STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA St. 30i Lfrf Maji vtak dan $ irence L M. L fK vet — v ilrck«£ti 1 svrirticc, >ti\ Posamezna šterUka 30 stot Ulilk U ntćrSUmL NcfoCnloa: ta 1 ede leto L 75.—, v stat — "o^'iaanlaa za 1 tr gorate In sbrtne L S.^ mai 75 1.20, ogkae dcnarafli t ogla*: 90 stot' n Used* najmanj L & t 1— EDINOST Undmitoo te opimUtrot Trat (3), ulica S. FrmncMCO d'AnU » Ta« Ufoa 11-57. Dopisi na) m poiiijaio izkliudmo urvdaiitra. oglasi, rekla* ■udi« te dmr pa sprsvnUtvu. Rokopisi m m mia|a NciranklraiU pisma se ne »pteemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost* F od uredništvo ▼ Gorici: ulica Gloaue Carducd It 7, L n. — Telet it 127 Glavni in odgovorni urednik: prof. FUIp Peric. Slike z božičevanja Angelsko petje je bilo razgrnilo božični sveti mir nad našo deželo. Hiša, srce, duša se topi v prazničnem vzvišenem zadovoljstvu. In vzdignil sem se v duhu nad to našo ljubljeno deželo. v kateri prebiva naš nadvse ljubljeni rod. Bila je pod menoj kot na dlani, v Božič potopljena, ta naša majhna deželica, da se je blestel iz temine hkrati kraški kamen in krnski pa kaninski sneg in je ležala v temi kot skrivnost Črna vsa Trnovska planota tja do Idrije in se raztezala dalje, vedno dalje preko Postojne in Istre do morja, katerega ogromen Sum je segal do mene. Ir moie oko se je spremenilo v lečo. Z nio sem paral strehe nad skritimi ljudmi in temo nad gozdovi, pognal sfm se pa dolinah in njenih bregovih. Moja misel je neprestano letela in čustvo, razpaljeno do nezavesti, ji je bilo gonilna sila v tem jasnem prostoru. Gledal sem sv. večer naših ljudi m ;je bil to večer trpljenja, solza, spominov in želj in bil je to večer molitve. Joj. če bi vi vedeli, koliko je^ tava-jočih duš raztresenih po naši deželi, če bi videli, koliko je solza po vseh dolinah in koliko dobrote! Jaz vem: da bi vam postavil vse to v eni sami posodi pred vas na mizo, strt»h bi vaf bilo, zbežali bi in se ne več vrnili. Onemogla bi misel in se vetrovom prodala, tavajoča, žalostna. Da bi vam zgostil vse to po deželi v atf'klenico za zdravila, bilo bi to zdravilo grenko in neužitno. Razredčenega uživamo vsak dan, in nam ni slabo. Zgoščenega bi najmočnejši ne zmogel. Moja misel je letela vsevdilj, čuvstvo je nad to majhno ogromna zvezda. * • ♦ In dežela ni mirovala. Še na sveti večer so tekla po dolini tja gori proti nograde in nate, mati Pozdravlja te iz tujine nocoj, prav ta hip se srečujeta vajini srci v pobožni molitvi: ti zanj in on zate). In zopet se v delavskem predmestju sklone trudno telo ob mrzli steni. «Lani je še sedel tu ob tej mizi z menoj in mu je otrok božal lice, letos nI več ne njega in ne otroka.* — Solza na licu, le ena, v boli za možem rojena, sinu v naročje darovana. Kot kaplja krvi ji drsi po licu ta truden lek vseh razbolelih duš. Ne vedno. Vidim tudi srečo tistih malih, krog jaslic in božičnega drevesca zbranih. Sanje. Kdo ve, kako bodo ti nedolžni otro-čiči kdaj pozneje sanjali o svoji mladosti? Morda jim bo zrastla globoko v dušo, spomin na jaslice in božično drevo, morda pa jim bo življenje preuredilo lice in jih preustrojilo, da jim o-stane malo našega. Nič ne de, gledam vseeno z zaupanjem te vesele trenotke naših, po hribih in dolih raztegnjenih koč, ki praznujejo božič tu doma radi sebe in radi tujine, ki se redi od njihove krvi. Z zaupanjem gledam tudi nežne otroke in zdi se mi, da so stebri našega skromnega hrama. Sanje, na sv. večer rojene, kako ste daljne in lepe, kako daleč sega vaša moč. Vekove ustvarja in Jjudi rodi, ki so ogenj in pesem! Mislim, da bi moral iz dna izgrebsti človeka, ki bi nam zgodovino pisal in roman o človeku-filozofu «preČakanja». Ne, ne bilo bi dosti tega peresa, slikarja bi morala ta zemlja roditi, da bi v barvah pel njeno lepoto in tužnost njeno. In niti ta bi ne bil zadosti. Jaz bi vzel filmski aparat in bi romal po deželi, da bi misli in čuvstva, ________________na vse strani raztresena in vsemu pode želo žarelo kot svečena, ujel na ploščo in bi poslal ta film med svet in bi mu rekel: Dežela, ki je največ trpela. — G. V. Bovcu in po oni proti Idriji kolesa poštnh avtov. Baško dolino je dramil krzovlak in se vzpenjal med zasneženimi hribi in mimo sanjajočih koč z On. MusssIIbI Imenoocl člane poseHne^a tribunom „ . General Samta imenovan za predsed- rdečimi okni proti Podbrdu. Tudi Vi-jnika - Delovanje pririvn« komisije za pavska ni bila mirna. Motil je mir ro- rekurze proti konflnaeijam pot avtov in obloženih voz. RIM, 27. (Izv.) Tiskovni urad pred- se na sveti večer hite ljudje iz kraja Isednika vlade sporoča: «Njegova ek*-v krat V poštnem avtu so cincala vra-jceienca, predsednik vlade in vojni mrča ioča se dekleta, trudna od dela in ve-inister je sestavil sodni kolegij po seb-s* vrnitve V avtu je sedel debel tr-jnega tribunala, kakor ga predvideva izovec in spal. Dva druga sta se tiho j zakon o obrambi države z dne 25. no-menUa v zadnjem koncu. Vmes so se- vembra 1926. Sodni kolegij bodo tvori-dell delavski fan^e. Tam doli v Tržiču li: Njegova ekscelenca Karel Sanna, ali v Škedenjskih plavžih, pa tudi glo-1 poslanec general armadnega zbora, boko na polotoku so čakali težko bo-1 predsednik posebnega-"Jj*^*"** žičnih dni Le ena je bila njih želja? inala. ki se le proslavil v svetovni vojni biti doma, samo doma. Ta dom pa je lepotilo nešteto misli. Bil je dom v bre- nala, ki se je proslavil v svetovni vojni ter bil večkrat odlikovan, predsednik; titularni sodniki: konsul Cau kom. gu bel in majhen, s slamnato streho. Lussosio, podpolkovnik kr. orožnikov Pa so v tem domu krog peči zbrani itd., konsul Cristim on aw Guido, po-njegovi mati moli, oče in otroci odgo- slanec, odvetnik itd., konsul Galamini varfajo v sveti pobožnosti, v kotu so conte cav. uff Alberto, polpolkovnik iaslice Pa ie pesem mod njimi vztrast- generalnega štaba itd., konsul Mucci la in se 'išče mecTstenami: Jaslice kom. avv. Giulio, bivši vojaJSki avditor, božje kako ste lepe. konsul Trintah Casannova cav. uff. In misel je srečna, dom je velik kot palača, avto brzi po dolini vedno bliže krajem, ki jih je srce čutilo že tako blizu. Mussolinijeve izjave lista PARIZ, 27. On. Mussolini je podal poroCevalcu «New York Heralda» nekatere izjave o vzrokih in o obsegu izjemnih javnovarnostnih ukrepov, ki so bili storjeni ▼ zadnjem času v Italiji «Deportacije se ne odrejajo samovoljno — je rekel on. Mussolini — Posebna prizivna komisija proučuje podrobno vsak slučaj in poroča meni samemu kot zadnji in&tanci in jaz odločam. Deportacija nepoboljšljivih političnih elementov in socijalno škodljivih elementov je za družbo kakor čistilo. Samo za Neapelj je v deportacijski listi vključenih 60 oderuhov i?^ 50 razpečevalcev kokaina, ki so večkrat zakrivili ta nizkoten zločin. S temi nimam usmiljenja, kajti izpodjedajo zdravje in življenje svojim sodržavljanoma Mussolini je dopisniku tudi izjavil, da smejo deportirane! vzeti s sabo tudi svoje družine. Deportiranci se pošljejo na otoke Pantelleria in Tremiti. «Deportacija, je dostavil on. Mussolini, je zmerom obstojala in jaz vem, da niti v Italiji ni bila odpravljena. Sicer pa, nič ni novega pod solncem. Deportacije so poznali že Rimljani in pozna jih tudi moderna zgodovina«. Peta UzunovKeva vlada P"."