ipipgamezna številka stane 75 para Paročmna listu: Culo leto 60 din., pol leta 50 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo teto 120 din. Inserat! ali oznanila se ••računajo po dogovora; pri večkratnem laseriranju primeren popust, Upravnišivo •prejema naročnino, Inserate f» reklamacij«. Telefon interurban St. 115 psiifičsis list n slovenska JJndstsa Poštnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek.t Uredništvo in upravništvo je v Mariboru,. Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more' govoriti vsaki dan samo od 11. do 12» ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine* proste. I Telefon inlerurban št. ild. f 147. štev. >!«» ibop» dne 24. decembra Imetnik XV. Atmosfera miru. Vsak praznile ima svojo posebno signaturo (znak), «katera na zunaj kaže bistvo tega, kar je predmet praznika. To označenje bistvene lastnosti praznikove ima sramen vplivati na duha in voljo ljudi ter vzbuditi v ustjih takšne misli in takšna čustva, ki so primerna ide-Ü praznika. Signatura božičnega praznika je mir. To signaturo Božiču dali sami 'krilati odposlanci nebes, ko so v -svojem slavospevu ob betlehemskih jaslicah sporočili Bogu na višavah slavo in mir ljudem na zemlji. Mir je torej tista atmosfera, ki plava nad božičnim praznikom. Zveličar je bil porojen kot človek ter pri-' lel mi svet. da človeštvu prinese mir. «Mir vam bedi!« To je najlepši in njemu najbolj priljubljeni pozdrav Zveličarjev. Ob njegovem rojstvu so v njegovem imenu ta pozdrav človeštvu sporočili nebeški angeli. Ali bo letošnji božični praznik na svetu našel atmosfero miru? Kamorkoli pogledamo po svetu, povsod opazimo med narodi raznoliko pomanjkanje. Eno izmed najtežjih je pomanjkanje miru. Organizme poedinih na-: rodov pretresajo krčeviti pretresljaji nepokoja, nesigurnosti, neurejenosti, nezadovoljnosti. To je dandanašnja usoda vseh narodov, bodisi zmagovalcev bodisi zmaganih. Anglija kaže o letošnjem Božiču sliko, kakoršna je redka v njeni zgodovini» Prvenstvo zmage v svetovni vojni, kar se tiče njenih sadov, pripada nedvomno An-.gliji. Pa se ne more radovati teh sadov, niti jih v miru •uživati. Nižjim slojem angleškega ljudstva je zmaga nepoznan sad. Svojo škorjico kruha jedo, pa še ta jim ni zasigurana .Angleški delavec z nemirom gleda v svojo bodočnost, ker ne ve, ali mu je zasiguran kruh za njega in njegovo družino. Ni ga boljšega dokaza za neurejene gospodarske razmere na Angleškem kakor -dejstvo, da ima Anglija 1,200.000 ljudi brez dela in zaslužka, katere mora država sama vzdrževati z ogromno denarno podporo. Angleško ljudstvo je pri volitvah 6. decembra imelo priliko in nalogo, da samo pove svoje mišljenje, kako bi se naj odpravilo desolatno stanje angleškega narodnega gospodarstva. Odgovor, ki ga je dalo angleško ljudstvo, je ,v sebi tako razdeljen, razcepljen in razvlečen v take protivnosti, da sedaj ni mogoče sestaviti enotne, konsolidirane in jake vlade. Anglija je redkokedaj nudila tako sliko. Na Francoskem vsi nervi vibrirajo (trepečejo) za reparacijami (odškodnino) Nemčije. Januarja bo preteklo leto, odkar je Francija smatrala za potrebno, da s svojimi vojaki zasede nemško Poruhrje ter si tako za-sigura odplačilo reparacij. Zasedba ni imela zaželjenega uspeha. Nasprotno. Upropastila je Nemčijo, Franciji pa je prinesla nasprotovanje Severne Amerike in Anglije, doma pa neprilike in velike stroške. To vprašanje razburja francoske duhove ter bo igralo odločilno ulogo pri volitvah v državni zbor v prvi četrtini prihodnjega leta. Nemčija je v obupnem stanju. Ona sedaj okuša vso bridkost tega, kar je izraženo v stari latinski prislovici: «Vae victis (gorje premagancem)!« Sama si je zaslužila to gorje. To prepričanje si tudi v Nemčiji pridobiva vedno več tal. Celo sedanji ministrski predsednik Marks je temu prepričanju dal— kajpada v najmilejši obliki — izraza. Nemški denar leži v brezdnu, iz katerega se ne more dvigniti. Njegovo vrednost najboljše razsvetljuje predlog, ki se je propagiral po nekaterih nemških časnikih, da se naj peči v Nemčiji kurijo s 100 ali 1000 markinimi bankovci, ker je to najcenejše kurivo. Pomanjkanje, glad zavzema v Nemčiji vedno večje dimenzije. Trepetajoč v duši in po telesu, gleda ljudstvo S strahom v bližnjo bodočnost. S takim razpoloženjem se zbira letos nemški narod okoli božičnega drevesca. Nad Italijo plava duh