m
(JfiSžlom
VZ/AND
r-vuAČice..*

NO. 179

rniiTii
. ' ... .•...
AM€R1CAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONIY
Serving Ctlcago, MUwauke*, WauHegan, Duluth, Joliet, San l^anciaco, Pittsburgh, New York- Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Novi grobovi
. Bengalski sen gine
Mujib Rahman ne more live-	, ®Iary Lipovic
,	.	, .	i V soboto ziutrai ie umrla v
stl reKda m preskrbeti novo Richmond Heights General bol-repubhko z najpotrebnej- nignici 82 let gtara Mary Lipo.
SIm‘	vie z 20151 Lindbergh Avenue,
DAKA, Bangladeš. — Bengal- Euclid, preje z Daniel Avenue ci so bili polni upanja in sanjali v Collinwoodu, roj. Bebar v so o lepi, zlati bodočnosti, ki jih Jugoslaviji, od koder je prišla v čaka,' ko bodo dosegli svobodo in' ZDA 1. 1913, vdova po Thomasu, lastno neodvisno državo. Lani v mati Josephine Tomšič, Mary decembru so jo dosegli, toda zla- Omerza, Rose in Williama, stara le bodočnosti ni nikjer na vidi- ^ mati Brende Rodick in Judy ku, obzorja so temna, pomanj-| Lipo vic, prastara mati Edwarda kanje vidno vsepovsod. Korup- Rodick III, sestra Philipa, Jose-cija v vladi in javni upravi na-. pha in Franka (Jug.). Pokojna ravnost cvete, ljudje se čutijo'le bila članica The Maccabees zapuščene in izrabljane.	j&b 283 in SNPJ št. 53. Pogreb
Predsednik vlade Mujib Rah- bo iutri, v torek, ob 8.15 iz Žele-ttian je še vedno nesporni vod-Jtovega pogrebnega zavoda na bik svojega naroda. On še ved- - 152 st> v cerkev Marije Vne-bo ponosno izjavlja: Jaz ljubim bovzete ob 9., nato na Kalvarijo. svoje ljudstvo in ono ljubi me-	Marie Adler
be. Vse to je še morda res, toda V soboto zjutraj je preminula 1° ne zadošča za ureditev žalost- v St. Luke’s bolnišnici 62 let bih razmer, ki vladajo v novi, stara Marie Adler, roj. Stupica beodvisni državi. Ni mu uspelo v Clevelandu, stanujoča na 3354 Ustvariti trdne vlade in ne trd- East Blvd., zaposlena do svoje be in sposobne javne uprave. | upokojitve pri Richman Bros.
Nad 75 milijonov Bengalcev, Co-’ žena Antona- sestra Franka ki je poslušalo Mujibove^blju-, StuPer> Millie Powers in Anne be o zlati 'bodočnosti, spoznava, Dietrich. Bila je članica ADŽ da nimajo niti sredstev za št 4' Pogreb bo jutri, v torek, skromno preživljanje sebe in °b P- Ferfolia pogrebnega svojih družin. Nova republika1 zavoda na 9116 Union Avenue> Je Še vedno vezana za preživlja-1 v cerkev sv' Katarine ob 9.30, bje na tujo pomoč.
Glavno vprašanje je oskrba s
brano, ki jo nekateri kupičijo. drugi tihotapijo in prodajajo na
nato na pokopališče Kalvarija.
Frank Kolarič
V soboto je nenadno umrl na svoje domu 56 let stari Frank
stari oče. Pokojnik je bil rojen v Hajdini pri Ptuju v Sloveniji, kjer je zapustil brate in sestre. V ZDA je prišel 1. 1950 in bil
erni borzi, ko je bila dejansko jKolaric s 1250 K 58 St-> mož Poslana v pomoč potrebnim. 0d ^ihaeIeč roP Jenko’ oče Helen> jenskega decembra doslej je Xathy Kecevar, Paula in Brede,
Svet daroval Bangladeš hrane,
2lasti riža in pšenice, v skupki vrednosti 800 milijonov do-bbjev. Največji del je prišel iz DA, Indije in precej manj iz ^SSR in drugih držav.
Kljub vsej tej pomoči je o-skrba s hrano omejena na naj-^Obj, kar je še možno za obsta-bek pri življenju. Zaradi po-
■^Objkanja so se cene hrani od ,	, , j o j r- •
stinw,i j- ,	.	, I danes popoldne od 2. do 5. m
Pomladi podvojile m celo po- v 3 „ ^ n trniim t	n .	, , I zvečer od 7. do 9.
ojue. Jasno, da je postala pni
!	Arnold W. Jamnik
V soboto je nenadno umrl v SDD na Recher Avenue 43 let stari Arnold W. Jamnik s 422 Harris Rd., Richmond Heights, ko je sedel k zajtrku po poroki svoje hčerke Deborah z Denni-
sem Sterletom v cerkvi sv. Paskala Baylonskega z mašo ob 11.30. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil graditelj cementnih del ter glavni dobavitelj betona in cementa za podjetje Kapel Bros. Poleg hčerke Deborah je zapustil ženo Dolores, roj. Kausek, mater Frances Jamnik, roj. Hočevar, sinova Jeffrey j a in Arnolda. Pogreb bo v četrtek ob 9. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Anna Zupančič
V Western Reserve negova-lišču je umrla 75 let stara Anna Zupančič z 19208 Mohican Avenue, roj. Yakos v Dolenji vasi pri St. Vidu na Dolenjskem, od Koder je prišla v ZDA v mladih letih. Po domače znana koc Starčeva Ančka, je bila žena Antona, mati Mrs. Frank (Albina) Kocisko, Antona Jr. in Mrs. Louis (Josephine) Šimenc, 12-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Micke Ovnik, Josepha, Josephine in Janeza (vsi v Sloveniji). Bila je članica ADZ št. 8 in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo jutri, v torek, ob 9.15 iz Grdi-ndvega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Določilo o dobičkih le malo učinkovito
Gusng Iri osvobojen
Južnovietnamski in ameriški častniki so v petek objavi-; li, da je mesto Quang Tri
| Iz Clevelanda in okolice
IH?"
od švedskih oblasti zahtevali izročitev 6 Hrvatov, za- družbi g inAe^dvril Grilc z prtih iz političnih razlogov, ter $100,000, nakar so iz-ji8220 MarcefraRd* Cleveland pusHSi 83 potnikov in odleteli v Španijo. Tako so se pojpri katerih sta na obisku. Hvala
3 urah brezplodnih razgovorov predali španskim obla-jza prijeten obisk!
S^em'	i “Slovenski fantje” se bodo
MADRID, Špan. — Trije hrva- grozili, da bodo letalo uničili s ški nacionalisti, ki so s svojimi potniki vred. S helikopterji so 6 osvobojenimi tovariši pristali'pripeljali zahtevane Hrvate m
poslovili—
Pevski zbor “Slovenski fantje” prosi vse člane, da se zbe-
na tukajšnjem letališču v ugrab- Jin izročili ugrabiteljem, ki so!rei° nocoi ob 7-30 v prostorih za
SAIGON, J. Viet. — Boj za; mesto Quang Tri je bil dolg in' trd, v njem je padlo na obeh1 straneh več tisoč vojakov in seveda tudi precej civilistov, katerim se ni posrečilo pravočasno pobegniti iz mesta. Vladni viri trdijo, da naj bi imeli rdeči branitelji samo zadnji teden bojev preko 1600 mrtvih, med tem ko svoje izgube omejujejo na 136 mrtvih, 20 pogrešanih in 687 ranjenih.
Oddelek vladnih marinov, ki so v začetku julija prevzeli boj za Quang Tri potem, ko so ranger ji in padalci bili po prvem uspehu potisnjeni iz osrednjega dela mesta — Citadele, je uspel vdreti v Citadelo zadnji ponedeljek in nato v načrtnem in trdem boju ob podpori topništva in letalstva v petek pregnal zadnje branilce z metalci plamena iz njihovih utrdb.
Rdeči so se umaknili preko reke Han na zahodnem robu mesta, pa še vedno obvladujejo višine nad njim, od koder bodo
mesto lahko nadlegovali s strelk Hrvaški nacionalisti so se'	,	j	•„ .	,	. ,
iz topov, z minami in raketami. I polastili letal DC-9 na letu iz i ^ ugrabitelji, ki naj bi pripa- pravljenja in okrevanja.
Goteborga v Stockholm v bli-: dal1 skuPmi “^tasey”, kot tr- j žini mesta Malmoe in prisilili ^^P0™0113’ Predali španskim pilota, da je tam pristal. Švedske oblasti so računale že dalj
i pevske vaje. Ob 8. uri gredo skupno v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi in za zadnje slovo zapojejo nenadoma umrlemu Frančeku Kolariču, predsedniku zbora.