— •....."H r-ss izz meti UN mm Jo obdržal Boža Maksimović, zunanje j I Goric«: "r^A^oacov.do 7. I ■■aiinHniiaHBHiiiaHiiBHl Antonio, odlikovani stotnik itd.». RIM, 27. (Izv.) Prizivna komisija za rekurze proti konfinacijam, kateri predseduje on. Suardo, bo nadaljevala --------svoje delo proti koncu tega meseca. V mestu pa so polne kavarne. Dušeč j Po na|anfnavodilih on. Mussolinija zrak išče poti v pljuča brezdomcev, ki helico. Čim je vlak pridrdral na postajo Termini, bo bile relikvije prenešene v kraljevo čakalnico, kjer so bile blagoslovljene. Nato se je uvrstila procesija, v kateri so bile relikvije prenešene v «Isti tu t o Massi-mo», kjer so bile začasno shranjene. Ob 15. se je izvršil slovesen prenos ostankov sv. Alojzija v cerkev sv. Ignacija. V cerkvi so bile shranjene v oltarju, posvečenem sv. Alojziju. Prenešene so bile v papeževem avtomobilu in spremljala jih je procesija, v kateri je bilo nad 200 avtomobilov. Procesije sta se udeležila, poleg nekaterih poslanikov pri Vatikanu in raznih drugih dostojanstvenikov, tud-^-rimski guverner in rimski prefekt. Relikvije sv. Alojzija obstojajo iz svetnikove lobanje, ki je shranjena v zlati žari s prozornim steklom Nad svetnikovo glavo držita dva angel j a zlato kremo, posejano z dragocenimi kameni. ___ Zavrnjena proSnja RIM, 27. (Izv.) Nekateri ugledni me-Sčani iz mesta Caltagirone so predložili predsedniku vlade spomenico, v kateri ga prosijo, da bi bilo njihovo mesto po vzdignjeno v glavno mesto pokrajine. Predsednik vlade je njihovo prošnjo odklonil s sledečo brzojavko na prefekta v Cataniji: «Prefektu Ca-tanije. Prejel sem spomenico, ki so ml jo predložili nekateri ugledni meščani mesta Caltagirone, da bi se njihovo mesto povzdignilo v glavno mesto pokrajine. Prosim, da jim sporočite sledeče: Razun nekaterih popravkov, ki o-posebno pohvalil novega fin. ministra selnih napram isti dobi v letu 1925. som prekršil, sam vzeti življenje. Tudi način samomora je bil predpisan: «Ka-rakiri», ki obstoja v tem, da si človek sam prereže trebuh. Taki običaji so vladali na Japonskem dolga stoletja do L 1867., ko je zasedel japonski prestol "Mutsu-Hito. Zato si verni Japonci kar niso mogli predstavljati, da bo njihov bodoči mikado potoval po Evropi kakor navaden zemljan. Mnogo samomorov je bilo takrat izvrše: «h na Japonskem v znak žalosti in o- ipa, ker se najbolj svete tradicije n: u več spoštovale. Prestolonaslednik Hiro-Hito, ki ima sedaj 26 let, je Človek, vzgojen v modernem dulu. Pri ljudstvu je baje zelo priljubljen, ker zahaja zmerom med narod, da s*1 ^am prepriča o njegovih potrebah. F< . jčen je s priucezinjo Na-gako. - Padanje brezpcselnos.il na Angleškem LONDON, 27. (Izv.) Po posebnih statistikah ministrstva za javna dela je znašalo število brezposelnih v Angliji dne 13. decembra 1 milijon 410.700 brezposelnih, kar pomeni znižanje za 85.620 brezposelnih napram predidočem te- a. •EDINOST* V Trota, dne 28. decembra 192«. Atentat na predsednika republike Nikaragna MANAGUA, 26. (Izv.) Dva, z velikimi noži oborožena človeka sta napadla predsednika republike Diaza, ko se je podajal v svojem vozu v svojo palačo. Diaz je ostal na čudežen način nepoškodovan, pač pa je bil težko ranjen njegov koČjaž, čigar rana je smrtno-nevarna. Napadalca, ki do sedaj Še ni-ata bila identificirana, sta ubežala. Upor v Braziliji BUENOS AIRES, 27. (Izv.) Kakor poročajo iz Montevidea, se je posadka v San Detrito v državi Rio Grande do £ul uprla ter se pridružila vstaškim Četam, ki se nahajajo pod poveljstvom polkovnika Julija Barcelo. Iz Gedesa so bile odposlane vladne čete, ki so se podale proti vstašem, da udušijo upor. _ Doumergue pomflostll Nemce Iz Lan da o a PARIZ, 27. Predsednik republike Dou-mergue je pomilostil one Nemce, ki jih je vojaško sodišče v Landau obsodilo radi incidenta v Germersheimu. Dva Nemca, ki sta se nahajala v zaporu, sta bila Že izpuščena na svobodo. Vihar naiTiieu Varkom Šest mrtvih in 14 ranjenih NEW YORK, 27. (Izv.) Včeraj po prvih Jutranjih urah se je dvignil nad mestom hud sneženi metež, ki ga je spremljal silen vihar, kateri je povzročil ogromno škodo in zahteval več človeških žrtev. Po prvih vesteh znaša število mrtvih 6, število ranjenih pa 14 oseb. V nekaterih okrajih newyorške države so mnoge reke, radi velikih padavin, prestopile bregove in je bil tako železniški promet oviran. Tisočem potnikov, ki so bili izpostavljeni smrtni nevarnosti, so nudile prvo zavetišče bližnje hiše. Škoda, ki je bila povzročena, je zelo velika. Nesreča na morju WASHINGTON, 27. (Izv.) Minister za mornarico je dobil poročilo, da je veliki prekooceanski parnik «Franco-nia», ki je last Cunard-Linie, nasedel *ia pesek v bližini San Juana na otoku Portorico. Poveljnik ameriške pomorske baze v San Tomashu je sporočil ministru, da je poslal na pomoč «Franconiji» pomožno ladjo «Srebe». Steno obdelali, ker mu je bilo preveč mru in je snega ca smučke Čakal. V Kotu, kjer veže Kobilca dolino Hotenja s Čepovansko, nI bilo več vetra in le hitro smo bili onstran. Na vrhu nas je zadnjič pozdravil močan zalet zraka. Dolina Gor. Tribuše je še vsa ranjena od zadnje povodnji. Poslali so poldrug sto vojakov na pomoč in domačini so morali obvezno žrtvovati za čiščenje in popravljanje po dve «žemadi», pa vendar vse to delo ni moglo zakrivati vseh neštetih plazov in razritega sveta tam okoli zadnje žage. Tu se nismo nič ustavili. Tudi ljudi ni bilo videti, vse je dišalo po božičnih praznikih in pripravljanju nanje. Le enega psa bi bili skoro ubili, da se nas ni pravočasno ustrašil. In potem naprej, najprej globoko v dolino, prav do vode, tam preko brvi na drugo stran in znova v hrib po gozdu in zmr-zlem snegu, ki je tu še ležal, čeprav je dolina Tribuše mnogo nižja od Cepovanske. Mimo cerkve smo prišli do župnišča, pa smo se bali gospoda in se nismo ustavili. Tu so motni in trdni kmetje doma. Že njih domovi vam to povedo in poveznj ena polja tudi. Sadnega drevja ne -manjka v tej dolini in so se pohvalili kmetje, da so imeii po eden, pa tudi po dva kvintala. Debelo klobase so se sušile nad ognjišči in krače mastne in vabljive, da bi se človek najraje kar tu ustavil. Divjačine pa ni nič. Vojna jo je pregnala m uničila. V Cepovanu so se še pohvalili z lovom, tu pa so rekli, da preveč kradejo. In res se je lovska kradež tod okrog neverjetno razpasla in pazniki ne morejo nič proti predrznim roparjem in puškarjem. Ljudje pripovedujejo, da prirede včasih taki «raubšici» kar celo gonjo po gozdovih. Zmenijo se in jih je tudi do 30 skup. Potem pa poka po vsem gozdu in ubivajo vse, kar jim pride pod roko. Včasih je bilo tu srn in srnjakov toliko, da so v skupinah po deset prihajali prav do hiš. Zajca si prepodil, če si stopil pod večer par korakov od hiše. Dobro je bil vpeljan lov. Zdaj pa žival raje beži v Trnovski gozd, katerega zadnji obronki pozdravljajo hribe krog Mrzle Rupe. Po vsej dolini je delo že po večini končano. Bali so se kmetje, da ne bodo zmogli stelje. Deževje letošnje jeseni je branilo v gozd in živina je čakala mehkejše postelje. Gospodarji pa so se menili, če bi ne bilo dobro nesti v hlev «rjuh in pogrinjač», nam je rekel neki možak.' Po poti iz doline do Mrzle Rupe smo srečali dva voza z vpreieno živino, ki so visoko v hrib, do gostilne «pri Omevnikarju» peljali dva soda vina. Vpregli so dvojno vprego, da so zmogli ono grdo pot, ki se vije v dolgih serpentinah po gozdu. Ko smo jih srečali, je rekel tovariš: «Kot rešeto se mi zdi trgovina, vsepovsod, pa do zadnje globeli in poslednje skupine hiš pronica, vsepovsod zastruplja z vinom ljudi.» In res se je gostilničar pohvalil, da precej proda v letu in da se mu izplača, čeprav potrosi dva dni za pot do Sv. Lucije in nazaj. — Potem smo šli mimo hiše enega znanega begema iz Tribuše, ki je bil zadnjič obsojen v Gorici na dolgo let ječe, pa ga pravica še sedaj nima v rokah, ker ji vedno pred nosom popiha. Mnogokrat so ga že lovili, pa ujeli ga niso. Ljudje se ga ne boje, mnogo govore o njeen dn njegovi predrznosti, vendar jim stvar ne ugaja in bi radi, da bi dotični ne bil domačin. Na splošno pa je v tej zapuščini, med osamljene hribe in Široke gozdove potisnjeni dolini doma dober, zdrav in trden rod, priden v delu in pobožen v molitvi. Zanima se tudi za javno življenje in je precej časopisov naročenih. Društva pa nimajo. £ladi smo se ustavljali z njimi in govorili, v neki hiši smo celo uro posedeli. Mudilo se nam ni in božja roka je najbližja, ko je sila največja. Moč se je počasi spuščala na zemljo, Že popoldan se je bilo pooblačilo in Jenik je neprestano želel, da bi padel sneg. Dvigali smo se po strmi stezi skozi grmovje naravnost v breg, potem pa preko strmine po ravni poti. Nismo vedeli, kam pridemo, večer je postajal trii. In naenkrat smo se znašli pred prijazno, z deskami zbito hišo gozdarja v Mrzli Rupi in smo obenem zgrešili pot. Povprašamo v hiši, kam naj se obrnemo, pa nam prijazni gospodar ni pustil dalje, boječ se, da se zakasnimo. Široko nam je odprl svoj prijazni hram in nas gostoljubno posadil za mizo, ponudil posteljo in prosil, da gre tudi on drugo jutro v Idrijo in da lahko gremo vkup. Pomislili smo malo potem pa se odločili ostati. Teme se nismo mnogo bali, le poti nas je bilo strah in mislili smo, da se itak kje drugje ustavimo in da ne pridemo domov. In ni nam bilo žal. — DNEVNE VESTI Prazniki v Trstu Mraz, burja, sneg je spremljal letošnje božične praznike. Kot da bi imelo biti to veliko krščansko slavje letos tudi vremenski mejnik, je pritisnil tik