St. 419. V Ljubljani, petek dne 28. aprila 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v nptavništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dam K 1*20; s pošto celoletno K 1-8-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4-5Q, Mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Mesto in dežela. Naravno je, da pride ob času volitev, do najhujšega boja med strankami, ker se ravno ob volitvah pokaže najlepše sila in zmožnost strank. Toda stranka ni samo beseda, stranka ni samo program, stranka so ljudje. Zmaga stranke je zmaga ljudi, ki gredo v boj za skupnimi cilji, za skupnimi interesi. Naravno je torej, da je boj med strankami tudi boj ljudi med seboj in tako pride do razprtije in sovraštva med posameznimi oseba mi prav tako, kakor med strankami. Stranka je, kakor armada, vsak član ima v nji svoje delo in svoje dolžnosti, Zato pride med člani posameznih strank do razdora in nasprotij. Ta razdor in nasprotje lahko privede tako daleč — kakor smo videli sedaj v Ljubljani — da je strankarjem tujec ljubši, njego domačin nasprotne stranke. .Slovenec" je tudi to popolnoma jasno povedal: cilj klerikalne stranke je uničiti slovensko napredno stranko in pri - tem ne izbira sredstev. Tudi Nemci so dobrodošli. Njegovo sovraštvo pa gre še naprej in prepoveduje svojim članom sploh vsako zvezo s slovenskimi naprednimi ljudmi, ker se menda boji, da bi jih ne poučili in razsvetlili. Kakor politična strast klerikalne zmage ni rodila dobrega sadu, tako ga ne bo tudi sovraštvo, ki ga seje .Slovenec" oziroma klerikalna stranka. Ljubljana je danes razdeljena; ne le med obema strankama vlada skrajno nasprotstvo, tudi med ljudmi je mnogo sovraštva; po vsem tem, kar se je zgodilo, je to razumljivo. Veliko sovraštvo pa je nastalo tudi med okolico in mestom. Ljubljanska okolica je — kakor je znano — najbolj nazadnjaška in klerikalna in tudi kulturno zelo zanemarjena; le v najbližjih krajih se pozna vpliv mesta, Na to okolico so tudi klerikalci računali pri svojem naskoku na Ljubljano. Povdarjalo se je že, da so interesi mesta popolnoma različni od interesov dežele in da pride tu do naravnost velikih nasprotij, To se vidi danes tudi pri razvoju strank, ki se v splošnem dele v tri glavne stranke: v meščanske, delavske in agrarne stranke, ker se v teh strankah zbirajo trije glavni sloji današnje kulture: meščanstvo, delavstvo in poljedelci, ker so interesi teh strank zelo različni. Naravne je, da delavske stranke skušajo dobiti v mestih premoč nad meščanskimi, ker delavci večinoma Pfebivajo v mestu, nesmisel pa je, da bi v mestu vladala kmečka stranka. Kak nesmisel bi bil za cel kulturni svet, ako bi češka agrarna stranka n. pr. napadla Prago, ali če bi v Zagrebu odločevala kaka pučka stranka. Naša klerikalna stranka je skozi in skozi agrarna stranka in razumljivo je, da je šlo ono meščanstvo, ki se je zavedalo svojih interesov, v boj zoper njo. Naša t. zv. slovenska ljudska stranka pa je pred vsem klerikalna, nazadnjaška, protikulturna stranka, in razumljivo je, da so šli proti nji v boj vsi oni, ki jim je mar slovenskega napredka in kulture. Da so torej prišli okoliški kmetje klerikalcem pomagat Ljubljano izdajati Nemcem in uničevati kulturno središče slovensKega naroda, je le znamenje njihove narodne nezavednosti. Isto je pri vseh onih meščanih, ki so volili klerikalce. Toda tako, kakor so sodili ljub-ljubljanski in okoliški klerikalni volil-cl, tako sodi cela dežela. Že cel čas svojega »kulturnega* dela namreč ni imela klerikalna strauka drugega opravka, kakor da je hujskala proti t. zv. liberalcem, da je kazala na Ljubljano kakor na brezversko gnezdo, kakor na pravo peklo svobodomiselstva. Na tisoče in tisoče časopisja je spravil? med narod in v njem na milijone laži; da ne omenjamo raznih pastirskih listov, pridig, spovedi, raznih agitatorjev in plačanih ljudi, ki nimajo drugega dela, kakor hujskati narod proti ljubljanskemu meščanstvu. S svojimi listi so klerikalci narod tako zastrupil i, da ni videl v Ljubljani več svojega narodnega in Kulturnega središča, ampak mesto, ki ga je treba uničiti, Razumljivo je potem. Razumljivo je potem, zakaj je narod izdajalcem želel uspeha in jim je prišel celo na pomoč. .Slovenec" hoče sedaj izrabiti tudi demonstracije proti klerikalcem na tak način, da bi pokazal svojemu zapeljanemu ljudstvu in tudi drugemu, posebno nemškemu svetu Ljubljano v najgrši luči. S tem skušajo klerikalci pomnožiti svojo moč. Napraviti hočejo kar največje sovraštvo med deželo in mestom, ker hočejo zagospodovati mestu in deželi. Seveda se to ne bo nikoli zgodilo in naj privlečejo klerikalci še več Nemcev s seboj. Našemu ljudstvu na deželi pa bi moralo biti jasno, da je Ljubljana kulturna in narodna predhojevnica, da se bojuje v imenu celega naroda in da ne more postati klerikalna, ker klerikalizem ni niti naroden niti kulturen. To bi ljudstvo tudi razumelo, ko bi ne bilo nahujskano in zaslepljeno. Le tako nahujskano in zaslepljeno ljudstvo more iti s kako stranko v boj proti lastnemu mestu. V zadnji dobi smo imeli nekoliko takih slučajev, da so klerikalci pripeljali kmete nad mesto: znano je, da je klerikalni poslanec Hagenhofer pred par leti pripeljal celo četo nahujskanih ljudi v Gradec in je z njimi napadel univerzo ; enako so klerikalci pred par leti z nahujskanimi tirolskimi kmeti vdrli v Inomost, ko je prof. Wahr-mund predaval o papeški zgodovini popolnoma odkrito. Seveda so taki pojavi danes samo znak, da se klerikalci proti kulturi ne znajo drugače boriti, kakor da slepijo ljudstvo. Mesta so danes kulturna središča in klerikalni napadi nanje so le znamenje, da so klerikalci proti kulturi. S takimi napadi na mesta pa klerikalci umetno večajo propad med deželo in mestom, med ljudstvom in meščanstvom. Naravno je, če pride ljudstvo napadat mesto — ali kakor je bilo pri nas: izdajat ga v svoji zaslepljenosti našim narodnim sovražnikom, da jih meščanstvo ne more sprejeti z ljubeznijo. Zadnja hribovska vas bi imela toliko samozavesti, da bi se