K molitvi—
Društvo SPB Cleveland vabi vse člane in prijatelje nocoj ob 8. uri v Zakrajškov pogrebni
Ijenem letalu SAS DC-9, so se nato izpustili potnike, pa. zahte-tri ure pogajali s španskimi o- vad odkupnino $200,000 za “kri-biastmi v upanju, da bodo dobi- yični zapor ’ izpuščenih. Dobili li v Frankovi Španiji politično so Končno $105,000 in nova po-zatočišče. Ko jim to ni uspelo in sadka je po 16 urah odletela z nisc mogli doseči niti napolnitve ugrabRuIji ter izpuščenimi ob-letala z gorivom, so se končno	proti Španiji,
predali španskim oblastem. Ali Španija Je nemara izgledala so jim te pri tem kaj obljubile, eddia a-žava, kjer so mogli ni znano	> upati hrvaški nacionalisti na
i politično zatočišče. V svojem! zavocl E skupni molitvi za umr-Izjavile so, da bodo letalo in upanju so se ušteli. Madridsko | ieSa Gana luančeka Kolaiiča. odkupnino $105,000 takoj vrnile' letališče je bilo zastraženo od Nesreča pri delu—
Švedski, prav tako pa tudi 6 iz,vseh strani s policijo in vojašt-ječ na Švedskem “osvobojenih”j vom! ko je letalo na njem pri-Hrvatov švedskim oblastem. Zdi: stal° s komaj Še nekaj galoni Paael pri delu s 25 čevljev vise, da bodo ugrabitelje zadržali' §orlva. Španske oblasti so od- soEe Siavbe, kjer je popravljal na španskem in jih sodili p0 klonile prošnjo za politično za- J streho. Zlomil si je hrbet, bil tamkajšnjih zakonih, četudi je točišče, pa tudi zahtevo po na- j raujen tudi na glavi in dobil Švedska zahtevala njihovo izro- Polnitvi letala z gorivom, da bi 1 U1CU notranje poškodbe. V tež-čitev	i moglo leteti drugam iskat zato- : kem stanJu je v Euclid General
| čišče. Po več kot treh urah so! bolnišnici. Želimo mu naglega
V soboto je 21 let stari Robert Miklavič s Saranac Rd.
ZDA odložile posojilo Ugandi
WASHINGTON, D.C. — Pregled izvajanja določila za prera-zaposlen pri Pipe Machinery Co. i čunavanje dovoljenega dobička do smrti. Bil je član ADZ št. I Komisije za cene za velika pod-
55 in pevskega zbora Slovenski | j et j a, izveden nedavno zaupno1 Amina> da je Hitler že vedel
fantje. Pogreb bo jutri, v torek, | za Federal Reserve Board, je do- zakaj je v drugi svetovni vojni	.	.	.
ob 11. iz Zakrajškovega pogreb- j gnal, da je to določilo komaj kaj! pokončal 6 milijonov Judov, inj r^.-. rV^ 1 naC^a.ls °A K1vso nega zavoda na All Souls poko-j učinkovito. Tudi ni izgledov, da nnyivnm Amino noi mJ 1 1 v ‘± icm arzavml ječah
WASHINGTON. D.C. — ZDA časa s tako moznostjo. toda niso , so zadržale posojilo 3 milijonov uP0®tev£de’ da bl se to z§oddo dolarjev Ugandi kot znak neje-|na kakem majhnem letališču.
volje nad izjavo predsednika Idi' Tako 30 bile dejansko nepripravljene.
Ugrabitelji so zahtevali izpust
pališče. Na mrtvaškem odru bo
tem
Ijiv
revnim množicam nedoseg-i
a na svobodnem trgu.
-----o-----
Prvi korak k ttsednarcdm pogodbi Proti ugrabljanju letal in terorizmu
WASHINGTON, D.C. - Sku-^iria 15 držav je napravila pre-ekli teden prvi korak k med-ar°dnemu dogovoru proti u-pabljanju potniških letal in Jnarodnemu terorizmu v le-a skem prometu pravni pododbor Mednarodne Jganizacije za civilni letalski 9r°met (ICAO) je izdelal in 2Poslal načrt sporazuma pol-etou odboru ICAO.
Predsednik ZDA Nixon je ^ ed tem pozval Senat, naj odo-1 sporazum, sklenjen lani v ^ Jitrealu, ki obvezuje vse v 2ave> ki sporazum odobre, na jG’tev ugrabiteljev letal ali na Jhovo kaznovanje doma. ZDA od°britev tega sporazuma od-dokler niso bili priprav-. ni potrebni zakoni za njegovo ^Jajanje. Ti bodo sedaj poslani .Jekaj dneh Senatu v razpravo ■vOdobritev.
bi postalo bolj učinkovito v naslednjih mesecih do konca aprila, ko sedanji zakon poteče. Komisija za cene je določila,
nad pozivom Amina, naj vse Ju-, A	,,
de iz Izraela spravijo v Veliko! SVeds“ zaradl s!°Jlh ”aPaiiov Britanijo, ki jih je v Palestino! “ /““ve predstavnike na naselila	! Svedskem- Dva od teh sta tula
j obsojena na dosmrtno ječo, ker Idi Amin je poslal pismo s sta lani umorila Titovega posla-da podjetja ne smejo višati cen pozivom odstranitve Judovs’nika Vladimirja Rolovica v svojih produktov preko podra-| Srednjega vzhoda in z odobrit-! Stockholmu, žitve surovin in produkcijskih! vij o Hitlerjeve politike do Ju-| Predsednik švedske vlade stroškov ter dobička, ki ne sme dov glavnemu tajniku ZN Kur-! Olaf Palme je odločil zahtevo
tu Waldheimu in predsednici' izpolniti, da bi “rešil človeška vlade Izraela Goldi Meir.	^ življenja”, ker
Včeraj ..pozno popoldne je oblastem.	j PrDlo nad severovzhodni Ohio
Španske oblasti so nato' obja- | •uac-a neurje s točo in n uh vi. vile, da bodo letalo in odkup-! Ha dcd okraja Lorain je pad-nino takoj vrnile Švedski, prav!lo skor£J 9 palcev dežja in je tako bodo švedskim oblastem iz- ZRC0 prišlo do hude poplave ročeni s silo osvobojeni hrvaški Golumbia Station. Narasle so obsojenci. Kaj se bo zgodilo z reke Vermillion, Black, Rocky ugrabitelji, ni bilo objavljeno. Geauga, Chagrin in Cuyahoga,
Švedska vlada se je Španiji
zadnja sorazmerno najmanj. V
za njeno “odlično” reševanje! hhžini Akrona so opazili tor-ugrabljenega letala in njegove i nado’ kl Pa lA napravil posebne posadke zahvalila. Takoj po pri-1 -kobe-Stanku letala, na letališču v Ma- j Chevrolet v Parmi bo dridu je švedska vlada sporočila j odpustil 950 delavcev—
španski, da je njena edina želja, da gleda na varovanje življenj posadke letala.
biti višji od treh let.
povprečja zadnjih
Sen. George (. McGovern se počasi premika proti sredini
Tovarna Chevrolet v Parmi bo zaradi spremembe produkcije odpustila 950 delavcev, ki pa bodo dobili dodatno brezpo-
7 a Ani f* v&Qti i"eIno podfro in ohranili za'
i/CzdLJ- i časno vse druge robne ugodnosti
so ugrabitelji HANOI, S. Viet. — Sinoči so tu zaP°slenih. Predvidoma se bo
......	- večina lahko vrnila na delo prihodnje leto v avgustu.
bremenski prerok
pravi;
SHOWERS
J^lačno, soparno, tjietnostjo dežja. ^Peratura do 85.
vlažno z Naj višja
WASHINGTON, D.C. — Volivna kampanja je v polnem teku, vendar je na splošno malo razpravljanja o perečih vprašanjih, ki vznemirjajo našo deželo in svet. Demokrat j e skušajo izrabiti vohunjenja v njihovem glavnem stanu, ki bi ga radi obesili vodstvu Nixonove v o 1 i v n e kampanje, pa se jim ne posreči prav.
Demokratski kandidat sen. George C. McGovern, ki si je pridobil imenovanje za predsedniškega kandidata s pomočjo mladine, črncev in skupin priseljencev iz nekdanjih španskih dežel Amerike, se je začel o d m i k a ti radikalnim stališčem, ki jih je tedaj zagovarjal, in se premikati proti politični sredini.
Povpraševanja razpoloženja volivcev so pokazala, da tem ni za skrajnosti in da so prešli na stran Nixona in da to še vedno delajo. Gallup je pri svojem povpraševanju dognal na splošno 64% za Nixona in le 30% za McGoverna, L. Harris 63% za Nixona in 29% za McGoverna.
Nixon vodi v vseh skupi-
nah starosti, med mladino, od katere podpore so napovedovali McGovern in njegovi zmago, se jih je izjavilo zdaj za Nixona 61%, za McGoverna pa le še 36%.
Velika večina volivcev smatra McGoverna za “preveč liberalnega” in zavrača njegova stališča, med drugim tudi stališče o vietnamski vojni.
McGovernu, ki je v času primarnih volitev trdil, da ni “sredinec”, ne preostaja nič drugega, da se po nasvetu p r e s k u šenih demokratskih strankinih vodnikov premakne proti sredini in pozabi na to, kar je še pred nekaj tedni pridigal svojim pristašem. To za značajnega človeka ni lahko, trden, resen mož ne more spreminjati svojih stališč in prepričanj kar mimogrede, kot bolj kaže. Obračanje plašča po vetru v javnosti ni priljubljeno in ne spoštovano, četudi je za politika včasih koristno vsaj začasno.
Približevanje demokratskega predsedniškega kandidata proti sredini, kjer se je že davno preje razbohotil predsednik Nixon, ne vzbuja ni-
kjer posebnega zaupanja. Nekdanje McGovernove izjave in razlaganja so še preveč sveža, republikanski vodniki volivne borbe pa tudi vztrajno skrbe, da ne bi bila pozabljena, vsaj ne do — volitev!