pred prazniki hud in rezek mraz. Ne- «compartimento», ki ga Vestnik nazivlje «Dalmacija». Sedanja Gori&ka pokrajina je tvorila za te podatke dsl Videmske pokrajine, in kot taka je za-popadena v Benečijo (Veneto). Sedaj pa k številom. Kakor za žito tako je po statističnih smo S6im« (Pišejo dijaki.) Namenili smo se izrabiti vsako možnost in priliko, da se poženemo peš po naši zemlji in se zadrobimo vanjo s poznanjem in spomini. Tudi božične praznike smo hoteli izrabiti. Pa se nas je zbrala majhna družba v četrtek zjutraj, t. j. oni četrtek pred božiči in smo se bili kar veseli v tej mali skupnosti. Jutro, ki je komaj budilo, nas je pozdravljalo z mrzlo sapo že po vsej Solkanski cesti in nain drobilo prah v oči tam gori po Prevalu. Ko pa smo enkrat skrenili v Grgar ski hotel, je bila burja, ki nas je potem spremljala ves čas prav do Cepovana. Vrhovi na levi od nas so rdeli vzišlega soln-ca, po dolini pa je drvela tako močna in mrzla burja, da nas je večkrat prisilila v korak nazaj in da so tovarišu zmrzovale solze na vejicah in po licu in ga je bilo smešno videti z obdanimi očmi in svetlika^-jočimi se lici. Solze pa so mu tekle radi burje, da ne bo kdo mislil na jok, ker jokali res nisjno. Ravno narobe, vriskali smo in se sebi smejali, ko se je bilo treba loviti za ravnotežjem. Tešči smo odšli, pa je izgledalo da smo vsi pijani. Posebno hudo se je obnašala burja po dolini Puštala, od Kala gori. Na tem kosu nam je nekdo začel tožiti o neznosnih bolečinah, ki so mu jih povzročale skoro zanrzle roke. Tiščal je pesti v hlačne žepe in ril, do pasu sklonjen, skozi zračno valovanje. Ko smo mu kričali, »aj dene roke iz hlač in razgiblje z njimi, jih je potaknil še globje. V čast mu je treba priznati, da ni stokal kot otrok, ampalt se držal kot mož močno in resno. Na zadnje ni kazalo drugega in poprosili smo gostoljubnosti v hiši kmeta tam v oni pusti dolinL Prijazno smo bili sprejeti. Peč je bila takoj prazna, da bi se bili lahko nanjo polegli, pa nismo imeli časa. Komaj je zmrznjeni stopil v hišo, mu je postalo slabo, noge so mu odpovedale, obraz je dobil nedolžno, belo barvo in čelo velike potne kaplje. Stegnil je še roke v zrak, potem pa je kar sedel in težko ssno ga ulovili na dveh . Hitro je bilo treba pripraviti skledo mrzle vode, zanj in posebej za njegove roke, ki sano jih nato z združenimi močmi močili, greli in ugreli. V sobi je bil hud mraz vzlic temu, da so znova zakurili ogenj v peči. Enokrilna okna so pod udarci vetra šklepetala in prepuščala mraz v sobo. Spravili smo se zato na peč kar križema, se odeli z jankami in gospodinja nam je skuhala dobre kave, da smo imeli izvrsten zajutrek. Ko je Janezu odnehala zmrzal in je spet lahko hodil po dveh, smo se znova vrgli v boj z zrakom in bili opoldan, z dve-urno zamudo, v Cepovanu. Tu smo se prvič srečali s solncem in veter je odnehal, da smo se prav odpočili. Slišali pa smo razločno, kako je hreščal gozd gori proti Lažni. Snega ni bilo po dolini, cesta pa je bila vsa zmrzla in poledenela, da smo težko stopali. Tupatam je veter lomil vejo in klonil drevesa do tal. V Cepovanu smo se ustavili v Kofolovi gostilni, v oni, kjer je gospodar pred kratkim tako žalostno smrt storil. Ljudje so prijazni in tujcev vajeni, lepo so nas sprejeli in za denar pogostili. Potem nam je prišel delat družbo ta in oni in po par običajnih vprašanjih in odgovorih smo že bili v sredi stvari. Menili smo se o lovu in o novem župniku, pa zopet o drugih razmerah in o burji. Potem pa smo jo udarih gor proti Kobilci kjer se je eden ločil od družbe in jo mahnil na Vrata. Še prej pa smo poštarja po- lno bogata. Od 966 tisoč centov v letu 1925. je pridelek v letu 1926. poskočil na 1151 tisoč cei^v, torej za 19%, Relativni po višek je sicer nekoliko manjši, kajti v zadnjem letu se je povečalo Judi s krompirjem posejano ozemlje. ^Vsekakor pa je ta povišek višji od odstotnega poviška za vso državo, ki znaša le 6%. Za Zadrško pokrajino je pridelek ostal neizpremenjen, kljub temu da se je obdelano ozemlje kar podvojilo. Manj godni so podatki glede grozdja. i-----f------------. . . , , , , JVČiJVUi ZM Mtl navadno blaga jesen, ki si je hotela tu p^^j^ tudi ^ j^mpir v Julijski pa tam odeti že pomladansko zeleno Krajini) to je Y Trfaski, Pulski in Re-obleko, kakor smo poročali m kakor j gfci pokra,ini bila letina L 1926. izred- je pričalo cvetje in zelenje, ki so nam . - -- ™ * —---- ga pošiljali iz vseh krajev naši ljudje, je povzročila, da se nam je zdela ta vremenska sprememba prav tako nenavadna. In mnogi so si skušali blažiti bičanje burje z vzkliki: «Take burje ni še bilo, kar pomni ta rod!» Na sam božični dan pa je nebo nenadoma dodalo kot olajšavo malce estetične miline strogemu božičnemu podnebju v obliki precej obilnega snega, ki je padel, kot rečeno, na božič predpoldne. Mahoma se je vtis spre- iVianj gOQI11 w poaa,i*i gieue gruoujč*. menil in zadobil spričo tega presene- Refj ^ sicel% da je L 1926. Julijska Kraćenja pri slehernem zemljanu Dolj v gQri naYedenem ožjem obsegu bele barve. Nekateri so začeli kar pre- pridelala 472 tisoč centov, Zadar 23 ti-tiravati, češ tako je pravo božičnovre- ^ centoVy vkupno torej 495 tisoč me, drugače bi niti ne bil «pravi» božič. cent4 točkami; tretje darilo sta si delila Anglež Yates in Jugoslovan Kostič z osmimi točkami. Frankorus dr. Tartakovver in Avstrijec Grunteld sta imela vsak 7K točk. Brez daril so se odlikovali markiz Rosselli del Turco s petimi, Švicar Grob, Italijan Sac-coni in Oger Patay s štirimi in pol, Tržačan Alimonder s štirimi, in Calapso s tremi točkami. Tržačan Alimonder kaže mnogo talenta, tudi Calapso bi bil dosegel večje število točk, če bi ne bil tako nespreten. 6nkov k*Mar za L 1927. je izšel in prinaša zelo mnogovrstno in zabavno vsebino. Na prodaj je po L. 3.20 v Narodni knjigarni v Gorici in v knjigarni J. Stoka v Trstu. Dalje ga prodajajo še« Treven v Idriji, Ravbar v Komnu, brata Dolenc v Ajdovščini, Mi-lavec v Postojni, Negro v Tolminu. Vestniku povprečni letni pridelek 840 tisoč centov. Od drugih poljskih pridelkov, ki jih takrat navaja Vestnik, pride za naše kraje v poštev le konoplje, ki se ga je pridelalo L 1926. v Julijski Krajini za 500 centov, medtem ko je bil lanski Zelo poučni pa so tudi demografski podatki. 31- decembra poteč« rok prijavljanja, število prebivalcev Julijske Krajine, davka mrtve roko — manomorta regi- nanireč Tržaške, Pulske in Reške po-strskim uradom. krajine je od konca L 1924. do konca 31. decembra poteče rok za zahteve 1. 1926. narastlo od 737.944 na 747.156 po katastralni reviriji zemljišč. | torej za 9.212. (Ob zadnjem ljudskem -- [štetju koncem L 1921. je znašalo števi- k o statistiki za JalUsko Krajino j^HfSrFS-a^^JS Pred mesecem dni smo objavili v na- jn umrlimi v letu 1924. znaša le 6.034, šem listu statistične podatke o polj- tat0 da odpade ostali prirastek na do-skih pridelkih Julijske Krajine za leto tok ^ drugih pokrajin (3.178). Seveda 1926., kakor jih je zbral zavod za polje- ne predstavlja to število le razliko med delsko statistiko in kakor jih je obelo- celotnim dotokom (13.529) in odtokom danil Osrednji statistični zavod v Ri- (10.351). mu. Iz teh je izhajalo, da je bila žitna število prebivalcev Zadrške pokra-letina v npših krajih izredno bogata jjne se je povišalo za 200 (od 19.497 na in da je od daleč prekosila lanjsko 19.697) in sicer za 108 po prirodnem letino, ki je bila splošno priznana za prirastku, za 92 po dotoku od drugih eno najboljših sploh. I krajev. Pred dnevi pa je izšla druga številka Posebno značilna postajajo ta števi-Mesečnega statističnega vestnika (Bol- la, ako jih primerjamo z najbližjim iettino mensile di statistica), ki dopol- «compaJ-timentom», Benečijo; tam se niuie te podatke s števili, ki se nana- je število prebivalstva povišalo od šaio na druge poljske pridelke. (4,370.689 na 4,402.031, torej samo za Žal tudi takrat moremo le deloma 31.342, dočim je bU prirodni prirastek posneti podatke iz Vestnika, ker se 69.347. 