fašizma, ki je poosebljen v diktatorju Mussoliniju. In vendar se dalija ne more radovati tega odrešenika, ki se ji je usilil. On ni ozna-aiitelj miru, marveč boja, neizprosnega boja proti vsemu in vsakemu, ki ne trobi v fašistovski rog. Nikdar ni bilo v Italiji tako malo svobode, kakor pod diktaturo fašistovskega mesija, Slovenci in Hrvati se kruto pre-iganjajo, šole se italijanizirajo, slovanski duhovniki in učitelji odstavljajo. Pa tudi med , Italijani se z brezobzirno roko potiskajo v stran ter se pritiskajo vsi, kojih glave niso ustrojene po fašistovskem modelu. Pri volitvah v državni zbor prihodnje leto namerava Musso Tini vsemu italijanskemu ljudstvu potisnili na glavo fašistovski klobuk. Kdor se bo branil, bo stal brez klobuka. Fašistovska mesijanska ideja ne more prinesti italijanskemu ljudstvu gospodarskega ozdravljenja. In ravno to je, kar italijanskemu narodu najbolj greni veselje, ko se poje pesem: Slava Mussoliniju na ministrskem prestolu! Hude borbe pretresajo organizem grškega naroda. •Revolucij on ar na grška vlada *je odposlala grškega kralja Jurija II. iz dežele, da božične praznike ali po katoliškem ali po pravoslavnem koledarju obhaja pri svojem tastu na rumunskem kraljevem dvoru. Kralj Jurij H., je s svojo soprogo, hčerko romunskega kralja, moral zapustiti Grčijo, kamor se najbrž ne bo več vrnil. Grčija se bo namreč proglasila za republiko in VenU zelos, najboljši grški državnik, bo zavzel mesto predsednika republike. Grški narod dolži svojo kraljevsko dinastijo, da je ona največ kriva neuspeha grškega naroda v svetovni vojni, zlasti pa, da je ona povzročila sramotni poraz grške vojske v Mali Aziji. Grški narod upa, da mu republika prinese odrešenje iz sedanjega mučnega in žalostnega položaja in notranji mir. Dokler pa ima Mars (bog vojne in vojaštva) v Grčiji vladno žezlo v rokah, je malo nade. da se uresničijo veliki upi grškega ljudstva. In kako je v naši državi? Ali je atmosfera božičnega praznika sposobna, da zavzame vso javnost ter se udomači v njej? Bolje rečeno, ali je naša državna notranjost sposobna, da trajno sprejme atmosfero miru? Non est pax impiis (brezbožni nimajo miru)« je zapisano v sv. pismu. Ne prihaja nam na misel, da bi vodilne državnike in upravitelje v naši državi dolžili brezbožnosti. Nekaj pa je, kar se more in mora reči, ker je izven vsakega dvoma: naša država ni urejena po onih načelih, ki imajo svoj vir v veri v Boga, zlasti ne po načelu pravičnosti. Pravičnost je fundament vsake države. Naša država je utemeljena na princip centralizma. Ta princip pa je velika krivica za Hrvate in Slovence, ker jih proti. Srbom degradira v ulogo državljanov druge vrste. Centralizem je istoveten s hegemonizmom (nadvlastjo) skrbskega naroda nad hrvatskim in slovenskim. Takega jerobstva pa hrvatski in slovenski narod, ki sta si v svesti svoje kulturne superiornosti (nadkriljevanja), ne moreta in tudi nikdar ne bosta prenašala. Dokler traja centralizem, ne bo v naši državi notranjega miru. Do miru vodi samo sporazum med Srbi na eni, Hrvati in Slovenci na drugi strani. Naša stranka je v naši državi najdoslednejša in najpožrtvovalnejša glasilka sporazuma. Kot članica revizijonističnega ali, kakor se tudi imenuje, federalističnega bloka se odločno bori za svoj avtonomističen program. Obenem pa se smatra za poklicano posredovalko med hrvatskim in srbskim narodom. Temu namenu so služili ter služijo vsi razgovori, ki so jih naši voditelji imeli s predstavniki hrvatskega opozicijonalnega • zastopstva in z zastopniki srbskih strank. Zastopniki centralizma stoje na stališču: ne' sporazum, marveč kapitulacija avtonomistov in federalistov. Kapitulacija? Nikdar! Spartanska mati je sinu, odhajajočemu v vojno, izročila škif z besedami: «Ali s škitom ali na Skitu!« Ali prideš s Skitom nazaj kot zmagovalec ali pa te mrtvega prinesejo na škitu, nikdar pa ne kot ubežnik brez škita. Naš narod je pri volitvah v marcu naši stranki poveril škit avtonomije ter ji naročil: «S tem škitom v borbo za Slovenijo! Ali zmagaš v tej borbi ali pa padeš! Toda škita avtonomije ne smeš nikdar vreči iz svojih rok!