Ko vodniki redne demokratske strankine organizacije potiskajo McGoverna proti sredini v upanju, da bodo mogli vsaj nekaj rešiti, se nekateri v kandidatovi okolici boje, da bi mu to utegnilo odtujiti mladino, ki je bila doslej njegov glavni podpornik in ki mu je dejansko dosegla imenovanje za predsedniškega kandidata. -Strankini vodniki odgovarjajo na te pripombe cinično z vprašanjem: Kam pa naj gredo?
Res je, da mladi skrajneži, ki so sodelovali in podpirali McGoverna pri primarnih volitvah, nimajo iti nikamor, če puste njega, toda lahko ostanejo zagrenjeni in razočarani doma, namesto da bi delali za njegovo izvolitev.
Za enkrat se McGovern drži v svojih govorih splošnih napadov na Nixona in njegovo
vlado. Očita ji brezposelnost, inflacijo, podpiranje bogatašev, ko se sam skuša predstavljati za zagovornika “malega človeka”, kot so to delali vsi demokratski kandidati od F. D. Roosevelta sem. Da bi bolj podčrtal pripadnost k redni demokratski strankarski skupnost, je začel zadnje čase McGovern omenjati večkrat celo bivšega predsednika L. B. Johnsona, s katerim sta si bila navzkriž še pred volitvami leta 1968.
Temeljnih vprašanj, ki naj bi jasno postavila volivce pred izbiro, doslej še nobena stran ni začela resno obravnavati. Nixonu tega ni niti treba, njegova stališča so jasna, saj je na njih temelju odločal o vodstvu dežele skozi 4 leta. McGovern čaka, da bi volivci vsaj malo pozabili, kar je govoril preje, da bi lažje sprejemali njegova nova, bolj “sredinska” stališča, h katerih oznanjanju ga priganjajo vodniki redne strankine orgapi-zacije po vsej deželi v prepričanju, da je edino v tem Mc-Govemova in njihova rešitev.
izpustili tri ameriške vojne ujetnike, katerih enega je prišla iskat žena, drugega pa mati. Predvidoma bodo prišli donov konec tedna preko Laosa in Moskve. Izpuščeni so bili morn. por. Norris Charles, ki ga je pričakala
žena Olga, morn. por. Markham Gartley, ki ga je sprejela mati Minnie Lee Gartley iz Floride, ter maj. Edward Elias. Vsi izpuščeni letalci so pred mikrofoni izjavili, da so dobili nove obleke ter da so zdravi.
TEL AVIV, Izr. — Izraelske enote, ki so v petek vdrle v južni Libanon ter napadle oporišča in zbirališča palestinskih gverilcev, so se včeraj vrnile domov. Gen. Elazar, načelnik glavnega stana izraelskih oboroženih sil, je dejal, da je pohod v Libanon dosegel “popoln” uspeh. Nepričakovano so se tokrat Izraelcem umrle libanonske vojaške sile in imele pri tem precej izgub. Izraelsko poročilo trdi, da je bilo pokončanih vsaj 60 gverilcev, več pa je bilo tudi ujetih. Izraelske sile so imele 3 mrtve in 6 ranjenih.
NAIROBI, Ken. — Ugandski radio je včeraj objavil, da so vdrle tanzanijske vojaške sile v južni del Ugande in zasedle
Nerjaveče jeklo
PITTSBURGH, Pa. - Nerjaveče jeklo uporabljajo za preko 100,000 raznih izdelkov vse od šivank, okraskov pa do jet motorjev.
mesti Masaka in Mbarara, od koder prodirajo proti Kam-
pali. Zdi se, da naj bi bil njihov cilj vreči vlado Idija Amina. Ta dolži za organizacijo tega napada Veliko Britanijo in Tanzanijo. Obe vsako zvezo z njo odločno zanikata. Sodijo, da bi naj bili napadalci ugandski begunci, nasprotniki Amina. Kampala je spremenjena v pravi vojaški tabor z vojaštvom vsepovsod in s tankovskimi enotami na robu mesta.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so metali bombe v trgovine in posamezne hiše v Da Nangu in pri tem ubili 5 domačinov. Ameriško letalstvo je izvedlo koncem tedna vrsto napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, pa se pri tem izogibalo Hanoia in okolice. Eno ameriško letalo je bilo sestreljeno, toda letalca so rešili. Ameriška letala so sestrelila eno severno-vietnamsko letalo MIG-21.
AMERIŠKA DOMOVINA SEPTEMBER 18, 1972
/iMERašKA Domovina
V VI * */1C-VV—ll< » Ml
611T St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
meznih komunističnih režimov in celotnega totalitarnega sistema. Zgodovina dokazuje, da doslej še noben totalitarni režim, najsi je bil še tako mogočen, ni mogel zasužnjiti vseh ljudi za vse čase. Ni dvoma, da bodo iz ruševin komunističnega imperija spet vstali prenovljeni in svobodni narodi.
S. S.
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Sa Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
]	No. 179 Monday, Sept. 18, 1972
Zasužnjeni narodi
Spričo najnovejšega premika političnega ravnotežja med ŽDA, ZSSR in Kitajsko in temu sledeči, lahko rečemo, definitivni razmejitvi vplivnih področij z ustreznimi gospodarsko-političnimi bloki držav, svetovni tisk, ki ima vpliv na javno mnenje, tako to kakor onstran železne zavese, kroji svoja poročila novim mednarodnim razmeram primerno. Zato zanimanje za dejansko stanje, recimo, v satelitskih državah srednje in vzhodne Evrope, pada, ter je vsa pozornost svetovnega javnega mnenja preko velikih tiskovnih agencij obrnjena le v urejanje odnosov omenjenih treh sil. V svobodni svet prodre le tu in tam redko poročilo o položaju za železno zaveso in še to samo takrat, kadar zaradi grozote dogodka svetovni tisk le ne more mimo.
Toda komunistično preganjanje svobode v Sovjetski zvezi in v srednje in vzhodnoevropskih sovjetskih satelitih, ne le da ostaja nespremenjeno, temveč v zadnjih mesecih spet narašča.
Bili smo priče novih pregonov svoboščin v vseh treh haitskih državah: Litvi, Letonski in Estonski, kjer je prebivalstvo podvrženo intenzivnemu procesu rusifikacije. Sovjeti odvažajo velike kontingente prebivalstva v notranjost ZSSR in naseljujejo ob baltskem morju rusko prebivalstvo. Gre za resno nevarnost izginotja teh narodov. V Letonski je trenutno že 39 odstotkov prebivalcev ne-Leton-cev. Litva se je tej rusifikaciji uprla z nedavnimi pouličnimi izgredi in samosežigi mladih ljudi v protest sovjetskemu zatiranju.
Sovjetski politiki narodne integracije je v zadnjih mesecih podvržena tudi Ukrajina. Obe ukrajinski cerkvi, katoliška in pravoslavna, sta preganjani, škofje in duhovniki večinoma po ječah in v koncentracijskih taboriščih. Preganjanje ukrajinske kulture in ukrajinskega jezika je poseben cilj kremeljskih veljakov.
V	Ukrajini skoro ne izide več nobeno literarno delo v ukrajinščini. Prav tako, kakor v baltskih državah, sovjeti rusificirajo velike predele Ukrajine s preseljevanjem velikih kontingentov mladih Ukrajincev v notranjost ZSSR. Mlada ukrajinska generacija, ki se je začela z vsem ognjem upirati, zlasti po letu 1960, temu preganjanju, je skoro vsa po ječah, v koncentracijskih taboriščih ali pa v izgnanstvu. Po letu 1986 si tajni politični procesi proti mladim Ukrajincem sledijo drug za drugim ter se sovjetski diktatorji poslužfujejo proti njim zlasti nove in do dna nečloveške metode represalij: internacije v umobolnicah.
Razvoj bojev za svobodo v posameznih evropskih satelitskih državah ZSSR je bolj znan, vendar o gotovih gibanjih, ki se tajno širijo med temi narodi v njihovih naporih za znosnejše življenje, skoro ni poročil na Zahod ali pa so tako redka in kratka, da jih na Zahodu narodi, pogreznjeni v blagostanje svobode in materialnih dobrin, kratko-malo preidejo.
Za lanske upore delavstva v Gdansku, Gdynji in v Scze-czinu proti gospodarskemu in političnemu položaju na Poljskem vsi vemo. Na njih posledicah je padla Gomulko-va vlada. Kljub zatrtju teh izgredov in silnemu pritisku Sovjetske zveze na Varšavo, da je prebivalstvo spet klonilo glave, se je v podzemlju ohranilo tajno gibanje, imenovano “Ruch”, ki je imelo namen vplivati preko javnega mnenja in z drugimi sredstvi na poljsko komunistično vlado, da je na videz hote, v resnici pa zaradi spretnega vplivanja tega gibanja na celoten režimski aparat, izdajala u-krepe v prid prebivalstva, bodisi gospodarskega bodisi političnega ali kulturnega značaja.
Temu gibanju je poljska komunistična tajna policija v sodelovanju s sovjetsko zadala smrtni udarec, ko so izsledili glavnega vodjo, mladega odvetnika Andreja Czumo in ga na tajnem procesu skupno z njegovimi sodelavci obsodili na dolga leta ječe.
Madžarsko in Čekoslovaško so nasilno obdržali v sovjetskem objemu sovjetski tanki, prvo leta 1956, drugo leta 1968. Na Slovaškem je komunistični režim preganjal zlasti Cerkev ter je danes ta katoliški narod brez škofa, ker ga praški režim ne dovoli imenovati.