38.005 ljudi je torej v zadnjem isti nanašajo le na takozvane »compar- času zapustilo to ozemlje. timente» in ne na posamezne pokra ji- j Zanimivo je tudi dejstvo, da je zna^ ne En tak «compartimento» je Vene- šal celotni prirastek prebivalstva Ju-zia Giulia, ki kakor smo že zadnjič ugo- lijske Krajine v letu 1924. samo 4932, tovili obsega samo Tržaško, Reško in torej komaj polovico prirastka v letu Pulsko pokrajino. Novo je zdaj v dru- 1925, in da je ta prirastek bil celo gi številki to, da ni všteta v ta «com- manjši od prirodnega prirastka, ki je partimento» tudi Zadrška pokrajina, znašal 5019. temveč da tvori sama zase poseben! V istem letu je bil prirastek v Zadr- nujoča na Vrdeli - ScogHetto Št. 229. Na božični večer se je odpravila k poInočnidL toda medpotoma je radi burje padla ln m pri tem zlomila desno nogo v stegnu. Uboga starka je bila prepeljana v mestno bol<« nišnico, kjer bo morala kakib šest tednom varovati posteljo. • • • Včeraj se je vreme zopet spreobrnilo. Mraz je odnehal, zato pa je zjutraj začel liti dež; lil je v daljših presledkih skoro do večera, ki je' izpremenil razteptani sneg v blatno brozgo, s katero avtomobili seda} pridno škropijo uboge meščane, ki morajo hoditi peš. Za to gre hvala mestnim očetom, ki jim ni prišlo na misel, da bi dali pravočasno od kidati sneg. Huda nezgoda kmeta. Ko je 21-letni kmet Anton Antonac, doma iz Levade pri Oprtalju, na božični dan ro-zal doma slamo s slamoreznico, je prišel z desno roko pod klino. ki mu je prerezala kite v zapestju in mu razen tega zlomila ud nad laktjo. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od oprtaljskega zdravnika, v nedeljo pa se je podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Siromaku bodo najbrže morali odrezati poškodovani ud. Požar v dvorani D.KJ). pri Sv. Jakobu V nedeljo zvečer je izbruhnil v dvorani Del. kons. društva pri Sv. Jakobu, v kateri ima sedaj svoj sedež fašistovski krožek «Quris contra nos?». požar. Okoli 20. ure je neki mladenič zapazil, da se vali iz dvorane dim. Ker je bila tedaj dvorana zaprta, mu ni bilo težko uganiti, da notri gori. Na lice mesta so bili nenadoma poklicani gasilci, ki so ugotovili, da je pričel goreti pod sredi dvorane. Po polurnem gašenju je bil ogenj popolnoma udušen. Vzroki požara, ki bi bil, da se je razširil do odra, brez dvoma upepelil dvorano, niso znani. Skoda se ceni na približno 1500 lir. Iz triaSkega življenja Sneg, led in daž. - Nezgode na ulici. Vreme je zadnje dni postalo precej nestanovitno. Po silni burji, ki je več dni divjala nad mestom, je na Božič zapadel sneg; pobelil je griče v okolici in tudi ulice v mestu so deloma izginile pod njegovo mehko odejo. Burja je polagoma pojemala in včeraj je končno utihnila njesia divja pesem. Kljub temu pa je bil mraz do predsinofrnjim še precej občuten, tako da je ponoči zamrznil sneg, ki je podnevi, ko je solnce tu pa tam bojazljivo pokukalo izza oblakov, že začel kopneti. Ulice so se pokrile z ledeno skorjo, na kateri je bil ubogi pešec pri slehernem koraku v nevarnosti, da se proti svoji volji seznani z materjo zemljo. Takih nezgod je bilo zelo mnogo, a so večinoma ostale brez hudih posledic. Vendar pa so nekatere osebe morale iskati pomoči pri zdravniku. — Zdravnik rešilne postaje je bil v nedeljo zjutraj poklican k 63-letni vratarici Mariji Schwiegel, stanujoči v ul. Industria št. 10. Ženska je kidala sneg na trotoar j u pred hišo, kjer stanuje, pa se ji je spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno roko nad komolcem. Po prvi pomoči je bila nesrečna starka na lastno željo prepuščena domači oskrbi. — Ko je 25-letni Železničar Anton Delillo, stanujoč v ul. R. Manna št. 9, v nedeljo popoldne šel po trgu Vittorio Veneto, se je spodrsnil na zamrznjenem snegu in padel. Pri tem se mu je razbila steklenica, ki jo je držal v levici, in drobci so ga hudo porezali po roki. Mladenič se je podal v mestno bolnišnico, kjer -je dobil potrebno pomoč. —Pri padcu na zamrznjeni cesti si je 7(Metiia Henrika Valent, stanujoča v Bar-kovljah št. 75, predsinočn>kn zlomila levo nogo. Nesrečna starka je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila na lastno željo prepuščena domači negi. _ Žalosten spomin na božične praznike bo imela tudi 70-letna Antonija Pezza, sta- Vesti z Goriškega Goriške mestce vesti Slavljenje božičnih praznikov Redkokdaj doživimo v naših solnčnili krajih Goriške, da bi sneg padel ali pai pokrival dol in breg kot to opevajo božične pesmi in idile. Nekateri italijazi-.ski časopisi so še v petkovi jutranji izdaji slavnostno oznanjevali: Božič brez snega. Pa so se uranili. Petek popoldne je prinesel po celi deželi drobno naletavanje snežink, hudo burjo in prav občuten mraz. Zato pa niso bile maše polnočnice tako obiskovane kot so po navadi. Le tu pa tam je hušknila senca. Tudi Božič sam je kazal zapit-ščeno zunanje lice vasi in trgov ter mesta Gorice. Prazne in samotne tudi ceste in steze. Še celo v gostilnah nI bilo prazničnega hrupa in šuma kot gami Slovenci v preveliki meri poznamo. Zato pa je vladala tem bolj v varnem zavetju naših domov prisrčnost in družinska domačnost. Izpred goriškega tribunala Pred goriškim kazenskim sonatom je stala dva in dvajsetletna Frančiška Rijavec, obtožena, da je izpostavila lastnega otroka. Pri izpraševanju je povedala obtoženka svojo žalostno zgodbo. Služila je v neki gostilni v, Idriji, tu je spoznala Florijana Vončino, ki je dekle toliko premamil, da je zanosila; ko je pa porodila, jo je zapustil in se poročil z drugo. Ker se ni brigal za bvoje nezakonsko dete, je bila Rijavec prisiljena tožiti ga in pred sodnijo je bil tudi obsojen Vončina, da mora plačevati za otroka po šestdeset lir na mesec. Toda obsodba ni nič kaj vznemirila nezakonskega očeta. Prav nič se ni zmenil zanjo, še manj seveda za svoje dete. Dekle je čakalo z otrokom na prispevke, a teh ni hotelo biti. Ko ji je bilo dovolj in ko je beda le še bolj pritiskala, je vzela svojega otroka in se napotila z njim k njegovemu očetu, da omehča njegovo zakrknjeno srce pogled na nedolžno otroče. Vončina je obema pokazal vrata. In v tem trenutku je žalostna mati spustila otroka na prag pred zaprto stanovanje in — od-,Šla. Sodni dvor je oprostil obtoženko z utemeljitvijo, da dejanje ni tvorilo zločina. Plačilo taks za motorna kolesa la avtomobile. Od 15. decembra 192(i pa do 31. januarja 1927 se lahko opravijo opravila glede av-tomobilnih in motociklističnih taks pri podružnici Banca del Friuli v Gorici. KRASNO V BHĐIH Požar. Požar je uničil poslopje Antona Melinka. Zgorel je senik. Skoda je občutna, toda k sreči se je posrečilo obvarovati še večjo nesrečo. dolje Nesreča na dela. Pri delu na cesti, ki pelje iz Zatolmina v Polog, je delal tudi neki naš rojak, Per-dih Ivan. Ko je pripravljal razetreluo mino, mu je ta, najbrže radi hudega mraza, prezgodaj počila v rokah in ga poškodovala na rokah ter nekoliko tudi po obrazu. Bati se je, da mu je poškodovala vid. Prepeljan je bil takoj v goriško bolnišnico. Želimo mu, da bi čim prej ozdraveli___ Reška pokrajina Dolnji Zemun (Kmet. sestanek). Kmetijska zadruga Trnovo je na zadnjem občnem zLoru sklenila prirejati poučne kmetijske sestanke tudi po vaseh svojega delokroga. Prvega takega sestanka je bila deležna naša vas in sicer v nedeljo 19. t. m. Ker so bila vabila radi zamude voznika — mlekarja prepozno d<>-.stavljena, se ni Gor. Zemun, ki je bil vabljen, mogel udeležiti sestanka. Bilo nas je okrog 38 kmetov iz naše vasi. Na dnevnem redu je bilo: «Pomen in važnost druftnega življenja«. Predavatelj nam je natančno orisal to vprašanje in končno V Trstu, dne 28. deeembr« l>2j. obrazložil načrt, ki si ga je zamislila okr. kmet. zadruga Trnovo v svrho kmeti jsko-gospodarskega napredka. Več domačinov se je oglasilo k besedi. Na vabilo predsednika oki-, kmet. zadr., g. R. Valenčiča in g. Ant. Zuularšiča, znanega Čebelarja, je pristopilo več kmetovalcev v zadrugo. Na več vprašanj pravnega značaja je dajal pojasnila g. dr. Ferluga. Povsem zadovoljni s sestankom moramo izraziti le to: Pridite še in učite nas! TRNOVO PRI BISTRICI. (Med kmeti). Te dni sem se mudil par dni v trnovski občini in imel priliko se pogovarjati z ljudmi o tem in onem. Med drugim smo se dotakniii tudi tamkajšnje mlekarne, ki oddaja dnevno okrog 40 hI mleka, kar se mi je na prvi hip zdelo nemogoče. Razumen mož pa mi je dejal, da so še vsi kmetje otroci in dostavil: «Kadar se bomo upali oddajati še dvakrat toliko, bomo šele možje». Dobro sem ga razumel, Čeravno se ne pečam s kmetovanjem. »Pohiteti moramo do pametne, umne živinoreje, da bodo naše krave dajale še enkrat toliko mleka in da jih bo še toliko,» je nadaljeval. Misel za skupni pašnik, kar na-merujejo v Trnovem, se zdi nekaterim smešna in tudi neizvedljiva, jaz pa trdim, da bi bil ta lahko že zdavna. V hribih je čez par sto johov sveta. Nekateri kosijo, a kako drago je to seno! Na tem prostoru pa bi lahko lepo paslo par sto glav mlade živine čez 5 mesecev. Pametno, pametno mislijo Trnovci in če zgradijo tam hlev, bo to več kot posnemanja vredno.