branila, ako bi hoteli meščani odločevati v njeni občinski upravi. Razumljivo je torej, da se je tudi napredna slovenska Ljubljana branila Nemcev in klerikalcev in da je meščanstvo nastopalo proti onim, ki so jih klerikalci gnali proti njemu v boj. To bi morali pred vsem vedeti naši okoličani. S sovraštvom hočejo izvesti klerikalci boj med mestom in deželo. V zvezi z Nemci in vlado bodo vodili nahujskano in zaslepljeno ljudstvo proti Ljubljani. Zato sedanji boj Ljubljane ni manjši od onega, ki ga je izbojevala proti Nemcem. Ljubljansko narodno prebivalstvo vrši v tem boju kulturno delo; ljubljansko meščanstvo se mora zavedati svoje velike naloge, rešiti mora Ljubljano pred največjimi napadi, ko gre lastni narod v družbi z Nemci zoper njo v boj. Čez pol stoletja bo slovenski človek s sramoto čital zgodovino teh bojev, polnih domačega iz-dajalstva. S kletvijo na ustih bo potomec čital imena. Takrat bo Ljubljana zopet čisto slovenska in bo častila spomin onih meščanov, ki so stali v boju proti tujcem in izdajalcem. Takrat bo tudi narod videl, kam ga je vodila klerikalna stranka, in sovraštva med mestom in deželo ne bo več. ______ Iz slovenskih krajev. Iz Kranja. »Narodna čitalnica “ je priredila dne 24. t. m. v Sokolski dvorani koncert, ki je v obče dobro uspel. Vendar se je pa splošno sodilo, da pevski zbor posebno mešani, ni pel tako dovršeno kakor v Ljubljani na koncertu »Zveze slov. pevskih društev". Zelo veliko je tega kriv pevovodja g. V. Rus. Kaj mu pomaga, če se je trudil z vso vztrajnostjo, če je pa vabil in z veseljem sprejel v svoj zbor vsako pevko, ki je imela pevski posluh in glas. Tako v naših »demokratičnih" časih gotovo ne sme biti. V .Čitalnico" in njen zbor spadajo samo »ta nobl". Zato bi pa svetovali gosp. pevovodji, naj previdno sestavi listo tistih, ki smejo in morejo biti v zboru in naj se pri tem ozira pred vsem na to, kaj in čegava je katera. Glas in posluh to je že nekaj bolj postranskega. Saj vendar ne gre, da bi taka, ki mora cel dan pridno delati, vleči morda celo šivanko ali niti »purgarca" ni, pela v čitalniškem zboru. Gotovo se »boljše- gospodične lahko smatrajo vzvišene nad tako »navadno" družbo, ki je vrh tega še tako hitro »razžaljena". Ni čuda, da se pevke potem lepo gledajo in prepirajo, katera je rekla, kaj je rekla, kako ni rekla, kako bo rekla, kateri bo rekla in kar je še takih važnih stvarij, zraven pa slabo pojo. — Pri pevskih vajah bi tudi ne bilo treba točnosti in resnosti, ampak smatrale naj bi se bolj za nekak rendez-vous. Posebno nekaterim gospodom pevcem bi bilo menda to ljubo. Saj se vendar mora pri pevskih vajah pred vsem gledati na to, da pridejo kavalirske .zmožnosti" do veljave, ne pa pevske. To bi zanimanje in ljubezen — seveda do petja — gotovo zelo povzdignilo. Če bi pevovodja g. Rus te »demokratične" nasvete upošteval, bi zbor v kratkem dosegel višek popolnosti. Vprašanje je le, če je g. Rus še toliko .demokrat". Iz Hrušice. Poštne razmere pri nas so zelo neugodne. Imeli smo prej nabiralnik, sedaj pa so tudi tega odvzeli, ker ga je lastnik odpovedal. Dolžnost poštne uprave bi bila, da preskrbi nabiralnik. Kraj ki šteje čez 600 ljudij, bi moral imeti boljšo poštno zvezo z Jesenicami ali pa vsaj pošto na postaji. Splošni pregled. Zaupnica Khuenu. Ogrski ministrski svet je v sredo dopoldne odobril stališče ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja v jezikovnem vprašanju glede reforme vojaškega kazensko-pravnega reda. Naročil mu je tudi, naj pogajanja v tem smislu še nadaljuje. Khuen je nato ob 5. uri popoldne odpotoval na Dunaj, da kon-ferira z Bienerthom. V političnih krogih se domneva, da bodo pogajanja v najkrajšem času dokončana. Kompromis med češkimi strankami za državnozborske volitve. Kompromisu med mladočehi in narodnimi socijalisti se je sedaj še pridružil kompromis med mladočehi in narodnimi socijalisti s češkimi agrarci. In sicer bodo češke agrarce v kmetskih okrajih pri eventualnih ožjih volitvah podpirali narodni socijalisti proti klerikalcem in socijalnim demokratom, agrarci pa mladočehe. Baron Rolsberg, bivši češki državnozborski poslanec, bo kandidiral v kmetskem okraju mesta Opave. Razkritje velike socijalnorevolu-cijoname zveze v Kronstadtu na Ruskem vzbuja v političnih krogih veliko pozornost. Zveza je revolucijonarne ideje propagirala zlasti med rusko mornarico. Dosedaj je bilo aretiranih 18 odličnih oseb in več mladih mornarjev. Aretovance je policija odpeljala v Petrograd, kjer pridejo pred vojno sodišče. Srbski poslanik v Berlinu. Kakor se poroča iz Belgrada, se izvrši pred obiskom srbskega kralja Petra v Berlinu še imenovanje srbskega poslanika. Dosedaj je namreč vodil posle srbskega poslaništva v Berlinu poslaniški agent. Usmiljeni ljudje. (Iz Dolenjske.) Dve človeški družbi nam kaže predležeči slučaj v jasni sliki žalostnih socijalnih razmer. Ena teh družb pripada kapitalistični struji, druga zastopnikom človekoljubja. Slučaj sam vam bo obe ti človeški družbi napram revežem pokazal v luči, ki ji ni treba drugega komentarja. Tako-le je bilo: Pri veletržcu in lastniku graščine »Bajnof" pod Trško goro pri Novem mestu je služil neki Franc Vidic. Ta Vidic je 24 let star, šolan, inteligenten mož, pa ga je usoda posadila tja doli pod Trško goro za hlapca Grmove graščine. Nekoč je gnal bika napajat. Bik je postal divji, planil na hlapca, ter ga strahovito razmesaril. Z rogovi mu je zlomil tri rebra, nogo, težko poškodoval na trebuhu in spolovilih, na rokah in sploh po celem životu. Ta prizor je gledalo 12 prič, uslužbencev te graščine. Pa namesto, da bi svojemu tovarišu prihiteli na pomoč, so se oddaleč surovo smejali, ko je bik natikal nesrečneža z rogovi, ter ga mrcvaril po tleh. Ko so se tega prizora naveselili, so vendar šli na bika; a največ udarcev je dobil že itak napol-mrtev ranjenec. Pripeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Tu so ga imeli kaka dva tedna, našli pa niso nič posebnega na poškodovancu. Izpustili so ga, dali mu izpričevalo, da je »zdrav izpuščen". Zdrav