Svetovni tisk o resničnem položaju v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji praktično ne piše. Zaslepljeno smatra Titovo Jugoslavijo za državo, rešeno sovjetskega sate-litstva, Titov režim pa za običajen miroljuben socializem. Kaže, kakor da nikogar na Zahodu ne moti, da vsem narodom v državi vlada samo ena in edina komunistična partija, ki je sicer v zadnjih letih izgubila popolno kontrolo nad razvojem v drž,avi, pa se je tega konec lanskega leta ob izgredih na Hrvaškem in ob nastopih zlasti mladine v Sloveniji in Srbiji spet zavedla in sedaj znova skuša krepkeje prijeti za vajeti diktature. '
V	celotnem sovjetskem evropskem satelitskem bloku in v ZSSR sami se kljub trpljenju, preganjanju in totalitarnemu terorju kažejo jasni znaki ideološke dekadence posa-
BESEDA IZ NARODA
jmemm
i
’zmmm
ms&mšsm
Ob 78~!einici iafihewa Tekavca
STOCKTON, Calif. — Sicer 70 irrTako visoka številka in Matthew ne kaže, da je že pred 20 leti srečal Abrahama; je še ves mladeniški in živahen. Pa se vendar kar spodobi, da Ameriška Domovina seznani .svoj e naročnike in čitatelje o zanimivi življenjski poti g. M. Tekavca, saj je njen skrbni in zlasti zadnja leta njen pridni sotrud-nik. Njegovi prispevki so zanimivi. Če pomislimo in upoštevamo, da je dopisnik pravi samouk s prav malenkostno hribovsko šolo, so sestavki kar odlični. Ko sem se prvič srečal z njim, sem se začudil njegovi vsestranski izobrazbi; dobro na-čitan je “povsod doma” in je pri vsem tem vedno preprost in nevsiljiv, v vsaki družbi se znajde in se ji zna prilagoditi./
Romali smo z njim in njegovim bratmn Antonom v prijetni skupini 24 ameriških Slovencev v poletje 1968/v Lurd, Fatimo, P-m, na -ajSvefe Višarje, k Gospej Sveti. Ostali so se vsi podali na obisk domovine, drage Slovenije, jaz sem pa ostal na Koroškem v Celovcu, kamor sem povabil svojce od tam in smo skupno obiskovali znane kraje tudi po lepi Tirolski v spominih na begunska taborišča Spittal ob Dravi in Peggez pri Lienzu. O-biskali smo tudi sloviti daljni Štams na Tirolskem, že blizu švicarske meje, kjer je imel Hitler s svojimi nacisti v obširnem, zaplenjenem cistercijanskem samostanu zbirališče nezaželjenih Nemcev in Italijanov iz Južne Tirolske — kot v Škofovih za-
Vatikan in sv. očeta-papeža v baziliki sv. Petra.
Pa naj se povrnem k naslovu, kako sem se na romanju v Lurd in še dalje seznanil z g. Tekav cem. Radi nepričakovanih takratnih homatij v Franciji v tako zaželjeni Lurd nismo mogli. Zato je potniška pisarna Kollan-der v Clevelandu, katera je organizirala romanje, v nadomestilo izbrala obisk znamenite španske božje poti Monserat nad Barcelono s krasno Marijino baziliko, kar pa Lurda s preprosto votlino Marijinih prikazovanj in s čudovito baziliko in ostalimi romarskimi kraji niti od daleč ne doseže. Tisto romanje je zelo zanimivo popisal v AD inženir g. Tone Arko — s svojo mamo se nam je pridružil — kakor tudi romanje po “Večnem mestu’1 ter ogledovanje rimskih zanimivosti. V nadaljnem opisu poti proti Sv. Višarjem je pa o-pešal. Pa je bil tudi tisti del romanja po svoje zanimiv. Opisal sem ga v “Dopolnilo k romanju ameriških Slovencev po Evropi” v AD v treh oktobrskih številkah 1969. Po odhodu iz Rima smo imeli smolo — veliko smolo. Po pomoti, katere omenjena potniška pisarna ni nikdar pojasnila in se za njo opravičila, smo na letališču le za nekaj minut zamudili letalo Alitalia z že več tednov naprej rezerviranimi sedeži, katero je odpeljalo brez nas proti Benetkam. Spretnemu vodniku rev. Jos. Godini se je čudovito hitro posrečilo dobiti v naglici primeren bus, kateri nas je pri veliki nejevolji v
nji — enajsti — zagledal luč sveta in prijokal v to “solzno dolino” v soboto, 13. septembra 1902, in že naslednji dan, na praznik Povišanja sv. Križa, bil krščen v farni cerkvi sv. Mihaela v Novi vasi na ime sv. Matevža apostola in je Križu ostal zvest. Komaj 7-letnemu je umrla dobra mama, ko je začel pohajati v šolo “k fari”. Dolga pot nad eno uro hoje, zlasti v deževnih dneh in zimskih mesecih ni bila lahka, pa jo brani v lepem spominu. Ko so kasneje zgradili malo šolo ob bližnji podruž-ni cerkvici sv. Duha za okoliška
seno pred pozabo. Kako zanijniv jo. Uredništvu, upravi, vsem so-— da omenim izmed mnogih le i trudnikom in čitateljem lista> tega, je v sedanjih števlkah AD | posebej še mojim znancem Fran-sicer obširen, pa zelo poučen se- j ku in Danici Čemas, najlep31 stavek: Ob 80-letniei p. Bernar- pozdrav!
da Ambrožiča, kdo je zakrivil, c. Jugoslavija, da smo Slovenci ...g.vbili Trst in njegovo zaledje Slovenijo, kar bi se nikdar ne zgodilo, ko bi imeli takrat svoboden dostop do zapad-nih zaveznikov res svobodno izvoljeni in pravi zastopniki slovenskega naroda. G. Tekavec je kot čebelica in zbira ter dela le v korist slovenske skupnosti. Kjerkoli je potreba, nesebično
naselja, mu je bila pot sicer zelo rad pomaga. Kot spreten organi-
vodih v Št. Vidu nad Ljubljano poldanski vročini odpeljal iz Ri-— in so jih od tam nasilno’ma- Po itinerariju — potnem transportirali z družinami v no-1 načrtu — bi morali uživati ču-
tranjo Nemčijo.
Nacisti so znameniti in lepo urejeni samostan oskrunili in kar moč izropali in ogromno u-metnin in zanimivosti odpeljali v svoje državne muzeje. Velika
dovito višarsko lepoto že v popoldanskih urah, kjer bi v mraku imeli večerno procesijo z lučkami in z Najsvetejšim v svoji sredi — bilo je na praznik Presv. Rešnjega Telesa 13. ju-
skrajšana, pa je bil na pouku prikrajšan. Šola je bila le eno-razrednica s štirimi oddelki, kjer je bil tudi učitelj revež, da je v tisti zmešnjavi obdržal disciplino in vodil pouk. Vendar se že iz njegove pisave vidi, da je kljub pičlemu pouku dobil vsaj začetno dobro podlago, da si je doma že sam pomagal s pomočjo bratov in sestre s čitanjem “moborjevk’* poleg Domoljuba in Bogoljuba, katera sta bila stalna gosta v krščanski hiši. Tako si je večal obzorje. Svetovna vojna, v katero so bili potegnjeni 4 bratje, je njemu še prizanesla, dočim je brat Anton že moral na italijansko fronto, kjer je bil zajet in se je pomladi 1919 vrnil kot “jugoslovanski legionar”. Trije bratje so že pred vojno odšli v Ameriko, kamor so zvabili tudi naj mlajšega Matev-jža. V svet je odšel v poletju 1920 in kot nam je rekel: “Sila življenja in srca nemir” sta ga s trebuhom za kruhom gnala čez lužo, ker v mladi in še neurejeni Jugoslaviji ni videl lepe in srečne bodočnosti. Pridružil se je bratom in kopal “črno zlato” v premogovnikih v kraju Red Rock, West Virginia. Hudo, naporno, nevarno delo, pa majhen zaslužek. Vajeni polja in gozdov so se vsi 4 bratje podali v Michigan, v farmarski kraj Mata-wan, pa'j e bil zaslužek še manjši in so se trije odločili zopet za “črno zlato”. Le sedaj že pokojni brat Matija je vztrajal in si celo kupil lastno farmo. Poskusili so srečo v premogokopih v Meridanu, W. Va. Spomladi 1924 se jim je pridružil iz domovine
zator vodi piknike in dobrodelne prireditve in pomaga pri organiziranju romanj. Ponovno| zelo potreben za ves je bil izvoljen za voditelja MZAi narod v Ameriki. Prinaša narI1 v korist slovenskim misijonom.I marsikaj, kar noben drugi ne-
Albin Balkovec
[%1 *
' Joliet, 111. — Obnavljam naročnino za eno leto. Kar je več, je za tiskovni sklad. Z dnevnikom smo zelo zadovoljni. Sa] prihaja v naš dom že nad 23 leb kot edini zvesti prijatelj in gos*: v naši družini. Je odlično urejevan, bogat na člankih in novicah. Iskreno pozdravlja
Miha Jeretina
»
Skokie, lil. — Vaš časopis je res vse pohvale vreden in tudi
slovenski
kjerkoli so že. Čeprav je v pokoju, je hvaležen Bogu za vse, kar ima, za zdravje in lepi dom,
Pa še posebno novice med Sl°' venci. Ob teh je nam vedno na]-bolj prijetno. Upam, da bo še
;aval
je neumoren, prav po naročilu, dolgo let izhajal ter poveza velikega Slovenca dr. Evangeli- slovenski rod v tujini. Prilaga^1 sta Kreka:	“Ne le, kar veleva
mu stan, kar zmore, to mož je
samostanska posest in obširna n9a 1968 — pa smo na žalost in
stavba sama ter ogromna, le samostanska cerkev — v notranjosti dolga nad 85 metrov in je bila skozi vojno vojaški magacin — je še vedno zanimiv in dragocen muzej in privlačna točka za turiste, kateri obiskujejo le-
v našo škodo takrat v diru vozili šele mimo Benetk proti gornji Italiji ter že v mraku skozi italijansko Gorico in Videm (Udine) proti Žabnici (Camporos-so), odkoder nas je vse trudne
storiti dolžan.” Življenje je lepo in srečno, kadar je bogato na dobrih delih in teh g. Tekavcu ne manjka — dobrotni Bog naj mu bo plačnik!