« Poslušal sem moža ki mi je vzbudil marsikatero lepo misel. Med preprostimi ljudmi se Človek dosti nauči. Cc je na trnovskem skupnem pašniku kaj resnice, naj nam kaj povedo. •EDINOST* ♦ m. Znanost injmeinosi le mlmi pese in prose Franc Sal. R upnik. V 75. številki «Goriške Straže« zagovarja g. N. K. pisatelja knjižice «Luč v temini», g. Ivana Križarja, češ, moji očitki so bili neumestni in pretirani. Na to par pripomb! G. Zagovornik pravi: Sam Župančič piše «prašanje» namesto «vpra&anje» in zdi se liam, da Rupnik doslej Župančiča še ni prekosil. Pomisliti moramo, da piše Župančič tudi: «kot skozi lino v jetnik gre v prostost«; «rudeče se peni v solncu tihi ta elap«; «rujavih lic in bisernobelega sme-ha», a s tem še ni rečeno, da so oblike kakor avjetnik«, «rudeče», «rujavih» pravilne. To je pač tako zvana «licentia poe-tica«, h kateri se radi fonetike, blagoglasja in radi ritma kaj radi zatekajo pesniki, ne da bi se jim moglo to šteti v zlo. Župančič je smel celo zapeti v Poljski idili: «Go-spod in gospa na polje sta šla pogledat, kaj dela pšenica«, kar bi jaz pri g. Križarju, ki ni pesnik, grajal kot slovniško napako. Glede pisave «čutstvo>> in «nečimeren» pravi g. N. K. «da bi moral biti vsak Slovenec jezikoslovec, če bi hoteli ostati pri Breznikovem pravopisu«. Gospoda zagovornika vprašam: čemu imamo potem pravopis in Čemu ga je dr. Breznik sploh spisal in sestavil? Ali ni pravopis zato tu, da kaže, skrbeč za enotno pisavo, vsem, ki so v dvomih ali negotovosti, pravo pot? Breznikov pravopis se naslanja na njegovo slovnico, ki je v vseh srednjih šolah, kjer se poučuje slovenščina, učna knjiga. Njegov pravopis rabijo vsi pisatelji v vseh revijah tako v «Dom in svetu«, «Zvonu», «Mladiki» itd., samo mi, ki živimo izven žarišča in kulturnega središča slovenskega jezika, bi se ne smeli ravnati po njegovih navodilih 1 Čudno stališče 1 N. K. priznava, da je dr. Breznik prvi slovenist, dostavlja pa, da ni še naš jezikoslovni — bog. Jaz pa pravim, glede pravopisa je dr. Breznik sedaj naš bog, njegova navodila nam morajo biti sedaj obvezna, v tem oziru je torej on sedaj nezmotljiv. To pa le do tedaj, dokler ne nadomesti njegovega pravopisa — nov potrjen in priznan pravopis. Edino v trditvi, da Breznikov pravopis ne bo večen, se torej strinjam z zagovornikom g. Križarja. Ker naš jezik Živi, ker se razvija, velja vsakokratni pravopis le — do drugega pravopisa, do tedaj je pa vsak suveren. Cul sem, da je uredništvo «Goriške Straže« pošiljalo pred leti izvode svojega lista dr. Brezniku v popravo. Naj le vpraša g. N. K. urednike «G. S.», ti mu že povedo, da jim je bil tedaj dr. Breznik mož na svojem mestu, sicer bi se oni ne bili obračali nanj po smernice. Da bo «sonce» najbrž v kratkem potisnilo v ozadje obliko «solnce», na kar bo treba čakati le še par let, kakor pravi g. N. K., rad verjamem, toda sedaj nam vsem vzhaja, sveti in zahaja «solnce», ki je plod stoletij, in edino le pesniki si smejo ogreti v sedanji dobi svoje ude na «son-cu». Če se torej prišteva g. Križar mednje, naj mu bo dovoljena izjemoma »sončna« kopel. G. dr. A. K„ ki s je tudi oglasil v nad-pisni zadevi, in sicer v «G. S.» št. 77., vprašuje, zakaj naj bi bil «poslu$en» bolje kot «ubogljiv». Breznik navaja v svojem slovarčku na 98. strani: + ubogljiv, poslaftea (podčrtal Breznik); n& *t. 32. pa pojasnuje, da se besede, ki so zaznamovane v križem (-f), ne smejo rabiti (podčrtal Breznik). G. dr. A. K. trdi, da priporoča Breznik «hkrati» mesto *hkratu». Na st. 51. Brez-jnikovega pravopisa stoji: hkratu, hkrati. ; Obe obliki sta torej pravilni, toda ker je postavil Breznik «hkratu» na prvo meeto in ker je pristavil nas t. 16., kjer se naštevajo spojenke, k prislovu «hkratu» izraz «hrati» v oklepaju, sklepam nasprotno, da namreč Breznik priporoča izraz «hkratu». • Zaimek v stavku: greva jih pozdraviti oziroma pozdravljat, sem pa zato izpreme-nil v ju, ker je dotičnik, ki je izgovoril ta stavek, mislil na dve osebi, t. j. Ženo in hčer. (Knjigo sem posodil svoji sorodnici, zato je sedaj nimam pri roki, toliko se pa spominjam, da se je to zgodilo v Trstu, ko sta se srečala prijatelja). Drugi slučaji, da se ni upoštevala dvojina, so v prizoru, ko sta se obe ženski zaprli v finančno stražnico. O priliki lahko postrežem z navedbo slučajev kakor tudi strani, da se mi ne poreče, da sem si pege kar sproti izmišljeval. G. dr. A. K. piše, da se veže glagol iskati s četrtim sklonom in ne z drugim in da se. pravilno pravi: iščem svinčnik. Breznik pa pravi (Slovnica 1. izdaja 1916. §375.), da imajo predmet v rodilniku glagoli, ki po-menjajo kako Željo, zahtevanje, potrebo in pomanjkanje in našteva tudi take glagole: iskati, čakati, prositi, želeti, upati, hoteti, potrebovati, sradati, pogrešati. Pleferšnik utemeljuje rabo rodilnika s pisavo prvih slovenskih pisateljev v 16» stoletju, tako Trubarja (pokoja iščem), Dalmatina (svoje nesreče iščeš) in Krelja (le tega vsega ajdje iščejo). Da postane prej navedeni stavek «iščem svinčnik« pravilen, bi moral biti svinčnik, ki ga je izgubil g. dr. A. K., take vrste, da bi se njegov tožilnik ujemal z ro-dilnikom. Takih svinčnikov nam pa še ni •dala industrija, čeprav je dandanes tehnika precej na višku. Zakaj jiern se omejil le na dve knjigi Mohorjeve družbe, vprašuje g. dr. A. K. Zato, ker so Meškove «Legende« le ponatis iz «Dom in sveta« in ker so Kolački zbirka mladinskih sestavkov najrazličnejših pesnikov in pisateljev, medtem ko sta «Jelkin nageljček» in «Luč iz temine« prvi kot prevod, druga kot izvirnik delo tukajšnjih rojakov. Da pa ne izpregovorim o koledarju in drugih knjigah nobene besede, nisem nikjer trdil. E. Gangl: Hram slave. Ljubljana 1926. Eleg. vez. 40 Din, broš. 30 Din. Str. 152. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Pod i naslovom «Kram slave« je izšla po daljšem premoru nova zbirka pesmi E. Gangla, ki jo smemo po nje vsebini smatrati za prvi pojav te vrste v naši književnosti. V knjigi, ki se odlikuje po elegantni opremi, je zbranih 40 balad in romanc, ki jim je zajeta snov iz naše kulturne zgodovine, počenši z dobo solunskih bratov Cirila in Metoda pa vse do današnjih dni. Kraljevič Marko, Kosovo, Gosposvetsko polje, doba Matije Gubca, Zrinjski in Fran-kopan, turški boji, svetovna vojna, Petar Mrkonjič, Vodnik, Prešeren, Tavčar — vsi ti izraziti predstavniki svojega časa in vsi ti silni dogodki imajo v «Hrarnu slave« postavljene svoje spomenike, ki jih je pesnikova zamisel izoblikovala v realni preprostosti in v zgodovinski istinitosti. Posamezne pesmi napravliajo na čitatelja mogočen vtis po sili pesniškega izraza in po dramatičnosti snovi (Solunska brata, Kosovo, Izdajalčeva smrt. Knez Ivo in majka Boja, Petar Mrkonjič, Smiljana, Dečko, Ivan Tavčar, Naš človek. ] Guli ver jeva potovanja. Po spisu Jo-na-! tana Swifta priredil za slovensko mladino Pavle Flere. — Ljubljana 1926. Natisni-i la in založila Učiteljska tiskarna. Str. 203. — Cena vez. Din 42. — Znamenito Swiftovo delo o Guliverjevih potovanjih, ki ga Čitaj o vsi narodi sveta, ima sedaj tudi zdravo, jasno in privlačno slovensko lice, ki bo naši mladini zbujalo razumljivo pozor-I nost, dramilo nje svežo domišljijo in končno z nevsiljivo moralo ponazorilo rečenico: Povsod dobro — doma najbolje! Knjiga ima dva dela: prvi del nas vodi po deželi Pedenj-možičkov, drugi del nam kaže deželo Goljatov — dva ogromna kontrasta, ki sta toliko razločneje vidna, ker jih pod-črtavajo obilo vrle uspele ilustracije. Že odrastel Človek čita knjigo z nezmanjšano patnjo, toliko bolj bo prijala mladini, ker jo gladko, tekoče in napeto pripovedovanje dviga iznad vsakdanjosti v deveto deželo Čudovitih bitij in dogodkov. Prevajalec je poakifeel za lep in čist prevod, založništvo pa je knjigo okusno opremilo. Knjiga zasluži, da jo sprejmejo zasebne, javne in Šolske knjižice. Povsod bo dobro došlal „OIHH Vjernik" Pod tem naslovom je začel izhajati te dni v Šibeniku ilustriran otroški list, podoben otroškim prilogam, ki jih objavljajo enkrat na teden razni italijanski listi (na pr. «11 Coniere dei Piccoli