St. 105. V Gorici, v soboto dne 14. septembra 1912. Tečaj XLli Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % », , • .10 7, "Zr-Vtei.-*&*&,••%(;¦ Za Nemčijo K 10-30. — Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskenvu^ in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, paraikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ¦'Y Telefon št. 88. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K- Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. m " UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat . 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Socialna Matica". » Slovensko sociaino-politieno in znanstveno delo se je razvito do one točke, ko nastane akutno vprašanje, kako organizirati književni trg za spise te vrste? Prenehati to proizvajanje nikakor ne sme. Bila bi to prevelika -škoda za narodovo kulturo. Kajti ni ga več kulturnega naroda urez knjig m revu. Knjige in revije imajo naiogo zgraditi duševni most »med naukom in življenjem. Ce nočemo imeti vseučilišče, moramo imeti prej visoko' razvit knjižni trg, knjižno organizacijo in razumništvo, ki je po svoji izobrazbi zrelo za vseučilišče. Naš knjižni trg je Še nerazvit in ne organiziran in založniki si ne upajo zalagati onih knjig socialne vsebine, ki so nam [nepotrebne tu pa znanstvenih spisov. Naše razumništvo še ne ve ceniti pomena znanstvenih spisov, jih ne kupuje in jih obdrži včasih le iz komodnosti, če pride založnik na včasih srečno, včasih nesrečno misel, da posije odjemalcem knjige m\ dom. Pa v tem slučaju se izpostavlja nevarnosti, da mu večkrat knjige uikdo ne plača. -Odjemalce pa je zopet večkrat v nevarnosti, da vzame in kupi iz same narod, dolžnosti spis, ki bi sicer ne bil vreden, da se širi med občinstvom. Vsemu temu treba odpouioči. Naši znanosti je treba dati opore, 'naši mladi generaciji, ki se bavi z znanstvenim pro-učenjem družbe in njenih pojavov, države in našega ndejstovanja v njej, gospodarstva in 'načina, kako je izboljšati in poglobiti, zgodovine in njenih naukov, pri-rode in njenega ustroja, umetnosti in njenega kulturnega vpliva, tej mladi generaciji je treba dati polje delovanja. Naši socialnopoliticni pisatelji in .znanstveniki morajo dobiti institucijo, ki jim zagotovi, da bo njihovo delo vplivalo v širši javnosti, da bo vplivalo na bralce, jih vzgo-jevalo in. širilo tako samostojno mišljenje in razumevanje vseh naših razmer in na-iog. Na drugi strani je treba odjemuloe zalagati z dobrim znanstvenim čtivom im Maksi m Gorki. jih ohraniti pred odjetnanjem manj vrednega gradiva, ki je dobro morua v iz-poiiij*' (Dalje prih.) ' resno umeša&.aUvnavaliti v balkanske slvaf\f naiHel bi sigurno na blok prw pr^vlloneSrbije m IBulgairije, ki predstavlja okoli 7QQW bajonetov. Verjetno je/dabi^ej pridružila tudi OrSka 'bloku, ki brani-¦¦'flttSekfc Balkan balikanskim narodom! ¦.¦»¦":!. dežele?! Naš rojstni list Slovenci smo majhen narod. En milijon* in pol nas je. Okoli nas .pa toliko sovražnikov, ki nas hočejo uničiti. "'" Bas sedaj po ljudskem štetju se piše mnogo o nas Slovencih. Veselja si manejo roke Nemci in >pror6kujejo nam narodno smrt. Cledč (Koroške so rekli, -da še eno ljudsko štetje in konec bo koroških Slovencev, dežela bo povsem nemška. Glede* Trsta in Gorice je bilo beležiti napredek. Toda kaj' se res ne krčljd meje" tudi na Goriškem? Parkirat že smo čitali v nekem listu, da je vas Petovtje, ki je bila pred par desetletji 'slovenska, dandanašnji že skoro vsa furlanska. V Gabrije so pošiljali otroke v šolo, .sedaj jih -pošiljajo v laško šolo v Zdravščino. In Zdravščina? In Za-graj? In zagrajstka podobčina Št. Martin? O čem naim pričajo ti in še drugi kraji, ali ne o raznarodovanju? Ločnik in tam v Zapadnifa Brdih okoli Doleani —^ povsodi priče o raznarodovanju! Lah pritiska na nas, Nemec pa sega s svojo železno pestjo skozi naše dežele v Trst. Nemštvo je na Kranjskem kar" neverjetno najbolje podprto, da ne gbvorimo o štajerski^v Pri-morju pa italijanstvo. Boriba na smrt in življenje se vrši .... Ta borba je taka, da je končno tudi Slovencem odprla oči, da končno vidimo, kaj delajo in kaj hočejo z nami storiti. V Ljubljani se otvarja obrambna razstava, ki nam predoči rase umikanje pred tujcem in pokaže nakane o-šabnega tujca z našim domom. Naval na nas prihaja od vseh strani .... Ali ni le naravno, da v takih težkih časih moramo zbrati vse svoje moči in se boriti, ičim več nas je, pripravljenih in oboroženih, tim bolje. Ali bi ne bil velik naroden grdi v borbi za naš obstoj gojiti lokalizem, separatizem* parttkularizem? Avstrijske vlade so se trudile pred časom, zbrisati slovensko ime; učili so Slovence, da so Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci, samo Slovenci niso smeli biti. Dobijo se pa še dandanašnji med Slovenci ljudje, ki se postavljajo glede našega javnega delovanja na stališče lo-kalizma in separatizma. Kdor se je rodil na Kranjskem, bi po pameti teh ljudi ne smel iz dežele, idorna bi morai ostati, in Bog varuj, če bi začel politično delovati kje izven Kranjske. Goričan doma, Tr-žačan, domačin seveda, rojen v Trstu, doma, Kranjec doma, Korošec doma, Štajerc doma, vsi doma ravino tam, kjer se je kdo rodil — tako bi moralo biti po pameti nekaterih ljudi, zaostalih iz prejšnjega stoletja. ;Dr. Brejc bi moral ven iz Koroške, tržaški boriteHi ven iz Trsta, novostrujarji in starostrujarji na Gori- škem kdor seni rodil na goriškem soln- tno državi, ampak tudi vsemu prebivalcu ven Kranjci te Štajerske ven - kako . stvu, ki trpi vsled današnje neurejenosti to* da je budil goriške Slovence dr. Lav- j našega jezikovnega prava, rič, ki ni imel rojstnega lista iz Goriške »Carriere« nam podtika, da se boju- >l€?, I jemo proti italijan&tvu sploh. I o m res. Smešni'so tisti ljudje, ki uganjajo tak ' Spoštujemo pravo italijansko kulturo, ki J je pa niso ustvarili Laižutalijani naših de-' žel. Ako napadamo napačno politiko naših sodeželanov, ni to naperjeno proti italijanskemu narodu. Renegati so najslabši in najpokvarjenejši del naroda. Naš boj tudi ni namenjen italijansik. prebivalstvu naših dežel sploh, temveč le tistim mo- lokalizem in separatizem. Slovenec je na slovenski zemfji povsodi doma in povsodi lahko dela za svoj .narod. To bi se nam smejala vlada, to bi se nam ro-gali Nemci in; Lahi, ako bi šli za glasovi separatistov! 'Nemcem in Lahom je. vsak naroden delavec, kjerkoli in odkoderkoli, dobro došel, mi mali Slovenci bi še pa marali ločiti po deželah iri okna bi si napravili na dežetoin mejaki, da bi včasih j malce skozi pogledali, da bi »se že prav j popolnoma ne zgrešili. j ' Za nas Slovence v-Sloveniji j ni m e j; po v s e j S l o v e n i j I i e Slo- J venec doma i n p o v s od i se 1 alh- . ko n a s t a n! e i n dela.. Kdor zavzema \ v tem pogedu kako drugo stališče/ je škodljivec slovenskega nareda in pri nas podpiratelj onih, ki zmerjajo Slovence s >.calati di Pava«. — Amen. gotcem, ki nočejo nič vedeti o kaki narodni in socialni pravičnosti. »Corriefe« menda ne ve, da je Vivante napisal jako poučno knjigo: »ilrredentismo adriatico«. V tej knjigi je italijanski pisatelj dokazal na podlagi izgodovinskega gradiva, kako je razmerje danes vladajočih italijanskih strank nasproti Avstriji. Vivante imenuje duševno razpoloženje izvestnih italijanskih krogov »idealita separatista giulina«, ki ji je svriha zedinijenje z brati na jugu. Z vso vnemo proučuje, kako nevarna je ire-denta Italijanom samim. Naše besede so veljale samo italijanski kamori, nikakor pa ne vsemu italijanskemu prebivalstvu. Pa žal so italijanske množice v mrežah ljudi, ki jim je narodni šovinizem omračil pamet in