je bil pa tako, da sta ga morala dva »Usmiljena brata" prijeti za roko, ter ga peljati iz bolniške sobe pred glavna vrata. Tu sta ga izpustila rekoč: »Zdaj pa le pojdi v imenu božjem!" In mož, ki se je komaj od bolečin držal po koncu, je odšel v »božjem imenu" iz človekoljubnega zavoda .Usmiljenih bratov*. Ječal je od bolečin, ko je polževo stopical proti Kandiji mimo hiše znanega katoliškega župana Zurca, ki je kakor znano, še bolj usmiljen, kot so njegovi prijatelji .Usmiljeni bratje*. No, usmilili so se ga drugi ljudje, preskrbeli voz, ki ga je pripeljal na dom pod Trško goro. Graščina .Bajnof* je bogata in obsežna. V razkošju preživlja gospodarja in njegovo družino, pri kateri nemščina ni zadnja, kot je Avstrija med drugimi socijalnočutečimi državami. Vendar pa ta bogata graščina ne zmore toliko, da bi bila hlapca, ki se je v njeni službi poškodoval za celo življenje, vsaj količkaj človeško sprejela. Odkazali so mu kotiček v družinski sobi, vrgli par bilk stlačene slame evo trpin tvoje ležišče I Brezvsake rjuhe, brez vsake odeje, pes pri zanikrne-n kočarju ima boljšo posteljo. Vidic je imel v rokah sicer izpričevalo .Usmiljenih bratov", kjer črno na belem stoji, da je Vidic .zdrav izpuščen*, a tega mu niti brezčutni kapitalist Grm ni mogel verjeti. Zato mu je dal bolniško posteljo: slamo na tleh, brez vsake odeje. Kaj je revež tu pretrpel, to ve le on sam. Kaj bi bilo z njim, da ga ni prišel obiskat neki njegov sorodnik, to zdaj lahko povedo zdravniki v deželni bolnici, kamor je ta sorodnik spravil pohabljenca, ki ga je človekoljubni zavod .Usmiljenih bratov* v LISTEK. rilCHEL ZfiVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Nato, zavedaje se, da se njegovo vedenje utegne služabniku dozdevati čudno, je zamrmral: — Kdaj praviš, da pride ta gospod ? . . . — Nocoj, gospod, okrog sedme ali osme ure, kakor hitro pade noč. — Dobro. Pusti mi to listino tukaj. V dveh urah pa se vrni ponjo. Stari Filipo se je naklonil in odšel. Zdaj pa je potrebno, da bralec z nami vred sledi kurtizani Imperiji, ki jo je videl, kako je ukazala svojemu gondolirju, naj jo pelje k hiši generalnega kapitana. Kakšna misel jo je vodila od Dandola k Altieriju ? To bomo videli. Imperija je stopala skozi prostorne salone generalnega kapitana, podobne orožarnicam in vse napolnjene z glasnimi, rožljajočimi častniki. Kakor samotna, molčeča, skoraj da zlovešča tiha je bila hiša velikega inkvizitorja, tako živahen, šumen in ro-potljiv je bil dom generalnega kapitana. Bister opazovalec, čigar pogled bi bil segal rečem skozi njih površje do dna, bi bil pojmil, da sta ti dve tako različni palači dva obraza istega čuvstva, ki navdaja njiju gospodarje, in da, če se Dandolo umika sam vase, se skuša Altieri omamiti s šumom, kar pa počenjata obadva zgolj zato, da uideta enaki, isti težki misli. Teh reči pa Imperija ni preudarjala, ko je hodila skozi predsobe, po katerih jo je vodil neki oficir. Naenkrat je stala pred Altierijem, ki ji je mračno in visokomerno pokazal stol, ozrl se naokrog, ali ne prisluškuje kdo izza vrat, in vzkliknil nato: — Nekaj resnega se je moralo zgoditi, milostljiva, sklepaje po tem, da se niste obotavljali, priti semkaj o belem dnevu . . . Ali ste premislili, kaj vse ljudje lahko govore in mislijo o takem posetu ? . . . Tisto noč ... Saj veste, smo se vendar dogovorili, da se ne vidimo nikoli več . . . — Tisto noč, ko smo izdelali ono slavno ovadbo, kaj ne da. gospod? — Molčite! je vzkliknil Altieri in z grozo pogledal okrog sebe. Lahko bi naju kdo slišal . . . — Kdo neki ? Vojaki ? Kaj za to ! — Ne 1 . . . Nikaki vojaki 1 . . . Ženska! — Leonora 1 je zamrmrala Imperija zamolklo. * Altieri je nestrpno zamahnil. — Za božjo voljo, je dejal, milostljiva, požurite se, in razložite mi, zakaj sva se morala danes videti. Ona mu je pogledala v obraz ter rekla počasi: — Roland Kandiano je v Benetkah. Ta hip se je oglasil izza zagrnjenih vrat nekakšen jek, vzklik zadušene bolečine, pol groze, strahu in neizmernega izne-nadenja . . . Toda Imperija, vsa polna svojih sovražnih misli, ni slišala tega krika! Tudi Altieri, ves poražen, ves nor od strmenja, ga ni čul 1 Generalni kapitan je bil strašno prebledel. Usta so se mu odprla, da bi izdavila krik, toda noben glas ni mogel iz njih. Na obrazu se mu je zarisala osuplost, gnev in groza v vsej skrajni značilnosti teh čuvstev. Kajti Altieri je bil v resnici do dna duše prepričan, da je Roland utonil v kanalu. Živel je v misli, da ga je rešen na vekomaj. Imperija je videla čudoviti učinek, ki ga je napravila njena novica. — Zdaj vidite, gospod kapitan, da ni bilo napak, da sem prišla v vašo hišo! — Treba . . . treba je teči ... k velikemu inkvizitorju, je zajecljal Allieri ves bled . . . obvestiti ga je treba . . . — To je storjeno! — Vsa policija mora na noge . . . — Tudi to že utegne biti ob tej uti . . . — Naznaniti je treba dožu . . . — To je vaša stvar! — Opozoriti kardinala Bemba . . . — Ta je mrtev! — Mrtev! . . . Bembo! . . . — Ubit, umorjen od njega, ki prihaja nad nas! Altieri je vstal, snel s stene svoje pištole, napel jih ter jih položil, obedve nabasani, pred sebe na mizo. Nato se je potipal, ali ima jekleno verižnato srajco na sebi; in naposled je šel k vratom, odprl jih ter se ozrl po množici oborožencev, ki so polnili njegovo hišo. Še le zdaj se je zdel pomirjen; vrnil se je in sedel. Obrisal si je bledo čelo ter izpregovoril s hripavim, prekinjajočim glasom : — Povejte mi vse . . . Ne pozabite ničesar 1 . . •. Če ne, bogme, smo vsi izgubljeni. Jaz poznam Rolanda. Ako ga ne spravimo s sveta, bo njegovo maščevanje strašno. — Strašno, to je prava beseda! je dejala Imperija, majaje z glavo v največji brezupnosti. Bemba je že udaril, in mene tudi . . . — Vas ? . . . Kako to ? — S tem, da mi je ugrabil hčer! S tem, da je razmesaril moje srce, da je ugasnil mojo dušo, kakor človek upihne svetiljko, in napravil iz mene bedno telo brez življenja, brez luči, brez ljubezni. Tisti, ki je izmed nas vseh najbolj kruto zadet, sem