itd). List je tudi približno tako urejevan. Vsebino tvorijo po polovici fantastične karikature, pospremljene s primerno legendo ▼ verzih v lahkem stilu, medtem ko izpolnjuje drugo polovico raznovrstno lahko čtivo, ki naj ga čitajo predšolskim otrokom mamice in pestunje. List izdaje odlikovani grafični zavod E. V i ta liani i sin v Šibenku. Ilustracije in tisk so zelo skrbno in snažno izdelani. Menda je to prva jugoslovenska publkacija te vrste in gotovo bo imela med jugoslovenski-mi malčki enak uspeh, kot ga imajo podobni listi v Italiji. SAMEC Iz dkla «ProflUi». - France Bevk. Ne drznem se, norčevati iz samcev, nikakor ne. Da bi jih pomiloval, mi ne pride na misel, da se ne maščujejo ob prvi priliki in mi ne vrnejo pomilovanja milo za drago a pomilovanjem zakonskega stanu. limaru jih sploh za naj pohlevne j še ljudi na svetu. Nisem se spomnil nanje radi božiča, dasi trdim, da so večna in hvaležna snov za božične novelice. Kdo izmed vas ni bral zgodbe o Človeku, ki nima lastnega doma in čepi na božični večer sam v svoji mrzli sobi, ali je eden izmed redkih gostov kavaren in gostilen, brez božičnega drevesca, brez ženine tople besede, brez objema otrok. To je bržkone edini hip, ko samca razbiča kesanje nad svojo osamelostjo... Pustimo jih! Ne vzbujajmo jim težkih trenutkov v času, ko se ti samcem radi spo-vračajo sami od sebe. Spomnil sem se nanje radi zakona o davku na samce. Ta prozaična zadeva ne gre tu sem in ne bil bi je uvrstil, če bi se ob nji ne domislil vprašanja, koga moramo prištevati med samce. NatamČnež bi pogledal kvišku, utrgal misel nekje izpod neba in dejal: «Samci so vsi ljudje, ki niso oženjeni.« «Tudi dojenci?« bi vprašal nergač, ki preseka slednjo besedo in jo obrne. «Tudi,» sledi odgovor natančneža. Tu pa se nergač potemni, dvigne prst v znamenje odvažne resnice in pravi: »Samec je človek, ki je po svojem socijalnem stališču in po svojem fizičnem ustroju usposobljen za ženitev, a se ne oženi.» «To ni docela resnično,« pravi natančnež in mrši obrvi in poizkuša utemeljiti svojo tezo... M^Ctem gresta mimo okna dva samca, ki sta se že davno zakrknila proti božji naturi in proti svetu. Imata svoj nasmeh in svojo filozofijo, in gledata z viška na ves ostali svet. Ta dva človeka sta neprestano skupaj. Povsem verjetno je radi tega, da jima rečejo zlobni ljudje «mož in žena«, posebno, ker ju še niso videli z nobeno žensko. Kfctera usoda ju je tako zvezala skupaj, ni znano. Uradnika sta; njuna urada — sta daleč vsaksebe. vsak na svoji strani mesta. Kljub temu hodita vsak dan ob eni in isti uri v urad in prebijeta skupaj vse večere, dasi ne stanujeta skupaj. Eden izmed njih je suh; ker ljudje ne vedo njunih imen, 60 mu dali ime Suhec, le radi tega, da ga lahko določno označijo, kadar govore o njem. Drugi je debel, dasi ima tanke noge in nerodno hojo; radi napihnjenih lic so mu izmislili ime Debeluh, iz istega vzroka kot prvemu Suhec. Iz njunega življenja je le malo znanega. Ko sta tfila dijaka, sta.se mnogo in pridno učila; vendar sta zaostala v šoli v sredi učenja, v življenju pa sredi karijere. Suhec je bil baje nekoč zaljubljen, a v svoji ljubezni varan, zato je bil poln bojazni in spoštovanja do žensk, ker je imel gladka lica in je znal njihovo ljubezen spretno in tako skrivno izrabiti, da nihče tega niti slutil ni. Vendar se radi tega žensk ni bal, še manj jih je spoštoval; imel pa je pravico trditi, da je ženska vrag. Kadar je nanesel pogovor na ženske, je vselej prvi zinil Suhec s svojim debelim glasom: «2enske so angel.« «Ženske so vrag!« je dejal Debeluh s pisk ajočim glasom. Nato sta bila dolgo tiho. Kadar nista imela kaj govoriti, sta šla tiho drug ob drugem, da nista postala nadležna drug drugemu. Hodila sta vse križem po ulicah, pregledala izložbena okna, pozdravljala ljudi in mislila, kako nimata razen službe nobenega opravila pod božjim solncem, nobenega opravila. Nenadoma je Debeluh, gledajoč na tla, opazil, da Suhec vleče beli hlačni trak za seboj. Ustavil se je in pokazal s prstom: «GIej!» Suhec je zardel, se prestopil par korakov in naslonil nogo na vogelni kamen ulice. «Glej,» je dejal, ko je zavezoval, «trak se je odtrgal.« Nato, ko se je dvignil, ves rdeč v obraz: «Oženiti bi se bilo treba.« Debeluh je ošinil prijatelja s kotom očesa in ni dejal več kot: «Hm, radi hlačnega traku...« Ker je prešla ura, ko je bilo treba končati dnevni izprehod po mestu in stopiti v kavarno, da pregledata časopise, sta zavila okrog vogla in stopila črez nizki prag v odprte prostore srednje elegantne kavarne. Z ljubosumnim pogledom sta se ozrla po kotu, v katerem sta navadno sedela, da sta lahko gledala preko časopisa skozi okno. Ta dan je bil zaseden. Izbrala sta drug prostor in si naročila kavo. Cez nekaj časa je nagnil Debeluh svoj časopis pred Suhca, položil svoj mastni prst na notico in dejal: «Davek na samce.« Zadeva se mu je zdela smešna, da je spa-čil obraz v široko režanje. Suhec je le mimogrede ošinil notico in skremžil obraz pod vtisom neprijetnega čustva. «Videl sem že,» je dejal. «Kaj misliš?« je vprašal Debeluh in bral notico znova. «Oženiti se bo treba,« je vzdihnil Suhec in ni dvignil obraza iznad svojega časopisa. Debeluh je vrgel Časopis ta hip na marmornato mizo. Ko je sklenil roke pred seboj in pogledal na Suhca, se je zdelo, da mu je jeza zablisknila v očeh. »Oženiti,« je dejal. «Oženiti! Kaj te danes muči misel na ženitev!« «NiČ,» j 3 dejal mirno Suhec, ki ni zganil časopisa. «Nič,» je znižal glas do najnižje mere pohlevnosti. «Saj nisem dejal, da se ženim.« Te besede je izgovoril na tak način, kakor da se izgovarja radi nepremišljene besede nasproti Debeluhu. Ta je vzel prijateljevo besedo z zadoščenjem na znanje in pristavil, da bi podprl svoje stališče nasproti zakonu: «V zakonu nisi nikoli več svoboden. Zdaj delaš kar hočeš, nihče te ne vpraša po računu.« «V zakonu drugi delajo zate. Ti samo vzameš, kar rabiš. Skrtačan si in zašit, postelja je postlana...« »Zašit si, to je res!« se je smejal Debeluh, ki je pregrizel Suhčevo besedo čez polovico in jo poizkusil žvečiti v naualjnih stavkih. «Ve d no vpraševanje: Kje si bil? Kam greš? Cemu to, čemu ono? Zakaj nisi storil tega, čemu ne onega?« «In neutrudna skrb: Ali želiš še Česa? Si bolan? Lezi v posteljo! Hočeš Čaja? Ti je mraz? je nastavil Suhec, ki ga je ta večer objemalo otožje, ki se ga včasih ni mogel iznebiti. «In skrb za vse? Treba je jesti, se oblačiti... Ti, žena, otroci. Ce danes nimaš, trpiš pomanjkanje sam. Ce nimaš v zakonu, ,trpe drugi. To je socijalno!« /IROJ sa izdelovanje cementne streine opeke, proda po nizki ceni Srečko Bajt« v Idriji. 1914 1939 SAMO potom energičnega zdravljenja z Gtykolott se ozdravi glavobol« iibkost, malokrvnost, ob—-moglost. Izdelek lekarne Cattellanovich. Trat, Via dei Giuliani 42. 1900 BABICA diplomirana, »prejema noseče. Govort slovenski. Via Madonna del mare 19. 11. (1953) BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33*19. 1938 BABICA, avtorlzlrana. diplomirana, sprejema noseče, A dele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica). lastna vila, tcL 20-64. 1893 GROZDJA za vse otroke od 2 do 12 tet so gliste, ki so nevarne saje-davke čreves. T« bolezen se ozdravi popolnoma s čokoladnimi bonboni ARRIBA PROTI GLISTAM V zelenih zavitkih po L. i. -Prodaja se v vseh lekarnah. (Dalje na IV. strani i MALI OCsLA: EEBi IT7 tf Ifflfil vi* Fabio Fj,zi 23» P°uk 11 DLUlU'^lisULptevodiv vseh jezikih. (1926 N. Borsattt & Figlio, Trst, Corso 47 _____________ (lekarna Rovisi popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po pofitenih cenah. Govori se slovenski. 1925 ZLATARNA DVA ČEVLJARSKA pomočnika za stalno delo »prejme takoj Stančić, Herpelje. 1954 KNJIGOVODJA se Uče za Split. Prednost imajo vešči francoičine. Ponudbe pod »Knjigovodja« na upravništvo. 1955 ana, priprt drugo obrt, se proda radi drugih obveznosti. Gri-žon, Via Ruggero Manna 3. 1956 POROČNE sobe, masivne, iz suhega lesa 1700.—, topolove 2100.—. Tiirk, Via S. Lazzaro 10. Obiščite našo prodajalno brez vsake obveze. 1951 ŠTEDILNIKE premične in nepremične, od L 100.— naprej, prodaja kovač Purič, Via Media 6. 1946 MEBLIRANA soba se odda takoj gospodu. Via Antonio Stoppani St. 5/II, desno. 1949 VAŽNO. Išče se sedanji naslov Marije Stanič iz Kanalskega okraja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi upravništvu proti dobri nagradi. 