ki bi bili šele srečni, ako bi bili državni koili. po- Italijani in mL ».Corriere« se zaganja v nas, češ, da -^ ^ pos^^ PoUm&mi in preodkrjtosrcni. Odkritosrčnost je . . . mu italManskemu Dr< Partija i Teli Klet (3792 m.) Precej časa, skoraj dve leti je, odkar se je porodila v nekih' gorjanskfti glavah misel, bi li ne ŠK tudi mi enkrat pogledat tje, kjer gleda tjepasern kaka posamezna skala ven, drugače pa povsod kraljuje večen jed in sneg. Ta misel nam je vedno pogosteje Uhajala na ikralja Visokih Tur, Veliki Klek (Grossgfoctar). Dostikrat, ko smo ga ogledovali z našega Triglava, Jalovca, Mangarta itd. se nam je, kako bi se že izrazil, zazdeihak) po nJem. Tisti navpični stožec, ;k daljave podoben glavi sladkorja, najL'je vedno (bolj očaral; iz tiste začetne misli, poleteti kedatf m oni beli stožec, je 'začela postajati željica, želja in nazadnje iklep, da gremo na kralja strežnikov in ledenikov. Ko smo se natančno posvetovali, pregledali knjige in ikarte, nanašajoče; -se na dotične gorske skupine, smo si sestavili nekak načrt, kako, kaj in kedaj, Ker nas je letošnje nestanovitno vreme zakasnilo za en -teden, kakor je bilo prvotno določeno, smo se odlpeljali 16, avgusta s polnočnim vlakom do Beljaka in lepa lastnost. Ker se čudijo Italijani, da so Slovenci odkritosrčni v gotovih vpraša- j njih, kjer je treba odkritosrčnosti, moramo ' misliti, da Italijanov ne diči ta lastnost. Italijanski narodni značaj je pač čisto drug ko slovenski. Slovenci- ne zatajujejo tega, kar mislijo. Da se morejo razvijati edino-Ie Avstriji, jim je jasno. V svojem članku »Naši smotri« nismo zahtevali nič drugega ko popolno narodno ednakopravnest v deželi in glavnem •mestu Goriške. To ie tako silno razburilo gospode okoli »Corriera«, da so klicali na pomoč državnega pravdnika, češ, da odrekamo Italijanom pravice do življenja in razvoja, ki sta zajamčena po temeljnih zakonih. Kaka komedija je to? Ali niso ravno Italijani, ki z vsemi sredstvi skušajo .preprečiti slovenski narečni, razvoj? Ali se ne ravno oni krčevito branijo proti edhakopravnosti med danes 'zapostavljenimi slovanskimi narodi in privilegiranimi Nemci in Italijani? Tudi narodna edna-kcpravn.ost nam ie zagotovljena po osnovnih .zakonih in vrhunec prismojenosti je pač, ako se smatra za nevarne rovarje one, ki stremijo za takimi cilji. Po mislih našiih Italijanov počenjamo kazenska dejanja, ako želimo v -naših deželah priboriti zmago misli narodne pravičnosti in vsem: narodom pravičnega narodnostnega prava. Ali ni bodočnost Avstrije od tega odvisna, da bodo vsi narodi zadovoljni, da bodo vsi ednaki. nobeden zapostavljeni slabejši ne zatiran od močnejšega? Ker bi pa ustvarila narodna ednakopravnost močno, bogato in srečno Avstrijo, radi tega ta gonja izvestnih krogov proti narodni ednakopravnosti in ednakovrednosti -vse!: narodov. (Prevlada italijanstva, in za to »se bori »Corriere«, je škodljiva ne sa^ lojalnemu italijanskemu prebivalstvu želimo le, da se brzo osvobodi jerobstva ljudi in programov, ki jim je provincia giu-lia del bodoče velike Italije. Ne dvomimo tudi, da so Italijani katoliških strank dobri Avstrijci, isaj je vendar katoliška Avstrija naklonjena cerkvi bolj ko kaka druga država. Zdi se nam, da je tudi med našimi italijanskimi sodeželani mnogo prijateljev narodne pravičnosti. Tem sodeželanom, ki so gotovo dobri Italijani, pa kličemo: Ne proti nam, ampak z nami. Na naši strani je pravica. Čim prej bo premagana umetna sppremaicija edne kaste, tem prej ?€ borna lahko lotili skupnih socialnih nalog. po polurnem odmoru dalje do iLienza (Tirolsko), tretja 'postaja od Korošl **. meje na progi Maribor-Franzemsfeste. Iz Gorice smo se odpeljali ob najikrasnejšem vremenu, a v Beljaku se je vreme že tako skujalo, da bi se kmalu zopet domov.vrnili; to je nekaj pomagalo, da smo imeli vozne listke kupljene do Lieniza, če ne, bi najbrže še letos ne videli Velikega Kleka. No, pa vreme se nas je potem usmililo, da smo bili še kolikor toliko zadovoljni ž njim.— Mimogrede bodi omenjeno, porabili smo mali odmor vBeljaku, da smo šli nekoliko na sprehod po mestu. Bil je nam-reč cesarjev rojstni dan in iz hrš je Viselo polno cesarskih in trankfurtarskin zastav; jednako je bila tudi pri cerkvenih stolpih razobešena poleg cesarske tudi velikanska frankifurtariica. V Lienz smo došli že ob -pol osmih zjutraj. Mesto ni veliko >(okrog 6 tisoč pre-ibiva!cev), a napravi na tujca takoj dober utis. Tisti dan je bilo jako živalhno in slikovito po ulicah, ko so prihajali strelci z godbami iz rajnih okoličansikih vasi v svojih pestrih' nošah v mesto k slavnosti razvitja zastave nekega strelskega druživa. Ko smo si nakupili še nekatere mu- Tržaško vodovodno vprašanje. Vršijo se seje vodovodne komisije gltxie vodovodnega vprašanja v Trstu. Ta komisija ima Odgovoriti na tri vprašanja in sicer: 1. Ali je z ozirom na posebne tržaške razmere potrebno 200 1 vode na dan na prebivalca? 2. Kako veliko bi, z ozirom na množino padavin in geologične razmere, moralo biti jezero, ki bi se moralo napraviti z ozirom na projekt iReka-Bistrica? in 3. vprašanje z 19. podvprašanji, ki se nanašajo na projekte vodovodov iz Reke-Bistrice, Tima-va in Furlanske nižine? — Obravnava bi se morala vršiti po naiziranju župana v Jaščini in je župan Ikot predsednik imenoval za tolmača dr. Braidottija. Toda tolmač je bil nepotreben, ker se posvetovanje pričelo v nemščini. Veščaik dr.Kinzer je iz javil na' prvo vprašanje, da zadostuje sedaj v Trstu na prebivalca 1201 vode, 200 1 pa bode treba čez 40 let. Za dnevno potrebščino 120 1 sta se izrekla tudi dvorni svetnik Micheluzzi in prof. Schenkel. Da se bodo mogli veščaki prepričati o napravah, ki bi bile potrebne za napeljavo vode iz Reke-Bistrice, je šla. vodovodna komisija potem na lice mesta, kjer si ogleda lokalne razmere. Od slovenskih svtovalcev sta se udeležila te komisije dr. Slavik in dr. Pertot. Pri drugi konferenci je poročal geolog proi. tKossmat o geoiogičmh formacijaii terena v stranskim dolinah Keke-Jjistrice. Padežka aolina je iširoka 200 metrov in materrjal je tak, da bi tu nikakor ne bilo mogoče postaviti kamnitega jeza. Zemeljska površina sestoji iz naplavljenega ma-terijala in bi bilo treoa kopati zelo globoko, da bi se prišlo do trdnega ,ternelja, ki ne bi prepuščal vode. Pač pa je mogoč jez iz zemlje. Na podlagi navedb profesorja 'Kossmata znaša vodno ozemlje pa-deške doline 43, doline Suhorice 26,'-doli-ne Trpčane 75 in klivniške .doline 19 (katere pa on računa okroglo 20) knf. inž. Pittoni piravi, da klivniška dolina ne meri le 19 oziroma 20 km2, kakor to trdi prof. Kossmat, temveč 75*. Na podlagi tega računa sloni tudi načrt bistriškega vodovoda inž. Ducati in dr. Prof. Kossmat dokaže, da je to pomota, ki se je vrinila v geografične karte, ki so služile tvrdki Ou-cati in dr. v podlago za sestavo načrtov. Na podlagi geogiraifičnih kart je prof. Kossmat tudi prepričal inž. Pittonija, da so njegovi računi zgrešeni. Inž. Pittoni je vprašal, kako veliko bi moralo biti tako nadomestno umetno jezero, ko bi vodo napeljali v Trst direktno izReke-d3istriee. Dr. Kinizer je odgovoril, da napeljava direktno iz Reke ni mogoča, ker bi bila voda pire-topla in je torej treba na vsak način napraviti umetno jezero, kjer bi $c voda dirladila. Na vprašanje, če so tla v stranskih dolinah Reke res taka, da se je bati udiranja in posedanja terena, in če tla terena niso dovolj neprodirna, da bi zabra-hila pronicanje vode, je odgovoril prof. Kossmat, da so tla v doljnem.teku pa-dežke doline tozadevno slaba, a v kliv-niški dolini bolja. 