Leto II
Poštnina - Mrl" - pavšalirana.
Ljubljana, ponedeljek 1. marca 1920.
Štev. 49.
€•11« po poitls
K ctlo lita . B 50*— a pil liti .1 Z5*— a M liti. I U*— a 1 mn.. 8 m
Xfl LJbMjan nartu TM BntfnRtn b ipna: fapitaMm Uta HI frtii. tilita tta.B
^samezna številka 30 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 3® vin.
Spor med Wilsonom in entento radi
Jugoslavije.
Po •	.^°®don,	29. februarja. (Dun. KU)
izmenjavi not glede jadranskega vpra-v	Predsednik	Wilson izjavil, da se je
9 P°razumu z Zedinjenimi državami dne ecembra sklenjena pogodba izpreme-slavT ^ Itaiiie' ze^° krivično proti Jugo-Doss^1 m 2 nevarnostjo za svetovni mir. brez V<^j 0C^ januarja, ki je bil sklenjen npi.,, ve^°sti držav, je po njih mnenju SSh JTW- ker >e krivičen. Vlada Zedi-p0 držav ne more dovoliti ureditve, ld Vstcm!l *asno kršenje načel, za katera je Velesil ^merika v vojno. Ako se hočejo
vojno.
o^ko^"" poa Pretvezo narodnega čuta te^a' °Va*i na malih šibkih narodih, da bo
treuitPrvladoval s^ar^ re^< ®e n* prišel da bi se Zedinjene države pridru-
nocejo čuta
žile
Velesilam. Ako pogoji od 9. decembra, vedr._- e.'° najvišjo mero koncesij, niso iz-
ki ysebujc
re8noVl’ ^ec^ai m°ra predsednik Wilson rovu ^reu^arjati, da umakne iz senata mi-fiovn	z	Nemčijo	in	defenzivni	do-
s f f- — - * *	i i 1 i i	—	•	i	_	f
tako da bodo zavezniki
morali" * rancii°-
i sami izvesti novi evropejski red.
^go.oru od 17. februarja sta izja-
®iti H T.. culu ln i-*yoa vjeorge ua si msia rešk H » Jugoslavija želeli svobodne *merižiM?ave' ^as* Še bikt to glavna točka 2aiiQ predlogov. Zato je bil Italiji pri-2	pas	zemlje	v indirektno zvezo,
t* n. - em Zedinjenih držav, da se je na cjn ustvaril povod za aneksijo Reke, *t*inT.e a in francoska vlada ne morete ^ Ameriška kritika glede Albanije p^a^Čna. Ker je sevemi del Albanije krščanski- južni pa mohamedan-^' sta smatrali angleška in francoska vla-°2einl' aajbol)e« poveriti zaupanje za to SUd/v Ju^0slavi)i in Italiji. Pri tem pa sta 1 *udi na to, da spravita vso Albanijo rnandatni sistem. Francoska in angle-jjj . vtada ne želita izsiliti nikake rešitve, tasti Se z^ela Wilsonu nesprejemljiva in ^rža	čakali na odgovor Zedinjenih
■fcottr	^"er Se dalija in Jugoslavija nista
sporazumeti, ne preostaja Franciji in Vel	drugega,	kakor da priznata
sjlfcvnosl londonskega dogovora. Franco-angleška vlada osuplo gledata, da se
Zedinjene države umikajo iz zveze narodov, ker ne soglašajo z ureditvijo jadranskega vprašanja. Da niso merodajni le etnografski razlogi, se jasno razvidi iz tega, da se priključi nad tri milijone Nemcev Češkoslovaški in nad tri in pol milijona Malorusov Poljski, ki pa so poljski vladi sovražnega mišljenja. Zato upata francoska in angleška vlada, da se Zedinjene države, naj si bodo kakršnegakoli mnenja v jadranskem vprašanju, ne bodo odtegovale pogodbam iz leta 1919.
V odgovoru od 25. februarja je izjavil Wilson, da je bil po njegovem mnenju glavni povod vojni, da nima nobena država ali skupina držav pravice, odločevati, o kateremkoli ozemlju ali politiki, kateregasibodi prostega ljudstva. Petero velesil po njegovem prepričanju tedaj nima v vprašanju jugoslovanskega naroda brez njegovega so-glašanja nič več odločevati, kot bivša Avstrija, Postopanje predsednikovo je predpisano v členu pogodbe zveze narodov, po katerem je pohlep po zemlji nezdružljiv s politično samoodločbo narodov, Wilson je izjavil dalje, da se bo vedno strinjal z itali-jansko-jugoslovanskim sporazumom glede Reke pod pogojem, ako se ne sklene na rovaš koga tretjega. Neposredno pogajanje med obema državama bi se moglo smatrati za samoodločevanje, Ako bi na ta način ne prišlo do zaključka, bi morale biti obe stranki pripravljeni, priznati odločitev francoske, angleške in ameriške vlade.
V odgovoru od 26. februarja sta izjavila Millerand in Lloyd George, da postopata v zmislu zadnje Wilsonove note in da bosta albansko vprašanje tako rešila, da se ugodi zahtevam albanskega ljudstva po popolnem samoodločevanju in da se Jugoslaviji zagotovi izhod na Jadran v ozemlju pri Skadru. Francoska in agleška vlada upata, da se bo sporazum dosegel mirnim potom. Ako to ne bo mogoče, mora stopiti v veljavo londonski dogovor, Millerand in Lloyd George opozarjata Wilsona na silno važnost nemudne rešitve jadranskega vprašanja, ker ogroža sedanje stanje svetovni mir.