jaz! . . . — Dajte, dajte! je rekel Altieri vročično. Vse to je treba nekako razvrstiti . . . Povejte mi natančno in po vrsti vse, kar veste. Kurtizana je s točno počasnostjo ponovila to, kar je malo poprej pripovedovala velikemu inkvizitorju. Altieri jo je poslušal, komolce na mizi, glavo v dlaneh, napet v globoki pozornosti, ne da bi jo prekinjal; samo lahen trepet, ki ga je stresal od minute do minute, je pričal o tem čudnem kipu, da živi. Ko je končala, je dolgo premišljal, in njegova prva beseda je bila ta: — Zakaj ste prišli še k meni, ko ste vendar že obvestili velikega inkvizitorja ? — Imperija je odgovorila jasno: — Zato, ker Dandolu ne zaupam. ________________________________ (Dalj?.) Kandiji pognal kot zdravega, v »božjem imenu“ seveda. Kapitalistu graščaku Grmu je začelo malo vreti po glavi, ko je vjel dopisnico, ki jo je omenjeni sorodnik pisal Vidicu in v kateri ga opozarja, naj od Grma zahteva primerno odškodnino. Grm se je informiral pri novomeškem sodišču, kjer so mu pa gospodje rekli, da njega ne zadene nobena odškodnina, kajti izpričevalo »Usmiljenih bratov" pravi, da je Franc Vidic zdrav zapustil bolnico. In s tem je bila vest kapitalista pomirjena. Ko ga je oni sorodnik, ki je pohabljenca rešil škandaloznega pogina v bogati graščini, ter ga spravil v Ljubljano, prosil, naj mu vsaj nekaj prispeva za potne stroške, je bogataš Grm, lastnik graščine, več hiš, valjič-nega mlina, izborno idoče trgovine z moko in kruhom itd. dejal: »Jaz sam sem velik revež". (Res, g. Grm, kar smilite se nam. Op. ured.) Pohabljeni Vidic je še sedaj v deželni bolnici. Za zdravnike tega zavoda mora biti ta slučaj zanimiv, da-siravno tudi deželna bolnica včasih glede človekoljubja ne zaostaja daleč za »Usmiljenimi brati“ v Kandiji. Tudi za jurista mora biti ta slučaj zanimiv. Morda bodo gospodje v Ljubljani vendarle našli kak paragraf, po katerem bi bil graščak Grm obvezan na primerno oskrbo za v njegovi službi za celo življenje pohabljenega reveža. V nedeljo 30. aprila na ljubljanskem gradu jur j e vanj e v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pridite vsi tja, ki ste Slovenci in Slovenke! DNEVNE VESTI. Vsem p. n. ljubljanskim naročnikom! Z današnjim dnem razpo-šljemo vsem našim dosedanjim p. n. naročnikom položnice ter prosimo, d a odslej zanaprej vsak naročnik plača naročnino potom teh položnic. Položnice se lahko vplačujejo tudi pri poštnih podružnicah (filijalkah), ki so v vsakem večjem okraju mesta. S to novo uredbo upamo, da zadovoljimo naše p. n. naročnike, ker ima v slučaju reklamacije vsak vplačnik v rokah uradni dokaz, da je res plačal naročnino. Zaostalo naročnino je treba najkasneje do 1. maja plačati. Odslej velja za vsakogar brez pardona geslo: Naročnino naprej plačati! Kdor za mesec maj vsaj do 7. maja ni plačal naročnine, mu brez pardona ustavimo list. Upravništvo »Jutra". Ženski shod v »Unionu* zoper ljubljansko mularijo. Včeraj zvečer se je vršil v hotelu »Union" shod zoper ljubljansko mularijo. Tako je namreč dr. Šušteršič imenoval 1 j u b 1 ja ns ko sl o ven sko že n-stvo. To je tisti dr. Šušteršič, katerega soproga pošilja svoje otroke v zagrizene nemškutarske šole. To je tisti dr. Šušteršič, katerega otroci sploh ne razumejo slovenskega jezika. To je tisti dr. Šušteršič, ki je predsednik Vseslovenske Ljudske Stranke. Hujših psovk in hujšega zmerjanja se še ni slišalo na nobenem drugem shodu na slovensko ženstvo, kakor ravno na tem. Dr. Šušteršič je zmerjal slovenske perice, slo venske branjevke, slo venske prodajalke in delavke c. kr. tobačne tovarne z mularijo. Da bo ljubljansko ženstvo izprevidelo, kako klerikalci spoštujejo ljubljansko ženštvo, hočemo na kratko omeniti njegov govor. Dr. Šušteršič je izvajal sledeče: »Zbrali smo se, da protestiramo zoper ljubljansko žensko mularijo, katera je hujša in slabejša od tržaške in puljske. Ljubljanske ženske volilke, od zadnje branjevke do zadnje prodajalke so pljuvale (??!) na nune, ki so prišle na volišče. Res je, da nune, ki so prisegle Bogu večno zvestobo, ne bi smele priti na volišče, a ml smo jih potrebovali v boju zoper ljubljanske razdivjane ženske. (Klici! Ljubljančanke smo poštene ženske.) Ml klerikalci storimo lahko kar hočemot Kajti ml Imamo moč. Poživljam vas, da si osnujete svojo stranko, naj si bodi tudi svobodomiselna (to je protiverska), mi Vam podamo roko, Boljše je, da volimo Nemce, kakor pa slovenske naprednjake. Ml Imamo moč! Deželni šolski svet, deželni odbor, vse je naše. Deželni predsednik baron Schwaz je v naših rokah. On mora storiti, kar ml hočemo. Naše mnenje je, da bi morali orožniki ljubljanske ženske najsibodo branjevke, ali pa dobro situirane trgovke, pomesti kakor blato na cesti. Deželni predsednik baron Schwarz je blag človek in je kljub temu, da je zagrizen nasprotnik Slovencev, naš iskren prijatelj. Ljubljanske ženske so podobne petelinu, ki ima samo eno pero v repu. Poživljam vse navzoče volilke, da najodločneje izvajajo bojkot zoper ljubljanske branjevke in trgovke. Kajti ml imamo moč. S tem končam svoj govor." — Na shodu je kar mrgolelo na ljubljansko ženstvo psovk, kakor: fakinaža, banda, mularija, grom in strela naj udari ljubi jan ske ženske itd. Ko je bil shod kon čan, so ljubljanske volilke vse prestrašene zapustile hotel »Union" in iz mnogih ust so se slišale besede: »Večjega zabavljanja zoper ljubljanske ženske še nisem slišala, kakor ravno danes!" Vseslovensko ljudsko stranko je vzel — hudič. In sicer je ta hudič Nemec po rodu in nemškutar po mišljenju. S kakim velikanskim vriščem so se klerikalci lani proglasili za Vseslovensko ljudsko stranko! In dr. Šušteršič se je dal v »Slovencu" celo fotografirati kot načelnik te stranke. Stranka je bila kot taka javno in ofi-cijelno proglašena. S to svečano proglasitvijo je po zakonu doslednosti in zdravega človeškega razuma prejšna Slovenska ljudska stranka izginila iz površja zemlje, kot bi jo sam hudič vzel za kurjavo doli v večni peklenski ogenj. Ko pa je dični načelnik te ljudske stranke vseh Slovencev