« Kapitulirati ne smemo in tudi nočemo. Ker hočemo pravični mir med brati, se bomo za njega borili, dokler se ta mir ne uresniči. In prišel bo tak mir, ker mora priti. Mi v njega trdno verujemo, ker verujemo v bodočnost naše države. Izginili bodo kalilci miru med srbskim in hrvatskim ter slovenskim narodom. Izginili bodo vsi parcelatorji Hrvatske in Slovenije. Izginili bodo vsi tisti, ki uganjajo z upravo države najgršo in najopasnejšo korupcijo, smatrajoč sebe kot namen, državo pa kot sredstvo za lastne interese in lastno obo-gatenje. Prišli bodo taki možje, ki bodo pripravili pot istinskemu, pravičnemu in poštenemu sporazumu med srbskim in hrvatskim ter slovenskim narodom. In takrat bo atmosfera miru zavladala v naši državi. ............ imili 'L. Politični položaj. POLOŽAJ. Beograd, 22. decembra 1923. Vse se smeje poročilom, ki jih o sedanjem političnem položaju fabricirala «Jutro« m «Narod«. Skoro gotovo tudi «Tabor« caplja za njima. Vsi ti listi pri-našajS zadnji teden poročila iz Beograda v obliki in na način, da lahko vsak politični abecedar vidi, da so izmišljena. Na vse kriplje skušata «Jutro« in «Narod« dokazati, da so se «klerikalci« ponujali Pasica, da so ,hoteli za vsako ceno stopiti z radikali v vladno koalicijo. Da more kak «modemi« lisi tako žgati svoje čitatelje, to je res specialiteta. In ko je Žerjav—Kramerjev« uredništvo zvedelo, da prva laž ne drži, pa se je začelo pisati poročila o «pregrupaciji«. To se rita tako, kakor tista znana poročila Hötzendorfova in Höferjeva «a časa, ko je še živel avstrijski generalni štab. Ka j je bilo na vsem tem? Ali je Jugoslovanski klub res silil v vlado? Kdor je imel priliko, da jo lahko zad- nji teden čital i beograjske liste: «Politiko«, «Vreme«, «Pravdo«, «Tribuno«, «Beograjske Novosti«, «Dnevnik« ( itd., si je sam napravil sodbo. Jugoslovanski klub se ni j nikomur ponujal. Ni mu tega treba. Naša parlamentarna delegacija uživa danes v Beogradu in po celi državi tak sloves, da so želeli z njo stopiti v koalicijo i radikali i demokrati. Brez olepševanja moramo priznati, da so od obeh strani stavili ponudbe, ki bi jih vsak Kukovec, žerjavi ali Pucelj sprejel vriskajoč. Ali Jugoslovanski klub od svojega programa ne odneha. Nobene obljube Pašiče-, vih radikalov naših voditeljev v parlamentu niso pre- I motile. Vse obsoja, vse preklinja korupcijo, ki jo je prinesla vidovdanska ustava. Ne samo med Slovenci in Hrvati, med Srbi so dan za dnevom močnejše čete, ki kličejo Pašiču: «Nehaj! Proč-s korupcijo! Proč s krivico! Proč z neenakostjo!« Ti klici odmevajo cek> iz središča vladnega radikalnega kluba. Razprave o Jankovičevem predlogu o brodarskem sindikatu, o Pešičevih puškah, o Vukieevičevih poštnih znamkah, o Pašičevih. dispozicij skih fondih m se mnogokalero drugih so sve-dok, da gre politika Jugoslovanskega kluba pravo pot. Bt>j, neizprosni boj centralistični velesrbski korupciji! Tisti, ki žive od korupcije, se nas boje in zategadelj se protivijo vsaki reviziji ustave in avtonomistični ureditvi države. Kdor gleda globlje in za kulise, opaža, da Protičeva ideja pridobiva vedno več pristašev. Stojan Protič sicer leži na beograjskem groblju, a njegov načrt za konsolidacijo države po njegovi smrti dobiva pristaše med radikali in demokrati. Nedavno so se v «Imperialu« zbrali odlični srbski radikalni politiki, prijatelji Proti-Čevi in so si osnovali načrt, kako se bodo enako kot Jugoslovanski klub borili proti korupciji in za revizijo ustave. - Demokrati —* večina treznejših — je uvidela, da. sta Pribičevič in Pašič s svojim centralizmom lepo našo državo privedla na rob propada. In zategadelj najdemo sedaj Davidoviča in Marinkoviča, ki iščeta poti, ki vodi do rešitve iz sedanjega nevzdržnega položaja. Razložljivo je, da se pri tem izogibata izrazom o «avtonomiji* in «reviziji« Ne da se tajiti, da so to uspehi politike in taktike Jugoslovanskega kluba. Bila bi samoprevara, ako bi se udajali nadi .da bo v najbližji bodočnosti prišlo do uresničenja naših visokih ciljev. Gotovo pa je, da smo se dosti približali temu, kar hočemo. Jadikovanje «Jutra« in. «Naroda« nam to potrjuje. Bojita se, da bo odklenkalo korupciji. Omeniti je še tudi treba dva dogodka iz zadnje dobe. V nedeljo, dne 16. t. m. ponoči med zabavo v Oficirskem domu. se je uaenkrat oddaljilo s plesa večje število oficirjev. To je vzbudilo splošno pozornost. Po mestu pa je bilo naenkrat opažati močne vojaške patrulje pehote in konjenice. Pri stanovanjih višjih oficirjev in vseh ministrih so bile postavljene obenem močne vojaške straže. To je med cbčanstvom vzbudilo vznemirjenje in tudi razne