Veselimo se s prijateljem Mat-thewom, iskreno mu čestitamo k 70-letniei in prosimo Boga, naj mu da zdravje in blagoslov, da bi v družbi dobre in skrbne ženke Ančke in v krogu njunih dragih užival zdrave in lepe jesenske dni naslednjih let do njune zlate in še do biserne poroke.
Gospod Tekavec, Bog Vas živi!
Fr. Leon Kristanc
-------o------
Vam majhen dar v podporo b' stu ter Vas vse iskreno pozdravljam. Vam hvaležna
Gizella Hoziafl
Romanje v Frank
Slovansko-ameriška
dediščina
NEW YORK, N.Y.
_ To ie
ime novega tečaja, ki ga
nudi
City College of New York t0 jesen. Uvrščen je v osnovni pr° gram in je dostopen vsem dentom, ki se zanj zanimaj®' Vršil se bo ob ponedeljkih ° enih, ob torkih in četrtkih ° dveh.
Tečaj bo pregled slovansk0 amriške dediščine. Skušal bo ^ ziskavati zgodovino amerisk1 Slovanov, njihove kulturne P11 spevke rasti Amerike in njib°ve tekoče socialne probleme. .
Tečaj o slovansko-ameriš 1
dediščini je bil že davno po V6
ben. Posebno je važen sedaj, vse manjšinske skupine v 2dr'^.
EUCLID, O. - Kakor že več let bomo tudi letos v nedeljo, 24. septembra, romali ik Žalostni Materi božji v Frank. To romanje organizira Društvo SPB in^	_	^
vse lepo vabi, da bomo skupaj j Ženih državah skušajo ugotovl molili za naše muučence in vse svoj prispevek k rasti Ameri^6 pokojne. Začetek te pobožnosti! S lo v a n s k o govoreče skupi-® bo ob enajstih, sv. maša s pridi-j predstavljajo največji del “de1 go, sklep pa ob dveh popoldne s1 manjšin11 v Združenih drža A1 ’ petimi litanijami Matere božje, j vendar pozna le mala skup1 Živimo v težkih časih, zato bo- znanstvenikov zgodovino, ku^ mo v to romarsko cerkev pri- ro> socialne -probleme in bo došli brat Anton; pa tudi njemu '• -’i tudi butaro prošenj in za-
hv,. n jih zaupno izročili Mariji. Ne moremo si misliti, koli-
v
nista ugajala kramp in lopata v nizkem in vlažnem ter 4 čevlje visokem rovu in sta se z naj-mlajšim odločila poiskati si bolj primerno delo v Clevelandu. Tam je Matthew v začetku 1928 dobil lažje in stalno delo v tovarni “za žive in mrtve” — mrtvaške rak ve, kjer je ostal do upokojitve v marcu 1968.
Po prihodu v Cleveland se je pridružil dramatskemu društvu
za ohranitev njihove identi^ v Združenih državah.
električna vzpenjača potegnila
pote tirolske zemlje in je ob raz-j pozno čez polnoč na Svete Adrija, v katerem je pri fari sulu “nemškega rajha” bilo vse'^^J6- Tista vožnja skozi me-J Marije Vnebovzete zelo uspešno že kar v razpadu. Po padcu na-j sta in naselja, med polji in vrto-J deloval sedaj že dolgo pokojni cisto v je državna oblast vrnila'vi in vinogradi ter gozdovi nas rev. Milan Slaje. Postal je član vso posest in samostan s čudo-j zanimala in se je vlekla v ne-^ KSKJ in s svojim umerjenim vito cerkvijo-baziliko Marijine-! skončnost, saj je bilo same vož-1 nastopom se je že kot njen izvo-ga Vnebovzetja cistercijanskim'nie nad 12 ur. Bili smo res ro-Jljen delegat leta 1938 udeležil patrom. Pri njih so dobili lju-1mari1 in smo težo naporne in u-| konvencije v Evelethu, Minn.. beznivo streho slovenski cister-' trudljive vožnje vzeli za pokoro,| kjer se je prvič srečal in sezna-cijanci “Beli menihi” iz Stične'krez katere ni prave božje poti.j nil z gospodično Anico Čož iz na Dolenjskem, ko so se v maj- Krajšali smo jo z molitvijo rož- prijazne hribske vasi Leskovec niku 1945 pridružili beguncem neSa venca, s petjem, s pripove- pri Višnji gori na Dolenjskem, pred komunizmom. Štirje mladi dovanjem doživetij. Dovolj jej Ona je prišla s starši v Ameriko patri in sedem samostanskih kd.o časa za razlago postanka'v Minnesoto, kjer so si ustano-bratov se je pridružilo zelo( kozje poti pri Višarski Materi vili lasten dom v kraju Eveleth. majhni samostanski š t a m s k i| Mariji — podrobno je popisana Po pridnem dopisovanju sta se družini in so se skupno resno lo- v v junijskih številkah 1966,! odločila za skupno življenjsko till potrebne splošne obnove, pridnim delom so dobili zaupanje predstojnikov; oblast je v samostanu gimnazijo,
bil bivši domobranec p. dr. Ber-nard Slovša, ki je lansfto leto bil izvoljen za opata. Pa se je zahvalil za tako izredno čast in je bil nato imenovan za administrator] a-upr a vitelj a slavne opatije Slams, katenTje letos v fu-lijiUpfaznovala 900-letnico obstoja. Obiskati Tirolsko in ne pogledati še v štams (35 kilome-
Tečaj
bo obsegal vse S^°V^
ko skritih solza preteče staršem,! sko govoreče skupine v ^ posebno še materam, ki so v' (Slovence, Poljake, Hrvate, svoji ljubezni -mnogokrat razo- he, Beloruse, Ukrajince, čarani nad svojo doraščujočo Srbe, Slovake itd.) in bo vk ^
mladino. Kdor je tako srečen, čil kratko zgodovino Slovane'^
da nima teh skrbi, pa je prav,| Združenih državah od zg° če pomaga drugim z molitvijo,1 ga XVII. stoletja do sedaj- ^ lepim zgledom in še je prilož-J udarjal bo borbo za ohr3®1
:m svetu, kakor ti
to, če je le mogoče, pridimo to'delovanje Slovanov v arae
S, katera je ob lepem vremenu čudovit biser slovenskih božjih poti, pa se je že kar mučna vož-ustanovila državno nia vlekla v temno noč. Nekatere ravnatelj je'F1-051! sena soseda na sedežu, g.
pot in se poročila v juliju 1939, ko sta pred oltarjem obljubila iskreno ljubezen v dobrem in hudem, v žalosti in veselju. Bog ju je blagoslovil s tremi sinovi,
nih, molimo tudi v ta namen. Potrebno je tudi, da zmolimo vsaj eno Zdravo Marijo za svetost duhovnikov in duhovniški naraščaj.
Vsi, ki smo že večkrat bili na tem romanju, se veselimo, ker vemo, kako bo tam lepo. V cerkvi ganljiv in poučen govor, po-
nost, tudi s prijazno besedo. Za-j v Novem svetu, kakor tudi
nedeljo k tej pobožnosti. Ko..bo-: škem življenju in vlogo, ki 5 mo pred podobo Žalostne Mate- igral v ameriški zgodovini- k re božje molili po svojih name- šal bo tudi razviti oceno ka ^
re, običajev in zgodovinski spevek ameriških Slovanom mer iškemu življenju.	e
Razširil se bo čez s0^°air probleme, ki prizadevajo sl° ^ ske ameriške skupnosti in še P.^ sebej čez probleme asimilacije, ki zadevajo 111
tudi s1 zba' biv®1'
generacijo. Obsegal bo
božna in glasna skupno molitev vansko zgodovinsko ozadje-ter lepo petje, katerega pri dru-1 čilnosti slovanskega Pre
Tekavca in nam je povedal svo-j in eno hčerko. S pridnim delom, jo zanimivo življenjsko povest. | v zvestobi Bogu in slovenskemu Njegov rojstni kraj je Ravnik narodu sta si ustvarila lasten — na Blokah — vas 25 hišnih1 dom na Goller Avenue v župni-številk, ka
1942 \bij požgana;
sra je v pomladi leta Ji sv- Kristine. Vajen že od mla-radi “osvobojenja”! dih let Je Matthew postal velik močno poškodovana' prijatelj zlasti slovenskih knjig
cerkvica sv. Roka še do danes ni dobila obnove. Pri ponosni hiši z lepim posestvom je bilo
trov zapadno od Innsbrucka,! kar 8 odraslih fantov in eno de-
kjer je v ogromni cerkvi s 16 oltarji in z grobnico tirolskih grofov kar dragocen muzej z mnogimi umetninami, se mi zdi kot obiskati Rim, pa ne videti
kle — Micka, katera je umrla v italijanski internaciji. Prva dva
in slovenskih katoliških listov. Pa tudi v angleške pogleda, saj angleščino — zopet kot samouk — dobro obvlada. Vse, kar se mu zdi zanimivo, skrbno hrani, in iz tiste zakladnice zbira in
gib narodih ne slišimo. Zunaj cerkve srečanje z našimi prijatelji. Mislim, da ne more biti nikjer lepše preživeta četrta nedelja v septembru kakor na tem svetem kraju.