1950 URADNICA, starejša izvežbana moč, popolna knjigovodlcinja, za stalno mesto pri veletrgovini na deželi, za takojšen vstop se išče. Ponudbe pod •Slovensko-italijansko* na upravništvo. 1951 OSLABELI GOSPOD,E (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Dopisi na upravo tega lista pod št. 1902 1902 ČGKCUONI BONBON PROTI GLISTAM Kcmično-lekarnriki »tod .AJt* Madonna drila Sulule* - Cav. Rad. Godina - Trieste. S. Olicono. Glavni laslcpnik In ldloinik te Italijo in kolon!]«* Adolfo C*ch«l • Tritsl«. Vi* S. tt NA MORJU. 9 HRIBIH IN NA LET03ISĆU IMEJTE 9EDN0 NA RAZPOLAGO ..flRRIBO" ZA ZDRA9JE P/\$!H OTROK. ZDRAVNIK Dr. IV. HfilBEBlUK SPREJEMA 1347 V VIA VALDIR1VO ŠTEV. 33 (NASPROTI KAVARNE ROMA) OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE i Edinosti ■ se dobi v Tiskarni Edinost | | in v Knjigarni-Papirnici Stoka I | V usnje vezan stane L 6'- LV platno vezan stane L 4*— BSD PO D LISTE (12) V. I. KRIŽ ANO VSKA: EMEZA ROMAN < — Kdo ste in na kakšen način ste prišli semkaj? — jo je vprašal. Ko ni prejel odgovora, je skomizgnil z rameni. — Ali ste nemi? Kaj hočete tu? — Vas sem iskala, — je odgovorila Valerija, stopila naprej in snela z glave Čipkasto ruto. Zopet jo je prevzela ona zdvojena odločnost, ki jo je privedla semkaj. Ko je spoznal oni, ki mu je ugrabila dušni mir, je Samuel odstopil, kakor zadet od strele. — Vi tukaj, grofica, ob takem Času? O, jaz Čutim, da ste mi prinesli dobro vest. — Motite se, gospod Meier, prišla sem vam predlagat mir, če ga želite sprejeti, — je odgovorila Valerija s tihim, drhtečim glasom. — Prosim vas, dovolite očetu odlog do tedaj, da vam bo mogel povrniti dolg, in jaz vam bom vse življenje hvaležna. Prišla sem k vam s to prošnjo!... — In dvignila je k njemu sklenjene roke. Samuelove oči so bile prikovane k njenemu ,prele3tnemu obličju, ki je bilo v razburjenju še bolj očarujoče; toda pri teh besedah je prekrižal roke in globoka guba mu je legla na čelo. — Grofica, vidim, — je rekel s pritajenim, toda mirnim glasom, — da vam je vaš oče vse povedal; torej vam je znano, da je rešitev vaše rodbine v vaših rokah. — Toda za kakšno ceno? To, kar vi zahtevate, je nemogoče! Mladenič se je trpko nasmehnil. — Ne morem nič za to! Sreča je vedno težko dosegljiva. Ali mislite, da si hočem jaz za manjšo ceno pridobiti ono, ki jo tako brezumno ljubim? — Ah! žrtvovati zlato ali prodati svojo dušo, jeli mogoče to dvoje med seboj primerjati? — ga je prekinila Valerija. Vi nič ne upoštevate ponižanja in peklenskih muk vsega življenja, vi, ki žrtvujete samo denar. Seveda, za človeka vašega plemena je to najtežja žrtev, in jaz se čudim, da ste se tako oddaljili od navadne poti in ste vzljubili obubožano kristjanko, — je zaključila s prezirnim podsmevom. Lahna rdečica je pokrila bleda Samuelova lica; toda odgovoril je mirno: — Prav govorite, grofica, da je nespametno zahtevati roko ženske, ki je vrgla svoj prezir v obraz ljubečemu jo človeku. Toda hudo se motite, če mislite, da človek mojega plemena ne more žrtvovati drugega kakor zlato, ki ga kristjani znajo tako dobro zapravljati. Jaz sem dal več: na vaš žrtvenik, grofica, sem položil življenje svojega očeta, ko sem mu izjavil, da postanem kristjan. On ni mogel preživeti misli, da se njegov sin odreka svoji veri, svojemu plemenu, svoji rodbini. Dovolite, da omenim Se to, da ni nihče odgovoren za to slučajnost, po kateri se je rodil v tej. ali oni veri; po nagnjenju in po na- vadi se že davno ravnam po kristjanskih običajih, a po izobrazbi, katera edina more ljudi ločevati, sem enak njim; in jaz ne morem razumeti, zakaj smatrate za tako vznemirljivo mojo željo, vzeti za ženo kristjanko, ki mi ne prinese nič razen sebe, in kateri žrtvujem svojo vero, a njeni rodbini vračam mir in udobnost, ker sem jaz njen edini upnik. Moja žrtev je prostovoljna, Valerija, toda zato ni nič manjša od vaše; do-prinašam jo iz ljubezni, kar vam bodi poroštvo za bodočnost, in brez dvoma bi utegnili pasti v slabše roke. Ali mislite, — je zaključil s trpkostjo — da ni med kristjani slabih mož in nepoštenih ljudi?... Pri teh besedah, ki so dokazovale, da je bankirjev sklep ostal neomajan, je Valerijino razburjenje prikipelo do vrhunca; mraz jo je pretresel, srce ji je močno zabilo, a obup, pomešan z besno jezo, ji je odvzel še ostanek razsodnosti. — Ah! kako ste kruti! — je vzkliknila ter se prijela z obema rokama za glavo; zaman sem prišla k vam! Bog moj! saj si lahko dobite drugo ženo in če je vaša ljubezen do mene v resnici tako velika, kakor pravite, tedaj rešite mojo rodbino, toda ne silite me v zakon, ki me navdaja z nepremagljivim studom. Bodite velikodušni, gospod Meier, in mislila bom na vas kakor na prijatelja, s... — glas ji je odpovedal. — S studom! — je končal stavek Samuel, ki ga je kruto in neprevidno dekličino priznanje porazilo. — Ne, ne, s hvaležnostjo — ga je prekinila Valerija; — verjeti hočem v veličino vaše duše... Silno razburjena od prestanih nevšečnosti, skoraj ne zavedajoč se, kaj dela, se je Valerija spustila na kolena. — Evo, na kolenih vas prosim; ubijte in zadovoljite se z mojo smrtjo v zameno za rešitev moje družine! Mladenič je vztrepetal in šel s tresočo se roko preko svojega vlažnega čela; v prvem nagibu se je hotel skloniti in dvigniti deklico, toda zatajil se je in odstopil; v njegovih očeh sta goreli jeza in strast, ko je s pritajenim glasom in z globoko trpkostjo odgovoril deklici: — Ne upam si vas dvigniti s svojimi nečistimi rokami, grofica; moram doživeti sramoto, da kleči pred menoj ženska, ki ima rajši smrt kakor pa mojo ljubezen. In vkljub vsem tem žalitvam se vam ne odpovedujem, ker vas ljubim takšno, kakor ste, brezsrčno, neusmiljeno in zaslepljeno z nesrečnim predsodkom; jaz vas ne ubijem, ker hočem, da živite zame. Valerija je naglo vstala; pri tem ji je plašč zdrknil na tla, toda deklica se tega ni zavedala; z bliskajočimi se očmi je dvignila roko: — Prekletstvo naj pade na vas in na vse, česar se boste lotili, kruti Človek! — je zavpila s presunljivim glasom; nato se je obrnila in odšla po drevoredu, ki je peljal k izhodu; toda moči so ji odpovedale, v glavi se ji je zvrtelo, pred očmi se ji je zameglilo in padla je na tla brez zavesti. IT. cEOUOST* T Tista« dM 2«. a 1 Debeluh ni nehal; Suhec je tMel ▼ njegovih besedah prirojeni odpor proti Tešem ■akona in se mu je upiral. »In hvaležnost? Kje je hvaležnost? Kje }e Čustvo i£polnjenih dolžnosti nasproti družbi, nasproti družini? A? Ali boš sam pokleknil pred sebe in si dejal: Hvala za hrano, ca obleko, za vse? In si voščil za god, za novo leto, za praznike ?» «Fa se oženi U je udaril Debeluh z zadnjo besedo in pogledal proč. »Oženim se ne!» je dejal Suhec plaho in prepričevalno. «Nočem, da bi žena trpela poleg mene, ker bi ji ne mogel nuditi vse-gal» *He, he,» se je zasmejal Debeluh z vzvišenim glasom. «Jaz nočem, da bi j a s trpel poleg Žene. V tem je razlika med menoj in teboj.« «2ena je angel!« je dejal Suhec pod-molklo in še vedno tako prepričevalno kot poprej. «2ena je vrag!« je dejal Debeluh trdo. Ta pogovor je bil navidez podoben prepiru, a ni zapustil sovražnih sledov. Cez hip sta že bila taka kot poprej. Dasi sta se v bistvenih stvareh glede zakona ločila med seboj, ju je vendar združilo to, da se nista marala oženiti. In to slično stanje ju je delalo prijatelja kljub mnogoterim, v bistvu na las podobnil razgovorom o zakonu; menjala sta od časa do časa le dokazno gradivo. Po vsakem takem razgovoru sta bila drug z drugim se bolj nežna kot poprej. Ko sta ta dva večna tipa samstva stopila na ulico, so že gorele luči, ura je bila v zvoniku osem. Stopila sta v gostilno na večerjo. Sedla sta k večji družbi, ki je bila večer za večerom njunega življenja ista in katerih nihče ni vedel, katere zgodbice je že povedal, zato so prihaja! vedno iste na vrsto. Natakarica, ki je nosila četrtinke, se je že postarala ob tej družbi, in je bila tako vajena dvoumnih dovtipov, da niti zardeti ni znala več. Debeluh in Suhec sta sedela vsak nasvo-jem vogalu mize in kadar je prišel v smrtnem dolgočasju pogovor na zakonske može, je dejal prvi: «Grozno mora biti, čepeti vsak večer doma!« Suhec pa je samo nagnil glavo in ni dejal nič. . . Ob uri, ko je ugasnila, luč v kuhinji in j je natakarica pričela izzivalno zehati, je pogledala družba na svoje žepne ure. Prvemu začudenju, da je tako pozno, je sledilo pVerekanje, katera ura gre prav. Ko so ugotovili, da so kljub majhnim razlikam že prekoračili policijsko uro, so počasi drug za drugim stopili na ulico. «Kam greš?