fantastične komentarje. — Govorili so celo, da je črna roka poskušala neke vrši ; državni prevrat v Beogradu. Ministrski svet je kajpada oficijelno ugotovil, da se je vršila generalna skušnja za nastop vojaštva pri eventualnem Szbruhu kaki!: državnih neredov. Nastop nemških poslancev v narodni skupščini o priliki debate o dvanajstinah za mesce januar, februar in marec je pokazal vso dvoličnost nemške politike v naši državi. Ta nastop je dokaz za to, da nemškim poslancem ni bilo toliko za obrambo gospodarskih interesov nemškega kmeta in obrtnika, marveč za realizacijo nemšk ona ci j ona lnih ciljev. Slovenski poslanci so v zvezi z nekaterimi zastopniki srbskega naroda posvetili v tajnosti nemškonacijonalne politike. Dr. Korošcev mogočni klic Nemcem: «Dokler Slovenci na Koroškem ne dobijo slovenskih šol ,ne dovolimo Nemcem pri nas ne ene šole«, je našel odobravanje pri vseh klubih. Demokrati in kuluk. Navada je pri slabih ljudeh, du radi to, kar so sami zakrivili, zvaljujejo na druge. Tako delajo demokrati glede na kuluk. Oni so v zvezi z radikali ustvarili centralistično ustavo, prepovedali so hrvatski in slovenski deželni zbor ter v Beogradu zgradili edino fab-riko za izdelovanje zakonov za celo državo. Ta radikalsko-.demokratsko-samostojna fabrika v Beogradu je napravila zakon o kuluku. Za ta zakon je v prvi vrsti odgovorna sedanja radikalste vlada in Turki in Nemci, ki jo podpirajo. Odgovorni pa so za ta zakon tudi demokrati, ker so oni skupaj z radikali zgradili beogradsko fabriko za zakone. Sedaj pa bi radi demokratski zlikovci krivdo za to zvalili na druge stranke, zlasti na SLS. Če se tat hoče rešiti, beži in kliče: Primite tatu! Ker se hočejo demokrati rešiti pred očitkom, da so slovenskemu narodu naložili najhujši kuluk = centralizem, kričijo kakor divji: Primite, kulučarjel Ako demokratje tako vpijejo na kuluk, jih vprašamo: Zakaj pa slovenski demokratski poslanec Reisner ni v narod- ni skupščini nikdar niti ust odprl zoper kulidcč Poslanci SLS so z največjo ostrostjo ir. s čudovito vztrajnostjo napadali in napadajo kuluk, demokratski poslanec Reisner pa h kuluku molči! Ostra kritika notranje politike. Pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva je opozicija v finančnem 'odboru ostro kritizirala našo notranjo politiko. Zemljoradnik Lazič je trdil/da ni pri nas ne osebne, in ne imovinske varnosti, policija je slabo organizirana, policaji pa ne spoštujejo ne zakonov ne predpisov in interesi države so zapostavljeni za interesi radikalne stranke. Strankarstvo je ubilo javno varnost, narod je. nahujskan in poln medsebojnega sovraštva. Nesreča so za nas tudi organizacije pod geslom nacijonalizma in to povečuje še vlada, ki podpira Smao. Poslanec Vesenjak govori o terorju Orjune v Sloveniji ter navaja tudi primere zlorabe uradne oblasti. Kršenje zakonov je posebna črta današnje zunanje politike. Žalostne slike iz Črne gore iznaša poslanec Risto Jojič, ki graja posebno namestitev uradnikov brez kvalifikacije. Neki poslanec iz južne Srbije pristavlja, da bodo iz teh krajev kmalu prišli poslanci od hajdukov. Bosanski poslanec Alič razlaga, kako vlada v Bosni skrbi samo za oboroženo silo, vse drugo pa zanemarja. Na enega učitelja odpade sedem policajev in eden žandar. Minister Vujičič je na vse to odgovarjal, da se z našo javno varnostjo lahko ponašamo pred Evropo, — opozicija se je smejala in hrupno odgovarjala. Razmere v demokratski stranki. Trditve demokratov7 v Sloveniji, pristašev Pribičevičeve politike, so postavljene na laž. Vedno so trdili, da Pribičevičev izstop iz glavnega odbora ne pomeni nobene spremembe razmer v stranki in da bo dbor na prvi svoji seji stal na Pribičevičevi strani. Zgodilo sc je pa ravno nasprotno: odbor je njegov izstop mimo vzel na znanje in potem je sprejel Markovičev predlog o samoupravah, kateremu se je Pribičevičeva struja doslej toliko zoperstavljala. To je precej oster pokret proti Pribičevičevi politiki. Glavni odbor je razpravljal tudi o opozicijonaLuem bloku. Demokrati so mnenja, da bo akcija za ustvaritev takega močnega opozicijonainega bloka sedaj brezpo- j gojno uspešnejša in zatrjujejo, da so se s svojim načrtom o samoupravah zelo približali avtonomističnemu stališču. Zato bi po njihovem mišljenju opozici-jonalni blok ne imel samo sedanjega značaja skupnega nastopanja v opoziciji proti vladi, temveč