Ltberalno-bankirska blamaža.
Demokratski shod v Uniona.
5^ ■	»	i,	marca,	v tciaj uupuiuiie
stri i v Ljubljani »cvet demokratske ^ Unionovi dvorani so zborovali mer ■ ’e Bukovec, Pribičevič, Pečič, Kra-V1 'kugi. Hoteli so pokazati strmeče-®Vo5'k	svetu	vso duševno silo
v«ni v°diteljev. Agitirali so po vsej Slo-kaj S»a ta shod. Prišlo je res z dežele ne-So e®okratov — vojnih dobičkarjev, ki hfa- e pridružili ljubljanski gospodje. Pa je prišlo zraven ljudij, posebno 'n trŽ°vstva, da vidi fenkrat e ^ demokratov ter posluša njegovo . urost. Tako se je zgodilo, da je bila ana polna.
fe^kun^k razo^aranje' ki je sledilo, je bilo
sluv^aiPrv° je dolgočasil potrpežljive po-slovenskih demokratov g. ,vec' Njegov govor je bil namenjen, Zj?oHipaVa raorda navzoče nasprotnike. fan„ ° Pa se je, da bi bila skoro cela dvo-ni g i^a^?a a kot vojska kralja Matjaža, da N U7ov.ec ravno še pravočasno končal. ast°Pi Pribičevič, Življenje pride v vrste ter vse posluhne. Novo
xt	lavno	se pravoc
zdrami18 P* Pribičevič, Življenje pride v ^očat-611^ vrste ^er vse posluhne. Novo ledinstr e' ^.r^^evie govori o narodnem gib talJk' f ujedinjenju, o reakciji in dru-pani f 1 s|yareh, ki so jih j>oslušalci že na cev tf0vDa i2 liberalnih listov. Pribičevi-or ni bil ne duhovit, ne zanimiv,
Oe dov . ~ v,,» uuhovii, ne zanimiv, oi slaHl^ni-	bil je limonada brez soka
4ast0D °-r!a'	kolikor je bil zanimiv ta
palcev1 V zas^uŽa govornika, ampak po-h	dasno fSodrniaU in dnvnri-
ter
glasno godrnjali in govori-led drugim je Pri tudi te-le besede:
Op	,	a	   C~>	XII
»iČ izuot;Fre?t^ali‘ ^ed drugim je Pribiče-‘fustil približno ’ ”
Narod
?aj da ^ V- ^rb'ji je hvaležen, če se mu rVatsV' Cr ^ °kusil vojno gorje. Narod v vi m. ¥^ve,ni>i Pa “e čuti hvalež-m b“ deležen vojnega zla. po-
slušalci so molčali ter premišljevali, za kaj naj bi Pribičeviču bili hvaležni.
Pribičevič:	»Mi	smo	stranka	malih
ljudij!« Vse tiho. Mučno tišino prekine ploskanje gospode na odru. Tam so sedeli »mali ljudje«, prvaki demokratske stranke in sami upravni svetniki velikih bank,
Pribičevič: Nova vlada nima do danes še nobenega programa, — Kmalu za tem pa pravi: Program g, dr. Korošca poznamo, program g. Protiča poznamo, program Narodnega kluba poznamo.
Ko je Pribičevič med hrumom in šumom končal, je nastopil vodja Demokratske zajednice, dr. Pečič. Tedaj se je usula iz dvorane množica ljudij, ki niso več mogli krotiti svojega dolgočasja. V bistvu pa je Pečič povedal isto ko Pribičevič in oba skupaj isto kot naslednji govornik dr. Kramer.
Edino zadnji govornik Agatonovič je prinesel nekaj življenja v obupane poslušalci. Nastopil je za naše primorske kraje ter izjavil, da isti bajoneti, ki so se borili v Macedoniji, so pripravljeni tudi za Sočo.
Med splošnim šumom, hrupom in neprestanim ugovori se ie shod končal. P°* parjeni so se bankirji vračali od shoda. Poslušalci pa so se povpraševali, če se je izplačalo, da so prišli na ta shod.
Zvečer so se podeželski liberalni gospodje vračali na svoje domove, kakor se vračajo pogrebci od žalostnega pogreba,
Amerika in boljševikL
LDU Dunaj, 29. februarja. (Čl U) »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Wa-shingtona; Novi državni tajnik za državne stvari je odredil, da Zedinjene države vzpostavijo odnoiaje s sovjetsko Rusijo,
Marinček izpuščen.
Dr. Žerjav ga je hotel Internirati v Srbiji.