'iNa vprašanje, če je'.res, da daje Timava večje jamstvo glede stalnosti in nepretržnosti ,za oskrbo vode, nego vodovod s pomočjo umetnih jezer, sa veščaki odgovorili da. Svet. dr. Zanolla pravi, da je vse debatiranje navsezadnje brezuspešno. On in njegovi tovariši žele izvedeti od navzočih veščako-v, katera voda bi bila za Trst ¦najbolja. Obrača se pred vsem tudi na navzoče vladne zastopnike, da povedo svoje tozadevno mnenje. Svet. Pittoni pojasnjuje izvedencem, kaj je za pravo namen teh sej. Hidroteli-nioni urad je predložil mestnemu svetu le projekt Timava, a mestni svet se ima izreči za ali proti temu projektu. Opozicija pa bo glasovala za fimav- le, če drngačn" oskrba Trsta z vodo ni možna. Dr. Kinzer odgovarja, da glede kvalitete vode (smatra Bistrico za najboljšo, a je glede kvantitete nezadostna. Artezični 'Dalje v prilogi.) Ienkosti, katere so neobhodno potrebne za partije po ledenikih, smo se odpeljali ob devetih in pol s poštnim vozom po dolgočasni in jednolični cesti v 19 km oddaljeno vas Huben, ikjer smo Obedovali. lOd *am smo odšli okrog 2 popoldan proti Vasi iKals, katera leži ob znožju našega cilja. Pot, oziroma cesta, katera je ravno y delu in bo velike važnosti za Kals, se začne takoj od Hubena vspenjati višje in višje mimo vasic, ki nič kaj ne dišijo po germanskem izvoru, Straniska, Lesaih, in Predel v Kals (1322 m), kamor smo došli ob 6. zvečer. Prenočili smo v gostilni pri »Glockneirvirtu«, kjer smo vdobili že precej turistov, nekateri se prihajali dol, a drugi namenjeni gor; med zadnjimi je bila tudi naša trojica. Predstavljajte si planinca, s kalkšno radovednostjo posluša govore, svete in izjave tistih, 'ki so že turo dokončali; to je bilo vprašanj (tje pa sem, a največ so se sukala o tem, bo li potrebno vodnika ali ne. Devet desetin mnenja je bilo za, le ena se je glasila, da za dobre turiste ni ravno neobhodno potrebno, pač pa priporočljivo, kar je tudi resnica. Sklenili smo, da gremo torej brez vodnika vsaj do SfcUdKhditte, Ker je bilo še nekoliko svetlo, smo si šli ogledat pot iz vasi, da bi zjutraj pri temi ne bilo treba tavati sempa-tje. Kals je prava tirolska vas, ima med drugimi »tipi tudi svoje obligatno strelišče. Omembe vreden je tudi zraven šole stoječi spomenik prave bratovske ljubezni. \\z besedila se razvidi, da so 1809 Francozi vjeli Antona Oreger, ki je imel biti po kratki obsodbi ustreljen; v zadnjem trenutku prihiti Antonov brat. F rane, prosi za brata in (predlaga sebe v zameno; tako je ta dobri brat odkupil z lastnim življenjem svobodo starejšemu bratu. Drugi dan, v pondeljek, smo vstali na vse zgodaj ter odrinili s svetiljko še po dosti zložni poti mimo divje bobnečega potoka proti Kodnitzgraben; nekako poldrugo uro hoda se odcepi od naše pot čez prelaz Bergenthorl v Heiligenblut. Kmalu na to se nam odpre prvi in eden najveličastnejših pogledov na Vel. Klek; treno-tek smo kar obstali in gledali v nebotičui vrh poglavarja Visokih Tur. Vreme se nam je kar-smejalo, čisto je bilo kot ribje oko. Pot gre dalje mimo poletnih hišic in staj za živino višje in višje do prve planinske koče (Uicknerhiitte 2233 m). (Pride še.) Priloga „Soč8' St. 105. z dne 14. septembra 1912. vodnjaki iz Furlanije bi bili aiakovadni z uistnco ,glede kvalitete, a mainjkajo pozitivni pouatki p-zabil na njo, O vsej stvari nima projektov, zato še tudi ne more pozitivno izjaviti. Bil je pri njem inženir iPoHey, ki mu je vso stvar pojasnil; vendar mu ves projekt še ni popolnoma jasen. Temperatura je po zimi 7, po leti 15—16. Inž.' Oberist pravi, da bi bilo možno dati definitiven odgovor na vprašanje dr. Zanolle šele po vsaj enoletnem študiju. Glede trebenskega projekta pravi govornik, je voda Timava dobra, je dobra tudi voda iz trabeuske jame. Trebenski projekt bi bil na'joeneji in v vodnopravnem oziru najenostavnejši. Pri večerni seji je župan z obžalovanjem naznanil, da je nenadoma obolel član komisije, višji stavbeni svetnik inž. Oberst Ker se je inž. Oberst pokazal vseskozi veščaka, se je pozinalo, da je to županovo naznanilo vse člane komisije zelo neprijetno dirnilo. Na to je stavil 'dr. »Kinzer predloge: naj se pri politični oblasti zaprosi za potrebno koncesijo za 75.000 rr/ vode iz iRe-ke-Bistrice; naj se preiščejo tla v pa-dežki jn klivniški dolini; naj se napravijo načrti in proračuni za vodovod iz Bistrice; naj se preišče podzemske studence v Furlaniji in naj se naroči geologom, da preiščejo tozadevno tla in sestavijo svoje poročilo. Inž'. Vio pojasnjuje, da vlada ne da koncesije -za vodo iz Bistrice. Že 1. 1883 je tržaška občina zaprosila «a tozadevno koncesijo. Leta 1895 je okrajno glavarstvo v Postojni izdalo dovoljenje, da sme tržaška občina vzeti iz Bistrice dnevno 12.000* vode. Kranjska deželna vlada pa je razveljavila dotični sklep okrl glavarstva v Postojni. Tozadevna pritožba občine na upravno sodišče je bila odbita. Če vlada takrat ni izdala dovoljenje za 12.000 m:l voda na dan, bi ga še.-manje izdala sedaj za 50.000 m:{ na dan. Vpraša vladnega zastopnika, če so bili od takrat spremenjeni zakoni. Svet. dr. Wilfan pravi, da si je zabeležil tri besede: študirati, narediti, pro-vizorij. Priznava kot lajik duševni trud, ki ga je imel hidroteh-nični urad s sestavo vprašalne pole na izvedence. Vendar on bi želel več nego odgovore na omenjena vprašanja, on bi želel od veščakov nasveta. On 'bi želel vedeti, če se Trst res nahaja v takem položaju, da nam grozi v par letih pomanjkanje vode. Če je to res, Potem bj ibilo vsako zavlačevanje kaznji-vo. Ako nam gospodje izvedenci rečejo, da ne smemo več študirati, temveč narediti, potem bomo drugače glasovali, kakor če nam rečejo, da še ni take sile. Govorniku se zdi, da tozadevno stvar Mm dovoljno pojasnjena, in poseibno ne, kar se tiče provizorija. Vprašuje, -koKko časa hi 'trajala izvršitev ene«a ali druzega Projekta. 'Or. Kinzer odgovarja da bi najdalje trajala rfv>Š*tev. .projekta Bistrice. Za Furlanijo-in Timavo pa bi srebalo enako dobo. Svet. Gerniutz pravi, da opaizaneko razliko v mnenju izvedencev predpoldne in popoldne. Predpoldne smo si bili že zelo iblizu, a sedaj je zopet vse drugače, in se zdi, da bi se morali Bistrici za vedno odpovedati. Vprašuje, če bi morali tudi na koncesijo za gradngo dolinske zatvorniee v Kiivnici čakati tako dolgo. Na klopeh izvedencev: Da, tudi! Na vprašanje svet. dr. Puecherja, če bi bilo vredno glede Bistrice poskusiti, da se dobi koncesijo, je dr. iKinzer odgovoril »da«, a obenem pristavil, da je vredna tudi furlanska voda, da se delajo poskusi, lstotako je dr. iKinzer odgovoril, da ni izključeno, da se dobi koncesija za Bistrico. Inž. Pittoni poudarja, da prihajajo v poštev trije provizoriji, namreč Timava, Trebče in (Klivnica. Najugodneji in naj-ceneji, ter najhitreje izvršljiv je vsekako vodovod Trebče, ki !bi ga bilo možno izvršiti v dveh, ali največ treh lotih. Bolje nego Timava, je še vedno Klivnica, ker bi se vodovod, iz provizoričnega umetnega jezera v dolini Klivnica dal uporabiti tudi za eventuelni definitivum iz Bistrice. Posvetovanja se nadaljujejo. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Popolnitev ministerstva, — Minister-stvo se spopolni v najbližjem, času. Kot kandidat za portfelj trgovskega ministra se iineuuic šelkcljski šef baron Fries, za po" IjedeJski portfelj dr. HoraČek in Giinther; za železniško ministerstvo se imenuje Bahnhant, sekcijiski šef. Proti Hochenmirgerjevemu ukazu, ki preganja češčino, je sprejel mestni svet v Pragi ostro resolucijo in zahteval od vseh čeških poslancev, da storijo v poslanski zbornici korake, da se odstrani Hoehenburtgerjev sistem. Tudi mladočeški eksekutivni odbor je sklenil, storiti primerne korake proti Ho-chenburgerj.u. ! Policijske priprave za zasedanje ogr-sko'-hrvatske poslanske zbornice. — Za otvoritev je ogrska vlada ukrenila obsežne policijske odredbe. Celo mesto zasede policija, ki bo stala tudi v parlamentu v pritličju in bo pripravljena zopet ven metati opozicionalne poslance. Zakonski načrt o uvedbi razredne loterije. — Med prvimi predlogami, ki jih vlada predloži parlamentu, se nahaja 'baje zakonski načrt o uvedib5 razredne loterije. Ta loterija se uvede najbrže že prihodnje leto. Delegacije. — V ponedeljek bo skupna ministerska seja, v kateri se določi termin za jesensko delegacijsko zasedanje. Baje prične zborovanje 24. t. m. na Dunaju in cesar otvori delegacije s pre-stolnim govorom. Zunanji minister Berchtold poda svoj ekspoze. Pričakuje se ekspo'ZČ z napetostjo, ker se bo moral dotakniti' balkanskega vprašanja. Koalicija češko-radrkalnih strank. — ¦'»Samostalnost« pravi o tej koaliciji, da je ž njo ustvarjen temelj čeških opoziciji proti spravnim pogajanjem v Pragi, Inozemstvo. O bolgarskelm carju Ferdinandi* se je raznesUi vest, da je dospel inkognito na •Dunaj In to radi resnosti poloižaja na Balkanu. Uradno pa se ta vest demeritira. Bulgarija in Rumunija. — Bulgarska vlada se je obrnila na rumunsko vlado s predlogom' o vzajemnem postopanju na Balkanu. Pravijo, da od odgovora iz Bukarešta je odvisno, ali se ohrani mit ali izbruhne vojna. — Rtimunija najbrže odkloni mrtgafskr pretil ¦ Mejni snori na Balkanu so nekaj na-.! vadnega. Sedaj ima Črnagora kak kon- ffifct v Turkij, sedaj Stbiaaj šeddfi BulgaHia. Odporu na meji Bulgari-je poročajo, da1 je biia nastala cela bitka, ki >je trajala ve$^ dan-; Na boigar&ki strani je bilo 5000 vo-1 ja-kov in artilerija je tudi itomagaJa. Izgube so bile precejšnje, — Proti Bulgariji. na mejo pošlje Turčija zopet vojaštvo. tiomba v Carigradu. — Dne 13. t. m., je eksplodirala v Carigradu bortilbaj ki je ubrla 4 oseibe irt ranila iS.'*—- Revolucid-narni'komite je tako izvršil grožnjo atentata po bejrainskem prazniku. • Kiiska duiiia je razpuščena. — Nove voiitve' še bodo vršile dne 23. septembra. O i ver i se nova duma dne 28. novembra; FrartcOzi v Sredozemskem morju.— FranCosa vlada je sklenila združiti svojo sredozemsko mornarico in sicer na jugtf: V političnih zunanjih krdgih vzbuja to rrinenjej da je to poskus, utrditi -francosko gošpodstvO v Sredozemskem morju. ; Si-bJja in Turčija. — Turčija je bik prepovedala uvoz vojnega materijala žk Srbijo preko Soluna.' Nasproti temu je srbska vlada' prepovedala prehod turškim če'ta m ob srbski meji. iNa to je Turčija hitro preklicala svojo prepoved. šptonažd v prilog Rusiji. — V Lvovu so aretirali uradnika pri finančnem dež. ravnateljstvu Vladimira iLesuka radi špio-naže v prilog Rusiji. Baje so našli v njegovem stanovanju mnogo ireči, ki pričajo o špionaži. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Iz Tripolisa poročalo, da se je stof-n!k Moiza dvignil v zrak z aeroplnnom v Zuar:, hoteč priti v Tripolis pa se je moral na potu spustiti na tla. Prepeljali so ga v turško taborišče v Aziziji. — Glede mirovnih pogajanj se čuje s tufške strani, da turška vlada se nikdar ne uda.'pogajanjem', ki bi bila v nečast Turčiji ali bi ;n;:Lri'0 škodovala njenim interesom. — Darovi. Za cvetlični dan v Gorici se je nabralo »pri jelenu« K 9. Za »Dijaško kuhinjo« je daroval g. A. Maki c, mizarski mojster v Solkanu, K 3. iz Pevme. — Pri občnem zboru podružnice sv. C. in M. se je nabralo K 3'5d. V nabiralnik g. Pavlina krčmarja na Brdili, se je nabralo K 6'20. Srčna hvala! Domače vesti. Danes zvečer ob S. »pri jelenu« sestanek za prireditev cvetličnega dneva V Gorici. Vsprejcmni izpiti na gimnaziji za I. razred bodo dnč 17. t. m. ob 9. uri zjutraj. »Narodna šola« na Blanči. — Vpisovanje v otroški vrtec ter v t in 11. razred se: bo vršilo 16. in 17. t. m. od 9. do 11. dopoldne. Šolsko-leto prične i8, t. ni. s sv. mašo ob. 9. zjutraj. — Šolsko vodstvo. Akad .Jer, dr. »Adrija« v GoHci vabi na;svoj redni občni zbor zapostovno -leto J911/12, ki se bo vršil v četrtek dne 19: t.-m. ob 3. pop. pri »Jelenu« s sledečimi dnevnim redom: 1. Črtanje zapisnika; 2. Poročilo predsednika in odbora; 3. Volitve; 4. Samostalni predlogi; 5.- Slučajnosti. 'NB. Vabljeni so tudi gg. abitu-Irijenti. Gosti in prijatelji društva dobrodošli. — Odbor. .! Izžrebani porotniki za tretje zasedanje', ki prične 30. t. m. — Redni porotniki: Rublbia Josip, VogrSko, Messenio KaroU iRonki, Pahor Andrej, Prvačmai VaiaielA lo 'Virgilij, Zagraj, Oergolet Andrej,- Dch .berdob. Hrast Simon, »Livek, Caucig Fr„ .Golobrdo, Pippan Silvij, Gorica, Deperis Alfons Gorica, Repič Leopold, Ajdovščina, Ohristan Ivan, Gorica, Budinja Ivan, Gorica,. Pirmit Josip, Perteole, ^ompara, Anton, Lokavec, Jurman iPeter, Cerkno,. Comelii Ivan. Oglej, Šfiligoj Ferdinand',, Gorici. Schivitz Aloj-zij, Gorica, Mistruz-zi groi Rihard, Roiiki Bianchi Ahttht, Ajdovščina, Formentiiii toarori Beho, SteVet-jan, Fimetti pl. Diego/ Bfuma; Pervatije Andrej, Gorica,^ Levpusceik Josip, Lom, Mikfavič Roman, Volče iNemec J-Csipv* Podgora. Caštellan Emilij, Farta, Terpfoi Josip Gorica, Franzoni vit. Emilij,^ Miede* ja, Dttsnig Ivan, Gotica, Hribar Teodor, Gorici, Tomasin Hektor, Tapoljan, >Cr> lautti Henrik, Tržič, Tassin Josip, OoTica, Gross^i Dante Gorica, Nlare&a 'Anton-,'<3o* rica — Nadomiestni porotniki: Va^entinčič Josip, Piciuliii .Mihael, Bozzini Rok, Kur šttin Ifltoton; (DhiMeiS I>»rAihiifr, $&$$& Ddmsnik, Volpis Kmi, BevmSgmm Gttmar Josip Kar^ v&-4t Q$m?r¦•'¦-•-• weimmm umu. -• ža mm is. t. tli; so radi evMfistitit^g^ slswia ni Du-na|u predovedani vsi plesi. Tfo j« mm^ njla politična -dblai&t vsem žuliiDbsftVom. »Društvo Gorskih Slovenskih VWt* atnaiterjev« y Gorici opozarja,««*^ na danes ob 9. uri zvečer se vršeči iziredhi občni zbor, v 'dr-uišitveniih prostorih v "ulici Mattioli št. 13. prpčje, na dvorišču desno. Dnevni red je bil.de oibiavljen. Gdlbor. . Aretirali so hi; pripeljali¦ y..gori@k-e za^ pore onega dečka K. iz trgovine; Hedlžet &nKoritnik, ki je bil ušel s 3500 K, ki jih je imel oddati pri »iKreditu«. iPrijeli so m menda, v Komnu. Aljažev dom na Vratih ostahe odprt do 15. oktobra. Jntri in pojutrišnjem se vrši v Vraltih lov na divje koze. Odprti1 lekamri. — Jutri 'popoludne boste odprti v GoVici lbkarni Gl^oncolt-Kiirner. V teh dveh lekarnah' bo tudi po-nočna služba v času od 15.—22. t. m. Ustnica uredništva: Vse one gospode, ki so se odzvali na pisma uredni$tva, zahvaljujemo na tem mestu. -Pričakujemo pa še nekaj odgovorov, V B—o: Prihodnjič. DomaČa politika. Nad 600 reklamacij. — Volilni imenik za bližnje oočinsKe volitve v Gorici je bil res izborno sestavljen. Podalo se je nad 600 reklamacij, gotovo pa je, da m upi-sanih okoii lObO daVkoplačevalicev, .seveda Neitalijanov. Rešitev ^ek^macij bo na"-zh^jena v po^^terjdk. — To, kar počenja magistfat, presega res že vse Mfa. Koliko časa bo h to trpel©.?! Slovenska šoT* P6d1!ftf«om v Gotici hrta, naVaflfoo inalo otrok. SloVenski sta* risi, ki staiiui^o bolj ibliiu, naj pošiljalo svoje otfdke V to &dib in ne v kako itali-janis-ko, kaiinor Trn vabijo! V lahkih ljudskih Šolali v O^icj je Se vedno preveč slbVenslcm otrok. 