bi lahko v •danem trenutku prevzel vlado tudi sam. Če je verjeti zatrjevanju uglednih članov glavnega odbora, ki so pristaši te ideje, bi značil ta načrt Voje Marinkoviča •popoln odstop od vidovdanske ustave in popolno izlo-vrst demokratske stranke. Brez dvoma pa je to pono-čitev Prihičeviča, Žerjava in njegovih pristašev iz ven dokaz, da se centralizem ruši na vseh koncih. Razdelitev Slovenije. Minister Vujičič je v svojem odgovoru v razpravi o njegovem proračunu izjavil, da so parcelacijo države na oblasti že izpeljali v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, deloma tudi v Vojvodini in da je sedaj že izdal naredbo, da se izvede tudi v Sloveniji. Nato bo parceliral tudi Hrvatsko. Minister misli, da bo to izvršeno v treh mescih, takoj na to pa se bodo vršile, volitve v oblastne skupščine. V tem smislu je izdelan tudi ukaz o imenovanju velikega župana ljubljanske oblasti, vladnega svetnika Sporna, ki je bil te dni podpisan. V tem ukazu se omejuje delokrog novega župana samo na ljubljansko oblast, ne pa da bi, kakor doslej, ljubljanski veliki župan upravljal celo Slovenijo. Šolstvo namerava vlada še bolj centralizirati. Kakor Usti poročajo, je na zahtevo ministrstva prosvete ministrski svet načelno sklenil, da ustanove in uradništvo ministrstva prosvete v nobenem oziru in v nobenem slučaju ne spadajo v kompetenco velikih oblastnih županov. Samo v materijelnih vprašanjih, ki se nanašajo na vzdrževanje šol-, je dovoljena intervencija velikih županov..— To se pravi, da bo slovensko šolstvo odslej naravnost podvrženo beograjskemu ministru. Gospod veliki župan bo smel samo povedati svoje mnenje v zadevi par. Kulturno bomo torej popolnoma pod komando velesrbskega režima, da nas bo lažje posrbil in jtocirilil. Po svetu. Nekaj o dogodkih na Grškem. Poraz Grkov v Mali Aziji, ki se je doigral pred 16 mesci, je izzval vse dogod-Ijaje, ki še danes pretresajo grško državo. Pobeg grških kraljev, usmrtitev sedmorice grških ministrov, razne revolte, vedna nesigurnost sedanjega mladega kralja, katerega so nadvladovali revolucijonarji, so bili dnevni pojavi na Grškem. Čisto nekaj posebnega je bil poraz Venize-losove vlade pri predzadnjih volitvah. A Venizelos, ta advokat iz Krete, revoiucijonar za časa turške nadvlade, se je začutil popolnoma nesigurnoga pri predzadnjih volitvah, ni čakal nobene odločitve naroda, ampak se je izselil iz domovine, v katero se ne misli niti sedaj po zadnjih in komaj minulih volitvah povrniti, akoravno je izid teh zadnjih volitev popolno zadoščenje za njegov prejšnji poraz. Nikakor ne moremo trditi, iz katerega vzroka omahuje Venizelos glede povrnitve v domovino. Morda radi kralja in dinastije, ali pa radi tega, ker še imajo danes na Grškem baš oficirji glavno besedo. Danes vodijo račune glede sedanjih grških razmer in položajo vse one države, ki so naščuvale Grke na vojno s Turki. Odločilni element na Grškem so danes grški begunci iz Male Azije. Grki so danes pri vsej svoji megalomaniji izgubili vse aspiracije na Malo Azijo. Poraz Grkov v Mali Aziji jim je usilil azi-jafski element Nad 1 milijon Grkov je pribežalo iz Male Aaije v Grčijo po grškem porazu. Ti grški begunci so sto» I tetja živeli v Mali Aziji pod turško vlado. Po porazu Grkov so morali bežati, ker so jih Turki izgnali, morali so zapustiti svoje domove ter se izseliti. Pribežali so v Grčijo prenapolnjeni osvete nad svojimi sobrati, ki so jih v svoji megalomaniji prisilili do izselitve. Ti grški begunci so no- ‘ silci republikanizma, da se ravno tem potem maščujejo nad Grki v Grčiji, ki so jim obetali osvobojenje. Pribežali so v osvobojenje brez tradicij in sedaj hočejo v stari domovini ustvariti nekaj novega, kar bi jih oškodovalo kot trgovce za izgubo, katero so morali trpeti in prenesti kot iz Male Azije pregnani begunci. Za časa svetovne vojske so bili ti maloazijski grški begunci kot trgovci v službi Anglije in so hoteli s pomočjo angleških funtov razbiti Turčijo, a so razbili — Grčijo. Fašistovski kravali v Romuniji. V Ciuju se jc vršil kongres novinarjev. Tamošnji fašistovski študenti so hoteli kongres preprečiti, pa jih je kakih 500 vdrlo v dvorano, kjer so razgnali udeležence kongresa. Novinarje so pretepali in zastopnik besarabskega časopisja Jovi je bil težko ranjen, da je moral iskati pomoči v bolnici. Fašisti so nato zvečer preprečili slavnostno