev sv. Lenarta na Colu.
Preč. knezoškofijski ordinarijat 300 gld., gospod dekan M. Erjavec 100 gld., g. župnik Barlič 1 gld., iz Drazgoš 2 gld., g. dekan dr. Sterbenec 5 gld., g. prošt Urh 5 gld., g. dekan Kajdiž 2 gld., gospod kapelan J. Gregorič 2 gld., g. M. Jeriha 1 gld., od sv. Helene 12 gld., iz Lesec 10 gld., g. župnik B. Bartol 5 gld. g. kanonik M. Leben 5 gld., gospod župnik K. Lapajne 1 gld.. g. kanonik Urbas 2 gld., g. dr. Marinko 3 gld., g. kan. Plis 5 gld., g. N. Križaj 5 gld., g. kanonik Hočevar 3 gld., iz Velesovega 3 gld. 50 kr., g. A. Stare 5 gld., gospod župnik A. Jakšič 100 gld., g. iupnik Plevanič
I	gld., g. profesor Klemenčič 20 gld., iz Orehka
4	gld. 40 kr., iz Trate 2 gld., g. A. Andrejak 2 gld., iz Ljubna 7 gld. 50 kr., z Iga 20 gld , g. M. De-kleva 5 gld., z Golega 5 gld., iz Št. Vida nad Ljubljano 23 gld., iz Višnje Gore 15 gld., g. prelat Cebašek 5 gld, iz Križev pri Tržiču 20 gld., iz Osilnice 5 gld., g. župnik J. Cibašek 1 gld., gospod župnik Zorman 1 gld., g. nadučitelj Fr. Trost nabral na Igu 6 gld. 50 kr., iz Peč 5 gld., g. župnik Robič 1 gld., iz Lipoglava 6 gld., iz Senožeč 7 gld., iz Bohinjske Bele 10 gld., iz Vač 13 gld., g. kanonik Frenk 20 gld., iz Podkraja 15 gld., iz Bes-nice 8 gld. 10 kr., iz Srednje Vasi v Bohinju 19 gld. 84 kr., iz G. Tuhinja 5 gld., iz Sostra 22 gld., iz Stange 2 gld., s Police 3 gld., iz Su-horije 4 gld., iz Kamnika 21 gld., iz Adlešicev
II	gld. 65 kr., iz Ovšiš 10 gld., iz Horjula 5 gld., iz Mavčič 12 gld , iz Kovorja 8 gld., g. P. Mali
5	gld., od sv. Jakoba v Ljubljani 35 gld. 75 kr., neimenovan kanonik 10 gld., od sv. Katarine 8 gld., iz Blagovice 3 gld. , iz Preske 5 gld., z Unca 5 gld., iz Prežgani 3 gld., iz Roba 4 gld.. od sv. Trojice 1 gld. 99 kr., iz Kureščeka 6 gld. 31 kr., neimenovan beueficijat 10 gld, iz Črnega Vrha 25 gld.. iz Šroartna pri Litiji 18 gld. 50 kr., iz Kresoic 5 gld. 30 kr., iz Lozic 4 gld., iz Dola pri Litiji 4 gld. iz Idrije 48 gld., iz Tržiča 10 gld., iz Mengša 14 gld., g. zlatomašnik Nakus 10 gld., iz Vipave 21 gld. 40 kr., g. dekan M. Tavčar 5 gld.. iz Št. Vida pri Vipavi 15 gld., iz Vrabč 5 gld., neimenovan po g. P. Kalikstu 10 gld., iz Planine 8 gld. 38 kr.
Vsem dobrotnikom se v imenu svojih duhovni-janov prisrčno zahvaljujem ter prosim nadalje vse one v. č. g. ki so iz tega ali druzega vzroka nabiranje za našo cerkev odložili, naj to v priložnem času store ter nam to prepotrebno pa težavno delo olajšajo ali prav za prav mogoče store. Pomagajte, vsaj Bog je dovolj bogat, da vsak trud in vsak dar obilno povrne. Bog živi vse dobrotnike, Bog živi krščansko ljubezen !
N a Colu dne 21. junija 1894.
JK. Teorter, kurat.
Dunajske srečke po I krono. — Žrebanje že 12. julija.
5 M iloMo 10.000 In.
2	Srečke priporoča 315 9
„MERCrR", menjalnična delnična družba na Dunaju, Wollzeile 10.
Dunajska borza.
Dni 22. junija.
Papirna renta 5*. Iti* davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . , Zlata renta 4*, davka prosta . . . .
avstrijska kronina renta, 2JO kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Oasarski cekini ........
NemUkih mark 100.....
gld. 15 kr.
98	. 10 .
121	. 10 „
97	. 80 „
996	
350	. 50 .
125	„ 15 ,
9	n 97'/,
0	, 92 „
61	- 42'/,.
Dn6 21. junija.
Ogerska zlata renta 4%	...
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna nisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke. 100 gld.......195
8t. Genois srečke. 40 gld.......70
120 gld. 70 95 148 157 197 98 97
05 75
50
60 75
	4% srečke dunajske parobrodne družbe .	138 gld.		—	kr.
	Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	•	—	»
kr.		22	m	25	m
		73	m	—	m
n		50	m	—	m
n	Ljubljanske srečke.........	24	0	30	•
.	Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	0	80	•
n	Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v.	3105	0	—	•
n	Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107	0	25	•
n	Papirnih rubeljev 100 ... . . .	134	n	25	*
jgjT Nakup in prodaja -£S
vsakovrstnih driavnih papirjev, eredk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri trebanjih, pri lzzrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba _
„M E R C U R
Kollzeile it. 10 Dunaj, Nariahilfirstrasse 74 B.
6*
Pojaanlla 3£&E> v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnloienlh glavnic.