Iskren pozdrav vsem, posebno pa še tistim, ki se bomo omenjeno nedeljo videli, če je taka božje. volja.
Vincenc Povirk
Iz timih vrst
Kitchener, Ont. — Pošiljam Vam ček za enoletno naročnino in $2 v tiskovni sklad lista. S časopisom sem vsestransko
stva, gospodarske, social116 ^ verske pogoje ter slovstvo 0 ^ predmetu. Posebni pregl6^1. ^ do vključili Slovane v vojnah, to je v vojni za p ško neodvisnost, v državlj3®^, vojni in v špansko-amerišk1
ni'	te^
Za podrobnosti o tem 0f
stopite v stik z Departm6® ^
Urban and Ethnic Studie3 ^
City College of New York,
Street and Convent A'’6
New York, 10036.	^
Dve toni in pol diama^po
NEW YORK. N.Y. -naberejo po vsem svetu n ^o' dve toni in pol diamantov. za-! li 90% jih pošljejo v ZD-A .g)
— fantek in punčka — sta kot sestavlja svoje dopise, kateri so dovoljen, edino poštna dostava'jih nekaj predelajo v drSc, ^ dvojčka oba kmalu po rojstvu res zammivi in bo marsikaj po ga lomi, to pa ni Vaša krivdaj večina pa gre v industrij3 c umrla. Naš soromar je kot zad-^nieSovl zaslugi ohranjeno in re-!saj še pisma včasih dolgo roma- rabo.
.>
tesmmtt»Kmm:mž»fflttttttfflnnn»ntn»»»wtmttmmn»«ntntnnffln:»«»tt P. S. FINŽGAR:
SILVESTER
ranmnrottmnnt:mffln::mmw»tnnffltttnttmnmt:nm::tm:nttn««ttm»uttm
Celo župan ga je sprejel brez naukov in očitkov in mu poleg občinske podpore primaknil na svoj račun nekaj dvajsetič.
Le zlepa s takim rokovnjačem! Kaj mu je, če pride ponoči in napravi škode za sto takih darov!. Nikdar ga ne boš videl božjaka, če ti izprazni vso skrinjo, sitnosti in pota imaš pa navsezadnje vendarle. Zato kar hitro daj in dobro mero, da ga veselega odpraviš spet na cesto!
Silvester se je pa hudomušno muzal ljudski bojazni, sedel v gostilno ob cesti in se utaboril med pivci, ki so se kosali, kdo mu prej plača za vino. On je pa moževal med njimi in jim pravil štorije, kakor jih še niso slišali.
Večer je bil, jasen poletni večer, ko je Silvester zapuščal rodno faro in se napotil zopet križem sveta. Toda tam doli sredi senožeti, od koder je videl speče vasi v luninem svitu, je omagal njegov korak, nič več ga nis-o nesle noge. Obstal je in se ozrl po fari.
Pod Logom je bleščalo zlato jabolko na zvoniku sv. Klemena. Silvester se je zazrl v to bleščečo lučko, ki je mirno gorela na temnem ozadju sive gore. Kakor pribit je obstal sredi ceste, oprt na težko robev-nico. Zazdelo se mu je, da se jabolko nad cerkvijo giblje, da trepeta, da mu preti, da ga vabi.
Silvester se je zazibal na cesti, kakor bi se opotekel, potem se je hrupno zakrohotal, da se je razlegnilo po travnikih, po ravnini, prav do lipovih gajev pred cerkvijo sv. Klemena.
“Pijan si, Silvester,” je začel govoriti sam s seboj in se vnovič zasmejal. Toda to pot se je prestrašil, ko je zaslišal jeko, kako se je bolestno oglasila od cerkve sv. Klemena.
“Nisem pijan. To ni vino! To ru v glavi — to je drugod; v srcu je moč, ki me vleče.” Naslonil se je na palico in se podprl, da bi premagal! Pa ni. Vleklo ga je s ceste — čez jarek — na travnik — po njem do dehtečih senenih kopic; preden se je dodobra zavedel, je čepel v hiehkem senu in upiral oči v svetlo lučko vrh zvonika sv. Klemena.
“Tamle sta!”
Silvester je iztegnil roko in Pokazal s prstom na zlato jabolko. “Tamle sta oba — oče in teati! Tamkaj spita — že več tet počivata — če zares počivata zakaj kdor ima rano na srcu, hirna počitka. In onadva imata teno, vem, da jo imata! Če je Srce strohnelo, pa ta rana še boli — zakaj ta rana sem jazj!
me gledata iz oken tiste hiše temkaj ob cerkvi — za mano Stedata, ko blodim po svetu, in teati si briše solze.
Sta te dni gledala po fari za teano? Ali sta videla, kako me ljudje ljubijo? Z darovi so me °bsipali in z vinom so me zali-Vaii! — Oče, mati! Kako strašno k°lijo ti darovi, ko stojim pred Vama in ko se dviga vajin žuga-J°či prst iz groba! Ta denar me . °ii in njihovo vmo me ne upi-tehi, je pregrenko. Zakaj vse *° .te delež zaznamovanega!” Silvester je zaprl oči, da bi videl žugajočega prsta z vr-a zvonika, glava mu je klonila 119 prsi. Čedalje tišje šepetanje, Pretrgan in nerazumljiv samo-§ovor mu je zamrl na ustnicah, P°lnočna tihota je zakraljevala Pod mirnimi zvezdami. Samo ^ travnikih so murni veselo škripali novo pesem. Rano s°nce je poklicalo Silvestra in obsulo z bogatim veseljem ipečega življenja. Žalost je ^terla v njegovi duši in še ozrl e te več po fari, ko se je dvig-^ iz sena in poskočil čez jarek a cesto. Takrat so zazvenele 6setice in je zacingljalo srebro
v njegovem žepu. Toliko da ni na vse grlo zavriskal, da bi utihnil škrjanec pod nebom in se radoveden ozrl na veseljaka pod sabo.
Komaj je Silvester preromal kratko vrsto odrivačev, ki so ob cesti stražili jarek, je srečal samotnega popotnika, ki je klavrno povešal glavo in hodil s trudno nogo.
“Od kod in kam, tovariš žalostni?” ga je nagovoril veseli Silvester. Oni je dvignil povešeno glavo in se ozrl na vprašalna.
“Prijatelj, dobro se ti je godilo včeraj, ker se še čez noč nisi streznil. Na, odkupi mi te čižme. Zakaj suh sem, da ga nimam okroglega.”
Neznanec je snel trdne čižme, ki jih je nosil zvezane za jermena kot bisago čez ramo. “Kupim! Za koliko?”
In je povedal.
Silvester je zarožljal z denarjem, plačal, si obesil čižme čez ramo, pa sta se ločila.
Toda Silvester še ni hodil pol ure, ko ga sredi ceste ustavi orožnik.
“Oho, Silvester!”
“Da, da, Silvester! Kaj bi? Papirji so v redu, ne bo nič!” “Je tole tudi v redu?”
Orožnik je prijel z levico za čižme, z desnico je že segel po verigo.
“Tudi to je v redu! Sem kupil in plačal!”
“Ha-ha-ha! Poceni kupil, kajne? Po čem? Pet prstov in po-tegljaj! Pojdiva! Sinoči je prišel naznanit kmet, da so mu izginili še skoraj novi čižmi. Ali je koj rekel: Ko bi jih bil Silvester? Doma je! — No, vidiš, pa sva se tako lepo srečala. Dobro, da se poznava!”
‘Kaj sem hotel,” je pripomnil Silvester na to zgodbo. “Šel sem in sem bil sojen in obsojen, da sem presedel dolge tedne zaradi pošteno plačanih čižmov. Sedaj veste, kaj se pravi : zaznamovan.”
V
NA POT
Ko je Silvester s tem izpričal trpljenje zaznamovanega, sem ga nekaj časa molče opazoval, da bi pod njegovimi nasreče-nimi obrvmi razbral, ali verjame v to resnico, ali je tudi ta povest pravljica potepuha. Toda Silvester je nagrbančil temno čelo in izpod njega je zagorelo iz togotnih oči.
“Ni pravljica, gospod, kaj me gledate?”
Tako me je zavrnil zaradi pogleda.
“Ni pravljica ta zgodba; zaznamovanost je tista teža, ki se obesi po prvem grehu na človeka in ga vleče kakor svinec čedalje globlje v blato, čisto nič ti ne pomaga, če se poskušaš dvigniti iz njega; če se ganeš, se le še niže pogrezneš v lužo. Sem poskušal, verjemite, in ne samo enkrat, da bi se dvignil. Pa kaj bi? Ako sem krenil s pota, kolikor krene vsakdo, mi niso priskočil in podali roke, kakor jo podajo vsakomur, češ revežu je izpodletelo, pomagajmo mu. Oj, ne! Le pod pot z njim! so kričali in me pehali v jarek.”
“Morda ste prečrno videli. Ko bi se bili dvignili z močno voljo, bi bilo prav gotovo šlo. Iz največjih grešnikov so postali svetniki.”
“So, nič ne tajim. Ampak to je bilo že davno.”