predstavo v gledališču, potem pa so priredili po mestu obhod. Skušali so udreti v banko « Manna rosz in Blank«, toda ni se jim posrečilo; v bližini banke so demolirali par juvelirskih trgovin in iz ene ukradli dragocenosti v vrednosti 15 milijonov lejev. Novinarji vsled izgredov niso mogli zborovati ter so takoj odpotovali. Ob priliki odhoda je prišlo na kolodvoru do ponovnih izgredov. Železnice v Rumuniji. Rumunske železnice so brez dvoma v Evropi najslabše. Vozni park, ki še funkcijo-nira, je kar za polovico manjši od onega, ki je izven prometa in je v tem oziru Rumunija celo na slabšem od Rusije. Rumunija meri približno 300.000 kv. km, pa ima za tako veliko površino samo 1602 uporabljivi lokomotivi, dočim jih ima Nemčija 23.000 na 480.000 kv. km površine. Pokvarjenih lokomotiv je 2791, potniških vagonov ,v prometu 2811, izven prometa — pokvarjenih pa 5593, tovornih v prometu 526663, pokvarjenih pa 36.961. Pogajanja med Rusijo in Rumunijo, ki so se vršile v Tirospoli ,so za enkrat končana. Do sporazuma še ni prišlo, pač pa se je sklenilo, da se določi med obema državama poseben obmejni pas, na katerem se bo razvijala medsebojna trgovina. Nova konferenca, na kateri se bo razpravljalo o najnujnejših političnih vprašanjih, sc bo vršila ali na Dunaju, ali pa v Salzburgu, kakor je to predložila Römunija. Tajni konsislorij se je vršil v Vatikanu dne 20. I. m., na katerem sta bila imenovana dva nova kardi nala Lueidi in Galls. Papež je imel pri tej priliki nagovor, v katerem se je spominjal najprej umrlih članov konzistorija, zlasti umorjenega kardinala v Saragossi, potem pa je naglašal, d*> žalibog njegovi pozivi na iz-mirjenje med narodi niso našli zaželjenega uspeha. — Zato pa vabi ponovno vse narode k slogi, zlasti zato, da olajša bedo trpečim. Njegovi pozivi za rešilno akcijo srednje Evrope niso ostali brezuspešni, zato upa, da bodo tudi njegove besede v korist današnjim bednikom našle primeren odmev. Beležke. PARLAMENT KRALJEVINE SHS. , Dobro je orisal zagrebški «Obzor« parlament v Beogradu: Leseni plot, ob vhodu mnogo žandarjev, prostorno dvorišče in kakih 20 avtomobilov, — seveda ministrskih in radikalskih, — ker opozicija hodi peš. Seveda tudi Sv. Pribičevič je brez žandarskega spremstva ves nervozen in potrt. Po pustih in hladnih hodnikih stoji ves dan mnogo ljudstva, siromašnega, potlačenega, slabo oblečenega in trudnega od dolge poti. Ljudstvo čaka in čaka na svojega poslanca, svojega ministra s prošnjami za to in ono. Čaka in ne pričaka. Drugi dan — zopet čaka in minister, ko pride,, samo malo postoji ter pomrmlja, da ni tega ne onega, da nema, nema in nema. In raja odhaja upognjene glave mimo okrašenih avtomobilov v Hercegovino in Makedonijo zopet na — kuluk. Zabrenčijo zvonci in to je začetek seje tako po eno uro pozneje ko jc bila sklicana. Galerije prazne, v dvorani mnogo šolskih klopi, na estradi predsednik zamišljen, miren, z brado čudne svinčene barve in z velikim svetlimi očmi. Nekaj bolnega, brezupnega je v tem licu, ki se dela hladno in brezčutno. — Pašič pride. Legendarna brada in diplomatski nasmeh pa ne more prikriti neke plahosti, ker občuti, da ga od vseh strani posmatrajo, kako dolgo bo še izdržal. Oni lastni ljudje, ki bi radi bili njegovi nasledniki, posebno precenjujejo njegove kretnje. Pašič posebno pozdravlja svoje «Sulejmane«, — kakor imenujejo Turke in Amavte, — ki sedijo oholi, mračni, begovski. E, da bi mogli podviti noge, srkati kavo in zapaliti fildžan.. Mračni so, izte-sani iz svojih gora, a sedijo tu mirno, ker imajo’ «beso« (arnavtski izraz za primirje, op. ur.), od gjauerskega vezirja. Nekateri znajo tudi srbski, drugi pa samo vstajajo, kadar je treba glasovati za vlado. Mnogim ni prav, da vlada želi in dobiva pomoč od Turkov in Arnavtov in da sedijo danes skupaj nekdanji komiti in begi, ki so se gonili in ubijali po šu-mah ,kolikor je kdo. mogel. Pa pravijo zopet drugi, da je to tudi zmaga, ko danes beg uboga komita, Švaba pa —- Race. — Nemci iz Vojvodine so trdi kot njihovi predniki iz Würtemberga ter sedijo v skupščini, kot da niso izgubili vojne. V Madžarski niso niti mislili, da nastopijo kot uacijonalna stranka, pri nas pa dr. Kraft govori kot Nemec, za katerim stoji 60 milijonov Nemcev, ter se poziv* na Ligo narodov. čudni jkontrasfi: Turkii, Nemci, in Šumadija/v «poziciji pa zopet Šumadija in Pribičevič, ki