2alošmo' je slišati iz ust slovenskega otroka, da hl6-di v »čitadMske« ^6ie. iPosItfbite, stariSi, | aa se ne bodb redili Lahi ž vašimi ot^okil »Šolski iDom« je %' Md na Bibiči; jhestitit šola l^odtumortli — pričeti .pa ibo treba velik energičen bofc da dobimo potrebne |! slovenske mestne ljudske šole v Gorici.v zadostnem številu in na pripravnili krajih 1 Še o »atetttatdrjU« ft Ročinja. — I; Razprava proti ilpavcu je pokazala, da je bri nesreče1 nčlbVek', udki;ptja^i: fistrdan aVtbmoibiiske difke v jiimlu je bil pi^n od"' vina in žganja; v takeiifi stanju je: boljulb^ ljal dvema M 50^100* K, če v^Želo tisti •šrapnel v avtomobil riadvojvodfe. Videlo se je, da mož ne veV kai-govofi. Iz W&-ved^b prič se je tudi fazodelo, da ni nikdo ; smatral' za resno Ipavčevih be%ed. 6n sam je izjavil, da je- ptiriešel 'š*fa;prfel za šalo h Grbcu v goiStilno i)n'dk je .Bil tako' pijan, da, ni.nič ved=el, kaj govori. »Res, da je bil večkrat že kaznovan, ali v Trst*, kjer. je delal, ni tfočel nič sUniljilv^ga in domače županstvo je vedelo povedati le, da ga .p'>aea žmesa.> — ^Zato pa je opfo* ščen ohtožbe »atentata« in obsojan le tadl javriega rla^silstva. — To v p*>p©ln#tb poro^ čila od- četrtka. , . Ijsavčc jfe-ptičem nd. isv6*)dd»o. R©8Sni«*o Scal^. — Scaldti, ibrivete pri MerteiV Gorici, jd iizgmani« AvstHj«,^ ker je V nekem' pTivatriefti stanovanjuv med saimimi prijatelji/se ipreveč ogrevati za' Italijo. ,T d r e j' je bil me d t všlW mi rojeigoivi-mi p^rij^t-elilir.! člo-' | ve*, ki .ga!lje' i.«da(.l.:©©feil:3e^c«d po^. lič-jtjc kazen 7 dni in izžen^jd' $&i —-Zas-: nimivojpač je to^^a^^Je »ptšjatelj« ta'k» »iiitro'ovadil. Ali tudf, goriški K^ijani m , mar&jo več; za rggrfikote? »GorriefeV kaf, gori za nje! ,-. ,>. ••»*. ; ': Regnicoto Montico se je že vrnil. Izgnan je iz Avstrije, in predr kratlkini: so ga poslali Seiz mejo — te M k' oil že 'zopet .v Gorici. Aretirali s#;g^>na,iatainQv.ain!ju. njegove matere... ;¦.'•;•*' . ..s": -Dofeer zgledi' ^. •iP^to*i'&c% PonTjje-: imel v ned^jo.naVogFsl!C-emshod;v;k sieer,-v oociimkeni dom«. jGovj&ril je -zlasti &.. zakom^t,,kateri so'btli,:spTedeti v 7MMmv -1eželni9iztioT$kem :aased^nh^' igovoril/j«;. stvarno brez vsaike, stranfka.?slk.e primesi —; Županovo'na. Vp&LSkern ,je- naipredn0< h ^end^r j^imisl Fon svoj^sftio!d v/ob®fc slčem prostoru. Dali so dober zigled kle-f ri^mm^-ofbčmani^če bi prišel kak na-pr^efi. poslanec imet shod' v kako kjerir kalno občino, da bi tako" lepo se vedli proti njemu, kakor Vogrci proti Fonu! Tehtnice na izvoznem trsu v Gorici mi M pregledati goriški magistrat. Pravijo,; da »niso za nič in da ljudje trpijo slkotfo!^ ..¦:..:¦¦' ,. ¦ i- Nizkotno.. — »'.Novi Ca!s« .prinaša te Kobarida dopis, v katerem čitamo »popis« dneva Sskolskega naraščaja, ki je v resnici lepo uspel* pa je ves potvorjen v irne- :, itovanetn- listu. V onem dopisu stoji na koncu:. v .»Ob dvelh p6nečj ploha! Ob treh .sredi trga tri pijane goske, čem reči, gospodične.« '— Tak nizkoten - napad, taka laž-pa 5 slabo pristoja listu, ki nosi na čelu križ. Ali se tako napada ljudi in jih izpostavlja javnemu zasmelni ^a časa ev- ' har}*fe*oga kongresa?! Narodna obramba. Vodstvo družbe sv. Cfrlla in Metoda želi;dabi vsi oni,ki mislijo poslati brzojavke ciib priliki velike skupščine v Trstu, poslali mesto teh Izpolnjene poštne nakaznice ali družbine položnice. Vsak znesek,, tudi še tako majhen, se s hvaležnostjo sprejme. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda je razposlali! zglasnice in glasovnice za veliko skupščino v Trstu. Če-"ji kak opravičenec prejel tozadevnih tiskovin, naj s'e blagovoli do 18. t m..obrniti na družoiho' pisarno. Na veliki skupščini v Trstu bodo dobili za volitev potrebne "tiskovine vsi oni, ikaterim se niso mogle iste radi neznanega naslova dostaviti. Udeležence Chil-Metodove skupščine v trstu, ki pridejo že v soboto v Trst, prosimo uljudno, naj nam blagovolijo naznaniti po dopisnici, ako žele imeti prenočišča. Ker je letos mnogo tujcev, so P3 vseh hotelih sobe oddane že par dni naprej. Zato je v interesu vsakega, ki bo prenočeval tu, da se pravočasno prijavi. Ako je mogoče, prosimo, naj se nam iz posameznih krajev z dežele priglase delegati skupno, da se jim preskrbi tudi prenočišče skupaj. Prijave sprejema tajnik moške C. M. podružnice: Vinko Engel-man. Trst, D. Bramante 4./H. V Ločniku se je upisalo v ljudsko šolo 50 otrok. Navadno lih je bilo več, do 60 in še čez! Cvetlični dnevi. Cvetlični dan v Kanalu se preloži na riedeUb dne 22. septembra t. 1. in to radi raznih ovir in neugodnosti. Podgorci! — V nedeljo naj vsalcteri napravi svojo narodno dolžnost! Plačajte davek svojemu narodu, pokažite, da čutite'zanj, da ste zavedni Slovenci. Naš cvetlični dan naj bode pravi manifest iraže narodne zavednosti. V nedeljo 15. t. m. vsi na plan! O cvetličnem dnevu v Bovcu smo dobili še drug. dopis, ki omenja, da se svo-ta 314 JC 23 v, skupljena na cvetlični dan, porazdeli na društva: C. M. D., Radogoj in Branibor. Za tako nepričakovan uspeh se je zahvaliti našim narodnim damam in gospodičnam, katere so se trudile kakor za stavo, katera več proda. Pa- saj tudi človek se ni mogel zoperstavljati, bite so tako ljubke in prijazne vse, da si moral kupiti, seveda so bile včasih tudi kakor ose, ako so slučajno zadele na trdo kost Zopet so pokazale, (kako važen faktor je ženska v narodnem ofzitu. Tudi tu velja izrek; da ženska podpira tri ogle narodne hiše. Nadejamo se, da se bodo ponavljali taki cvetlični dnevi,, kateri so tako po ceni in največ donašajo. Vsekakor bodi ta prvi cvetlični "dan našim vrlim damam in gospodičnam v dokaz, kako radi se odzivamo njih apelu za narodno stvari sezona stoji v (Znamenju razveseljivega napredka: znatno povečani umetnJi&toi en-semible, .zbalijšan|e raiznih tehničnih naprav in preuredba gledališke dvorane: označasjo napredek. Ne vštevši godbe, razpolaga • letos gledališče med persoina-lom z otkolo 70 ljudi Jedro persomala tvori lanski zaslužni lin lizkušeni ensemble .pod vodstvom režiserja igošpcda iDragutino-viča in kapelmika gospoda iPoliča. Na novo so angažirani: g.e Desanika Hičičeva, Reziika Talerjeva, Anduika VVitntrova (vse tri bivše članice ljubljanskega deželnega gledališča) in g.a.Evellna Toplakova pl. Remetinska (bivša članica ostjegkega gledališča); in gg.: Ljubrša lličič (bivši član ljubljanskega dežel, .gledališča), Josip Toplak pl. Remetiniski (bivši člatn Ijubljan-skejga dež. gledališča in kralj, gledališča v Zagrebu), Milan Rurapelj (absolvirain? konservatorlist), E, Dobrota, Rado Pre-garc lin Viktor Kovačič (absolvent dramatične šole v Gradcu). — !K tem prihaja še naraščaj letošnje dramatične šole, ki je pojavila nekaj nadebudnih talentov. Zagotovljena so gostovanja raznih umetnikov kralj, deželnega gledališča v Zagrebu in deželnega gledališča v Ljubljani: med drugima operne pevke ig.e Irme Po-lakove, članic drame, ig.ee Mile iDmitri-jevičeve, im ig.e Vere pl. iHržič-Nikoličeve. Zbor, obstoječ iz 24 oseb, je pomnožen po nekaterih dobrih elementih. Zagotovljeno je nadalje sodelovanje izbranega moštva vojaške 'kapele c. in kr. bos. hetre. polka št. 4. Za istrokovnjaško dekoracijo bo skrbel gledališki slikar g. iN. Pjerotič. Po naklonjenosti slavne »Tržaške posojilnice in hranilnice« bo letos dvorana radikalno prenovljena, ki talko pridobi mnogo Tia estetiki in udobnosti. Za primerno ventilacijo se uvede posebna naprava. Radikalna preustrojiftev električne naprave bo v pnid scenični iltizij.i.Z ozirom na velika dela, 'ki se vrše v dvorani, ni še možno določiti dneva otvonitvene predstave, ki pa bo vsekakor koncem septembra. — Gledališki dnevi bodo vedno nedelja in piaznik in dan med tednom (večinoma četrtek). Za to so tri vrste abomementa: A) par-abonement (za nedeljske predstave); B) nepar-abemement (za predstive med tednom) in C) par- in nepar-abonement (za nedeljske in medtedenske predstave. (Konec.) Književnost. »Matica hrvatska« naznanja, da sti knjigi dotiiskani. Gg. člani so uljudno na-prošeni. da plačajo članarino vsaj dO 15. oktobra. Zglase naj se pri g. Srečku Jur-dani, Gorica, Via Morelli št. 6, III. nadstr. DOPISI. Iz cerkljanskega okraja. Iz Ccrkna. — (Neki naš nasprotnik bi v zadnjem »Prim. listu« rad obesil na račun dobro vspele sokolske prireditve neki privatni razgovor, da bi s tem škodoval Sokolstvu. iNe čutimo prav nobene po-| trebe, odbijati to namero, pač pa prosimo j dotičnega ogorčenega člana S. K. I. D. naj J opiše v svojem, listu tudi ono, kar se je •godilo in (govorilo med tremi člani pred j opisanim razgovorom in po istem. Potem se bode razvidelo, da so (gotove vrste dejanja prešla od nekod že tudi v naše hribe in da je skrajni čas, da se odtegne mladina takim pohu!J~ ševaln i«m društvom! /!'