sklenil svojo znano in neznano kravjo kupčijo z nemško vlado, se je to visoko ime vedno bolj poredkoma bralo po klerikalnih listih. Vendar pa je vse računalo na to, da bo načelnik dr. Šušteršič svojo stranko ravno za ljubljanske volitve ^pravilno proglasil, jo vladi kot tako označil in da bodo pristaši te stranke volili na pravo, komaj leto dni staro ime svoje stranke, kako razočaranje! Ne da bi bili kaj slišali, da je bil med tem časom hudič prinesel ranjko »Slovensko ljudsko stranko" iz pekla nazaj, se je kar naenkrat pojavila pod tem imenom na volilnih listah. Ali je »Vseslovensko ljudsko stranko" hudič vzel in zamenjal zopet s prejšnjo le »Slovensko ljudsko stranko", ali je bilo klerikalcev vočigled narodnemu izdajstvu res pred vsemi Slovenci sram, ali stoji to kot pogoj v pogodbi narodnega izdajalca dr. Šušteršiča z Nemci — eno je gotovo : Sleparji slovenskega ljudstva stoje radi njihovih 7 Nemcev v Ljubljani osramočeni pred vsem slovenskim narodom! Liberalci vun iz »Uniona!" Tako je v nedeljo po noči po razglasu občinskih volitev na ves glas vpil klerikalni odvetuik dr. Pegan, ko je prišlo v »Union" tudi nekaj tistih liberalcev, ki še sedaj pridno podpirajo klerikalno-nemško podjetje hotela, kavarne in restavracije »Union". »Liberalci vun iz Uniona, tukaj nimate nič več opraviti" je ponovil klerikalni politični petelin dr. Pegan, ko ga liberalci, ki se jim je »Union" tako priljubil, da so pozabili, kje so narodne kavarne, na prvi opomin še niso hoteli ubogati. Šele ko je klerikalni kalni deželni odbornik dr. Pegan svoj ukaz skušal podpreti dejansko, so šli; in če imajo le količkaj narodnega ponosa v sebi, jih menda vrag ja ne bo več nazaj prinesel v »Union".— Tako se nam poroča. Da bi bil dr. Pegan res vrgel liberalce iz klerikalnega nemškega »Uniona" vun, to bi že skoro verjeli. A da ga in da ga bodo liberalci tudi vbogali, tega, pa prav gotovo ne moremo verjeti. Več sto naprednih volllcev ni dobilo volilskih kuvert in legitimacij, zlasti opravičeni volilci III. razreda. To so večinoma nižji uslužbenci, delavci itd. ki nimajo ne časa za reklamacije, ne potrebnega pojmovanja o važnosti, da se jim ti dokumenti niso pravočasno oziroma sploh niso dostavili. Kakor se nam poroča, jih je veliko čakalo do zadnjega trenotka, ker so še vedno mislili, da jim deželna vlada vendar-le vpošlje, kar bi morala z drugimi vred že zdivno storiti. Čudno je le to, da se je to manipuliralo le napram tistim volilcem, o katerih se lahko misli, da bi bili volili napredno. Visoka deželna vlada, kaj praviš ti na to? Celi kupi volilskih dokumentov, to je izkaznic in kuvert, ki bi se morale dotičnim naslovnikom dostaviti, je prišlo na glavno pošto nazaj. Gosp. ravnatelj Štrukelj, dajte nam jasen odgovor, zakaj se ti dokumenti niso dostavili in kaj se je z njimi pozneje zgodilo. Sleparije z glasovnicami. Po Ljubljani krožijo vesti o velikanskih sleparijah z glasovnicami. Eni pripovedujejo, da so klerikalci na deželni vladi dobili še potem, ko so bile gla-soznice razdane, kolikor so hoteli volilnih kuvert in legitimacij; vse to brez vsakega izkazila, da so bili do-tični opravičeni za sprejem teh dokumentov. Pravijo, da je zadostovalo, če je kdo teh prinesel kako priporočilo od katerega klerikalnih mogotcev. Na ta način bi bilo število klerikalnih vo-lilcev veliko večje, nego ga izkazuje volilni imenik, torej, da je volilo več popolnoma neopravičenih klerikalnih nevolilcev. Drugi očitajo ravnatelju tuk. pošte, da je v zalivalo, ker so ga klerikalci preko dveh drugih za to mesto zaslužnih starejših uradnikov spravili na ravnateljsko mesto, namenoma odredil, da so se volilni dokumenti po pošti raznašali ravno za velikonočne praznike, ko je pošta že itak preobložena z nenavadnim pro- • metom. Klerikalci so pa tudi s tem računali, da je ravno ob teh praznikih med naprednimi volilci veliko takih, ki gredo na počitnice vun iz Ljubljane. Računali so končno tudi s tem, da je pri takem prometu, kot je o Veliki noči, vestno dostavljanje skoro nemogoče. Da pri tem ne bi trpeli tudi njihovi lastni volilci, so jim preskrbeli duplikate, oziroma so jih pošiljali na deželno vlado po nje. Tretja, da ne trdimo sleparija, ampak manever v korist klerikalni stranki pa je bil ta, da so ponekod — n. pr. na ženskem volišču — bile komisije se stavljene po večini iz notoričnih ali pa tudi skritih klerikalcev. Da so klerikalci podrobno in posamezno naravnost škandalozno sleparili, to je vsakomur znano. Več o tem naslednje notice: Ali je deželna vlada res dejansko podpirala klerikalne sleparije? Ugled deželne vlade, kini samo tukaj, da stoji v službi klerikalcev in Nemcev, zahteva, da nudi javnosti pojasnila, ali so govorice o nedopustni izdaji volilnih dokumentov opravičene ali ne. Vsaj se da to s suhimi številkami ugotoviti. Nič drugega ni treba, kakor: Pribiti število vseh opravičenih volilcev najpreje po vseh strankah in razredih skupaj, potem po posameznih razredih. To število se primerja z onimi številkami, ki jih nam podaja uspeh volitev po avtentičnik virih, Ce se pri tej primeri odšteje število tistih, ki niso volili, pa bi bili morali voliti, se mora pokazati razlika, ki jo lahko označimo kot — volilno sleparijo. Na ta način bomo morda izvedeli, koliko glasov se je prisleparilo s tem, da so se izdajale volilne kuverte in legitimacije sploh niso dostavile. Gotovo pa se bode dalo ugotoviti, koliko volilcev se je odtegnilo volilni dolžnosti. In tudi to je važen faktor. Kajti, vsakdo, ki ni šel volit, se bode moral pred oblastjo zagovarjati, zakaj ni šel volit. Vlada je torej dolžna na vsa tu omenjena vprašanja podati javnosti točen, jasen odgovor. Cerkveni koncil Izobči „Jutrov-ce" in „Narodovce" Iz katoliške cerkve. Iz dežele se nam poroča: »Kot dober kristjan, oziroma katoličan, sem se, kakor vsako leto, tudi letos namenil opraviti velikonočno spoved. S tem namenom sem prišel 25. t. m. v Ljubljano ter se podal v cerkev oo. frančiškanov. Ker sem pa videl, da je pri vsaki spovednici nekaj vojakov 27. pešpolka, sem se napotil v cerkev sv. Srca Jezusovega. Tam se je spovedovalo na desni strani cerkve. Pokleknem in povem vse svoje grehe. Končno me spovednik vpraša, če či-tam tudi »Jutro" in »Slov. Narod". Jaz rečem, da, ker sem ravno na ta dva lista naročen. Spovednik me začne nagovarjati, naj mu obljubim, da teh listov nikdar več ne čitam. Ker pa je bilo to proti mojemu prepričanju, mu zahtevane obljube nisem podal. Tedaj pa se »sveti" mož zravna po konci ter v svoji »sveti" jezi na ves glas zagrozi: .Cerkveni koncil bo vse »Jutrovce" in »Narodovce" izobčil iz cerkve. — Z bogom!" Zaloputne linico in izgine. Dobil sem torej »ta suho". — Skoro bom star 60 let. bil sem vojak pri zasedanju Bosne 1. 