šeta ter vsakega nasprotnika prodira z žgočimi očmi ter vodi najostrejši boj, dokler ne opazi, da ga tudi lastni pristaši ne podpirajo. Kje je ona velika, državotvorna stranka, s katero je Pribičevič poprej triumfiral v skupščini? — Petdeset ljudi — v treh frakcijah--bije hujše boje med seboj, kot pa proti vladi. Pribičevič je popolnoma izgubil ravnotežje od kar ve, da ga radikali no Čejo in posebno še zato, ker to tudi njegovi Ličani vedo. Razprava je dolgčasna, Nihče tudi ne posluša govornika, pa je vseeno, kaj ta govori. Ve se že vnaprej, da ima vlada 110 glasov, opozicija pa samo 60 in naj ima še tako lepe dokaze, če se opozicijonalci pomalem izgubijo ven ih če se zaslišijo klici: nema kvoruma, nastane kreg, padajo psovke in če človek dobro gleda, opazi, kako poslanci-segajo v žepe. Gotovo je, da nosijo orožje v skupščino. Tančica parlamentarizma in evropske demokracije se takoj raztrga, kakor hitro /se malo vzbudijo strasti. Zunaj na hodniluh se prepir nadaljuje. Kak parlamentarizem? Vse je slepilo! Kaj tu treba še sploh govoriti, ali so tu sploh še kake razprave? To vse skupaj je samo maska, da se prikrije Pašičeva diktatura. Pašič zapove, klub sprejme, minister iznese pred parlament, stranke glasujejo — jn stvar je končana. Tako se razpolaga z usodo naroda, njegovim življenjem in imetjem. Potem se bavi članek z vsakodnevnimi aferami.* Vsi vpijejo na korupcijo, minister Velizar Jankovič se pa smeje. Eleganten, angleško oblečen, francoskih kretenj, kakor M se bil rodil v salonskem vozu, poln samozavesti in drznosti, da se na vse obtožbe prezirao smeji ter dela, kar hoče. Socialna in kulturna vprašanja so današnji oblastniki sploh spravili s površja. Tu je sedaj samo še boj za oblast potom parlamentarnega pravilnika in intrig. In proces razpada lega sistema napreduje z matematično točnostjo. Nekaj o žalostnih razmerah v Vojvodini, Obžalovanje vredne in žalostne razmere v Vojvodini opisuje zagrebško časopisje takole: Ako se pelje človek ven iz mesta Kikinda, mu štrofota blato od vseh strani na voz. Konji ne morejo bežati v trabu do Žombolje. V vozovih tožijo ljudje o slabih cestah. Ako katerega Vojvodinčana ustaviš, ga začneš izpraševati, izvedel boš čisto čudne stvari. Celih pet let že ni nikdo posipal vojvodinskih cest z gramozom. Ljudje se na dolgo križajo, ako morajo vstopiti v voz. Takoj za Kikindo se začenja agrarna reforma. To niso več njive ter polja, ampak agrarna reforma — radikalna in demokratska. Posestva političnih in cerkvenih občin so razdelili. Kedo je prvi začel z razdelitvijo, tega že danes nikdo več ne ve. Preobrat je prišel in od tega časa do danes se nadaljuje-tatvina. Temu se je še pridružilo preseljevanje sem in tja. Nikogar v celem Banatu ne najdete, ki bi verjel, da bo potom agrarne reforme podarjeno mu zemljo res tudi stalno obdržal. Povsod je slišati: Pribičevič, Šečerov, Uničič, Grgin so dali zemljo, ti gospodje jo bodo zopet odvzeli in zopet dali. Ravno tako kakor razločujejo otroci srbijanskm uradnikbv v Kikindi jugoslovanske oficirje, že od daleč in kličejo: «Ta je naš, ta je Švaba!«, ravno tako poznajo ljudje v Vojvodini že od daleč polja in pravijo: to je njiva, to je agrarna refbrma. Ravno te dni' so odvželi dobrovoljcem zemljo, ki je že bila obdelana in so jih preselili! Zakaj? Afere in zopet afere, strankarstvo in zopet strankarstvo. Niti enega gozdiča ne pustijo na miru. Srb seka les in Srb to dovoli. Ob rmmmski meji leži posestvo grofa čekohiča. To nepregledno posestvo je zasajeno z drevesi. Na sredini precej razsežen gozd in v njem leži grobnica rodbine čarnojevič. Na tem prostoru je vse polno uničenih njih in poljedelskega orodja ter strojev, ki že leta in leta ležijo kar prosto po polju razmetani. V gradu stanuje direkcija. Kakor za zabavo direktorje vedno premeščajo ter menjavajo. Nobeden ne zna, kaj bi naj ukrenil, poslopja propadajo, živine ni, kolonisti so obupani. Sedaj je direktor na tem posestvu star gospod, penzijonirani oberst Jankovič iz Beograda. Prejšnjega ravnatelja in ruskega kavalerijskega ober-sta so napoditi med služinčad. Kolonisti na tem posestvu preklinjajo one, ki so jim dali golo zemljo brez orodja in živine. In te koloniste gonijo po posestvu kot živino. In skoro vsak' od teh kolonistov je lump ih tat. Vse po Vojvodini se pretvarja s časom v prepir, med •predani in Srbi. Skozi ozek