Silvester je hudomušno pomežiknil, se nasmehnil in dostavil: “Takih pridig, gospod, nemara več vem ko vi!”
“Psst!” sem zapretil Silvestru s prstom. “Pustiva to! Povejte mi rajši, zakaj pa pri sodbi niste povedali o popotniku, od katerega ste kupili čižme. Potem bi ne bili obsojeni.”
AMERIŠKA DOMOVINA SEPTEMBER 18, 1972 __________
^*#+++##++##+#+#+#*+#++*++#+#+++++#+####+#++#+###+#+++++++#+++++++#++#
j!
;! j!
i:
Z
%
%
KOLEDAR
društvenih prireditev

v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom.
11. — Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu.
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani kosilo.
SEPTEMBER
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
24. — Društvo SPB Cleveland
ima romanje v Frank, Ohio.
30. — PAR-FI klub priredi svoj
V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
I.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
14. — Direktorij SND na St.
Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
22.	— Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT.
28.	—Društvo SPB Tabor priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”..
29.	— Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v šolski dvorani sv. Vida. Igrali bojo Van-drovci.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
19. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop.
18., 19. — Fara sv. Vida priredi
“Jesenske dneve”, velik festival in bazar.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v
šolski dvorani.
23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue,
26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — Pevski zbor KOROTAN priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet.
JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. :
28. — Glasbena Matica priredi
v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd.
MAREC
10. — Klub slovenskih upoko-
jendov za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road.
10. — Glasbena Matica priredi
MAJ — 1973
5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue.
13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
JUNIJ
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
-----o------
Oen, Lavalie razlaga svoje letalske napade
WASHINGTON, D.C. - Lt. gen. John D. Lavelle, bivši poveljnik Sedme letalske sile ZDA, ki operira v Vietnamu, je pred senatnim odborom za oborožene sile odgovarjal na vprašanja glede letalskih napadov na Severni Vietnam lani in v prvih mesecih letošnjega leta, ki naj (bi jih bil odredil na “lastno pest”.
Ti letalski napadi so bili izvedeni v okviru “odgovora na napad”, ker je predsednik Nixon vse druge letalske nastope proti Severnemu Vietnamu prepovedal. Kakih 20 takih napadov-je bilo izvedenih na izbrane cilje klub in proti uradno objavljenim navodilom.
Gen. J. Lavelle je dejal senatorjem, da je bil prepričan, da sta bila s temi napadi soglasna gen. Abrams, vrhovni poveljnik vseh ameriških oboroženih sil v Vietnamu, in adm. T. Moorer, načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA. Oba sta zanikala, da bi bila kaj vedela o teh napadih.
Ko je neki narednik sporočil o teh napadih obrambnemu taj-
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
STARO IN NOVO — Stolpič na levi je ostanek stare dobe v romarskem središču Neviges na robu Koelna na Nemškem, kjer se zbirajo romarji že od leta 1681, stavba spredaj in posebno cerkev na desni pa sta zgrajeni v modernem slogu, ki skoraj preseneča.
ništvu, je bila izvedena preiska-, budila mnogo podobnih posne-
va in gen. Lavelle je bil odstavljen s svojega poveljniškega položaja, nato pa upokojen.
-----o------
Sedem obtoženih zaradi vdora v glavne urade demokratske stranke
WASHINGTON, D.C. - Velika zvezna porota je pretekli petek končala preiskavo o vlomu v urade glavnega demokratskega vodstva v Watergate ter o namestitvi prisluškovalnih naprav in kraji raznih dokumentov. Obtožba je bila sprejeta proti osmim osebam, ki so bile s tem povezane že od vsega začetka.
Pravosodni tajnik R. G. Klein-dienst je dejal, da je bila preiskava “popolna, temeljita in domiselna”. Sodna razprava proti obtoženim se naj bi začela v 60 dneh, torej nekaj dni po novembrskih volitvah, ko bo voliv-na burja že mimo.
Med obtoženci' sta Howard Hunt, 54 let stari bivši agent CIA, in Gordon Liddy, 42 let stari bivši agent FBI, ki sta bila preje v skupini, katera je raziskovala, kako uhajajo vesti iz Bele hiše v javnosti. Benard L. Barker, 55 let stari Kubanec, ki živi v Miami v Floridi, na katerega bančni račun je bilo prenešenih $114,000 iz darov odboru za ponovno izvolitev predsednika Nixona, molči o tem, kako je ta denar prišel v njegove roke. To vprašanje pa ravno najbolj zanima demokrate, ki izjavljajo, da ne bodo opustili svoje zahteve, da se to razčisti.
B. Barker je dejal, da se ne smatra za ‘navadnega vlomilca’, njegov odvetnik pa je pripomnil, da naj bi bila vsa reč v zvezi z naporom “za osvoboditev Kube”.
-----o------
Honeckerja ni bilo
MUENCHEN, Nem. — Vodnik Vzhodne Nemčije Erich Ho-necker je bil napovedan v Muen-chenu za konec olimpijskih iger, da bi bil navzoč ob počastitvi vzhodnonemške olimpijske skupine, ki je dosegla pri igrah tretje mesto za Sovjetsko zvezo in ZDA.
Računali so, da bo ob tej priložnosti prišlo tudi do srečanja in razgovorov med E. Honecker-jem in W. Brandtom, ki je bil tudi tedaj v Muenchenu. Nastop arabskih teroristov in njegov žalosten konec je zadržal Honeckerja doma in s tem nemara tudi zavlekel pripravo za ureditev odnosov med obema nemškima državama.
-----o------
Podprimo slovensko sirofišče v Gorici!
BEROUN, Minn. — Res lepo in vzpodbudno pismo sem prejel pred nekaj tedni. Upam, da podpisani ne bo zameril, ako pismo v celoti objavim na tem mestu.
“Me boli, da imamo tako malo srca za sirote naše krvi v Gorici. Za vse imamo denar, celo za greh, za siromake ga pa ni. Pošiljam svoj dolg ($100), čeprav pozno. So bili do zdaj drugi na vrsti. Iskren pozdrav!”
Nekdo drugi piše:	“Tu Vam
prilagam ček ($100) za slovensko sirotišče v Gorici. Prosim Vas pa, da mojega imena ne objavljate. Bog Vas blagoslovi za Vaš plemeniti trud. Pozdravljeni in Bog z Vami!”
Zopet drugi piše: Priložil sem v to pismo ček za $26. Za sirotišče Gorici $25, za razne stroške (poštne) posebej en dolar. Torej moj dar je samo $25. S spoštovanim pozdravom. Njegov dar je $26.
Človek je res vesel, ko dobi taka in podobna pisma, le škoda, da jih je tako malo. Res je, da imamo denar za vse, tudi za greh, in še veliko ga gre za to, za kaj dobrega pa je tako težko kaj dobiti. Morda bodo ta pisma, ki so objavljena danes, vzpod-
malcev, saj gre za sirote naše krvi, na obmejnem pasu, kjer valovi brezbožnega komunizma skušajo poplaviti vse, kar je narodno in versko zavednega.
Darovi: Rev. Joseph Ferkulj $100; N.N. $100; J. M. Prosen $26; Rev. J. Šuštaršič, August in Mary Šuštaršič $25; Mary Stran-car $10; Anton Rozman $2; Rev. Milan Hlebs $100; N.N. $10.
Z besedami goriškega Slavčka — Simona Gregorčiča — se o-bračam na vse zavedne Slovence: “Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam o-lajšuj gorje.”
Iskren pozdrav vsem!
St. Joseph’s Church Rev. Fr. Gaber Beroun, Minn. 55004 -----o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Help Wanted — Female
Iščemo Slovenko
Za mala hišna opravila in kuho za eno žensko, ki stanuje tukaj v Richmond Heights; plača po dogovoru, priporočila. Kličite po 6. uri 871-5245. ________________________(178)
Male Help Warned Help Wanted
Dependable steady man, over 45 yrs. old. Maintenance-elevator on days. $2.35 per hour.
Call 781-3060
______________________ (183)
Help Wanted
Machinist able to do own set up. Full time and overtime. Experience only. Good salary, company pay benefits.
Call 531-6757
(179)
Help Wanted
Part time printer to run A: B. Dick offset, evenings. Will train. Call 881-4250
(179)
MALI OGLASI
V najem
5-sobno stanovanje se odda, prebarvano, zgoraj, na 1097 E. 71 St. Parkiranje zadaj.
Kličite 361-6776
________________________-(180)
$1500 naplačila
Blizu sv. Vida je naprodaj solidna 9-sobna enodružinska hiša, 2 moderni kopalnici, polna klet, plinski furnez in gorilnik, zaprt porč spredaj, garaža za 3 kare.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
431-8182	221-9381
(180)
Lastnik Prodaja Zidano
dvodružinsko hišo blizu cerkve Marije Vnebovzete na 15910 Midland Ave. Nizka cena. Kličite 761-7583
(1,6,8,13,15,18 sep)
Naprodaj
Velika eno-družinska hiša, 4 spalnice, pod $20,000. 3-družinska hiša, možen dohodek $225. mesečno $18,900. Trgovina in dva stanovanja. $13,900.
PERME REALTY 731-4300
(179)
Hruške naprodaj
Na 1880 E. Wallings Road, Broadview Hts. Sami nabirajte. $2 bushel. Kličite 526-4789
(179)
Kupim rabljeno še dobro ohranjeno pohištvo. Ledenico, kuhinjsko peč, kuhinjsko mizo s stoli, posteljo, omaro za perilo ali zložljivo zofo.