1878 in vsako leto sem odpravil velikonočno spoved. A po tej izkušnji v cerkvi sv. srca Jezusovega v Ljubljani sem trdno sklenil: od danes za naprej me nobeden spovednik več ne vidi v spovednici. Pred-no nas izobčijo, Izstopimo raje sami ali pa pristopimo k pravoslavni cerkvi. Ko bodo dobrega življenja siti in namesto s Kristusovimi nauki le s klerikalno narodno izdajsko politiko prepojeni naši duhovni uvideli, da se ljudstvo danes tudi v cerkvi ne da več voditi za nos, nas bodo še radi nazaj vabili. Kajti usahnil bode vir mastnih dohodkov, s katerimi se naši današnji politikujoči Kristusovi namestniki debele. — Zaveden narodnjak." — Da bi bilo le še čimdalje več takih zavednih narodnih mož, kakor ste Vi gospod dopisnik. Kar se tiče zlasti grožnje izobčenja, se popolnoma strinjamo z Vami. Duhovni hočejo imeti tako, zgodi se torej le njihova lastna volja. — Op. ured. Poulično iantalinstvo. V nedeljo popoldne se je vozil Štefe z avtomobilom po mestu. Ko je srečal gručo naprednjakov, je bil toliko predrzen, da je vstal in jim kazal osle! Sicer pa od klerikalne podivjanosti, ki vlada v »Slovenčevem" uredništvu, ni pričakovati manj nedostojnosti in pobalinstva! Klerikalni hlevi. Svojemu velikemu agitatorju Antonu Anžiču so klerikalci obljubili, ako zmagajo, da mu postavijo živinski hlev, ki ga je menda res potreben. Seveda mu ga klerikalci sedaj ne bodo postavili, pa če bi bili zmagali, bi ga najbrže tudi ne. Vsem, ki imajo slabe hleve, priporo- čamo klerikalce, ako gredo k njim, jim bodo gotovo obljubili živinske hleve. Tesarski mojster France Pust znan klerikalni agitator, se baha po gostilnah, da ima 75 procentov zasluž ka od naprednjakov. Vevški klerikalci. V nedeljo se je peljala neka napredna družba skozi Vevče in ostala v neki gostilni. Med tem pa je neki klerikalec snel lunek pri kolesu in bi se bila lahko zgodila velika nesreča, ako bi ne bil voznik o pravem času tega zapazil. Gdč. Manico Komanovo je vzel zadnji čas »Slovenec" posebno na piko, ker je ona zlasti v nedeljo neustrašeno pokazala svoje narodno prepričanje. Še Boltatu Pepe se je tako razkačil nad njo, da jo v predsinoč-njem »Slovencu" priganja, naj gre žgance kuhat, na Ljubljanico prat itd. Mi pa smo mnenja, naj bi si raje Boltatu Pepe postavil ob Ljubljanici velikansko korito in v tem koritu naj bi s pomočjo svoje Dulcineje žeh-tal, žajfal in pral svoj koruzni zakon in razne druge »katoliške madeže" svojih klerikalnih bratcev! Seveda bi bila pri tem reka Ljubljanica vsega usmiljenja vredna, kajti po Pepetovem perilu bi gotovo za celih 14 dni počrnela in po gnojnici smrdela. Da ne bo nesporazumljenja. Z ozirom na našo včerajšnjo notico, ki se tiče trgovca z železnino g. Nagyja in še enega Nemca, izjavljamo, da pod onim drugim Nemcem ni mišljen g. Orel, ki ni Nemec, temveč zaveden Slovenec. Povodom Jurjevanja na Ljubljanskem gradu v nedeljo dne 30. t. m., opozarjamo p. n. rodoljubno občinstvo, da bodo imele podružnice Ciril-Metodove družbe svoje stojnice in gostilne pod vejo na grajskem dvorišču. Šentjakobski ste nastanjeni na lev opri vhodu, dočim se nahajate Šentpetrski tik grajske kapelice. Točile bodo budjeviško pivo iz soda, imeniten cviček in izborno rumeno vino po strogo meščanskih cenah. Za pod zob bo iskren častilec ljubljanskega zavetnika sv. Jurja lahko dobil ukusno šunko, klobasice, sir, salame, kavo in še kaj druzega, kar posebno prija želodcu. Preskrbljeno je tudi za tobačne proizvode. Da na stojnicah ne bo manjkalo raznega primernega »odpustka", se umeje ob sebi. Pripominjamo še izrecno, da samo imenovane podružnice prodajajo izključno v korist Ciril-Metodovi družbi, dočim vsi ostali krčmarji in prodajalci nimajo žnjonikakega stika in jej od svojega skupi č k a ne poklanjajo niti bora. Jurjevanje na ljubljanskem Gradu v nedeljo zadnjega aprila pri-rede v prid Ciril Metodovi družbi njene podružnice, šentjakobsko trnovski in šentpeterski. Jurjevanje je prava ljudska narodna veselica brez vsake napetosti, polna zabave in razvedrila. Sentjakobsko-trnovska podružnica si je nabavila letos tehtnico amerikan-ske vrste, kjer se tehta za stavo. Stvar je izredno zanimiva, tako pohujšljiva pa ni, kot sodijo nekateri ozkosrčneži. V nedeljo vsi na ljubljanski Grad, da se skupaj poveselimo, zapojemo kako fantovsko in položimo domovini ponižen dar na altar! Srbski tehniki v Ljubljani, Na potu na mednarodni tehnični kongres povodom italijanskih jubilejnih svečanosti v Turinu so se včeraj ustavili v Ljubljani slušatelji srbske tehnike v Belgradu. Shoda se udeleži 50 srbskih tehnikov, med njimi šest slušateljic v spremstvu rektorja belgrajske tehnike Jefte Stefanoviča, ter profesorjev Dragomira Antonoviča, Koste Todoroviča in Dušana Tomiča. Izletniki so si ogledali tekom popoldneva Ljubljano. Danes zjutraj se odpeljejo v Trst, kjer se zvečer ob 11. uri prepeljejo s parnikom v Benetke. Napredni slovenski javnosti. Kmalu bodo tukaj velike počitnice, v katerih dijak rad gre na potovanje. Ker je pa tako potovanje za dijaka drago, zato se je osnovala počitniška zveza, v katero so stopili v začetku samo dijaki in so se zavezali dajati drug drugemu brezplačna prenočišča. Klerikalni dijaki najdejo zavetje v farovžih, mi pa nočemo tam delati hinavščine in se radi tega obračamo na napredno javnost, da ona priskoči svojemu enakoinislečemu