« je vprašal Debeluh, zavit v suknjo, Sulica. «Spatf» je dejal ta in krenil čemeren po ulici. Ko se je Debeluh tretjič obrnil na postelji, je dejal sam pri sebi skoraj glasno: «Dolgočasno to življenje! Kako more biti šele zakoncem!« Suhec pa je slišal skozi tanko steno svoje sobe pogovor moža in žene, se zamislil in globoko vzdihnil.«_ Izrek! in pregovori o zdravlu Zbral F. E. Devet desetin naše sreče je odvisno samo od zdravja. Schopemhauei. Higijena, snaga, zdravje! Evo tri besede, ki delajo življenje srečno. Usta so zdravnik želodca. Vobče se j* več, kot J« potreba. Veliki jedci so navadno majhni misleci: njihov duh se duši pod mastjo in krvjo. Dtbitjaa 'Zgodaj r postelj in zgodaj vstajati dela Človeka zdravega, bogatega in modrega. AnjIsKkl pregovor. Spanje je najizbornejfia prisrčnost, ki jo je pripravila narava za človeka, IdOokeu Vdihavanje svežega zraka je najimenitnejši vir zdravja, delazmožnosti in zadovoljstva. Zrak je sploh najpotrebnejša izmed vseh dobrin, ki nam jih nudi narava. Mttller. Vse bolezni nastanejo v senci, vse ozdravijo na solncu. Ztal. preflSTor. Voda je za kožo to, kar je zrak za pljuča. FofBisairfm Gimnastična va ja je in učinkuje kot molitev. Onodr^ oh^fi*1 - -* prečkami pri stebru mosta ter ee odvili Kr.ialu potom je neki kapitan, ko je vozil s parnikom mimo mosta, zapazil okrvavljeno nogo in javil žalostno odkritje policiji. Timpassinger pa, ki o tem ni še nič vedel, se je naslednji večer zopet podal k mostu in vrgel v vodo drug omot. Slučaj je hotel, da je to zapazil neki gledališki igralec, ki se je tedaj peljal a tramvajem tam mimo. Ker je sjutraj Čital v listih o človeški nogi, ki so jo našli na tistem mestu, je igralcu šinil v glavo sum, da je dogodek morda v kaki zvezi s tem, kar je pravkar videL Brez pomišljanja je stopil za neznancem, ki ni bil nihče drug kot Tim-pa—inger, ga prijel ter izročil nekemu policijskemu agentu. Pri zaslišanju na policiji je Timpassinger kmalu priznal grozni zločin. Toda zdi se, da mož, ki je sicer £e večkrat sedel v zaporh radi navadnih zločinov, nima na vesti samo umora svoje žene. Tekom preiskave so oblastva ugotovila, da je v marcu leta 1925. nenadoma izginila njegova 17-letna hčerka iz naravnega zakona Katarina Spiesslechner. Iskali so jo povsod, a zaman. Zato sumijo, da je nesrečna deklica izginila po krivdi zverinskega očeta. To domnevo so podprle izjave prič, ki so čule, da je Timpassingerjeva večkrat žugala možu, da ga bo naznanila policiji. Pri takih prilikah je ženska namigovala na skrivnostno usodo pogretfane deklice. Pri razpravi je Timpassinger dejal, da ne ve, kam je izginila Spiesslechnerjeva. Nato je z odvratnim cinizmom opisal podrobnosti umora žene. Deja.1 je, da jo je ponovno udaril s sekiro po glavi in ko je videl, da je nesrečniua mrtva, jo je skril pod posteljo. Naslednje jutro je spodil z doma otroke, nato je začel mesariti truplo. Najprej je odrezal noge, nato roke in končno je še život prerezal na dvoje, ker ga sicer ni mogel stlačiti v zaboj. Na vprašanje predsednika, zakaj je spravil na stran glavo in život, je morilec hladnokrvno odvrnil: «Ho-tel sem videti, kakp so debela jetra; glavo sem pa hotel dati zdravnikom, da bi dognali, da je bila moja žena res blazna. Kakor sem že omenil, je vedno pretepala otroke.» Ko mu je predsednik očital, kako more pripovedovati tako grozne stvari s takšno hladnokrvnostjo, je zverinski mesar začudeno vzkliknil: Kako bi ne bil hladnokrven!? Saj je bila žena vendar mrtva! Tudi zdravniki režejo mrliče. Jaz sem miren človek.« Razprava je imela nepričakovan izid. Ker so porotniki zanikali vprašanje glede nameravanega umora in potrdili le vprašanje glede nenameravanega ubojstva, je bil Timpassinger oproščen. Kakor je razumljivo, je razsodba vzbudila na Dunaju velikansko senzacijo. Medvedje ▼ Hercegovini. Časopisi poročajo, da so se letos znova pojavili v Hercegovini radi znatnega mraza me d vod je, ki med tamošnjim ljudstvom povzročajo obilen strah posebno radi tega, ker se družijo v večje skupine in si upajo prav do sel. Zdi se, da domujejo med zimami po prostranih gozdovih, kjer se hranijo z sadovi, zima pa jih prisili v bližino človeških bivališč. Čudežna ara. Španski urar Calizto Obero je izdelal uro, o kateri se govori, da teče, ne da bi se bila navila. Madridski listi poročajo o tem delu naravnost neverjetne stvari. Ura kaže sekunde, minute, ure,' dneve, tedne, mesece, naznanja, katera ura je črez dan ali ponoči, kateri tedenski dan imamo, označuje tudi prestopna leta. Nadalje pove, koliko tednov manjka še do konca leta, kdaj izhaja in kdaj zahaja solnce, naznani točno vse lunine mene in še mnogo drugih stvari. Urar, ki živi v Leridi v Kataloniji, je delal nad 1200 ur, katere si je odtrgal od svojega navadnega vsakdanjega dela. Ura je sestavljena iz osemsto različnih delov. Se na mora več vttretL Pred nekaj meseci je bil pomiloflčen in iz ječe v Milwankee-ju izpuščen William Harris, ki je bil svoje dni obsojen na dosmrtno ječo in ie presedel že 32 let v drT žavni ječi. Kot 70-letni starček se je te dneve vrnil prostovoljno m poprosil ravnatelja jetnišnice, naj ga sprejme zopet v ječo. »Nobenih prijateljev nimam več zunaj in v sedanje razmere se po toliko letih ne morem več vživeti,« je izjavil, «tu Immo vse polno ljudi, s katerimi sem se i>esta-ral in tu le še edino mesto, kjer se počutim, kakor bi* bil doma.» Kljub prešnji ga ravnatelj ni mogel in ni smel sprejeti v oskrbo. Angleitt pisatelji. Še najbolje so plačani angleški pisatelji na Angleškem in v Sev. Ameriki. Njihovo število ni kdove kako veliko in je mnogo manjše od števila pisateljev v Nemčiji in Franciji, razpečavališče je ogromno, valuta zelo dobra in založniki so samo take tvrdke, ki imajo lepe kapitale. Kakor se je izračunilo dobiva pisatelj Rudyard Kip-Jing take honorarje, da pride en angle&u šiling na vsako njegovo besedo. Hali Caiae zasluži 60.000 angl funtov (1 funt nad 100 lir) na leto, I. M. Barrie 40.000 funtov, Wells 20.000 in Shaw 15.000. Odhodi vlakov Poaua kratic: o = osebni vlak, ob = ubrzani, b = brzi vlak, m = mešan vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o), 5.25 (o), 6.10 (o), 6.45 (b), 7 (b), 8.25 (o) 830 (b), 10.35 (b), 12.30 (o), 15 (b), 15.15 (b), 15-25 (o), 17 (b), 17.25 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (b), 23.45 (6). TRŽlč _ TRST 4.31 (o), 6.57 (o), 7.10 (o), 8.44 (o), 9.23 (b), 10.21 (b). 10.55 (o), 10.42 (b), 11.46 (b), 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grijanu in Miramarju), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (oj, 17.14 (o), 17.48 (b), 18 (o), 19.24 (b), 22.01 (o), 22.32 (o), 23.12 (b). TRST — BENETKE 5 (o), 7 (b), 8.05 (1), 8.50 (b), 10.35 (b), 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (1), 18.20 (o), 20 (b), 23.45 (o). BSN1TKS _ TRST 0.40 (o), 5.25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b), 8.57 (b) 10.55 (h), 12.15 (o), 15 (b), 17.25 (l)r 18.35 (o), 10.20 (b). T5£ST — GGZJGA — VIDEM a) iz Trsta: 5.25 (o), 6.45 (b), 8.25 (o), 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b), 19.20 (o) b) iz Gorice : 6.6 (o), 7.22 (o), 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 (o), 16.27 (b), 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) i z V i d m a : 5.05 (o), 6.55 (o), 9.06 (b), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o, do Gorice), 18 (b), 20.10 (o) b i z G o r i c e : 6.08 (o), 7.56 (o), 9.42 (b), 13.02 (b), 16.23 (o), 18.42 (b), 21.13 (o). T2ST — GCaiSA — POĐ3RDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 13.35 {o, do Gorice) b) i z G o r i c e : 7.56 (b), 8.35 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 19.22 (b). romanco — gokjcca — trst a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (ob), 17.10 (o), 19.40 (b) b)izGorxce: 5.17 (o), 6.45 (na južno p.), 10.«® (b), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b). T3&3T — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o, do NabreŽine, tu zveza z vlakom, ki odhaja ob 10.13), samo iz St. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13.41 (ob, do Št. Petra in v Reko), samo iz Št. Petra 16.42 (o), 15.50 (o) 18.35 (o, na Reko), samo( 'iz St. Petra 21.16 se dobi v knjlgari:! STOKA.