." Prosveta. Slovensko gledališče v Trstu je objavilo program, ki priča, da hoče vodstvo nuditi vrsto dobrih predstav. Repertoar je raznovrsten, dobra drama je častno zastopana, na zabavno stran gitedal&fce umetnosti tudi ni pozabljeno, operetni repertoar je izbran m tudi prvič fmgira. v programu opera, kateri- poskus se koncem sezone -r pritegnivši izibotne zu-naafe sile — gotovo posreči. Prieta>ječa } Sokolski vestnlk. Veselični odsek Gor. »Sokola« ima danes ob 9. uri zvečer sejo v telovadnici. Poživljam br. odsekase, da se je gotovo 4 udeleže. Na zdar! Zaip. Telovadba članic Sokola v Gorici se vrši zopet redno vsako soboto in torek od S—9 ure zvečer. Vad. Veselica Sokola v BRjafh se je vršila ob ugodnem vremenu. Občinstva se je nabralo mnogo iz cele okolice in iz mesta. Javna telovadba je zelo ugajala. Nastopilo je sicer društvo samostojno s svojta članstvom, toda ravno radi tega zasluži naše priznanje. Naraščaj je telovadi prav dobro. (Nastopilo ga je 12 s prostimi vajami s prapord in na 'konju vzdolž. Po konča- ni telovadbi je izvedel dve lepi skupini. Krasno so/telovadile Članice, 9 po številu, za kar jih moramo pohvaliti. Člani iso nastopili na bradlji z dobrim vspehom in zadnja točka, Ijubljansike proste (vseh pet sestav), je bila tudi zelo dobra. Občinstvo, ki 'je sledilo ves čas z zanimanjem vajam, se }e razkropilo po obširnem prostoru, okolu paviljonov in plesišča, kjer je igrala koiščanska godba vesele komade. Zabava je bila iepa in neprisiljena. Pod visokimi smrekami je vr-velo tako prijetno življenje, da so se gostje le s težka ločili. Paviljoni so bili oblegani do konca, naše vrle SokoMce in gospe so streglje vstrajno s pecivom, s pijačo, «* cvetlicami. Vspeh je bil torej v vsakem oziru popoln. K temu. je pripomoglo vse, krasni prostor, telovadba, dobra (godba in paviljoni. >Da je vspeh tako dober, gre hvala slavnemu občinstvu, iki nas je posetilo, vsem onim, ki so preplačali vstopnino, pohvaliti moramo tudi godba iz Kojskega. Hvala vsem darovateljem cvetlic, slaščic in vina, sestram Sokolieam, gospem in gospodom, ki so stregli v paviljonih in tudi malim Cirilmetodaricam, za pridno prodajanje cvetk, kakor tudi g. KraŠevcu, ki je drage volje pripomogel, da se je napolnil nabiralnik. Predvsem pa se moramo zahvaliti bratu starosti. Od ustanovitve že podpira društvo gmotno, dal nam'je na razpolago telovadnico, društveno isotoo, obširni park za prirejanje veselic in za letno telovadbo, in zastopa društvo povsod kot pravi starosta. Prepričani smo, da nas bo tudi vnaprej podpiral in želimo le naj nam ostane veno tako prijazen, pravi brat in starosta. Mnogo je drugih v Biljah, ki bi morali vse bolj podpirati društvo, in ki tega ne delajo. In vendar bv od njih ne imel noben posameznik koristi, ampak društvo, katerega napredek bi jihi bil v čast. Iz Ajdovščine: Veselica tukajšnjega Sokola dne 8. t. m. je skončala v vsakem oziru nepričakovano dobro, posebno ako vpoštevamo, da je to bila izključna društvena prireditev in ne morda kakšna večja sla vnos t. Javna telovadba se je izvršila, vpo-števajoč število in moči naših telovadcev, z naravnost velikim vspehorn. S tem svojim nastopom je Sokol res položil račun celega svojega delovanja v telovadnici, kajti nastopil je poleg dvojnih prostih vaj, še na bradlji, drogu, konju na šir in vzdolž, kozi, krogih, s skokom v višino in ob palici ter s skupino. In vse to ste izvršili le dve vrsti članov in ena vrsta naraščaja posebej na kozi. Nekaj novega so bile za občinstvo vaje na krogih, konju in skok ob palici, katere je itzvajala prva vrsta poleg vaj na drogu, zelo pohvale vredno, a tudi /druga vrsta je po svoji moči častno rešila svojo nalogo na bradlji, kozi in skoku. Telovadci, kateri so tako vsestransko ižvežbani, morajo napredovati in društvo, katero ima take člane, sme brez skrbi za svoj. obstanek zreti v bodočnost, zato kličemo vrlim telovadcem: le vstrajno naprej po tej poti! Po končani telovadbi se je razvila prijetna zabava ob udarjanju izvrstnega hrvatskega tamburaškega kvarteta br. Nemca. Kolo sreče se je pridno vrtelo v korist društvene blagajne, a tudi srečnih dobitel>jev. Okrog šotorov pa, kjer so stregle pridne gospice, je bilo vedno živahno. Mladina pa si je med tem razdelila svoj delokrog pri razbijanju loncev, večji del pa na plesišču v telovadnici. V mraku se je cela .zabava prenesla v telovadnico in na dvorišče pred njo, kjer je bilo veselo vrvenje ob sviranju gedbe in udarjanju tamburašev še pozno v noč, (Naš sokol sme biti res vesel te svoje prireditve, kajti poleg velikega moralnega uspeha, ima tudi, kakor se sliši, lep gmotni dobiček namreč okrog 500 kron, nevštevši seveda dohodkov »cvetličnega dneva«. Na zdar k Gospodarske vesti. Letošnja vinska letina. — Poročija,ki prihajajo zadnje dni, so za našo deželo še najbolj ugodna. — Na Tirolskem je ves pridelek že v naprej razprodan. — Na N izjem A v s t r i j s k e m je letina jako slaba, ker je a pri lova slana pokončala cvetje. — Na Hrvaškem bo vina le malo, ker je peronospbra naredila veliko škodo. — Oigrska bo imela vina komaj za domačo rabo; na izvoz letos ni misliti.— Tudi na Dolenjskem bo letina slaba. Goriška je nad vsemi deželami še najbolj srečna. Grozdja je veliko. Trta je povsod zdrava, listje še zdaj zeleno kakor v maju. — Toda sladkorne vsebine še ni in vsled neugodnega vremena tekom sjptembra še ni dosti upanja, da se izdatno zboljša kakovost pridelka. — Zato je kupčija negotova. — V torek je nakupila neka dunajska tvrdka na Vipavskem po g. Leopoldu Sternu iz Gorice nad 17.000 hektov. ali v sredo je nadaljno nakupovanje ustavila, ker se boji deževja. — Tako se še nič gotovega ne more reči o letošnji vinski kupčiji, — ali toliko je gotovo, da bo razmeroma najboljša v celi Avstriji. — Gena vipavskemu vinu, prodanemu v naprej, je bila ta teden 36 K. X. Jadranska razstava na Dunaju, — Za to razstavo je dovolilo dunajsko mesto podpore 50.000 K; izplača se podpora pri otvoritvi razstave. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi v nedeljo dne 22. t. m. popoldne ob 3. prijateljski sestanek združen z raznovrstnimi dirkami in srečkanjem na dvorišču gostilne Primožič, Tržaška ulica. Razne vesti. Nov način štetja ur na Francoskem. — Na Francoskem štejejo sedaj ure od 1—23, 24. pa je zaznamovana z0. Ljudje so nezadovoljni; zlasti se bojč številke 13., ki prinaša povsodi nesrečo in tako tudi na Francoskem. — Če kdo odpotuje ob trinajstih na trinajstega, ga gotovo zadene nesreča. Dalje na peti strani. Kdor išče ceneni vir za nakupovanje rablijivih predmetov in priložnostnih daril, naj zahteva z dopisnico od priznano zmožne tvrdke c. i. k. dvornega dobavitelja Hanss Konrad, razlposiljalnioa v Briix-u št. 1217 (Češko), veleilustrovani, 4000 slik vsebujoči glavni katalog, ki se pošlje od imenovane tvrdke vsakomur na željo zastonj in poštnine prosto. (Glej oglas). lu. f elberbaum - Gorica Corso Giuseppe Verdi 11 — Via Oaserma 15. Povodom začetka šolskega leta ponujam obleke za otroke, površnike, pelerine, srajce, jopice, nogovice itd. po izredno nizkih cenah. Yelika izber damskih plaščer, kostumov, bluz, drobnarij, perila in robcev. Porotna razprava proti inženirju Borriju iz Pulja se bo vršila v Rovintu dne 17. t. m. Horri je bil vCdja mestnega stavbenega urada to.kot tak je zagrešil nekorektnosti v škodo občine. Velik faliment v Atnerfiki. — Iz (New-jorka poročajo o velikem falimentu tvrd-kc »United Motor -Cormpariv«, ki je imela -velikanske dclavniqejja. mjjjo/ie^.. Pasjv^ znašajo 212 milijaitov.