Krško, 29, februarja. Novomeško sodišče je v četrtek izpustilo iz preizkoval-nega zapora tajnika Kmetske zveze Marinčka, ki ga je dr. Žerjav brez razlogov dal aretirati in zapreti. Sodišče ni našlo na Marinčku nobene krivde. Vendar je dr. Žerjav hotel, če bi Marinček bil izpuščen iz zapora, istega takoj internirati. Dr. Žerjavovi pandurji, ki jih je bivši predsednik dež. vlade poslal v Cerklje, so tam že raztrosili vest, da so Marinčka odvedli
v Srbijo. Jasno je, da je dr. Žerjav botet internirati Marinčka kje v Macedoniji, kjer bi bil moral kot kak zločinec pod nadzorstvom Pribičevičevih žaodarjev opravljati prisilna dela.
Le sprememba vlade je rešila Marinčka težkih muk internacije. Tako je delat ^dr. Žerjav r ljudmi, ki niso zakrivili drugega ko to, da so organizirali ljudstvo proti vladi kapitalistov.
Sttod kapitalistov.
Včeraj se je vršil v Ljubljani shod, ki ga je pripravljala in organizirala demokrat, stranka cel teden po celi deželi z velikim pompom. Vrhovni odstavljeni ministri s Pribičevičem na čelu, Žerjav in Tavčar, sploh vse, kar demokrati premorejo, je moralo na dan. Dobro in koristno je, da so demokrati zbrali vse svoje sile in pokazali kolika je mera njihove moči in njihovega upliva med slovenskim ljudstvom. Dobro, da so predstavili slov. javnosti svoje duševne prvake, da se izkaže idjena sila in vsebina njihove stranke.
Potek je bil tak, da ga je smatrali za popolen poraz in velikanski moralni udarec za to stranko. Uradniki, meščani in dijaki so bili skoro izključno poslušalstvo tega shoda. Dežela s svojim kmetskim prebivalstvom, sploh delavno ljudstvo na njem ni bilo zastopano. Z drugimi besedami povedano, naša dežela, to se pravi Slovenija, na njem ni bila zastopana. Ta shod je dokazal, da je demokratska stranka na Slovenskem predstaviteljica tenke plasti našega kapitalističnega meščanstva in njegovih priveskov, to se pravi gospodarskih izkoriščevalcev ljudskih množic.
To ostane neizbrisen utis včerajšnjega shoda. Potek shoda samega pa je bil tak, da se je zdelo, da se vsled protestov ob-, činstva shod sploh ne bo mogel vršiti. Ko je Svetozar Pribičevič nastopil, je bil sprejet z žvižgi in vpitjem. Komaj se je v dvorani poleg' j in je Pribičevič izustil tretji stavek se je vzdignil zopet hrušč in klici: dol z njim. Nastalo je splošno prerekanje in pretep, ki se je končaj s tem, da je zletel neki delavec iz dvorane. Ko je Pribičevič nadaljeval svoj govor, so se vzdignili zopet žvižgi in mediklici, občinstvo je začelo vstajati in se prepirati, zletelo je spet nekaj ljudi iz dvorane. Skoro polovica njegovega govora je bila vsled hrupa neslišna in po še parkratnih pretepih je končal svoj prazen govor, ki je bil kronan zopet s kričanjem. Približno enaka, le nekoliko bolj mila usoda je doletela vse druge ministre. Ko je Agatanovič imel sklepčni govor, se je razvila v ozadju dvorane pravcata vojska od moža do moža, ki je onemogočila vsako pozornost in udušila govornikove besede v hrupu.
Govori so bili dobesedno pri vseh govornikih eni in isti: domovina v nevarnosti, temna reakcija ogroža narodno ujedi-njenje, Slovenci, Hrvati in Srbi so en narod, živela demokratska stranka. Ob splošnem kričanju in prerekanju se je shod zaključil.
Sela parlamenta.
LDU Beligrad, 29. februarja. Prihodnja seja narodnega predstavništva je sklicana za sreilo 3. marca ob pol 11. uri.
Kvorum vladi zagotovljen.
LDU Beligrad, 28. februarja. Kakor javlja »Politika«, je takozvani kvorum novi vladi popolnoma zagotovljea.
Prehrana Evrope odvisna od Amerike.
LDU Pariz, 29. februarja. (DunKU)
; Petit Parisien« poroča iz Londona, da se Je gospodarski odsek vrhovnega sveta v svoji včerajšnji seji podrobno bavil z evropskim prehranjevanjem. Pretresal je tudi p°‘Qžaj v Avstriji, Mažarski in Poljski. Položaj se po mnenju odseka ne more izboljšati, ali vsaj oe^aatsp, ako bgdp fet
dinjene države ostale pri srojem postopanju in se ne bodo udeleževale poskošae akcije.
Ardlti zapustili Zader.
LDU Split, 29, februarja, (DDU) »No* va Doba^ javlja iz Zadra, da so D‘AjMmo-ziev! ardii; zapustili Zader in odpotovali na Reko. Prebivalstvo je pomirjeno.
Boljševlki za trgovino.
LDU Berlin, 28. februarja. (DunKU) »Berliner Tageblatt« javlja iz Haaga: Minister boljše viške vlade za trgovino in transjx>rt je izjavil poročevalcu lista »Dai-ly Chronicle« v Moskvi: Imamo v Sibiriji velike množine žita, krme, lanu in drugih stvari, ki bi se mogle izvažati, toda naša. transportna sredstva so vsled vojne uničena. Manjka možnost, spraviti blago, ki je namenjeno za izvoz v inozemstvo, v naše luke. Zaradi tega prosimo zaveznike, da nam dobavljajo lokomotive ia lokomotivne dele ter da nam preskrbe vse, kar je potrebno za redni železniški J promet. Poročevalec lista »Newyork’ World« je izjavil: Ruska vojska je ko* svojim sovražnikom, ako jim zavezniki ne bodo nudili podpore.
• Boljševiki ponujajo mir.
LDU New York, 28. lt-br. (DunKU) Poročevalec -Associated Press« v Wa-shingtonu je brzojavil, da je sovjetska Rusija v uradnem brzojfevu iz Moskve stavila velesilam nov mirovni predlog. V tem predlogu so se sovjeti obvezali, da bodo vodili v Rusiji demokratsko politiko ih da bodo sklicali konstituanto. Nadalje so obljubili, da bodo razveljavili dekret, ki ne pripoznava ruskih zunanjih dolgov, in da jih bodo plačali do 60%.- ObljuDili so tudi, da bodo plačali zaostale obresti, Sovietska vlada je izjavila, da bo nudila znatne garancije, zlasti z odstopitvijo koncesij srebrnih rudnikov ameriškim in an-. škim sindikatom. Sovjeti pa zahtevajo, da so druge države ne bodo vmešavale v ruske zadeve. Obenem se izraža želja, da bi Zedinjene države dovolile Rusiji kredit.
Stavka francoskih železničar-
jev.
LDU Dunaj, 29. februarja.- (DunKU) »Agence Hav&s« javlja: Navzlic splošni stavki promet vendar ni popolnoma ukinjen. Vožnja na lyonskih progah je skrajno omejena. Na vzhodnih progah je položaj neizpremenjen. Glavni vlaki vozijo. Omasti so izdale več zaporaih povelj proti agitatorjem, ki so mobilizirane železničarje hujskali, naj se odtegnejo pozivu v vojaško službo.
Slavka tianafskllt pekov.
' LDU Dunaj, 29; februarja. (D\y;KU' Korespondenca Herzog javlja: Med pekarskimi pomočniki je izbruhnilo novo mezdno gibanje, ki se je razširilo na vsa pekarska podjetja. Pekarski pomočniki zahtevajo med drugim k dosedanji mezdi draginjsko doklado v znesku 200 kron, 20% oblačilno doklado in izplačevanje nadur. Podjetniki morajo odgovoriti na te zahteve do 3. marca. Tovarne za kruh so izjavile, da morejo zahtevam ugoditi le, ako vlada dovoli, da se krušne cene zvišajo.
Sirite Jfeferni list"!
)
Stran f
»Večerni lisi«:, dne 1. marca 1920.
Štev, 49.
Politična novice.
-f- Pogajanja za novo deželno vlado. Socialno demokratična stranka je odklonila udeležbo na deželni vladi, — Demokratska stranka pa je odločitev prepustila vodstvu, ki bo odgovorilo do torka opoldne.
+ »Gostilničarji in trgovci so cvet Mi« demokratske stranke« je povedal včeraj zjutraj v gorenjskem vlaku neki gorenjski trgovec svojemu somišljeniku, Z žalostjo je pristavil! »Skoro vsi ti naSi voditelji po vaseh pa so kaznovani radi veriž-niitva, so bili zaprti ter izgube tudi volilno pravico, Tako po mnogih krajih ne bomo mogli postaviti niti kandidatov,« — Ta izjava je prišla iz ust demokratskega pristaša. Mi jo le podpišemo.
-f- Majhni ljudje. .Zborovanje JDS. Bil je shod. Navdušenje je bilo 'neizmerno, ko je izustil glavar Demokratske stranke g. Svetozar Pribičevič krilate besede; »Mi jesmo stranka malog čovjeka.« GG. upravni svetniki vseh jugoslovanskih bank 90 se nasmejali in g. bivši tržni komisar jf . pogladi! z levico svojo brado, z desnico a^oj; trebušček in zakričal: »Tka je! Bravo! Živja!«
.	-j- Nova brvaiska vlada. Novi pover-
jeniki kraljevske hrvatsko-slavonske dež, vlade šoj Poverjenik za notranja dela ie di, Franc Potočnjak, odvetnik v Zagrebu; poverjenik za prosveto in vero dr. Albert Pp*«ln, vseučiliški profesor v Zagrebu; poverjenik za pravosodje dr. Nikola Djur-djevič, odvetnik v Brodu na Savi; poverjenik za narodno gospodarstvo Ačim Gjer-manovič,. ravnatelj Zveze srbskih poljedelskih zadrug. Podban dr, Franjo Potočnjak je danes prisegel v roke bana dr, Laginje in prevzel uradno svoje posle.
-j- PredsedniŠtvo dalmatinske vlade. »Jut. list« poroča, da ostane dosedanji predsednik dalmatinske vlade dr. Ivo Kr-stelj najbrŽe na svojem mestu,
4- Kaj je resnica? Demokratsko časopisje je bilo v ognju radi dr. Hrasmce, ki se je enkrat iinenoval, češ, da postane minister. Očitali so mu, da je obsodil na smrt veliko število. Srbov. Sedaj pa poročajo listi o dr. Hrasnici tako-le: Namestnik državnega pravdnika v Sarajevu in bivši vojni sodnik v Kragujevcu dr. Milan Curčič je 27. t. m. priobčil v vseh sarajevskih listih izjavo, v kateri izpričuje, da je bila L 1916, pač poverjena dr. Hrasnici preiskava proti 20 kmetom iz kragujevške okolice, da pa Hrasnica te preiskave ni dovriol, marveč je preje odšel. Za njim je dobil stvar V roke dr. Curčič, ki jo je pa dovedel do konca z uspehom, da je večina obtoženih pobegnila, nekaj je bilo interniranih, a edini obtoženec, ki je ostal, je bil cmroščen. To bi tedaj bila resnica o dr. jžtssid Ni naš namen, da ga branimo, pri biti smo hoteli le, koliko je verjeti demokratski hujskariji. Najlepše pa je to, da bi bili nekateri listi dr, Hrasnico kar najrajši naprtili »klerikalcem«, čeprav je dr, Hrasnica mohamedanec. Oj, ta klerikalni bav-
bavl	,	.	,
4* Za parlament. Nekateri zagrebški BiH poročajo, da se je del demokratov odločil, hoditi na seje narodnega predstavništva in tako v teh važnih trenotkih omogočiti parlamentarno delo. Tudi vsi črnogorski poslanci se bodo vdeleževali Pa|‘“ lametitarnih 9ej„ V Belgrad je prispel iz Pariza delegat dr. Smodlaka in obiskal ministrskega predsednika Protiča. Kakor poročata »Jutaroji List« in »Obzor«, jear. Smodlaka izjavil, da bo odločno podpiral sedanjo vlado in se vdeleževal parlamentarnih sej- Pričakovati je, da bo dr. Smodlaka potegnil za sabo še več drugih poslancev opozicije, da bodo sodelovali v parlamentu. Temu nasproti pa poroča »Ki-ječ«, da je izključeno, da bi sedanja vlada v parlamentu dobila kvorum, a brez parlamenta vladati ne bo smela. Zato se že govori o deroisiji sedanjega kabineta, ki naj bi ga nadomestila nevtralna vlada z generalom Smiljaničem na čelu. Tudi naš »Naprej« prorokuje sedanji vladi skorajšen kdnec. Pa tega mu ne narekuje preroški duh, ampak želena nevoščljivost.
-f Nula meja v Prekmurju. Povodom vesti, ki jih razširjajo Mašari, da bo šla meja v Prekmurju tako, da pripada Dolenja Lendava Mažarski, se priobčuje, da glasom mirovne pogodbe pripada Dolenja Lendava Jugoslaviji	,,. , ,	.
4- Mezdno gibanje v dunajski državni tiskarni »Abend« javlja: V državni tiskarni izvršujejo pasivno resistenco. Kakor se govori, mezdne zahteve nastavljen cev niso tako važne, kakor načelna vpra šanja, ki zahtevajo razjasnitve. Dosedaj še ni prišlo do sporazuma. Dokler predlogi narodne skupščine, ki se tiskajo v državni tiskarni, niso natisnjeni se ne more narodna skupščina sestati, ker brez ten predlogov ne more delovati.
6. februarja dalje sploh ne cenzurirajo in f jih poštni urad tudi več ne pošilja na vo- j jaško cenzuro. Podpolkovnik Nedič.«
— Težave z denarjem. Kmetje na Hr-vatskem se branijo tako novih dinarsko-krorskili novčanic kakor tudi avstroogr-skih tisočakov. Zato so večje kupčije malone popolnoma zaiSiale, kar se zelo občuti na trgu. Mesa je vsak dan manj in je vsak dan dražji.
— Ker se je branil novega denarja, so v Sarajevu zaprli nekega Bublin Saliha. Tako se bo zgodilo vsakomur, ki bi ne hotel sprejeti novih dinarsko-kronskih nov-čanic, ,
— Gibanje stavcev v Sarajevu. Med sarajevskimi tiskarnarji in stavci se vrše pogajanja radi novih zahtev. Glede plač so se že sporazumeli, sedaj se pogajajo o dolžnostih tipografov.
—- Pomiloščen. Roparski morilec Anton Završnik, kateri je bil po ljubljanski poroti obsojen na smrt, je pomiloščen na 20 let težke ječe.
— Slikarsko šolo sta otvorila v Sarajevu Tješm in Petrowicz,
— Ustavljene tovarne karbida, Tvor-nica karb‘da v Dugomratu in razne tvor-nice v Spl’*u in okolici so ustavile obrat z ozirom ra zahteve delavcev.
— Natakarski štrajk v Zagrebu. Zagrebški natakarji so predložili delodajalcem nove zahteve, o katerih so le-ti izjavili, da se o njih niti pogajati ne morejo (plačilni natakarji zahteva‘o tudi 2 in pol odstotka provzie kosmatega dnevnega izkupička); Gospodarji so sklenili, da 29. februarja izplačajo natakarje in jih v slučaju štrajka smatrajo za odpuščene. Po vseh hotelih. kavarnah in gostilnah se ^ priplavajo, da bodo delali brez natakarjev.
— 60 K dnevne plače in brezplačno moko hočejo imeti delavci, ki v Zagrebu obrezujejo drev e v mestnih nasadih; dos ej so imeli po 30 do 35 K dnevno. ^ Mestna uprava e nadaljnje čiščenje mestnih nasadov ustavila.	...	~	T
— Verižnima je zadela kap. Tržaškemu veleverižniku z valutami se je posrečilo vtihotapiti v obleki ameriškega častnika in v ameriškem avtomobilu iz Trsta preko Jugoslavije na Dunai velike množine dobre valute. V dveh dneh je zaslužil nad pol milijona. Veselje nad nepričakovano visokim dobičkom in pustolovska vožnja sta ga tako razburili, da ga je zadela kap in je v par minutah umrl, ne da bi mogel užiti kaj od svojega do-jičkci
l-Kaj se vse med tihotapci zgodi. Neki posestnik iz Dolenje vasi pri Cerknici ie prodal vola pTeko demarkacijske črte. Fanta, kateri 'e gonil vola, so orožniki ustavili in mu zaplenili vola; fant je o tem zvesto poročal gospodarju, kateri je v svoji modri glavi iztuhtal po svojih mislih zviti načrt, da zopet dobi vola: šel je k orožnikom ovadit, da mu ie bil vo! ukraden. Orožniki so nato prijeli fanta, katen jim e potem odkril ce?o povest,
— Samoumor v ministrstvu. Dne 27. t, m. dopoldne je v ministrstvu za notranje stvari nastala zmešnjava, ker je počil strel. Takoj nato se je čulo, da se je nekdo ustrelil. Hitro se je izvedelo, kaj je na stvari,
V	orožniški sobi je ležal v krvi na tleh mlad človek Milodrag Zarič, ministrski tajnik. Bil je v svoji pisarni, ko je nenadoma dobil srčni napad. To ga je tako razburilo, da je odhitel v orožniško sobo m se tam ubil. Na mizi je pustil beležko, da si hoče vzeti življenje. Zarič je težko ramen in je njegovo stanje zelo opasno. Zarič je sin beograjskega učitelja Stevana Zariča.
Dnavne novica.
—	Cenzura tujih listov. Komanda dravske divizije v Ljubljani sporoča: »Ino-
taiiiki	ag qA vdaiki	od
Ljubljanska novice.
lj Vrnitev vojnih ujetnikov. Danes zjutraj so se pripeljali z gorenjskim vlakom
V	Ljubljano vojni ujetniki iz Italije. Prišlo jih ie večje število Na kolodvoru jih je pričakovalo vojaštvo z godbo, ki jim je igrala
v sprejem.
lj V Rokodelskem domu bo danes,
1 marca, ob 8. uri predaval vseučiliščni prob dr. Jos. Srebrnič.	(k)
lj Pevske vaje katol. društva rokodelskih pomočnikov bodo odslej v torkih ob 8. zvečer in v nedeljah ob 11. dop, Ker bo društveni pevski zbor moral kmalu nastopiti, naj bi pevci ne zamudili nobene pevske vaje,	(k)
lj Ben Hur. Prihodnjo nedeljo zvečer uprizori Ljudski oder znamenito igro »Ben Hur«. Na to opozarjamo že danes. V nedeljo popoldne bodo ponovili igro »Bratec in sestrica« za mladino.
lj Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo v Ljubljani vabi vse svoje člane in prii&telie k predavanju, ki se vrši danes ob iS S uri zvečer na verandi hotela Union«. Predava g. dr. Malnerič,	lk|
lj Ali je človek iz opice? V zadnji številki smo poročali o g. profesorju Ko-privaiku, <5ešf d& je razlagal učencem, da je človek nastal iz opice. Od druge strani pa smo izvedeli, da je stvar ta: Prof. Koprivnik, ki uči zemljepisje, je govoril v šoli o postanku sveta in omenil, da je svet bil poprej ko človek. Na vprašanje nekega dijaka, odkod j« nastal človek, ie g.
profesor odgovoril:	»O tem je dvoje
mnenj. Eno trdi, da je človek nastal iz opice. Katoliška Cerkev pa uči, da ga je ustvaril Bog. Da bi bil človek nastal iz opice, ni za to nobenega dokaza, ker bi se sicer moral človek še danes razvijati iz opice. Sicer pa to vprašanje ne spada v zemljepis.«
lj utopljenko so zagledali v nedeljo 29. tebi. v Ljubljanici ljudje, kateri so hodili čtz Frančiškanski most. Na tisoče in tisoče ljudi je gledalo žalosten prizor. Utopljenka je 60 letna gospa Marija Kirig z Rimske ceste št. 7. Rajnica je trpela ra hudi živčni bolezni in je prišla šele
fued 8. c rt vi iz bolnišnice. Ko so utop-jenko potegnili iz Ljubljanice, jo je npa mož poljuboval. Utopljenko so prep -bal! v mrtvašr.mo k sv. Krištofu.
lj Elitni ples ali »ples samcev« se je vršil od 28. na 29, ponoči v Narodnem domu. Pravijo, da je bil letošnji najele-gantnejši ples. Mi ugotavljamo to; ker se je prvič v Ljubljani plesalo v postu. Na plesu je bila navzoča le najelegantnejša družba, prve ljubljanske rodbine, katerim pač ni bilo potrebno v postu plesati. Medtem, ko se je plesalo v zgornjih prostorih Narodnega doma, se je pa zgodil v pritličju neprijeten dogodek: tisti, kateri niso bili vabljeni, so hoteli na ples: dva častnika in akademiki so*bili med njimi. Policija je razgrajače obkoHla in jih odvedla na policijsko ravnateljstvo.
1 Ker ie razsipal bankovce ialzihkotc so zaprli Leona Saferja z Dunaja, kateri je v družbi dveh dam Mire in Vide v Ljubljani zelo razsipal denar in vedno plačeval z novimi IDO kronskimi bankovci, kateri so imeli napačne kolke. Aretiran pa je bi' v kavarni Narodnega doma,
lj Meso, Vsled brezglave gospodarske politike prejšnje vlade smo prišli v Jugoslaviji tako daleč, da moramo danes, drugo leto i>o vojni, tako stradati mesa, kakor smo ga stradali za časa vojne. Na ljubljanskem trgu se vrše zopet pravcati boji za goveje in telečje meso. Mnogokrat obojega zmanjka, predno so vsi dobili željeni delež. Mesarji gledajo v prvi vrsti na tiste, ki vzamejo večje količine, reveži, ki zmorejo komaj za četrt kilograma, odidejo navadno praznih rok ali dobe kvečjemu naj-slabše ostanke. A plačati morajo seveda po isti ceni, kakor tisti, ki dobe najlepše kose. Tako je vedno revež tisti, ki je udarjen, in to dvakrat udarjen. Pri telečjem mesu dajejo mesarji sedaj obilo privage tudi h »karmenateljcem«, kar preje nikoli ni bil običaj — saj je tu itak že zraven dosti kosti. Prodaja se teletina po 20 K kilogram. Delavci in ljudje s stalno plačo se bodo morali kmalu popolnoma odpovedati mesu, brez katerega je zadostna hranitev v mestu sploh nemogoča. Mleka ni in je istotako drago, mast in moka prav-tako, da o sladkorju niti ne govorimo. S čim naj se hranimo ob tej draginji z znižano plačo? Sedaj je vprašanje: ali naj hodimo nagi in bosi in plačujemo mesarjem cene, kakršne sami hočejo, ali naj se pa oblečemo in obujemo, potem pa poginemo od lakote?
lj Zaplemba tobaka. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so zaplenili Petru Dobrin-evcu iz Gorjuč 2 kg tobaka; 195 ovojčkov cigaretnega tobaka Antonu Bandlu iz Prevalj in Nagcdet Ivanu in Francu Homovcu iz Sinje Gorice 89 ovojev cigaretnega tobaka. Vsi so naznanjeni verižnikemu uradu, ker so nameravali tobak iztihotapiti preko demarkacijske črte.
lj Radi umora domačega hlapca se je zagovarjal pred porotnim sodiščem kmetski sin Ivan Križman iz Zaloga, Hlapec France Gorta, rojen v tržaški bolnišnici in kot rejenec vzgojen pri Cerarju v Zalogu, je služil pri Križmanovih, kjer je bila gospodinja vdova. Splošno je bilo znano, da Gorta pri hiši ni bil samo hlapec, ampak dokaj več. To je tudi kazal v svojem obnašanju proti domačim otrokom, ki jih je gonil od hiše. Gorta je bil znan kot nasilen človek, ki je ubil svojo prejšnjo 70 letno gospodinjo, vsled česar je presedel 5 let ječe. Tudi tat je bil in dezerter, a delal je pridno. Ljudje so se spotikali nad razmerjem med Gorto in Križmanco in hujskali domačega sina, zakaj v hiši ne napravi reda, 23. novembra lani se je Ivan Križman napil in umoril Gorto v postelji. Na glavni razpravi je dejanje priznal. Porotniki so vprašanje o umoru zanikali ter je bil Ivan Križman oproščen,
lj Vlom v garažo hotela »Union«. Pred ljubljansko poroto se zagovarjata mehanik France Robič iz Spodnje Šiške in ključavničarski pomočnik Josip Tičar, katera ob-dolžuje obtožnica: V zaklenjeno avtogara-žo hotela »Union« v Ljubljani je bilo lani meseca septembra in oktobra Štirikrat vlomljeno; garaža je bila vsakokrat zaklenjena s ključavnico »Wertheim«, katero so storilci vedno razbili in prišli tako y notranje prostore, v katerih so imeli tujci vpo-stavljene svoje avtomobile in druge pri-padue stvari. Prvič se je izvedel vlom v noči na 30. septembra v oddelek^ 4 garaže in so odnesli tatovi osobju angleške misije dva nova plašča in zračno cev v vrednosti ZG0Q K, Malo pozneje so_ tatovi zopet vlo-
mili v tretji oddelek garaže in odnesli np-kemu tržaškemu šoferju 2 plašča za^ avtomobil in dve zračne cevi v vrednosti 25UU kron. Tri tedne po prvem vlomu se jič vlomilo v četrti oddelek in zopet ie bi ukraden osobju angleške mis e vulkan.zi* ran plašč in dva gonilna jermena v skupni vrednosti 2900 kron. Pri četrtem in zadnjem vlomu so vlomilce prepodili, vsled cesar niso mogli ničesar ukrasti. Prvi vlons sta izvršila obtoženca, drugi tudi v družbi Karola Gregorca, ki se bo moral zagovarjati kot aktivni vojak pred vojaškim sodiščem, tretji vlom je izvršil Franc Robi® sam; kdo je četrtič vlomil, se ne more dognati. Obdolženca njima očitana dejanja v polnem obsegu priznavata; pri vlomih 1® dejansko nastopal kot izvežban m eh aru Franc Robič, za ogleduha je bil Josip čarjukradene reči sta razprodala in si r**‘ delila dobiček. Angleška misija je dobila pretežno večino ukradenih stvari nazaj-Ukradeni predmeti se cenijo na 4500 kron-
Franca Robiča zagovarja dr. Krejct, Tičarja oh dr, Pegan,	.
lj Uboj v Kresmških Poljanah, Rudo* Rekar, rojen 24, marca 1902 v Ljubija*®' samski, železniški delavec v Kresniški Polanah, se pred poroto zagovarja zaradi uboja. Obožnica ga obdolžuje: Dne 22. d®' cembra 1919 okrog 13. ure so dobili obd® ’ ženee, Ignacij Valentinčič, France Mohar, Rudolf Zupančič in Karel Zupančič na *** lezniški postaji v Lazah zaslužek za mese® december v znesku vsak po 500 kron, ondi so šli peš na Kresnice, kosili 30 v čuvajnici št, 610 in odšli v gostilno bra®' čiške Vehovec in nato odšli v KresniŠk® Pol ane, kjer so se ustavili v gostilni J0 fa Ravniharja in nato še v gostilni Frančiške Pres pa 1 liter ruma, katerega je sp“jj več fantov skupaj. Okrog 22, ure so odšb iz gostilne, prepira niso imeli nikjer noby nega, marveč se mirno razgovarjali, NiJ1®3 ni bil pijan, ko so šli iz Presove gostilne* pač pa so bili vsi nekoliko vinjeni, četudi so bili korajžni. Ko so šli nato mimo Šuštar* ;eve hiše, je šel Valentinčič trkat na okno, da pokliče Šuštarjevi hčeri. Oglasil pa s® mesto njih gospodar Jakob Šuštar in g0®! Valentinčiča spat. kar so mu svetovali t**®* drugi, Rekar je bil med njimi, vsled sta se pričela Rekar in Valentinčič med s®* boj prepirati, Valentinčič ie sunil z rok® Rekarja v prsi tako, da se je ta opotek®* ne za j in bi bil skoro padel, Rekarja je u ezilo, da je vzel nož-štiiet iz žepa, B. odprl, skočil proti Valentinčiču, ga v vrat in nato zbežal. Valentinčič 3e 1® vzdihom: »Jezus Marija, sedaj me pa je« d*' slonil ob ograjo, kri mu je bruhala iz ran® in se precej nato prevrnil naprej, padel cesto in umrl, Rekar ie na to odšel donUJv in ko je drugo jutro izvedel, kaj je naredi*, je zbežal, se par dni skrival po okolici, to se je pa 27. decembra 1. 1. sam zglasil Py sodniji v Litih in je dejanje priznal, Pr®j** da ni imel namena usmrtiti Valentinčič*' hotel ga je le malo raniti, ker je bil na b)* ga jezen, ker ga je suval. Rekar je Vate®\ tinčiču s sunkom v vrat prerezal zgonmjr votlo žilo. vsled česar je izkrvavel in umri Rana je bila absolutno smrtna in bi bil®®?' di takojšnja zdravniška pomoč brezusp**
Porotnemu senatu predseduje predse^' nik liublrinskega deželnega sodišča dr, ** pež, obtožence zagovarja dr. Wurzba®y obtožbo zastopa državni pravdnik dr. M"' dic.	.	.
Obtoženec: mlad, slaboten fant, plak» joč priznava, kar je storil,	_
Forotniki so na nje stavljeno vPr®s~-nje potrdili z 9 da in z 3 ne; nakar razfj*®® predsednik dr. Papež sodbo, s katero 3 obsodi obtoženec na 1 leto težke ječe,
Harodno giedišže-
Iz pisarne dramskega gledališča, *j£ Vsled repertoarnih težkoč drama v če tek dne 4, marca ne bo igrala »Nočneg, čuvaja« kot uradniško predstavo, temv' A. Funteka izvirno noviteto »Kristi* grad«. — Občinstvo z dežele opozarj* na Nušičevo veseloigro »Protekcija«. bo vprizorjena v drami v nedeljb 7. mar popoldne.
Opera.
1. marca, ponedeljek, zaprto.
2. marca, torek, »Rusalka«, abon nient D/3.
3. marca, sreda, »Mignon«, al50
ment A/2.	unae'
4. marca, četrtek, »Netopir«, a!J0 ment B.	_
5. marca, petek, »Favst«, aboa- L.
Drama.
1. marca,	ponedeljek, »Beneški r
vec«, abonement	A.	hoO®r
2, marca, torek, »Brezdno«, a
metd C.	,
3 marca, sreda, »Beneški trgo
abonement E.	,
4, marca, četrtek, »Kristalni uradniška predstava, izven abonenien
5, marca, petek, »Vrag«, abon. t'-
Odgovorni urednik Joie Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega list®‘ liska »Jugoslovanska tiskarna« *