Kličite 481-2617
-(179)
Hruške naprodaj
Dobre hruške naprodaj na 18115 Nottingham Rd.
Kličite 531-8327
PrijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St Clair Ave. A £. 68 St. 361-421X
‘Naj bo,’ sem si mislil, ‘ne bo- j srce in zavrisnili so od veselja, dete me prekanili, ampak jaz kakor bi bili našli zlat zaklad, vas potegnem, da si bodete vi-1 To je bilo veselje! Nestrpno ki-
hali nosove!’ — — Šel sem v gozd pod Kamnjek in tam skril svoja pisma v votlem drevesu... Sicer pa v teh pismih ni nič posebnega — je pač označeno približno število naših privržencev,
tro so odvezali jermena in zagledali zaklad — in čuj, kar za-vihnili so se jim nosovi in vsi so se ozrli name z divjejeznim obrazom. Toda valpet je menil, tu notri tiči gotovo kaj poseb-
nekatera imena mojih najbolj-! nega, stvar je več kot sumljiva.
ših zaupnikov in še nekaj drugih podrobnosti, kar je pa seveda boljši, da gospoda ne ve.
Za najbolj skrivna pisma imam pa drugo skrivališče, teh ne nosim nikdar v torbici, ker je premalo varno. — Pisma so torej morala zapustiti usnjato torbico in se zadovoljiti z novim bivališčem v votlini; torbico sem pa napolnil s konjskim gnojem, tako da jo je bilo kar veselje pogledati, potem sem jo pa še povezal okolinokoli z jermeni. Nato pa hajdi svoja pota!
— In res že pri znamenju ob jezeru so me zgrabili biriči. Moral sem z njimi na grad in zdaj puntar hoče vleči”, je rjul val-se je šele pričela prava zabava, pet ves iz sebe. —
Valpet sam me je peljal v spre- j “S čim vam morem postreči?”, jemno sobo in me tam izpraše- sem se mu odrezal zopet jaz. — val kakor kakega učenčka pr-(Valpetu je že presedalo; straš-vega razreda. Seveda sem raz- no razjarjen je primaknil svoja umel vse samo napol in še to usta trdo mojemu ušesu in za-napačno; odgovarjal sem mu kričal na vse grlo: “Povej čemu vse vezano. S tem sem ga tako 1 rabiš gnoj!” — “A tako”, sem se razjezil, da je postal ves divji mu odzval, kakor bi doslej ne in začel kričati nad menoj, da | bil ničesar razumel, “za zdra-
In zdaj so brodili in tipali po gnoju kakor gotove živali. — Nisem se mogel zdržati, na glas sem se zasmejal. Ko je valpet spoznal, da sem jih hotel voditi za nos, se je zadrl nad menoj: “Kaj hočeš s to nesnago?” — “Verjamem”, sem mu odgovoril, “da si si priboril slavno zmago”. — “Vedeti hočem”, je kričal valpet še glasneje, “zakaj nosiš s seboj gnoj?” — “E, saj nisem otrok, čemu neki mi bo povoj. Saj vas razumem, nikar tako ne vpite nad menoj,” sem mu odgovarjal ponižno. — “Prepričan sem, da nas predrzni
sem pobalin, ničvrednež, zlobnež, da bolje slišim kakor veverica in da mi bo te budalosti že izbil iz glave. Zapovedal je biričem, naj izpraznijo moj kroš-njarski koš. Najprej so položili skrinjico z žeblji na mizo in jo slovesno odprli: in glej — sami kroparski žeblji, prav nič drugega ni bilo v njej! — Nazadnje so pa prišli do usnjate torbice in; zdaj se jim je vzradostilo
vila ga rabim”. — “Zlagal si se”, je divjal Erie ves togoten; “dobro vem, da si hotel samo nas sramotiti”. — “če vse veste”, sem mu odgovoril prisiljeno resno, “potem me pa sploh ni treba izpraševati. Sicer pa
domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44108. telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach,
car, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-leijica Molly DežeJan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu i šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
DANICA ŠT. 11 ABZ	,
Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. I Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. | tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-zapisnikarica lesnik; predsednica Mary Bostian;
Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, podpredsednica Cecilia Žnidar; taj.
Albert Hosta, Mary Gustinčič in in blag. Josephine Comenshek, 924 j j^rhar” ' nadzorni' odbor: ” Rudolph Štefanija Zamlen. Društveni zdrav- E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica j p,ozan’	Tavzel in Ivan
nik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 i Anna Tekavec. Nadzornici. Mary j £enc|0^ __ £a pregie(j vsj slovenski St., Cleveland, O. 44103. Za preis-1 Drobnič, Barbara Baron. — Seje kavo novih kandidatov vsi sloven- ; prvi torek v mesecu v šolski dvorani ski zdravniki. Zastopnik za Jugoslo- | sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izv-
zemši feb., julij, avg., in nov.
vanski delavski narodni dom 'Jakob Gustinčič, zastopnik za Baragov dom Jože Grdina. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse ud 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati zivljenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika lože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio; 44103, Telefon 181-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; redsednik: Amon Tekavec; pod-iredsedr.ik: Frank Drobnič, tajni-'a: Jennie Gustinčič, 181,00 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik. VTatt Tekavec: zanisrukanc-,, Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
OR C; ŠT V O KRISTUSA KRALJA ŠT 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, jredsedmk Ulrich Lupe, podpreds. VTary Wolf Naggy, tajnica Mary čiipančie, 6124 Glass Avenue, tel. 132-2833; blagajničarka Jean Grčar, >5001 Lake Shore Blvd. 946-6219
prav nikogar nič ne briga, kaj ] hagsjhičarka bolniške podpore
...	...	-p,	Vlary Zupančič; zapisnikarica Maty
nosim v svmi torhici Prosi -ups o___________ <-.i___i._ ■	v.
nosim v svoji torbici. Prosil vas pa tudi nisem, da mi prebrskajte in preduhajte vso krošnjo. (Dalje prihodnjič)
H
H



Imenik raznih društev I
a	a
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 2' KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Frank Zupančič, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsas. prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša J oseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, di. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastop-
Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE
MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macexul, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditcljica Jennie Kemc. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo-Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽ7, Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Baiec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra:	zapisnikarica
Antonia Šuštar: nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Frances Plut. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Reu Mat! Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki’ Frances Somrak, Gary Koketec, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck, Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in tajnica Frances Novak, 3553 E. 80 St. 341-3513; blagajničarka Theresa Jeric. Nadzornica Jennie Zupančič. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA «T. ?'•
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-
PODRUŽNlCA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Julia Mezgec, tajnica Jennie Pugely. 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Mary V 1 c e k , zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, pod-predseanica Angela Kofol, tajnica Jennie Suva k, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances ! Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Roditeljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
ON«;.H’lt VH	%M»V«NC*
ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edv/ard Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John.Nestor in Srečko Eržen. — Društvo iboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Anr, Ceceljc. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vši slovenski. — Seje se Vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Perko in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Matt Martinčič Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pi... predsednica Mary Filipovič, tajn> ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540. blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpred0, Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nad. dom Frank C h e s n i k, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica B’anny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Steple in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Aye., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine1 Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje Se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony' Ba-1 bic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 12-26 Norwood Rd:, UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Joseph Plus-cusky, Financial Sec. John Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anne Pluscusky, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, Three year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors:	Bastian Trampuš,
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalvne B. Bober, 10268 Page Drive. Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsantcr, in Mary Golob. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO 19nebev^c
Commander Pauline	.
Hon. Lt. Commander pful1 Stampfel, Recording faeclretand
Frances Tavčar, Re(;0I'd‘l^eePcL^an Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan,
1016 E. 72 St., Cleveland, °’ 441	’
Phone: 361-0563. Auditors France Tavčar, Chairman, Mary K°* ^ j
Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of t S.N.H.: Frances Tavčar, J°sepk ' Stwan. Representative for the ference of S.N.H.: Josephine S^-Regular meetings are held the ^ Wednesday of every month ax i F-m room #1 of the SAoveman Na tional Home, 6417 St. Clan Dues will be collected by t ® v ord-Keeper on meeting nights ux from 6:30 to 7 p.m. _______________
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas ' Predsednik Louis Dular, po P sednik Carl J. Stwan, raj. m Frances. M. Tavčar, 903 E-361-1918 od 7. zv., zapisnikar An Zupan. Nadzorniki: Anton AOP ’ Carl J. Stwan, Louis Fink. ch p'
Frank Majer, s£t’'at''A'rmS ivinze Drobnich, F.M. of G. Louis	’
S.M. of G. Joseph Moze\ Sc hPi. Leo Kolegar. Reditelj Jacob .
— Društvene seje četrto ne _______
vsaki drugi mesec v letu 1	-
jan. mar. maj. jul. sept. nov o • dop. v Slovenskem narodnem	,-
(staro poslopje) v sobi. na®p urada SND. Urad zgoraj m urau ure od 2. do 4. pop.	___
NISO VEČ ZA RABO — Starodavni topovi, M so nekdaj čuvali mesto Hue, so sedaj le še za okras. Na sliki vidimo vojaka, ki jih čuva, in dekle, ki si jih je prišlo ogledat.
Hici za SND na 80. St.: Frances 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov.
b«„v,	v
SKUPAJ V ZAKLONU — Južnovietnamski vojak in neka žena sta se znašla skupno v zaklonu, ko sovražnik strelja v bližini Lai Khe v Južnem Vietnamu.
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVIN
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice.
,/*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb® NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE