AMERIŠKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN 7 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 4, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ^toetne postave niso tr°ge, če se jih upošteva ^'evelandski policijski načei-* George J. Matowitz komen-da vladajo različna mnenja prometnih postav, če so »ebne ali ne. Nekateri mislijo je teh postav preveč, da so 'Stroge in d& bi se vršil pro-y Popolnoma lahko brez njih. a neki avtomobilist, ki je ^ kot varen in dober voznik FVl, da so prometne postave 0 Pisana navodila vljudno-katerih naj se ravnajo ^ vozniki na cesti. rug resen problem moderne-^ometa je tudi ta, kako dodati pešcu, da nosi tudi on ^Zgovornosti za javno var-' Nespameten je oni, ki pote sebe v nevarnost in se 8a na avtnega voznika, da « bo ognil. Da, tudi pešec je, ,voren za svojo varnost in bo a|> da se ne bo izpostavljal '^osti. --o- j. Nov grob Renville bolnišnici jeumr-ei"ezija Špehek, rojena Ba-|'stara 56 let. Doma je bi-Loža, odkoder je prišla v ;ela*id pred 39 leti. Soprog 6 Umrl pred 13 leti. Tukaj . sina Antona in Char-1,1 hčeri Rose Štrumbel in f' Bila je članica društva št. 4 SDZ, Srca Mari-l^aro), podružnice št. 25 ■V11 Oltarnega društva fare 1 'da. Stanovala je na 6306 II, Ave. Pogreb se bo vršil t °to zjutraj ob devetih v l!v sv. Vida in na pokopali-l^alvarijo iz Zakrajškovega rVga zavoda, 6016 St. 1 Ave. Bodi ji ohranjen I sPomin, preostalim soža- |tc v Hiolitvi in pogrebu . ^ce 011 a r n e ga društva ^ Vida in Tretjega reda i fiiličiška so prošene, da nocoj po cerkveni po-^i v Zakrajškov pogreb-„ °d molit ob krsti pokojne i Ivane Kolar, v četrtek H osmih pa naj pridejo ^ društva St. Clair Grove, C. ter članice društva Idrije (staro) in sv. Ane, jj 2. Članice zadnjih dveh )(.ey bodo molile tudi za po-(t Sestro Terezijo Špehek, I.6 truplo leži v istem po-Izavodu. V petek naj 1, Možnosti vse udeleže po-I Sestre Ivane Kolar, v so-sestre Terezije Špehek. I °v slovenji zdravnik l;^etrtek bo diplomiran na ft, ton univerzi v Omaha, ft ^ doktorja vsega zdravil-0venec iz Clevelanda ' »v ^ovec, sin splošno po-i |l ^rs. Mary Makovec. K j Iv vi*"anju se odpeljejo daft^ ^°ldne z letalom mati Mrs. ' Mih aliovec> nJe hčerka Ma-1\[ :r- in Mrs. Edward Posch Anton Logar. Novi dok- ) |;6| v St. John's bolnišnici v ith^du. Naše iskrene čestit. uspeha v življenju I °dličnemu našemu roja- DA NE BOSTA NIKOLIVEČ... f Ivana Kolar {Vojni oblaki se zbirajo nad Sirijo Vidite mala poredneža, kako stralioma gledata iz avta! Kako ne bi, ker sta pravkar končala prijetno vožnjo od Prospect do Des Plaines, III. To sta brata Arthur in Johnny Koester, prvi star 7, drugi 5 let. Rada bi bila šla po svetu nekoliko, pa sta vzela na cesti avto in ga zapodila kar 70 milj na uro po lepi cesti. Policija jo je udarila za njima in ju dohitela šele pri mestu Des Plaines. Na sliki ju vidite, kako sveto obljubljata policijskemu načelniku, "da nikoli več." Strašen mraz in sneg v Rusiji Moskva. — V pondeljek je zapadel v srednji Rusiji sneg in vladal je tak mraz, kot ga v tem času ne zaznamujejo zadnjih 100 let. V Moskvi in Leningradu je kazal toplomer 42 stopinj pod ničlo. Prebivalci Moskve, še ne pomnijo snega v juniju. -o- 20 let obstoja Svetkovega pogrebnega zavoda Na 1. junija je minilo dvajset let, kar je bil ustanovljen Svet-kov pogrebni zavod. V teh dvajsetih letih se je zavod izdatno razširil in moderniziral, da odgovarja v vseh ozirih zahtevam današnjega časa. Najprej se je zavod nahajal na Saranac Rd., od leta 1932 pa na sedanjem prostoru, 478 E. 152. St. Lastnika, Mr. in Mrs. August F. Sve-tek uživata med narodom splošno spoštovanje radi svoje izredne prijaznosti, posti;ežljivosti in domačnosti. Vestna ne samo v svojem poslu, ampak se rada udejstvujeta tudi pri društvih in drugih narodnih in kulturnih prireditvah. Podjetju želimo še mnogo uspeha tudi v bodoče. Novo podjetje Rojaka Joe Gabriel in William Tekavec bosta prevzela skladišče premoga na 18320 Lanken Ave., takoj za Nottingham šolo. V zalogi bosta imela vsakovrsten dober premog in se rojakom že sedaj toplo priporočata za naročila. Graduant Rudolph Gorisek, sin poznane Anton Goriškove družine iz Green Rd., Warransville Heights, O. bo 10. junija gradu-iral iz Orange višje šole. Čestitamo! Vabilo na piknik Društvo sv. Križa št. 214 K. S. K. J. vabi za prihodnjo nedeljo na piknik, ki ga priredi na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. It t v; tri- KRAJEV PO AMERIKI Manistique, Mich. — Pred dnevi je Štefan Robič skočil v jezero z ladje, ki ga je peljala v vojaško taborišče v Battle Cree-ku. Vračal se je z dopusta. Vzrok samomora je menda silno domotožje. Trupla še niso našli. Forest City, Pa.—V bližnjem Herrick Centru je 18. maja umrl slovenski farmar John šamro, ki zapušča ženo, devet sinov in šest hčera, v starem kraju pa mater in brata. (Poročilo ne omenja njegove starosti in rojstnega kraja.)—Dalje je tu umrl Dominik Franceski, upravitelj pošte in stavbni kon-traktor, star 67 let in rojen v Tridentu na Tirolskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. Med Slovenci je bil dobro poznan in priljubljen in bil je član društva 27 SSPZ. Buenos Aires, Arg. — Dne 29. aprila je bil pri delu v tovarni ubit Josip Lozej iz Ivanjega grada pri Komnu na Primorskem. Razstrelba kotla mu je povzročila smrtne poškodbe. Tu zapušča ženo in dva otroka. Chicago. — Dne 26. maja je umrl Frank Lavtar, star 48 let. Zapušča ženo, tri otroke in oče ta. -o- Brzojavke k Zormanovi slavnosti ^ nedeljski slavnosti sta dospeli tudi sledeči brzojavki: , Gshington, D. C. — Ivan Zorrwan, Cleveland, O. — Česti-teliva še veliko srečnih in uspešnih let v Vaše zadovolj- Dvojčki sta padli skozi okno in se ubili Boston. — Dvojčiči Eva in Ellen Grinvert, stari po dve leti, sta padli iz četrtega nadstropja skozi okno in obležali na mestu mrtvi. Mati je bila zaposlena v drugi sobi in dekletci sta zlezli k oknu in odprli mrežo. Prva je padla Eva in njena sestrica se je najbrže stegnila skozi okno, da bi videla, kaj se je zgodilo s sestro in tudi ona je padla na tla. -o- Cl( S blagor naših rojakov. — Polkovnik in Pavlina Burja." * * * evelamd, O. — Ivan Zorman, Cleveland, O. — Iskrene e Pošilja — Baragov dekliški zbor." Kampanja dobro kaže Kot poroča Nova Doba, glasilo ABZ, kampanja za nove člane prav dobro napreduje. Do 23. maja je pristopilo v mladinski oddelek 455 novih članov, v odrasli pa 357. Vsota do tega dne vpisane zavarovalnine znaša $419,150.00. Kdor še ni član te progresivne jednote, mu toplo priporočamo pristop. Včeraj zjutraj je zatisnila svoje trudne oči po dolgem boleha-nju Mrs. Ivana Kolar, rojena Stražišar, iz 1021 E. 61. St. Mirno so v Gospodu zaspali v Charity bolnišnici, kamor so jih bili odpeljali, bolne za hudo pljučnico predzadnji pondeljek. Rojena je bila decembra 1866 na Padežu pri Borovnici. Leta 1896 sta se bila podala z možem Mihaelom v Brazilijo, a leta 1899 sta dospela v Cleveland, kjer sta si po trdem delu in skrbnem gospodarstvu kupila domovanje na 61. cesti. Soprog Mihael ji je umrl leta 1915. Tukaj zapušča pet otrok: Jennie, poroč. James Debevec, Mary, Mihaela, Antoinette poroč. Larco in Rose ter mnogo drugih sorodnikov; v North Chicagu pa zapuščajo tri sestre: Mrs. Gertrude Opeka, Mrs, Mary Hodnik in Mrs. Uršula Slana. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Vida, društva sv. Ane št. 4 SDZ, Srca Marije (staro) St. Clair Grove 98 W. C., samostojnega društva Srca Jezusovega, ter raznih cerkvenih redov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in naio na pokopališče Kal-varijo, kjer bo truplo ranjke položeno poleg pokojnega soproga. Pokojna Kol ar jeva mati je bila splošno poznana ' kot vzorna žena in blaga krščanska mati. Do časa, ko jih je bil lansko leto zadel avto na cesti, niso zamudili niti enega dne, da bi ne bilj v cerkvi. In ko so bili še boljšega zdravja, koliko dobrega so storili pri bolnikih. Od njih hiše ni nikdar šel siromak praznih rok. Za vsakega so imeli prijazno besedo, za vsakega tolažilno sočutje. Njih življenje je bilo neprestano trpljenje in delo od ranega jutra do poznega večera, vsaj dokler niso njih skrbno vzgojeni otroci odrasli. Koliko sta trpela z možem v Braziliji, kjer sta bi-a z drugimi našimi Slovenci pri ;amošnjih plantažnikih kot prava sužnja, brez zadostne hrane, skoro brez plače. In ko sta hotela proč, sta morala skrivaj zbežati. In potem, ko sta prišla v Ameriko z majhnimi otroci, je mati delala in kuhala pa prala za bor-darje, mož je pa trdo delal v tovarni. Kakšno trpljenje je bilo to v tistih časih, ko ni bilo v liši plina, ne elektrike, to vedo & naše pionirke povedati. Pa se kljub vsemu trpljenju ni pozabilo v hiši na molitev in kato-iške ustftnove. Zato je pa Bog blagoslovil hišo, da je bilo dovolj kruha in še kak cent se je prihranilo, da si je družina lahko sčasoma kupila svoje lastno ognjišče. Eno pa Vam je bilo odrečeno v zadnjih trenutkih življenja, draga mati in to, da Vam ni bilo dano videti svoje pravnukinje, ki je bilo rojena samo par ur pred Vašo smrtjo. Samo toliko ste še počakali, da ste bili kraljevali za nekaj ur kot glava štirih generacij v Vaši družini. Kako željno ste čakali, da bi mogli pe-stovati svojega pravnuka, a nebeški vladar Vam je določil uro. Pripovedovali so Vam, da se Vam je rodila pravnukinja, toda Vi ste bili najbrže takrat že v pogovoru z angel j i, ki so čakali, da odneso Vašo Čisto in dobro dušo k večnemu Sodniku. Tako Pozor, dojenčki! Ali veste, da ste lahko kaznovani z globo $50 v drža-' vi phio, če v javnem prostoru odmašite svojo steklenico z mlekom? Živa resnica! Modri pismarji, ki delajo postave za državo Ohio., so namreč zapisali v postavne bukve, da je prepovedano v javnih prostorih odmašiti steklenico. Postava je namenjena, da se prepreči javno "nacejange" z žgano pijačo. Toda pozabili so zapisati v postavo, da se to nanaša samo na steklenice, v katerih je alkohol. BIVŠI KAJZER UMRL? Danes zjutraj se je naznanja-o po radiu, da je umrl bivši nemški cesar Viljem II. Koliko je resnice na tem, nam ni znano. Poročila so včeraj javljaja, da je cesar že iz krize. Pričakuje se, da bo Anglija udarila v francosko Sirijo, da se je ne polaste Nemci. Francija grozi, da bo branila kolonijo če treba z orožjem. Bivši zaveznici si grozita, a Hitler si mane roke. TEKMA MED ANGLIJO IN NEMČIJO ZA POSEST SIRIJE V Franciji vlada skrajno napet položaj in vsak čas grozi izbruhniti vojna med starima zveznicama, Anglijo in Francijo v francoski koloniji Siriji. .Francija je zagotovljena, da bi jim pomagala nemška armada. Maršal Petain, načelnik francoske vlade je včeraj popoldne sklical sejo vladnega kabineta potem, ko se je posvetoval z generalom Weygandom, ki je bil nagloma poklican iz Afrike, kjer poveljuje tamošnji francoski armadi. Pariško prebivalstvo je bili opozorjeno na vaje za slučaj zra čnih napadov. To je bil prvi tak ukaz, odkar je Hitler zasedel Pariz. Iz Beiruta, Sirija, se poroča, da se bliža angleška armada, ki bo vsak čas padla čez mejo. Toda radio zagotavlja, da so francoske čete pripravljene, da odbijejo Angleže. Iz Berlina se poroča, da bo dala Nemčija popolnoma 'proste roke Franciji v boju proti Angležem za posest Sirije. To pomeni toliko, kot da si Nemčija iskreno želi spopada med starima zaveznicama. Iz Londona se namiguje, da je Anglija morda že storila potrebne korake, da prehiti Nemčijo za posest Sirije. Uradno angleška vlada ne reče nič, kar je bil vedno slučaj v preteklosti, kadar je Anglija nameravala kaj važnega. Medtem se pa poroča iz Turčije, da plujejo nemški transportni parniki iz Romunije, ki vozijo nemško vojaštvo in opremo v Sirijo. Baje je že zadnji četrtek dospelo 500 nemških vojakov v sirsko pristanišče Latakia. Poročila tudi zatrjujejo, da se je opazilo 200 nemških bojnih letal na sirsko-turški meji. Nepotrjena poročila tudi zagotavljajo, da je šlo več nemških civilistov skozi Carigrad v Sirijo, ki so se izkazali z bolgarskimi potnimi listi. Splošno se sodi, da bi Nemčija rada dobila trdna tla v Siriji, odkoder bi lahko napadala na tri kraje: Iraq, Palestino in otok Ciper, kjer so zdaj v oblasti Angleži. Nobenega javnega komentarja še ni iz Berlina ali Rima glede sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem. Samo toliko hite zatrjevati naciji, da so Angležem ure štete v Sredozemlju. -o-- Močna vera v travno seme Nekdo je vlomil v mestno barako v Woodland Hill parku. Tam je ukradel 50 funtov travnega semena in en stroj za ko-šenje trave. Gotovo je mislil, da ima mesto tako travno seme, da gredoč kali in da mora biti takoj pri roki tudi kosa. Dljni magnati priporočajo varčevanje z gazolinom Washington. — Razne oljne družbe so poslale vladi priporočilo, naj po vsej deželi vpelje nedelje, ko ne bo smel nihče rabiti šazolina, da se ga tako varčuje la narodno obrambo. Oljna industrija pričakuje, da bo začelo kmalu primanjkovati gazolina. -——-o—- Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Joseph Skulj v spomin osme obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Iz bolnišnice Frank Alesnik, 3910 E. 99. St. se je vrnil iz bolnišnice in se tem potom zahvaljuje sorodnikom in prijateljem za poslane cvetice, darove, kartice in obiske. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na njegovem domu. Na operacijo V pondeljek je srečno prestala operacijo Mrs. Rose Pre-skar, 353 E. 123. St. Nahaja se v Mount Sinai bolnišnici, soba 227. Obiski do petka niso še dovoljeni. Nova lastnica Mrs. Marie Skok je kupila gostilno na 3966 St. Clair Ave. bivše Kovačičevo poslopje. Rojakom prostor toplo priporočamo. Mr. Mihelich odpotuje V četrtek in petek se bo nahajal odvetnik Mr. John L. Mihelich v Columbusu pri vrhovnem sodišču in na posvetovanju pri Industrijski komisiji. V petek večer se bo vrnil domov. je pisano, da eno življenje ugasne, drugo se rodi. Eden se umakne drugemu, da je dovolj prostora za nova bitja, kakor je to modro določil Stvarnik. Da, veliko ste prestali, naša dobra mati v življenju. Zato boT ste pa zdaj gotovo poplačani bogato pri Stvarniku, ki Vam je dal učakati tako lepo starost in Vam izkazal milost, da so stali okrog Vaše smrtne postelje vsi Vaši ljubljeni otroci in Vam za-tisnili oči. Počivajte mirno, draga mati! Na grob bomo Vam in očetu posadili rož, ki ste jih v življenju tako ljubili in skrbno negovalti na svojem vrtičku, a niste dočakali, da bi jih junijsko zlato sonce razcvetelo. Naj Vam sveti večna luč. Angleški letalci so zazgali Berlin na več krajih London, 3. jun. — Sinoči so poleteli angleški bombniki nad Berlin in tam z bombami'zažgali mesto na več krajih. Samo ena bomba iz letala je zanetila pet požarov, trdijo Angleži, štiri angleška letala se niso vrnila s poleta. Istočasno so angleški avijati-čarji bombardirali razne kraje v industrijskem. Porurju in pristanišča v Belgiji. To je bil že 46. napad angleških bombnikov na Berlin, odkar traja ta vojna. Tudi nemška letala so sinoči obiskala Anglijo in napravila mnogo škode v raznih krajih. -o--— Boksar Schmeling se zdravi v Atenah Berlin. — Max Schmeling, bivši svetovni prvak v rokobor-bi, o katerem se je zadnji teden raznesel glas, da je bil ubit na otoku Kreti, se zdravi v bolnišnici v Atenah. Tako trdijo nemška poročila, ki priznavajo, da se je Schmeling res udeležil kot parašutar bojev na Kreti, kjer je bil ranjen in odpeljan na Grško. Pouk v petju Operni pevec Tone Šubelj je začel pri Glasbeni matici poletni tečaj za pouk v solo petju. Pouk se bo vršil ob torkih in petkih od 1 do 7 zvečer v SND, soba št. 2. Priglasijo se lahko tudi drugi, čeprav niso člani Glasbene matice. Pozdravi Mrs. Mary Avsec pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu iz Little Falls, N. Y., kamor je šla obiskat svoj rojstni kraj po 30 letih. K vojakom V službo Strica Sama se je podal Frank Stopar, sin Mr. in Mrs. Frank Stopar iz 3907 W. 96. St. Želimo mu srečo in zdravja. V bolnišnico V Mestno bolnišnico je bil odpeljan Cyril Jančar. Prijatelji ga lahko obiščejo. FANTOM SE NUDI BREZPLAČEN POUK V MORNARIŠKI VEDI IN VEŽBI Od American Nautical Academy, Washington, D. C. smo prejeli v priobčitev sledeče: Od 15. junija do 1. oktobra se bo vršil tečaj v mornariški vedi za fante v starosti od 10 do 21 let. Fantje bodo ves čas na ladji, kjer bodo imeli hrano in stanovanje. Pouk je brezplačen, toda za hrano je treba plačati in sicer 49c od vsake jedi, ki se jim servira trikrat na dan. Natečaj je za fante, ki žele dobiti pouk v jadranju, mornariški in vojaški vežbi, veslanju in drugem. S tem poukom ni v zvezi nobena nadaljna obveznost za fante. Ob nedeljah gredo fantje v cerkev. Lahko se vpišejo za ves natečaj, ali pa za' najmanj en mesec. Kot rečeno, drugih stroškov pri tem ni, kot da plačajo za hrano. Je pa velike vrednosti za poznejše življenje, kar se fantje nauče tukaj., Kogar zanima, naj takoj piše po nadaljne informacije na: American Nautical Academy, Transportation Building, Washington, D. C. DOMOVINA i()' 130 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER U17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays end Holidays NAROČNINA: Aa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C 2a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 . Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months , European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Ladje so imele nameri preprečiti Nemcem dovoz vojaštva in orožja z ladjami. Res so to Nemci poskusili in Angleži so jim prvo pošiljko razbili. Tedaj so pa Nemci spustili svoje bombnike na angleško mornarico in mnogo ladij1 potopili. Končno se je morala tudi angleška mornarica umakniti, odpeljala je nekaj vojakov z otoka in ga prepustila Nemcem. Nemci so dokazali, da je zmagovalec oni, ki ima močno zračno silo, proti kateri so največje ladje prava igrača. RESOLUCIJA o svrhi sestavi in načinu dela Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._____ No. 130 Wed., June 4, 1941 Predsednik postopa oprezno Še lanskega novembra in decembra so Rooseveltovi kritki godrnjali, da ne daje narodu nobene prave smeri in da je dežela v konfuziji, ali zmešnjavi. Dalje so ga kritizirali, da ne napravi sploh ničesar, ko vsa dežela napeto'čaka kakega navodila iz Washingtona. Šele potem, ko je prišel v kongres predlog za posojilno postavo, se je Amerikancem zjasnilo, da je Roosevelt ves ta čas delal in pripravljal in da ni dal nobene stvari v javnost, dokler ni bil popolnoma pripravljen in dokler ni prišel čas za dejanje in ne samo za besede. Zato so oni, ki bolj natančno poznajo Roosevelta, pričakovali več dejanj kot pa fraz od zadnjega njegovega govora. Toda kakšnih dejanj so pričakovali ti dobromisleči, pa nepraktični ljudje? Saj človek ni, da bi bil že strokovnjak v vojaških zadevah, da bi ne mogel izračunati posledice, če bi začele Zed. države z napadom v Atlantiku, če bi šle in zavzele Dakar v zahodni Afriki, če bi začele vojno z Japonsko. Predsednik dobro ve, čeprav nekateri njegovi najožji prijatelji tega ne zapopadejo, da dežela ne more napasti treh kontinentov hkrati, igrati vojne v dveh oceanih, če ima pri rokah majhno armado, ki je šele v razvoju in mornarico, ki zadostuje komaj za en ocean. Nekateri morda ne morejo zapopasti, ali pa nočejo videti, da Roosevelt še ni opustil vere, da bo ta dežela še v stanu doprinesti sporazum v sedanjih sovražnostih, ne da bi se sama zamešala V vojno. To njegovo vero in upanje podpira golo dejstvo,-da naša dežela fizično Se ni pripravljena za vojno. To predsednik dobro ve, bolj ko kdo drugi in temu primerno tudi vodi politiko naše dežele. Njegovo sedanje delo predvsem je, da izdela kolikor največ mogoče orožja in da ga spravi kakor hitro mogpče Angležem v roke. V Washingtonu ni nobena skrivnost, da program oboroževanja ne napredujejo tako naglo, kakor bi moral. Temu zdaj posveča vlada največjo pozornost. Kar se tiče zadeve, da se spravi naše orožje in municija kolikor mogoče naglo in varno v roke Angležem, bo pa morda Roosevelt posegel po edinem sredstvu in ta je, da bi Zed. države preklicale nevtralno postavo. Tedaj bi ameriške ladje lahko plule kamorkoli. To bi sicer lahko privedlo do streljanja, toda ne bi bilo ravno potreba napovedati vojno. Saj je znano, da smo se v zadnjem stoletju udarili že z Angleži, Francozi in Španci v IKiaribejskem morju, pa radi tega Amerika ni poslala armade v Evropo. Vzrok za vojno se lahko vedno najde, toda včasih se doseže namen tudi, če se malo zameži. Saj so oni dan Japonci zasegli v Indo Kini za $10,000,000 ameriškega blaga in vendar Amerika za to ni poslala na Japonsko bojnih ladij. Mi predstavniki sledečih hrvatskih, srbskih in slovenskih podpornih orga,nizaci: Hrvatske bratske zaednice, Srbskega narodnega saveza, Srbskega podpornega saveza Jedinstvo, Slovenske narodne podporne jednote, Kranjsko slovenske katoliške jednote, Ameriške bratske zveze, Slovenske dobrodelne zveze, Slovenske svobodomiselne podporne zveze, Slovenske ženske zveze, Za-padne slovenske zveze, Jugoslovanske podporne zveze Sloga in Slovenske podporne družbe sv. Družine, zbrani na iniciativo Hrvatske bratske za-jednice na skupnem zboru dne 10. maja 1941, v Slovenskem narodnem domu, Cleveland, O., v svrho organiziranja skupnega dela za materialno in moralno pomoč našemu, z vojno pre-gaženemu in zasužnjenemu narodu v stari domovini Jugoslaviji. Zapopadajoči in razumevajoči težko stanje naših nesrečnih bratov in sester v domovini, in razumevajoči njihovo potrebo naše, čim izdatnejše pomoči, smo prišli do soglasnega sporazuma in zaključka, da se združimo skupno za delo v skupnem odboru za to svrho, ter da s tem hkratu pokažemo našemu narodu v domovini, kakor tudi zunanjemu svetu, da smo složni in edini ter da nas ne more razdvojiti ne sila krv-nikovih bajonetov ne razdiralno delo plačanih i zr o d ko v. Prav tako smo se soglasno sporazumeli, da bomo pred ameriškim narodom kakor tudi pred javnostjo ostalega sveta branili čast in interese našega zasužnjenega naroda ter tolmačili -njegove pravične težnje in želje za svobojenje vsakega, tudi najmanjšega delca zasužnjenega jugoslovanskega ozemlja, in za pravico do svobode in demokracije vsakemu, tudi najmanjšemu delu našega naroda in plemena. Za izvedbo gori označenih svrh in ciljev, sprejemamo in osvajamo soglasno sledeče zaključke, ki imajo služiti kot program in pravilnik našega dela: 1. Ime Naše skupno delo in predstavništvo pred ameriško in svetovno javnostjo bomo vodili pod skupnim imenom: Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki — The Yugoslav Relief Committee of America. 2. Sestava odbora Jugoslovanski pomožni odbor bo sestoj al iz hrvaške, srbske in slovenske sekcije, katere sekcije bodo po svoji uvidevnosti vodile delo v zadevi nabiranja pomoči med svojim narodom, potom svojih društev ali skupnih lokalnih odborov, sestavljenih od vseh organizacij, ki so voljne sodelovati pri tem podvzetju. 3, Predstavništvo Predstavništvo v Jugoslovanskem pomožnem odboru bo se-stojalo iz izbranih zastopnikov naših velikih centralnih organizacij, v katerih so zbrani široki sloji našega naroda v.Zedinje-nih državah in Kanadi. Vsaka narodnost, brez ozira na število zastopanih organizacij, ima pravico do petih ali več zastopnikov. Vsi predstavniki gori navedenih organizacij tvorijo glavni upravni odbor Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, le-ti pa izbero iz svoje srede, za vodstvo potrebnih poslov, sledeče odbore: 1. Izvršilni odbor, ki sestoji iz predsednika in dveh podpredsednikov; (b) tajnika in Invazija po zraku Bitka za posest grškega otoka Kreto je bila ena naj-fantastnejših v teh modernih časih. Prvič v zgodovini sveta je kaka armada poskusila in tudi zasedla celino z zračno silo ter ž njo premagala armado na suhem in bojno mornarico obenem. To najnovejše vrste vojskovanje so Nemci izvedli na Kreti. Najprej so Nemci poslali na otok težke bombnike, ki so strahovito obsipavali otok z bombami. Par dni zatem so pa poslali svoje zračne čete. Transportna letala so pripeljala veliko število padalnikov, ki so cepali s padali iz letal in ko so pristali na tleh, so se zagnali na Angleže s strojnicami, puškami in ročnimi granatami, kar so pripeljali v letalih s seboj. Transportna letala so pripeljala tudi jadralnike (letala brez motorjev), v katerih so se vozili vojaki, ki so s temi letali brezslišno priplavali na otok in se brezslišno spustili na tla. Za padalniki so pripeljali ogromna letala pehoto, mož-narje in lahke topove. Ta armada je bila del novih zračnih divizij, ki jih je ustvarila Nemčija nalašč za taka podvzetja. Vsaka teh divizij šteje 7,000 mož, razdeljenih v dva polka. Vsaka divizija ima 24 75 palčnih topov ali hovitzev in nekaj 37 mm protitančnih topov. Glavni udar so Nemci prizadeli Angležem tretji dan te bitke. Iz Londona so prišla poročila, da so se angleška letala umaknila s Krete. Vzrok je bil, ker Angleži niso imeli dovolj zrakoplovnih pristanov za letala. Nemci so Namreč te pristane enostavno razbili v prvih treh dneh. To je pokazalo veliko nadmoč nemške zračne sile, ki je operirala iz bližnje grške celine in pa iz italijanskih Dodekaneških otokov. Prve štiri dni nemška vlada ni niti povedala narodu, da se vrši kak boj za Kreto. Četrti dan so pa naznanjali časopisi, da imajo Nemci v rokah ves zahodni del otoka. Tukaj so imeli Nemci zrakoplovni pristan pri mestu Maleme, kamor so lahko neovirano dovažali ponovno in ponovno para-šutarje, lahke topove in tanke. Od tukaj so se pa počasi razlezli po otoku na druga mesta. Zlasti značilno iz te bitke je to, da so Nemci pripeljali z letali na otok celo tanke. To je nekaj popolnoma novega pri nemškem vojskovanju in lahko se računa, da bodo to napravili tudi pri drugih napadih na kak otok, na primer na angleško otočje. Angleški premier je rekel, da Nemci ne morejo zasesti otoka, dokler je okrog njega postavljena bojna mornarica. dveh pomožnih tajnikov; (c) blagajnika; (d) odbora za publicistiko, v katerem so tri osebe. 2. Nadzorni odbor, ki sestoji iz enega člana od vsake Zastopane organizacije v tem odboru. Dolžnosti predsedstva so, da poleg vodstva sej zastopa delo, ideje in cilje odbora pred našo in pred ameriško javnostjo. Dolžnosti tajništva so, da vodi zapisnike vseh sej glavnega kakor tudi izvršilnega odbora, da vodi dopisovanje med narodnimi sekcijami in njihovimi centralnimi organizacijami ter vse drugo delo, ki spada v njegov delokrog. 3. Dolžnost glavnega blagajnika je, rekordirati pobotnice prejemkov in izdatkov od posameznih blagajnikov narodnih sekcij; dalje mora sprejemati doprinose ter voditi račune o njih, in sicer od poedincev, organizacij ali lokalnih odborov, ki bodo tudi pošiljali vse doprinose naravnost nanj. Glavni tajnik mora, kadar koli zahteva to od njega glavni ali izvršilni odbor, podati pregled o dohodkih in izdatkih ter o stanju pomožnega fonda. . Denar, ki ga prejme blagajnik katere koli centralne narodne organizacije, k^,kor tudi blagajnik Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, mora se nalagati v.odrejeno banko na ime in račun Yugoslav Relief Fund, 'pod imenom prizadete bratske organizacije ali centralnega odbora. Za prejeti denar se mora izdati pošiljatelju polnoveljavno pobotnico. 5. Dolžnost publicijskega odbora je, da točno obvešča našo kakor tudi ameriško javnost o zadevah in - vprašanjih, ki bi utegnila moralno in materialno koristiti temu podvzetju. 6. Poedine hrvatske, srbske in slovenske sekcije bodo delovale med svojimi narodnostmi na organiziranju lokalnih osrednjih odborov, sestavljenih iz vseh lokalnih društev in organizacij njihove narodnosti. Taka društva in osrednji lokalni odbori bodo zbirali direktne denarne prispevke, prirejali zabave, koncerte, izlete in druge priredbe v svrho zbiranja pomoči. Ves nabrani denar naj ti lokalni osrednji odbori pošljejo blagajniku svojega narodnega centralnega odbora, pod čigar pokroviteljstvom poslujejo. 7. Skupni lokalni odbori, ako so v njih delu vključena društva vseh treh narodnosti, lahko pošiljajo nabrani denar blagajniku katere koli centralne glavne organizacije ali pa direktno na glavnega blagajnika Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. 8. Vsak odsek ali društvo poedine bratske centralne organizacije ali lokalni osrednji odbor, ako je udruženih več društev in organizacij, mora dobiti dovoljenje za nabiranje pomoči od one centralne organizacije, preko katere namerava izročati nabrani denar in ki ima dovoljenje od U. S. državnega departmenta v Washingtonu. 9. Društva poedine podporne organizacije, kjer razmere ne dopuščajo, da bi izbrali posebne odbore, lahko nabirajo pomoč preko svojega društvenega odbora. 10. jKadar bodo prilike dopuščale in ko bo napočil čas za to, se bo zbirala tudi pomoč v blagu, obleki, obutvi ter v drugih stvareh za pomoč narodu v domovini. 11. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki mora sodelo-1 vati ter dajati navodila in nasvete o delu za vodstvo vsake akcije, ki ima za svrho nabiranje pomoči za naš narod v domovini. Dalje mora skrbeti, da bo nabrani denar porabljen v svrho, za katero je bil nabran, to je, za pomoč žrtvam vojne v domovini, in sicer preko Ameriškega Rdečega križa ali preko kake druge zakonite in odgovorne ustanove. Ta skupen odbor ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev poziva vse ameriške Hrvate, Srbe in Slovence, vsa njihova podporna, kulturna, cerkvena, prosvetna in delavska društva in organizacije, kakor tudi posameznike, da gredo na delo z vso svojo močjo y duhu te resolucije, in navedenega programa dela, da bi bilo to naše skupno delo čim plodonosneje in da bi se nabrala čim večja materialna pomoč za naš narod v domovini, ki je postal nedolžna žrtev krvniškega in zverskega napada. Naša materialna pomoč bo potrebna, da se ublažijo žrtve in trpljenje naših nesrečnih bratov in sester v domovini, potrebna sta naš skupen nastop in delo, da se naš narod okrepi v nadi, veri in v borbi za osvobo-jenje in lepše, srečnejše življenje v svobodni, na principih svobode in demokracije ujedi-njeni Jugoslaviji. Osvojeno soglasno na seji pred stavnikov hrvatskih, srbskih in slovenskih bratskih organizacij v Clevelandu, O., dne 10. maja 1941. Wm, M. Boic-Boyd, predsednik ; Vincent Cainkar, Simo Vr-linič, podpredsednika; Josip Zalar, blagajnik; Janko Kovač, tajnik; Marie Prisland, Branko Pekič, pomožna tajnika; Janko N. Rogelj, Mile Marinkovic, Michael J. Horvath, odbor za publicistiko. -o- Uradnikom Slovenske moške zveze Ker smo že skoro pri koncu naše kampanje, je potrebno, da tudi posamezni uradniki podružnic in tudi glavni uradniki pokažejo svojo agilnost in aktivnost za našo edino samo moško slovensko organizacijo. Naznanjam v imenu glavnega urada, daso prvi trije tedni junija zaznamovani kot kampanja uradnikov SMZ in v tem času je posebna dolžnost ter se pričakuje od vseh uradnikov, da se potrudijo vsi, brez izjeme in vsak pridobi kar največ novih članov za Slovensko moško zvezo. Torej, pojdimo na delo brez odlašanja, da bomo pokazali ostalemu članstvu, kaj se lahko naredi s požrtvovalnostjo. Upamo, da bodo uradniki v tem času pridobili vsaj toliko članov, kot so jih pridobili posamezni člani naše organizacije. Res, prav lepo bi bilo, če bi se vsak uradnik potrudil v tem času in pridobil vsak dan enega novega člana. To ni težko delo, samo če se resnično vsak potrudi. Delujmo skupno za napredek Slovencev v Ameriki. Vsak član je posebna sila, katero se potrebuje, če hočemo imeti dober uspeh. N^kar pa ne mislite ostali člani, da če je ta čas določen za uradnike, da bi vi lahko pa počivali. Potrebno je, da se še bolj zavzamete in pokažete, da se lahko še več naredi, samo če je volja za to. Ali se lahko zanesem, da boste v mesecu juniju napeli vse svoje moči in tako pokazali nekaj izvanredne-ga? Na delo, še je čas! Z bratskim pozdravom, Vincent H. Lauter, glavni tajnik SMZ. -o- V Oslu na Norveškem je pred nedavnim pogorela največja tvornica smuči. * * * Zormanov dan in "Škrjancki" (Pojasnilo: L. Seme) Ako javnost vidi pomanjkljivost, je prav, če ve tudi za nje vzrok. Še nikoli se nisem ogreval za nastope mladinskih pevskih zborov na prostem. Kajti glasovi mladine so šibki in niso za na prosto. Naročeno mi je bilo, naj pripravim mladino za Zormanovo slavnost 1. junija za par pesmi. Pripravil sem jih za nastop treh pesmi: "Lepa naša domovina," "Naprej zastava slave" in "Pastirica." Dodatno mi je bilo naročeno zadnji dve vaji, da bi še eno ameriško himno zapeli. Ker znajo najbolj zapeti "America," sem jih v soboto pripravil še za to pesem. Naročil sem pianistinji, naj pride za nastop, kar se je tudi zgodilo. Poslušal sem govornike, ki so govorili na zvočnike misleč, da ko bodo govori končani, se pa program prične v dvorani, kakor prejšnja leta. Nemalo sem se pa začudil, ko sem videl, da prihajajo mladi pevci mladinskega pevskega zbora "Škrjan-čki" na oder. Nato pa Mr. Ro-tar kliče mene na oder. Hitro sem šel k odru in vprašal, če je piana na odru? "Ne, ni!" Obrnil sem se . . . Brez piane in na prostem. S kom naj intoniram glas? Piščalke nisem imel s seboj, ker mi ni bilo niti malo znano, da je v programu, da bo mladina nastopila na prostem in še brez piane. Kajti če bi mi bilo znano, bi bil to pravočasno preprečil. "Polomil" sem ga torej jaz, ki mi, kot pevovodju niti toliko ni bilo znano, da bi vedel kdaj naj mladino skličem skup. Spraševal sem in končno mi je oskrbnik, Mr. Kranjčič, podal njegovo osebno mnenje, ne uradna, da misli, da bo dovolj zgodaj, če se zberemo ob tretji uri. Kar se je tudi zgodilo. Ne vem, in ne bom razglabljal, kje je krivda, vem le toliko, da sem doživel trenutke, ki jih ne bom tako kmalu prebolel . . . -o- Ob prihodu Nemcev v Bolgarijo Tla se na vsak kilometer sPr^ minjajo. Iz zemlje se že P11 kazujejo ogromne skale, ka" da je zemlja razpokala in P0", kazala svojo notranjost. kod so te skale pokrite s Črnj j grmičevljem in koreninamis rih dreves. "Cesta se vije prav ob na eni strani segajo raz" . skale prav do ceste in na d1 strani pa nam gre pogled v S . bok prepad. V globini S0 gorski hudournik, ki pa Je daj krotak, treba pa je s^se kakega naliva in spremen" ^ bo v mogočno reko, ki vali sK in debla v dolino. .. "Vedno višje nas pelje Pot.^ polagoma opažamo, kako se preminja okolica. NajPreJ dek gozd posejan z og-rortir^,^ skalami, ki pa postaja z vsa korakom gostejši in tem" Nasproti nam prihajajo * vane osličev s tovori drv, K . re nosijo v dolino. V takih P merih je treba biti vedno P Ijiv, kajti lastnik karavane J raka včasih prav daleč za s tovorno živino. "Med muslimanskimi V^h ri smo, Pomaki, ki so naser;jei na vsem jugozapadu Bol£ jt Vozimo se skozi mokro in * < meglo, naenkrat pa Pr. jI« predele, kjer sneg PokrlVf in še vedno v gostih kosrt" J letava. Še ta pas prevozu11 'J se nam izza goste megle'1® J vese pokaže mlečno belo 3 \ * vfl " Vteh krajih, kjer ni ve£. J si, zadenemo na oddelke* ^A bili poslani naprej, da jejo cesto v redu. Njih )jo| sta lopata in kramp. On'* jujejo s snegom, vodo 1,1 J tom. Poleg njih pa so ni tudi domači kmetje k<> A niki. Nešteto prizorov J nudi, ko vidimo, da jetu"^ zdrknila volovska vpreg8 ,jt| ta in jo je treba zopet sP ^M na pot. Kmet zaskrbljel1 jI krog, voliči pa brezskrb11" žvekujejo. Voz naložen^ j kimi debli je treba raz^ j potegniti na pot, nato P jo treba debela debla zoP^e žiti na voz. Združenim kom naših delavcev se t0 p0sl posreči, kajti pri svoje^^i morajo premagovati se ^ A ne težave, kakor pa je s' jJeN staviti tak voz na ces4%vcf narednjik, ki vodi te d ^ >l nam je rekel, da je to sa nameček.' n "Še predno pa naS^. f se spuščamo v dolino P1 ^ p< nočišču v najbližji vaSlvas, ' bočju. Majhna je ,t0 ji°T šest snažnih hišic in elS j jrfl moderno zgrajena š°'a' ^of na rapolago celo prš11''. 0dd( Ko se vrača naš delanj lek pojoč, pridrvi sk^P vas, staro in mlado. prizor: nemška vojaška visoko gori v Rodopsk1^ » gejj Pojoče vojake vse Da 0 K( pozdravlja, ti pa stri' ^ i> rakajo s krampi in l°Pf jete: ramah. Naše prenoči^^jlie na krčma. Pri peči se?1 ^ krog oficirjev in P1^ bolgarsko vino. ^ " 'Ta špalir, ki ste & $ kar videli,' nam poj®^ & izmed njih, 'imamo j„ * dan. V tem daljnem 1 nas sprejeli, kakor se ifp® niti sanjalo. Župan je hitel k cesti, da bi dil. Jaz sem moral v* ^ hiši takoj po prihodu dafl svežih jajc, da mi ie sp0m° slabo. Bilo je že P0 J0)*» Vse kar le rabimo za K. je na razpolago. LjufJ0 ge z nami delajo.' Se d01* f? mo zvečer skupaj tel ^ i varjamo in vsakdo ve'^r^ , vedati o lepi slogi in 0 a ljl| odnošajih, ki vladajo m > stvom in nemškimi v« in n posled pa pride še žuP^H vabi k sebi. Toda m/ dajje» dalje. Zunaj prši in 1 ju * še vedno čuje ropot®™, molklo brnenje v0j^e motorjev, ki vozijo ,, Rodopske planine • • ' Sovjetska vlada je podaljšala vojaški rok na dve leti za vojake, na tri leta za podčastnike in na štiri leta za vojake, ki pripadajo letalskim oddelkom. V "Frankfurter Zeitung" je bil priobčen sledeči opis sprejema nemške armade ob prihodu na bolgarsko ozemlje: "Vozimo se dan na dan in včasih tudi ponoči. Brezkončne kolone voz so napolnile vse ceste v Bolgariji, ki drže na jug. Zdi se, kakor da se je dvignilo vse na pohod proti jugu in jugozapadu. Nepregledne vrste voz pred nami in za nami. Vmes srečujemo oddelke topništva Mogočno se pomikajo po cestah tovorni vozovi, ob kraju cest pa se vrste manjša vozila. Mestoma pa je pokrajina nepregledna in tako ne vidiš drugega ka kor vozila pred seboj in za seboj. Na ovinkih in na višavah pa se odpirajo nenadoma novi pogledi, ki jih od enoličnosti utrujene oči prav z veseljem sprejmejo. Vzdigujejo se ob laki prahu, ki ga veter odnaša, ki pa se tudi vseda na ljudi in vozove, da je vse sivo in rjavo. Obrazi mož so od debele plasti prahu na njih, ustnic ne razločiš in obrvi so postale nekako žametaste. Siva vojska v sivi stepni pokrajini. Obzorje se ti zopet zapre in ure in ure ne vidiš drugega kot voz pred seboj in voz za seboj. "Kamor koli pridemo, povsod že najdemo naše oddelke. Od pomladnega sonca so ljudje zagoreli, na višavah gora pa so skrbno zaviti v svoje plašče, kajti tu vlada še oster mraz, dasi je doline že odel topli dih pomladi. V neki vasi krene avto s poročevalci v stran z glavne ceste. Doslej smo se vozili bolj po gričevju, zdaj pa smo krenili bolj proti jugu v smeri predgorja Rodopskih planin. SATAN IN IS K A RIO T Po nemškem izvirniku K. Maya Tegale mladega Mimbre-Pameten je, zvest in po-J1; zaneseva se lahko na nje- jeli brat se bo prepri-' sem tudi jaz pošten in Dal bom selu svoj wam-dokazal bo z njim mojim da sem pri vas in da je Ps, kar bo sporočil." Jj^nil se je k Mimbrenju. ,Ioi mladi brat naj jim prikuje, kaj se je zgodilo! 'Pripelje s seboj pet najsta-bojevnikov, ki mu bom '°va imena sedajle povedal! S orožja naj pridejo, v }z< da ne nameravajo nič rZlog Zvite kače mi je bil 1 'iub. Položaj se je razvi-, Prid izseljencem in meni. i^i mi poglavar ne bil po- I Pogajanja, bi bil moral ^ Meltona izročiti alcaidu i^išču in kdo ve, če bi se °n nazadnje še ne izmuz- Pddati bi bil moral tudi |riico, ki sem jo našel pod '°novo posteljo, in (z njo ki sem ga odločil za ^Uge namene, ko pa da v alcaidovem žepu. Jenci vsaj bi ne bili dobile odškodnine za svoje J)e> ki so jim ga ugrabili in za trpljenje v Alma- •^0na sem torej namera- '^očiti »oglavarju. ISmrt , 11 ga je čakala. mi bodete očitali l(0 'n brezsrčnost —. Pa morate, da si je satan f zaslužil vse drugo prej tlzanesljivost in usmilje- Wrenjo je z veseljem poslanstvo. Že zato, ot ni bila brez nevarnosti ; se je hotel izkazati, da )ojno ime. Dala ^ z Zvito kačo še posebna l'a in odjezdil je na Win-;°vem vrancu proti severu. pa smo se utaborili i^di puščave in čakali. Iz-so posedli v krog in Pitona na sredo, sam pa ,st°pil nekaj korakov v t'.Sedel, kot da mislim opa-■ °kolico, pa vzel iz žepa ({?°Vo listnico. II 'el sem bankovce. Mož ^ denarjem bogato zaloge, nego sem pričako-s6re2 trideset tisoč dolar- naštel. Ali je denar Ha last ali last družbe ,>v ali vsaj deloma tudi Hjl^lerjev, za to se nisem j." Moja last sicer ni bil, bil imel po nazorih in j v divjega zapada in po-jc ndijancev neizpodbitno 0 do njega. Pa namenil jH drugim, sam si nisem ^"držati niti centa. tega sem našel pogorij encev, kupno pogod-ij "aciendo del Arroyo in , Pisem. Odprl sem jih in | • Večji del so bila iz !lf; iz Salt Lake Cityja, mesta mormonov, ne-j 'Je bilo iz San Francisca, ^ so dokazovala, da so ,Jtli Meltona poslali črez u ^kupii bi naj bil posest-^'Pravil svojim "bratom" zselitev iz Mehike. Pismih sem našel tudi ^' da se je pogodil z Weir ^ o napadu Yumov na iej 0- Yume bi naj napadlo, jo razdjali in raz-^'li, s tem bi prisilili ha-da bi jim jo pod ceno L' dobiček pa so mislili l,|j »n Wellerji "bratsko" L 1 Wellerja sta prevzeli 0 posredovalcev z Yu- eno pismo sem našel. Pismo je leta pozneje p l(j8° časa odločevalo mojo ^ Ko sem ga bral, tisti-s almadenske puščave, \ niti slutil nisem, kako j. 5 še bo za mene in za Pi bilo pri pismu tudi Pi bilo in tudi kraj ni kn°van, kje je bilo pisala pa je bila še sveža in temne barve. Sklepal sem, daje bilo pisano kvečjemu pred nekaj meseci. Naslovljeno je bilo z "Dear Uncle" — Dragi stric —. Uvod je bil brezpomemben, kar pa sem še drugo bral v pismu, je bilo izredno zanimivo. Bral sem pa tole: Rad bi menda vedel, od česa tukaj živim? Pomiri se, zelo dobro se mi godi! Sreča mi streže pri igri in prijatelja sem našel, pomisli! Njegova polna denarnica mi je vedno odprta. Vprašaš, kdo bi bil tisti prijatelj? Se še spominjaš nekdanjega vojnega dobavitelja, ki si se z njim seznanil v St. Loui-su? Nemec je po rodu, pa se je rad postavljal za yankeeya in je tudi svoje nemško ime Jager spremenil v angleško Hunter. Zvedel sem, da je bil tam onstran v starem svetu črevljarski pomočnik, preselil se je v Ze-dinjene države, črevlje je delal in krpal pa se priženil v neko trgovino v New Yorku, Williams Street, ter zadel vkljub svoji neumnosti glavni dobitek. Med vojno z Južnimi državami je dobavljal najprvo obutje, pozneje tudi obleko in drugo za vojsko ter si nagromadil neskončno mnogo denarja. Sedaj ne dela več, bolezen ga tare, skopari in obresti nalaga h glavnici, čeprav jih ne potrebuje. Žena mu je umrla, njegov edini sin bo dedič in bo imel tudi brez obresti več ko dovolj. Stari je grd skopuh, svojim sorodnikom v domov(ini fše ni,ti centa ni privoščil, v svojega edinca pa je tako zateleban, da sme razsipavati denar pa mu besedice ne reče. Torej tisti njegov sin —! Kakor je oče svoje ime poameri-kanil, prav tako je dal tudi sinu amerikansko ime Small. Mlad, lep človek je, razvajen, brez značaja, sicer pa čisto ljubezniv in družaben človek. Na ljudi se prav nič ne razume, vsakomur zaupa, z vsakim pri-tepencem sklene prijateljstvo in take pijavke se kar kupoma obešajo na njega, oziroma na njegov žep. Uspelo pa mi bo, upam, da mu bom odprl oči. Pridno namreč strežem njegovim strastem in vsak dan me ima rajši. In kako da sem se seznanil s tistim Small Hunterjem, vprašaš? Koj prvi dan, ko sem prispel semkaj, me je neki natakar nagovoril z Mr. Hunter. Tudi drugi so me zamenjali z njim in ! ko so me nekoč pri nekem koncertu predstavili Mr. Hunterju, sva nema in začudena strmela drug v drugega —. Podobna sva si namreč ko jajce jajcu, po postavi, po obrazu, celo po glasu. In če posnemam njegovo nekoliko počasno in mahe-dravo hojo, zamotim celo njegove najožje prijatelje. Ta podobnost je mlademu Hunterju koj prvi hip silno ugajala, imenitno se je zabaval, ko so naju njegovi znanci in prijatelji zamenjavali. Oklenil se me je in od tistih dob sva si najboljša prijatelja. Za dvojčka me smatra, za brata, vse mi zaupa. O ločitvi kar slišati noče ničesar. Njegovo naklonjenost sem seveda koj začel izrabljati in jo še izrabljam in mladi bogataš bo za nas kedaj še mastna riba. Zaenkrat ga neopaženo obiram pri igri. Mnogo zaslužim, več, nego potrebujem. Pa na vidiku je še neka druga možnost. Small Hunter silno rad potuje. Seveda, denarja ima dovolj in njegov skopi stari ne reče nič, čeprav na potovanjih kupoma izmetava denar. Druga ne bere ko potopise. Prepotoval je Zedinje države, bil je v Kanadi,, v Mehiki, v Rio de Janeiru in na Angleškem. In zadnje čase mu hodi po glavi Orient. Učenjaki, knezi in princi potujejo v Orient, zakaj bi ne potoval v Orient tudi sin ameriškega milijonarja —. Oče in sin (Konec) Ta pohvala je Jelšavca navdala s ponosom. Najraje bi pri tej priči stekel k sinu in ga objel. A svojega mesta ni smel niti za sekundo zapustiti. Težko mu je bilo, ko ni smel k njemu, a tolažil se je z upanjem, če sta preživela toliko težkih bojev, bosta dočakala tudi tisti trenutek, ko bo lahko sinu povedal, kar čuti in misli v tem hipu. Da, vesel je bil sina, vesel ker se ni izneveril svojim dedom, ni zatajil njega, svojega očeta. Kakor on, tako bo tudi sin ostal zvest svojemu domu, svojemu jeziku. In rajši bo dal življenje, kakor bi za Jude-ževe groše izdal očetovo ime in svoj narod. A ta ponos je bila samo bežna misel. Jelšavec se je zavedal kje se nahaja; vedel je, kako ničeva je cena pohvale, odlikovanja, ni-čeve kepe zlata v — kraljestvu smrti! Vsak hip je videl, kaj je človek jdrobcena kapljica na veji — treba je samo Sekundo časa in ni je več. Zato se je zaupno ozrl v temnosivo nebo, na katerem s0 se bliskali šrapneli in orale strahotne granate, ter goreče vzdihnil: "V Tvoje varstvo ga izročam, o Gospod! Ti ga varuj, Ti ga brani in vrni zopet zdravega svojemu domu! če si mu namenil smrt, vzemi mene mesto njega! Glej, utrujen sem od boja, do smrti izmučen, rad umrjem, samo sin naj živi!" . . . In stari bojevnik, ki je šel skozi vse fronte, videl potoke krvi, je zdaj klonil svojo osivelo glavo. Naslonjen na okrvavljene pečine krčevito stsika puško v svojih medlih rokah. Iz njegovih oči pa drsijo—solze do smrti izmučene duše . . . Proti drugi uri ponoči je šlo. Radi silnega topovskega ognja na položaje, se je moralo umakniti vse v veliko kaverno. Le straže so ostale zunaj in kdor je bil na straži, fa s? 'nikdar več vrnil. S svojima vodoma sta se naha- jala tudi oba Jelšavca v kaver-ni. Pa zopet ločena, vsak, na drugem koncu; med njima pa telo pri telesu tako stisnjeno, ka kor sardine v škatli. Strahovite eksplozije težkih ekrazitnih granat so že dvanajst ur brez presledka do temeljev stresale pečine. Granitno skalovje se je drobilo v gramoz; železni drogovi, traverze, žične ovire, tramovje, deske, vse, vse je plesalo po zraku, gnano in premetavano od viharja, ki je divjal ure in ure. Strahotni, kr-vavordeči bliski so razsvetljevali to nedopovedljivo razdejanje ter hip za hipom prodirali v kaverno in razsvetljevali prepade. ne obraze — na smrt čakajočih. Od oboka kaverne je padalo kamenje, gramoz ter ropotalo po jeklenih čeladah. Vsi so bili enih misli in le to so čakali, kdaj se sesuje kaverna, ki bo pokopala poslednje branilce v svoj večni grob. Kot ostali, tako je tudi Janez Jelšavec slutil, da to noč ne preživi nobeden več, kar jih je še živih. Slonel je na vlažni steni kaverne ter molil — rožni venec. Zdaj pa zdaj je zatrepetal drhteč šepet goreče molitve po zadušljivem, z ekrazitnim dimom napolnjenem prostoru — potem pa zopet grotfria tišina. Brezkončne so bile minute. Noben klic se ni slišal, nobeno povelje ni motilo premnogim zadnjih trenutkov življenja. Naenkrat se pa utrga temna senca iz jarka; v kaverno je planil nadporočnik, poveljnik Jelšavčeve stotnije. Tik Jelšavca je obstal ter zakli-cal: "četrti vod! Jelšavec, Pregelj, Mrak — na stražo! Hitro!" "•Kaj se je zgodilo?" vpraša mlad poročnik. "Vsa straža je ubita! Hitro!" odvrne nervozno nadporočnik. Janez Jelšavec ni niti hip po-mišljal. Zdaj je šlo za sinovo življenje, šlo za njegovega prvorojenca. Grem jaz mesto siria!" se javi nadporočniku ter mirno spravlja rožni venec v žep plašča. "Oče!" zaprosi sin "Moja vrsta je — že grem!" "Ostani!" zapove Jelšavec sinu. "Jaz sem star, a ti si mlad!" "Hitro — hitro! Ni čas, da bi se zdaj prerekala, kdo bo šel!" je priganjal nadporočnik. Še je mislil Jelšavec sinu nekaj naročiti, pa kot da se je premislil, naglo popade puško in plane k izhodu. Napravi dva, tri skoke v strahovito točo jekla in železa — blisk oslepi — strašen pok —■ Janez Jelšavec omahne mrtev na skale. Pred njega je udarila mina in končala življenje tako dobrega očeta. V brezmejni tugi in bolesti je klečal sin ob truplu mrtvega očeta. Trgal je obleko raz sebe in preko tisoč in tisočkrat ranjeno skalovje se je razlegal njegov obupni klic v noč: "Oče! . . . Ah, oče! . . ." A med te klice se mešajo že drugi, ki so se kakor ostra bodala zabadali v srca branilcev. "Napad! Napad!" . . . Mladi Jelšavec je pustil mrtvega očeta — zgrabil puško za ustje cevi in zdrvel čez trupla na svoje mesto. Ne brigaj oč se za svoje življenje, je skočil na pr-vobran jarka ter mlatil, mlatil. Strašen je bil osvetnik v tem trenutku. Pred njim so nastajale velike vrzeli, pa kot bi trenil, so se zopet napolnjevale. Jelšavcu pa so ginile mlade moči. Spoznal je, da take premoči ne zmore, zato je skočil nazaj v jarek. Cel kup teles se je zvalilo za njim — tu pa ni mogel rabiti — kopita. Bil je že zaboden skozi stegno, a on še ni omagal. Ka-reboden skozi prsi. . , Dolga, dolga vrsta nosilnic in svežnjev se je pomikala preko očrnelega skalovja. Trudnih, težkih korakov so korakali tovariši — pogrebci, ter nosili mrtve trpine na njih zadnje počivališče pod velikim železnim križem. Okrog njega je čez noč zra-stel cel gozd preprostih lesenih križev. Različna imena na njih so govorila o onih, katerim je bilo usojeno, da bodo počivali daleč, daleč proč od svoje domovine — v tujih grudah; med njimi tudi Janeza Jelšavca; oče in sin. (Invalid.) -o- Pariške noči Prizor iz "Civilian Public Service Camp" št. 3 v bližini Relay, McL, kjer so pridržani mladeniči, ki se upirajo vstopiti v armado, češ, da jim to prepoveduje njih vera. Do sedaj je že 50 mož iz sedmih držav, ki so se up > li nositi vojaško uniformo. Taki bodo delali na cestah in gozdnih pokrajinih in bodo za vzdrževanje morali plačati vladi $85 mesečno. Nt sliki vidimo prvo izmed treh Boeing letečih ladijt ki so namenjene Angliji. Slika tega štirimotomega velikana je bila posneta, na LaGuardui letališču v New Yorku. Prvotno so bile te zračne ladje namenjene za Pan American Line. Na_ Montmartru ne gori nobena luč. Champ d'Elysees so brez svetlobnih transparentov in vendar nočni lokali niso brez gostov. Pravi Parižani se še vedno zabavajo. Navadni Parižani, ti pa ostajajo doma, ali pa hodijo drug k drugemu na obiske. Po končanem dnevnem delu sede ljudje doma in tu debatirajo, čitajo in razmišljajo. "Telefonirajte nam zvečer, kadar hočete, ker ne gremo nikdar ven." Tako vabijo znanci znance ali prijatelje na obisk. Prej Parižani niso nikdar ostajali ob večerih doma. Imeli so svoje družbe in klube, v katere so zahajali. Zdaj pa imajo domače prijatelje. Prvi, ki je po premirju odprl nočni lokal je bil Rogers Gapgras. Takrat so peli pri njem nemške pesmi, kar je pa sedaj prepovedano. Prepovedan pa je tudi ples. Lokal je pogreznjen v polmrak, kar še bolj poudarja melanholično atmosfero nočnega lokala, človeku se zdi, kakor bi bdel ob krsti francoske veselosti. Ker ljudje ne smejo plesati pa gledajo. Od devete do polnoči je revija. Od polnoči do pete zjutraj variete. Plesalci se trudijo, da bi pregnali gostom zaspanost, ker nimajo dovoljenja za "izhod" in jim je ljubše prebiti noč v tem lokalu kakor pa na policiji. Dvorana je polna. Mnogo uniform. Zelo malo žensk. Na vsaki mizi pa je šampanjec ... V boljših lokalih stane buteljka šampanjca 200 frankov, v drugih pa 150. Ljudje brez izkazila — in to so vsi — so tudi ljudje brez šampanjca. Njihov dan se konča o polnoči. Večerjali so pri prijateljih. Piknik. Večerjo — štiri jajca, ki so jih dobili z dežele, maslo in krompir — so prinesli s seboj. Večerja je ob pol osmih, da bi tako imeli čas za kartanje. Radio molči; nikjer ni dobiti luči, posebno nenadomestljivih ameriških tub. Posebno je bilo to občutiti v zimskih večerih. Mraz je, večerja skopa in vendar prihaja počasi dobra volja] Zima je, centralna kurjava je pokvarjena in tudi spati v hladni sobi je bolj zdravo, pravi domačinka. — Pomislite, to je prva zima v dvajsetih letih, ko nisem prehlajen, pravi gost. Tabarin (cirkus) je prenapolnjen, po dve predstavi dnevno, zjutraj ob pol peti uri in zvečer ob pol deveti. Vstopnina je 30 frankov. Polnoč. —'Nočni gostje in tisti, ki delajo zjutraj ter gostje, ki se vračajo od svojih prijateljev, se navadno srečujejo v zadnji cestni železnici. Noč je črna, težka in tiha. Tu in tam daje nekaj svetlobe modra sv tilka. In tedaj se pojavijo na ulicah majhne laterne, ki dajejo svetlobe komaj za korak pred teboj. Iznašli so prekrasne električne svetilke, ki samo s pritiskom na gumb spreminjajo svetlobo iz modre v rumeno in rumeno v rdečo. Če stopiš na ulico s svetlo lučjo, takoj pristopi iz teme stražnik in ti zapleni luč. Plačaš 15 frankov globe in že ga ni več. Ura je štiri. Na Champs d' Elysees je vse tiho. Nekje je stražnik zamenjal drevo s človekom in prižiga svojo luč, da ga legitimira. Bledi lunini žarki razsvetljujejo Place de la Concorde. Preko trga pa se prostodušno sprehajajo mačke. Mačke so edine, ki se lahko sprehajajo ponoči brez izkazila'. Ura je pet. — Zadnji ponočnjaki se vračajo domov. Pravi Pariz se le počasi prebuja. Uli-pe počasi oživljajo. Prvi metro hiti skozi mesto. Pred mesni- cami in mlekarnami se že zbi-lajo dolge vrste kupcev. Pariz je dočakal novi dan in se smehlja svoji bedi . . . -o- Najhitrejša riba Postrv preplava krog 23 milj na uro, a s tem ni še rečeno, da bi bila najhitrejša riba. Po najnovejših dognanjih je sabljača najhitrejša, ki mora biti hitra že radi tega, ker se preživlja na ta način, da se zaganja kakor blisk v trope drugih rib in jih s svojo "sabljo" ubija. Kako hitro se to dogaja, je razvidno iz poročila nekega znanstvenika. Ta je opazoval sabljačo, ki je napadla leseno ladjo. S svojo sabljo je prebila najprej bakreno prevleko ladijskega trupa, potem palec debelo podlogo in nazadnje 3 palce debelo desko iz trdega lesa, nato je prišlo na vrsto 12 palcev debelo hrastovo tramovje in še dva palca in pol debela hrastova stena in naposled se je šele konica zasadila v posodo z oljem, kjer se je odlomila. če pogledamo tvarino, iz katere sestoji sablja sabljače, spoznamo, da bi je z nobeno silo ne mogli spraviti skozi skoro dve pedi debel les in še bakreno kožo, temveč samo z brzlino. Znanstvenik pa je tudi to izračunal in je ugotovil, da je morala riba treščiti v ladijski trup s hitrostjo najmanj 50 milj na uro. -o-- —žalostna usoda ruskega iz-selj enca. V ruskem sirotišču v Kikindi je umrl v visokj starosti ruski begunec Arister, Rezikov, ii je bil nekoč eden izmed najbogatejših ljudi v carski Rusiji. Bil je lastnik velikih industrijskih podjetij, rudnikov in več sto hotelov. Prav tako je bil astnik cele vrste letovišč. Po aoljševiški revoluciji je pobegnil v Nemčijo kjer je vodil v Berlinu veliko ruško restavracijo, d pa mu ni povoljno uspevala. Z ostankom svojega premoženja se je preselil v Jugoslavijo, kjer je čisto obubožal. HALI OGLASI Išče se stanovanje Družina dveh oseb, dobri plačniki, išče stanovanje 4 sob s kopališčem, najraje med 60. in 72. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče HEnder-son 1126. (131) Odda se stanovanje Pošteni družini se odda v najem stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kopalnica, prostor za pranje in furnez. Naslov se izve v uradu tega lista. (131) Dekle dobi delo Izkušena prodajalka v modni trgovini in lepotična operatori-ca dobi delo. Zglasi naj se v Grdina's Shoppe, 6111 St. Clair Ave. (132) Delo dobi Dekle dobi delo v slovenski gostilni. Mora biti stara 21 let. Dobra plača. Za naslov se izve v uradu tega lista. (132) Soba se odda Poštenemu fantu ali dekletu se odda opremljena soba; poseben vhod. Naslov se izve v uradu tega lista. (130) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Sigrid Undset: i ' ! KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ je prišla za njim —. Ljubosumna je tudi postala, kadar se je stara mati preveč ukvarjala z malim Erlendom. Zunaj na dvorišču je raslo med kratko, pohojeno travo nekaj rastlin z usnjatimi, debelimi in temnimi listi. Toda v sončnih poletnih dneh je iz vsakega izmed teh malih, steptanih listnih šopov pognalo kratko steblo z nežnim, svetlo modrim cvetom. Kristina je dejala sama pri sebi, da morajo ti stari listi kljub brazgotinam od vseh tistih nog ljudi in živali, ki so jih teptale, prav tako ljubiti ta cvetoči, svetli poganjek iz sredine, kot ona ljubi svojega sina. V malem Erlendu je videla življenje svojega življenja, meso svojega mesa, zdel se ji je prav tako prisrčen, toda še slajši kot lastni otroci. Kadar ga ie držala v naročju in videla, tako ju je dečkova mati med-;em pohlepno stražila, ga ji zopet vzela, brž ko je zaradi spo-iobnosti to mogla, ga polna astniškega ponosa položila na prsi in hlastno prižela k sebi— ;edaj je postalo Kristini Lav-ransovi na nov način jasno, kako prav imajo razlagavci božje besede. Telesno življenje je neozdravljivo okuženo z nemirom; v svetu, kjer se ljudje mešajo, kjer spočenjajo nove rodove, se vdajajo sli poltene ljubezni in ljubijo svoje meso, v tem svetu so bridkosti in razočaranja tako gotovo, kot v jeseni pride slana; življenje in smrt nazadnje tako gotovo ločita prijatelja od prijatelja, kakor zima loči drevesa od njihovega listja. Nato je nekega večera, štirinajst dni pred praznikom svetega Olafa, prišla na Jo-rundgaard truma beračev in prosila za prenočišče. Kristina je stala na mostovžu stare hiše — ta je bila zdaj njeno kraljestvo — slišala je, kako je Jofrid prišla venkaj in odgovorila beračem, da bpdp jgsti že dobili, prenočišča pa jim ne more Kljub vednim japonskim napadom pa se vrši V po znani Burma cesti na. Kitajskem, kar naprej. Slika 11 kaže del ceste, ki se v ostrih ovinkih vzpenja preko gora. Cesta v, resnici ni tako strma, da tako izgleda 1e grešim, fotografa-. ZOPET NEKAJ NOVEGA! Najnovejši stroj za rezanje trave! W^^^Hipf Now you can mow your town cosily, and without any noiio or clattSr AND YOU CAN TRY THIS FINE MOWER ON YOUR OWN IAWN FREE. ASK US. Pridite in poglejte si ta novi stroj, ki tefie popolncma tiho in se sam brusi. POSEBNO ! Mi ga vam damo za po-skušnjo za VES DAN brezplačno, samo pokličite, nas po telefonu: ENdicott 9559 in mi ga vam pripeljemo na dom. Velika issbsra strojev za rezanje trave, cene od $4.95 do $15.50. GRDI NA HARDWARE 6127 ST. CLAIR AVE. Naša trgovina ;ie odprta vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer; ob sredah samo do opoldne. Gornj.a slika nam kaže kup italijanski patron, k{ so jih pustile italijanske čete ob umiku iz Eritreje, katero so sedaj popolnoma zasedle angleške čete. Emir Abdullah Ibn Hu-sein voditelj MuslirAanov v Tranšjordaniji je bil odločno na strani Angležev, radi tega sta se sprla z njegovim sinom Talal-om, ki pa je bil za upor proti Angležem. Talal je v tem prepiru nevarno ranil Svojega očeta, ki je sedaj star 69 let. fr i-Kfr 'k t' ^rb 'hi4"!''b -fr i *ft ^ rUrl*4?jjb) V BLAG SPOMIN TRETJE .OBLETNICE SMRTI PRE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZAB LJENEGA SOPROGA ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder«°p ki je za vedno v Gospodu zaspal dne 4. junija, 1938. Tri leta so minila, kar si zapustil nas, Bog daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoča soproga AGATA ZAKRAJŠEK. Cleveland, O.. 4, junija, 1941. George C. Atkinson, star komaj 12 let, se je že vpisal, da bi rad postal vojaški letalec, a so mu povedali, da vojaški pilot mora biti star najmanj 21 let. Torej bo moral George počakati do 1950. Nemški napadalci so se ponovno izkazali pri napadu na London, ko so v enem izmed napadov zadele nemške bombe slavno Westminster Abbey in poslopje parlamenta. Slika nam kaže razvaline poslopja poslanske zbornice, kamor je nemška bomba direktno zadela. Ih&H-******* 1 i 111 Š / $ r (h r A r m y m r