* "***'" '*<*•*'*&L&*$ Star ribe so prodajali ribiči ,z Reke -okoli' 'Ilirske Bistrice. Kakih 50 oseb je '' obolelo. Lekarna radi;: družinskih. razmer teden dni zaprta. — V (Dubrovniku ima lekarno neki Karabaič, ki naznanja sedal v listih, da zapre svojo 'lekarno :za mesec dni iz družinskih ozirov. iMalo potrebna mora biti Dubrovniku Karabaičeva lekarna. 100.000 K v poljske šolske namene je zapustil¦ umrli (železniški zdravnik dr.'j Szysko-v Przemys'lu. ¦ .l Protialkoholni kongres v Solnogradu. j — Vršil se bo v dneh 21. do 24. t. m. Nastopijo razni govorniki. Govoril bo tudi znani ljubljanski župiik Jan Kalan. j Kuga v Astraliaim. — Iz gubernije j Astrahan na Ruskem sta zbežali dve , osebi v Saratov, ker sta se v njunih dru- j žinah pripetila dva slučaja kuge. Ruski aviattk v Opatjii. — Ruski aviatik Slavorosov je povajbijen v .Qsftr*. njo, da bo tam vzletal. Pri mednarodni letalni tekmi na Dunaju si je pridobil Slavorosov več daril in .se izkazal v Čeških kopališčih za elegantnega in drznega pilota. V Opatiji ima vzletati danes in jutri 15. t. m. Prapor dreadnougbta Viribiis Unitis. -— Avstrijski »Lhiotte iverein« je kupil lep prapor ;za prvi avstrijski dreadnought Vi-ribus Unitis. Slovesna izročitev tega prapora dreaditoughtu sebo viišila dnč 20. t. ¦m. in sicer na slovesen način..Izročijo ga člani imenovanega društva. Prvikrat, da izvrše tak akt civilne osebe. Trgovec s človeškim mesom. — V Podimokiih na Češkem'so zaprli nekega 37 letnega Ludvika Hama, ki je imel zelo razvito trgovino z dekleti. Zopet je bil požar v Carigradu, in sicer je zgorelo 40 ihiš v Galatu na Zlatem rogu. Sram jo je bilo zamorca. — Znani zamorski bokser Johnson je imel belo-kožo ženo, ki se je pa te dni ustrelila, češ, da ne more prenašati sramote, da ima črnega moža. Kongres odvetniških koncipijentov se je vršil na Dunaju ¦Gid 7.-9. t. m. Sprejeta je ibila med drugimi resolucija, da zahtevajo odvetniški koncipijenti svoje zastopnike v -odvetniških' .zbornicah in njihovih odsekih. Izrekli so se tudi proti zaključenemu številu odvetnikov m proti vsakemu kontingentiranju koncipijentov. Pogreb japonskega cesarja se je vršil 13. t. m. Prisostvovalo je pogrebnim sktvnostim nehrojno ljudstvo. — Mikado le dal en milijon v dobrodelne svrhe in Proglasil amnistijo. Sloveči japonski general Nogi se ie usmrtil. — Nogi, zmagovalec nad Port-Arturjem, je prisostvoval pogrebnim slav-nostim pokojnega japonskega cesarja. Po končanih slavnostih se je s svojo ženo vred usmrtil. Vedno strupene gobe. — V delavski koloniji pri S .Aroldu se je zastrupila neka delavska družina z gobami. Umrli so takoj oče in 5 otrok. ' Tovarna Hardtinuth v ognju. — Iz BiKijejevic poročajo, da je izbruhnil v tovarni Hardtmuth ogenj, ki je varočtl ve-fiko škodo. Sedem oseb je ubil neki Aravolllto pri Lizboni. Te dni ga je prijela policija. Hotel se je usmrtiti pa se mu ni posrečilo. Ostra kritika avstrijskih vojaških vaj. -- BudimpeStanski list »Az Est« sporoča iz zanesljivega vira. da so uspehi letošnjih vojaških vaj pokazali v zelo.neugodni luči sposobnost mnogih višjih Častnikov. O orgskih manevrih se za enkrat še ne jnors govoriti, o manevrih na Tirolskem ju Kranjskem pa je bila sodba višjega vojaškega poveljstva tako neugodna, da ie ričakovati važnih reform, vpokojenja nogih višjih poveljnikov, kakor tudi ob-irnih sprememb v personalnem statusu ojnega ministerstva. Vaje na južnem Ti- rolskem' so bile še primeroma zadovoljive, ziasti kar se tiče tevežbanja, moštva in nižjih častnikov. Nasprotno pa se je pokazala potreba boljše utrditve južne meje. Vaje na Kranjskem so pa bile zanimive, ker se je na njili posvetilo posebno pozornost oskrbovanju vojaštva, transportu večjih množic in sanitarnim napravam. V ta namen ste bili obe ^pehotni di-y^g.^^k^#be^aH«pppol«!Mri za voj* no slanje ter so bile stornije pomnožene na 250 mož: Umevno je,' da stavi vodstvo in osk/ba. večjih čet večje zalhteve.Joza-de vili ¦'poizkusi, pa niso uspeli zadovoljivo, •ker..'so bile, kjonstatirane velike pomanjkljivosti bodisi glede transporta čet, kakor tudi oskrbe in sanitarnih odredb. mOJH STHRH izkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo .za.-,odpravo poletnih izpal]il]ajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mleCnato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergmah & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfutnerijah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema „Manera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. Organizacije za vnovčevanje živine. (Konec.) i- Odbor -vnovčevaLne podružnice bo predlagal vsako leto posebnemu kurato-riju poročilo, o svojem delovanju in o us-peihili, ki jih je dosegla vnovčevalna podružnica. Kuratorij bo nato predložil to, poročilo z vsemi (podatki vred za prodajo prijavljeno »ivino, obveščati lastnike živine o primernih dobah izročitve žrvinčet, skrbeti m zaznamoi-vanje, numeriranje živine itd. ¦Zaupniki.tie 'bodo smeli ina noben na-, čin delati zasebnih kupčij z živino. Dobivali bpd(fc iza svoj trud svojemu delovanju primerno naig-rado. Podružnica bo obračala svojo posebno poizpirnost ustanavljanju zadrug iza vnovčevanje živine v pokrajinah, kjer je klayna .živina,.stalno na prodaj, in bo ukrepala sporazumno & centralo na Dunaju vse potrebno za neposredtio aft^rimetno vnovčevanje živine. , 'Kakor ismo že prej pinienili,, je deželni odbor vse potrebno ukrenil iza ustanovitev 'vnovčevalnice v.naši deželi. Izposlo-val.si (jie vse informacije, tiskovine itd,; izprosil je od centrale za vnovčevanje živine ,na Dunaju, da je odredila v Gorico svojega podpredsednika gospoda Alojizija PaLzak,:ki je na podlagi do sedaj dose-ženjih uspehov v drugih kronovinato pojasnjeval- in. dokazal, kako velike koristi donaša-vnovčevalnica producentu in kon-sunjientu,. • <_ Deželni odbor je nato sestavil proračun stroškov za namišljeno vnovčeval-nico in "ga predložil c. kr. poljedelskemu" miriistei-stviii s prošnjo, da bi podelilo iz državnih sredstev primerno podporo. Poljedelsko ministerstvo, ki si je nadelo hvalevredno nalogo rešiti producen-ta iz rok prekupčevalcev in nuditi kon-sumentu blago po zmernih cenalh, torej pripomoči k uiblaženjiu draginje, je rade volje sprejelo predlog deželnega odbora in zagoitovilo svoj prispevek s ustanovnim troškom, kakor tudi k režijskim troškom projektirane vnov&evalnice. Do^sedaj so ustanovljene vnovčeval-nice za,živino na Dunaju, v Pragi, Qrad» cu, Lincu, Ollomucu, ičernovicah, Mari-iboru Ljubljani in v Lvovu (dve). V vseih teh vnovčevalniicalh se je promet z živino že v prvih mesecih hitro razvil. , V Lincu n. pr. je vnovčevalinica skle-tiUa.meseca junija in julija 1911. (ko se je ustanovila) kupčije za 17.379 K, v avgustu za.24.826 iK, v septembru za 45.642 K, v oktobru za 110.291 (K in v novembru za 359.014;K. /DlVnafška vndvčevalnlca pa je leta 1911. sklenila kupčije v vrednosti 13 175/32 K. Upajmo, da se bo tudi projektirana goriška vnovčevalnica tako lepo razvijala, da bode koristila vsem slojem prebivalstva naše kronovime.- Po »Samoupravi«. Odgovorni urednik in Izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »OpriSka Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. FabCičK Zalaga: Družba «a izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Rajma«jla pristojbina stane 60 Tla, Ako Je oglu obsetneJSl «e raCona ia vsako besedo 3 v ta. Hajprtpravncjle lnseriraoje ta trgovce In obrtnike. Koliko Je isaiij&ih trgoTcev In obrtnfltoT ˇ Gortel, *• dauli (in celo t mestu) nibSe ne potna, ker' ne iBMilrefo. Skoda ni majhne. katerih nikje* ne Fotooraf A. Jerkič slabem, temnem vremen« in tudi. zvečer pri električni svetilki „ Jupiter". — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! Slovenska šivilja damam in gospicam. — Izdeluje,obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantie, ulica Caserma št. o, III. nad. DV6 takinjl hrano pod vestnim nadzorstvo^, p,o,izve se v Gorici ulica Capitan Vandola št.. 2,; i. nadstr. 30 hektoliter briškega vina na prodaj, kje ? pove naše upravništvo. „...„. še sprejmejo %. rš; je tudi klavir. — Kje, pove upravništvo nSoce' Sprejmejo se učenke ^:^J" dihi rneBta,., Kje, pove upravništvoj»So6e\ DeteetiranF zfdarsk« "mojster S°«^f! v Klavžah pri Podmelcu se priporoča vsem fospodarjem občine Tolminske za stavbmska ela z hitro in dobro postrežbo. ________ Moll-ov Seidlitz-praoeb je «a na Helodca trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dr* stiSmmi Čistil, kroglicami in grenCicaml. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sottatjsko laslednje. Hollo-vo Franc, žganje in sol za ribanje livota. — BoleCine olajinjoCe in okrepenjoCe sta-romano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Orijf. Bteklenica K 2r— Na prodaj po vseh lekarnah L in mirodilnicah. Glavna lekarna ". A. M0LL, «. m kr. dvorni lalotnlk, Dunaj. Tuchlauben 0. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofoletti. ZASTONJ in, poštnine prosto prejme vsak na za-htevanje moj glavni katalog s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, godal, manufaktur, usnjenih in jeklenih izdelkov, gospodinjskih predmetov, optičnega blaga, potrebščin za kadilcein lapotičje, orožja itd. G. in kr. tlvovnl dobavitelj H/\NNS KONR/\D. razpošiljalnica v Brttz-n Si 1217 (Češko). NiklastežopneureK4-iO I i srebrne ure , K 8"40 niklasti liuditniki „ 2-90 j ure z iijhalom , „ 8-50 ura s kuharico , „ 8'50 ' gosli . . , , , „ 5-80 harmoniko . • . „ 5-— j samokrosi . . . „ 6'-- Ime MAGGI jamči za izvrstno kakovost HABOr" kock po O vin. za 'd litra najfinejše goveje juhe. he-te so najboljše! Enega ni dva majhna.dijaka 1$^ slov. uradniška družina na hrano in stanovanje. Soba je velika, suha, zračna, izbbrna domača hrana, strogo nadzorovanje. — v bliiini sol. — Cena-ma,la. — Naslov pove naše upravmStvo. Dijaki ali dijakinje Ulica Alvarez St. 3./II. pove nafie upravništvo. se sprejmejo na stanovanje in hrano. — — Natanjoen naslov 2 filial/* iz boljše družine se sprejmeta na UlJaKa hrano in stanovanje. — Na razpolago tudi klavir, -r Naslov pove naSe upravništvo. Blagovolite to upoštevati pri kupovanju. Ploščata! Zelo lična! Kavalirska 18 kar. zlato-double ura, odlikovana znamka Splendid K 4*90. Britania srebrna rem. 36 urna, švicarsko kolesje samo. K 3-90 za gospfi 18 kar. zlata-double ura odlikovana znamka, ploščata in lična K 590. - Te ure posedajo točno švicarsko kolesje na kamnih tekoče in so oskrbljene s 4 letnim jamstvom. - Uram za gospode se zastonj priloži po ena verižica. Pošilja se a povzetjem: Ignac Cypres, razpošiljalnica Krakov, Szewskagasse 13/. ¦ Xa zahtevo bogato ilustrovani cenik s 3000 slikami ur, zlatnine in srebrnino. sestavnih delov za ure iu ox"odij, muzikalnega in galanterijskega blaga itd. Za inkasiranje v Gorici išče neka zavarovalna družba prve vrste sposobno osebo. Položiti je 200 K kavcije. Ponudbe pod Šifro: „M. N. gV™;*;10*- čffo ekspedicijo A. Hirschfeld, Trst. Patentooani sidro-strešniki {Patent Hnker Falizlegell. Nova, viharjn in dežja kljubujoča kritba. Najenostavnejše, najlažje ia najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom m vročino. ~ Sidro streSniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strop, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras : tvrdka z železni no O. Zajec - Gorica, Gosposka ulica št. 7., telefon št.^107. Vsakovrstni sodi Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke I« Drufovka, Gorica Gosposka ulica 3 (nasproti „monia"). škafi za pranje, navadni škafi, »rente za vin«, leseni čepi in navadni zamaši, asbestori žvepleni koši, lesene pipe, filtri, asfoest, masa za filtriranje I. t. d. kakor vsakovrstnih novih in rabljenih kletnih predmetov se dobi v zalogi E. BREGANT GORICA ulica Morelli štev. 12. Sprejemajo se tudi naročila za gumijske cevi. — Vsakovrstne pop ave se izvršujejo z največjo dovršenostjo. Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen OORICH Jos. Uerdi tekalttCe Sten. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrsie. Ordinira o soojetii afeliein od 9. ure dop. do 5. are pop- Išče se spretne agente in razprodajalce, seveda le marljive osebe, za . prodajo neke brezkonkurenčne novosti. — Prednost imajo kolesarji. — Ni treba nikakih shramb in tudi ne kapitala. Velikanska palent-novost, ki se jo rabi povsod. — Natančneje se izve v tehnični pisarni g. Friderika Kientz, Gorica. — Via Ascoli št. 20. Nanut & Bregant auforizouana staubena turdka $ (JOPICI ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdaeije po najnižjih cuiali. naročajte Sočo" in »Primorca tt #» Inserirajte o „Sočl" in »Primorcu". Odnetnik Dr.lvanKimovec jt otvoril pisarno TRST, ulica Časna Si. 15. k. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga oljkinega olja prve vrste najbilišib tvriit iz Istre, Dalmacije Milfeite, Bari in flice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron — *9S, 1C4, 112, 120, J23/ 1-36, i"44, 160, |-80, 2-, 240 za lnči pu 72 vin. ------ Na debelo eene ugrodne.------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------__------- mifa in sveč.----------..____. Cene zmerne. Continental \i najboljši pisalni sfro). Primerjajte in prepričali se bodete, da je to res. Zastopstvo in zaloga tvrdke vVandcrer- VVerke ake. družba v Ahenmitz- S c h O n a u Ani Ed. Roeper - Gorica magistralna ulica št. 15. Dobi se ose stroje za pisarne in druge potrebščine. Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmiedta o'li'i:iti , ]u in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho. Tudi pri zastarelih slučajih. Cena steklenico K 4- ~ ss navodilom vred. Dobiva so v lekarni G. CriStofOlettl V Gorlel. Eleganten in le pristni trpežen »ima kaučukov podpetnik. Dobioa se o oseh d to stroko spadaJoClh trgooinah. Od 1878 | Povsod priznano slovito in priljubljeno domače zdravilo, naročilih izdaten popnst. Pri večjih Lekarnarja H. THlERRY-ja BfllSHIfi —¦¦» Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. »...........¦" Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamovpod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledie, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/1 i vel. posebna steklenica K o-ti' Lekarnarja H. THIERRY-Jfl samo pravo CE^TIFOLtO^O MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 3-60. ZALOGA: Lekarna pri Angefju varhu A. Thierrj-ja Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah. Podružnica ^Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadtjočimi posli. ¦ Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0, vloge v tekočem računu po dogovoru. Delniika glavnica K 8,000.000 - - CSflfraUi O Lfllbi^aill. - Rezervni zaklad K 800.000. ====== PODFUŽNICBI i Celje, Celovec* Gorica, Sarajevo, Split, Trst =