dijaštvu na pomoč. Marsikdo izmed privatnikov, bodisi v mestu ali na deželi, bo imel toliko prostora, da bo lahko prenočil potujočega dijaka. Komur je torej mogoče dati v velikih počitnicah brez plačno prenočišče, ta naj naznani svoj natančen naslov potom dopisnice na naslov: Akak. fer. društvo »Prošveta", Ljubljana, Mestni dom. Kdor da prenočišče, ta naj bo zanesljiv, da ne bo ostal potujoči dijak na cedilu. — Odbor za počitniško zvezo, Afera Gaberc-Pesek pred kazenskim sodiščem. Ta iz civilne pravde že znana afera je našla pot tudi v sobo kazenskega sodnika. G. Gabercu se od strani nasprotnika očita nerednost, brezvestnost in druge slične čednosti. Ker se vsled teh očitkov čuti na svoji časti užaljenega, toži svojega nasprotnika. Ta pa je pri obravnavi dne 26. t m. za svoje očitke nastopil dokaz resnice. Gaberc pravi, da so njega kot edinega lastnika (?) »Ilustro-vanega tednika" razočarala taka očitanja. Namigovalo se je nekaj o novi tožbi radi hudodelstva obrekovanja. Gaberc dalje trdi, da je g. Pesek dne 6. marca letal okrog ter grozil, da misli list pustiti propasti ter vse oškodovati. Zato, da je Gaberc napravil vlogo na deželno vlado, ki naj le njega, Gaberca, smatra kot lastnika, oziroma odgovornega urednika. Vladni kancelist Fink je Gabercu »sveto obljubil", da bo že on preskrbel, da vlada vzame na znanje le Gabrca kot lastnika lista. — Zagovornik obtoženca dvomi o tej »sveti obljubi", češ, mi g. Gabrcu jako malo verjamemo. Ta Gabrčeva vloga se od strani obtoženca tako pojasni, da ko je Pesek vladi predložil pogodbo in celo stvar pojasnil, so trije gospodje od vlade rekli: „Das ist ja Irrefflhrung der Be-horde, Gabre wird noch eingehen." — Zaslišijo se priče: Ggdčna Marta Tekavčič uslužbenka pri »Ilustro-vanem tedniku" izpove: Ko sta se Gabre in Pesek začetkom marca prepirala, je Gabre rekel: »Jaz sploh drugače govorim kot mislim." Ker Gabre, ko ga je Pesek vun vrgel, ni hotel izročiti ključa in je Pesku grozil: Jaz te bora šikaniral", je pustil Pesek napraviti drugo ključavnico na vrata. Ko je priča nesla nekoč neko pošto, je Gabre vzel pismo od poštne hranilnice in ga odprl »ker ga je ravno to pismo zanimalo". Pozneje pa ga je prinesel s ključem vred nazaj. Priča nadalje potrdi, da je Gabre naslove od lista v peč metal. Proti Pesku se je Gabre obnašal jako osorno, rezolutno. Dokaz, kako se je Gabre glede naslovov pri »Jutru" obnašal, sodnik zavrne. — Priča g. Luka Jelenc kot predsednik »Učiteljske tiskarne" izpove, da je Gabre res naj-prvo sam prihajal k njemu z namero izdajati tak list, da sta tudi delala načrte, a da Gabre zahtevane kavcije ni prinesel. Ko pa je prišel v družbi g. Peska, mu je Pesek izročil 1000 K kavcije in tudi on podpisal pogodbo. — Ker se je Gabre ravnal po vzoru svojega rojaka Rajha baje častnika v. p. ki ima navado z nepotrebnim besedičenjem izrabljati preveliko potrpežljivost sodnika, pri dr. Pompeju pa Gabre slučajno ni naletel na pravega, ga je sodnik med zaslišanjem te priče jako energično opozoril: Ne preveč govoriti, če ne boste tiho, morate iti vun! — Trditev Gabrca, da je faktor tiskarne zahteval od njega 280 K za papir, priča odločno zanika kot neutemeljeno. — Priča g. Karl Soos, zasebnik, pripoveduje slučaj, ko je Pesek, ki je malo preje Gabrcu poslal 500 K za papir i. dr. pisal, da pride v Ljubljano in naj ga Gabre pričakuje. Gabre je ekspresno pismo prejel in izginil. Gabre pravi, da je bil takrat v Belgradu in da »se še ni nikdo varal, kdor je njemu verjel." — Zagovornik obtoženca predlaga zaslišanje novih prič, oziroma tudi izvedencev gg. dr. Ilešiča ter Šlebingerja, ki bosta izpovedala, da je bil list pod Gabrcem jako slabo urejevan. Gabre na to pravi: Zaradi tega se še ne bom ustrelil, če se mi to tudi dokaže. A če se mi pa d o k a ž e, da s e m t u d i goljuf, pa takoj! — In s tem se je ta zanimiva pravda končala do prihodnjič. P. n naročnike v Spodnji in Zgornji Šiški, v Št. Vidu, Dravljah in Kosezah prosimo, da blagovolijo naročnino za prihodnji mesec, oziroma morebitne zaostanke za nazaj vplačati pri upravi naše podružnice v Spodnji Šiški (Tomažičeva vinska trgovina in zaloga piva, preje Juvančič). Vplačila se sprejemajo od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. Vplačila se upoštevajo le ali osebno plačana v pisarni podružnice ali po pošti odposlana. Javen ljudski shod v Spodnji Šiški bo v soboto zvečer: Predmet: Poraz klerikalcev v Ljubljani, prihodnje deželno in državnozborske volitve. Več poročamo jutri. Kanalizacija v Spodnji Šiški je Šiškarjem tako potrebna, kot lačnemu vsaj kos kruha. Včeraj je bilo le ma o dežja, pa kakšne luže so stale kraju ceste in ulic. Še bolj kot adi naplavov po cesti, je kanalizacija potrebna iz zgolj zdravstvenih ozirov. Šiškarji to sami uvidevajo m sicer tembolj, čimbolj se Šiška razširja. Le tega ne vedo, kako naj se resi to pereče vprašanje, oziroma kje naj vzamejo denar za ureditev kanalizacije. Občina sama že itak komaj diha pod težkim davčnim bremenom. Da bi Šiškarji postali meščani Ljubljančani, s tem jih veliko ni zadovoljnih. Ravno posebno vesela pa tudi Ljubljana ni s to aneksijo. Pa skoro ne bode kazalo drugače, ne enim kot drugim. Enkrat bodo morali imeti kanalizacijo in enkrat bodo vaščani morali postati meščani. S tem otvarjamo razgovor o tem za Šiško in Ljubljano važnem vprašanju. Kdor na eni kot na drugi strani, ve kaj pomotnega povedati o tem, kar na dan z modrostjo. „Jutro“ je vsaki pametni besedi o tem važnem vprašanju rade volje na razpolago. Samoslovenskl napis je postavila prenovlfena vinska veletrgovina Bo-laffio in sinova v Spodnji Šiški. Ta napis pa nekatere prav po nepotrebnem v oči bode, češ, zraven slovenskega bi moral biti tudi nemški. Mi pa pravimo, da je to popolnoma prav. Ker je v Šiški še toliko nepotrebnih nemških napisov, bode „Jutro“ odslej dosledno izvajalo geslo: Vsak, kdor odSlovencev živi, mora to tudi javno pokazati! Železniška nesreča v Vižmarjih. Sredo zvečer so peljali 3 Posavci z opeko težko naložene vozove čez železniški prelaz Št. Vid— Vižmarje. To je bilo nekaj minut pred tovornim vlakom, ki pride okoli 8. ure zvečer v Ljubljano. Prehod čez cesto je bil še prost. Prva dva voznika sta še srečno prišla skozi. Ko pa tudi zadnji voznik pripelje na železniški tir, se zapro od obeh strani zatvornice, voz je bil v sredi na tiru od obeh strani zaprt. V tem trenotku pribuči tovorni vlak. Voznik je bil toliko razsoden, da je hitro spregel konje, rešiti tudi voz, za to je bilo že prepozno. Dasi je železniški čuvaj dajal znamenja z rdečo svetilko, se vlak vendar ni mogel tako hitro ustaviti. Podrl in zmečkal je voz z opek vred, tako da so morali potem ko je vlak ustavil, pobirati posamezne n5!IBW ud‘ pidi) Novo urejena gostilna v jako prometnem večjem kraju blizu Ljubljane se odda na račun s prihodnjim mesecem. Več se izve pri podružnici »Jutra* v Šiški. Za dobro vpeljano plodonosno podjetje se Išče. pisijili K ! proti 20-mesečni amortizaciji. Cenjene ponudbe pod »Uspeh 100“, poštni predal 87, Ljubljana. Išče se kočijaž na grajščino blizu Ljubljane, ki mora biti pošten, trezen, marljiv in zanesljiv, vajen konj in snaženja konjske oprave, vozov itd., kakor tudi vešč poljedelskega dela, samski in ne pod 30 let star. — Plača po dogovoru prav dobra. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Proda se dobro idoča gostilna na jako prometnem kraju, popolnoma preskrbljena s pohištvom za dve sobi. Potrebna vsota 5000 K. , Jutro4 se prodna vTrstu po 4 vinarje -v aasussledLraJlli. toToaJsarciaOa.: Beclier, ulica Stadion, Te 'CVisaei, nlica Fontana, Pipaee, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Yovk, ulica Carducci, St a nit , ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, 91ft£0l0, ulica Belvedere, Geršieea, Rojan, llaueeacleer, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Roeičeij, ulica S. Marco, Cecllillli, ulica deli’ Istra, Brueea, ulica del Rivo, Beebeiič, ulica Sette Fontane, Gramaticopeilo, ul. Barrier&, Spdder, n Ilca Barriera, LavreeiČiČ, Vojašnični trg. Beeeeesi, Greta, Kidiel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Liezatto, ulica Acquedotto, Segllliee, Ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščaki Ulica Belvedere. Dr. Ed. Šlajmer ordinira od 10.—12. predpoldne in od 3.—4. popoldne izvzemši nedelje in praznike. Česky hostinec v Terstu Češka gostilna v Trstu Najboljše sukno kamgarn in modno blago za obleke dobite vedno najceneje in najboljše le pri tvrdki Lenasi & Gerkman Ljubljana Stritarjeva ulica št. 4. i' Sterni* . ;-r- > - 'X ETEIIT- Patent HATSCHEK. Najboljše polt iv,m jr streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. Glavna zaleg: a.: T. Koru, Idubljann. Tovarniška znamka „1K0“. ti w H a ^ .b > a-*S ** M J* w « £ ^ P ■g g c. t/9 33 Lastna tovarna ur v Svlci. Stanovanja z eno ali dvema sobama se oddajo na Poljanski cesti 60 in na Predovičevem Selu. Istotam se odda tudi mederno urejena pekarija in veliko transito skladišče ter dve kleti. Ilija Predovic — Ljubljana. Priporočamo & novo / trgovino z / (JJ manufaktur nim / ® Ljubljana Stari trg štev. 1 / (prej bazar). J Postaja elektr. železnice. Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno P. Solierag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, ščnrke i. t. d. pod garancijo. Naroča se: Dunaj XV., Funfhansgasse štev. 5. Išče se solnčno stanovanje za avgust termin s tremi ali z dvema velikima sobama, kuhinjo in pritiklinami. Obvestila pod »Stanovanje" poštni predal štev. 13. Ljubljana. Samo 20 vinarje?^ znašajo dobavni] stroški izvrstne in moderne samo-pisnice, ako se vpošteva funkcijsko dobo, za katero se jamči pri nakupu pisal- ^ nega stroja Smith-Bros. Najboljša in najpopolnejša samopis- O. nica sedanjosti. M Prospekti na razpolago I Brezplačno razkazovanja! The Rex C- Ljubljana, Šelenburgova ul. 7 Telefon št. 38. Najboljše ^odgovori „Sloveneu“ vsak naš;'prijatelj, ako se naroči na „Jutro", alifpa|najde novega naročnika! « V « *■ narede največjo škodo v kleteh in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K,j:a^miši K 360 do 520. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju Tj PnQph kleparski mojster, Dunaj XVII., 1- Biumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske- vozne in nagrobne svetilke, itd. Nekaj izborno ohranjenih automobilov x seli ^elilrosti se ceno prod.su Moje Ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII, NantergaMse 13. Naročajte in kupujte JUTRO*! Izvod samo po 4 vinarje. M m i Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe OLIMPIA pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja —.................... OLIMPIA —— suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1 ‘20, velikemu K 2'—. — Glavna zaloga v lekarni Trnkoczy v Ljubljani. Obvestilo! Ravnokar je prispelo PRH hjjjjrnjin modnih oblek za gospode uUU Mlfl|j,(l! 11 od K 10— naprej. Dober nakup brez konkurence. Damska konfekcija kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah. »Angleško skladišče oblek** O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. ■ ■ m m 99 JUTRO** se prodaja v Ljubljani po 4t vinarje tt* :ra.e,sl@čbaj:Lh. toToetHsramali: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blflž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Picllier, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Saje Dunajska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnlk, Židovska ulica. Kleiusteiu, Jurčičev trg. IVisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince. Sterkovič, Dunajska cesta. Ustanovljena leta 1831. IVtijvečja, zavarovalnica. avstro-ojjrHk© državo Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vse! mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101? milijonov kroti. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. Del. glavnica t K 6,000.000. kreditea Kanita v (.lnKIlanl. Stritarj«va nlica. štev. Sž. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. m ut m Res. f>nd nad K 610.000. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 Via.