in redek gozdič prideš v grobnico čamojevičev. Grobnica je čisto navadna klet, ki je na polnjena z blatom ter vodo in na dnu so krste. O mrtvem truplu nečega ritmdjstra pravijo, da je imelo obute škornje z zlatimi ostrogami, a te ostroge so že davno s škornji vred izginile .... Dnevne novice. Cene «Straže« in «Slov. Gospodarja«. «Straža« bode stala po Novem letu v podrobni razprodaji, če bo obsegala 4 strani, en dinar, kadar pa bo obsegala nad štiri strani, pa 1 dinar 50 para komad. «Slov. Gospodar« bo stal po Novem letu v podrobni razprodaji izvod 1 dinar 50 para. Cenjenim čitateljem naših listov, M so dozdaj kupovati posamezne številke, toplo priporočamo, da se na naše liste naročijo, ker jim pri tem listi pridejo več kot za polovico oeneji. V Hočah pri Mariboru je zatisnil predvčerajšnjim zvečer svoje oči g. dekan Adam Grušovnik. Blagopokojni »e je rodil dne 10. 12. 1857 na Dobrni, posvečen je bil «fare 90. 7. 1883 m župnik je postal dne 1. 1. 1905. R*jni je bil poznan kot zelo goreč dušni pastir, ki je užival spoštovanje in ljubezen povsod, kjerkoli je služboval kot dušni pastir. Pogreb je vodil danes ob obilni udeležbi duhovnih sobratov in ljudskih množic g. stolni prošt dr. Matek. Bodi ohranjen rajnemu gospodu trajen spomin! Izkoriščanje slovenskih podčastnikov. Ob vseh mogočih in nemogočih prilikah si raznovrstni krogi in ljudje lastijo in hvalijo zasluge v prevratni dobi za našo državo, vojska se še posebej proslavlja, a nikogar ni, ki bi se danes spomnil na naše slovenske podčastnike, ter malo dregal, da bi to dobili, kar so jim- poprej obljubili za zelo vzorno'in zaslužno delo. Bivši častniki, ki so služili pri slovenskih polkih ter so potem ob preobratu vršili vso delo tu v Mariboru in po drugih vojaških postojankah, vedo z največjim priznanjem pripovedovati, koliko opore in pomoči so imeli pri mnogih slovenskih podčastnikih. Tedaj se je to delo znalo ceniti in mnogo podčastnikov je bilo predloženih v povišanje za častnike, ker so v polni meri zadostili tudi vsem v tem oziru gotovo dovolj strogim zahtevam in predpisom prejšnje armade. Potom štajerske vojaške oblasti je bilo poslano dravski diviziji v Ljubljano precej vlog za povišanje in odlikovanje. — Nekaj časa se je obetala povoljna rešitev, potem je pa vse zaspalo. Vojaška oblast pa ima drugače naše podčastnike v posebno dobri evidenci. V pisarniških poslih posebno izurjene kliče kar imenoma k beograjskim komandam, da tam kulučijo celi rajdi slabo pismenih komandantov, pomočnikov, pomočnikovih pomočnikov itd. Samo na to se ne spomni, da bi jim to dala, kar je poprej obljubljala in česar so srbski podoficirji v veliki meri deležni. Za povišanje v častnike administrativne stroke so predpisani posebni izpiti in če se naš podčastnik k tem javi, ga skušajo na vsak način vreči pri izpitu in če izpit le prestane, ga pa enostavno ne imenujejo za oficirja. Imamo slovenske podčastnike, ki so napravili izpite že skoraj pred enim letom, a še niso imenovani, vidimo pa Srbe, ki so oficirji postali tudi brez izpitov. Pri takem postopanju je seveda jasno, da se naši ljudje, ki so kaj prida, ne ogrevajo za vojaški poklic. Za oškodovane vasi ob Dravi. Pri razpravi o proračunu kmetijskega ministrstva je poslanec Vesenjak omenjal zadnjo povodenj v Sloveniji in opozarjal ministra na ogromno škodo, ki jo dela Drava, ter na nevarnosti, ki so akutne, da izgube cele vasi ob Dravi svojo zemljo, ker se struga Drave pomika proti tem vasem. Govornik vpraša ministra, ali in kedaj bo prišel, kakor je obljubil, v Slovenijo in posebej tudi v ptujski okraj. Tudi opozarja na škodo ob reguliranih delih Pesnice. — Minister je obljubil svoj obisk ptujskega okraja, večina je pa na to sprejela visoke pi-viške za Srbijo, za Slovenijo pa nič. Za naše ceste in cestarje se je zavzel poslanec Pušenjak pri razpravi o proračunu ministrstva za zgradbe ter povdarjal, da se proračun ne ozira na to, da je treba dati Sloveniji zadostnih kreditov za vzdrževanje obstoječih cest in mostov in da je treba graditi nove ceste na severni meji, katere bi obmejne kraje vezale z novimi gospodarskimi središči v notranjosti države. Protestira, da se je število cestarjev znižalo. Graja prenizke honorarje za načelnike cestnih odborov. Zavzema se za prispevke za popravilo mostov v Sloveniji, posebno v Marenbergu, Rimskih Toplicah in Mozirju ter stavlja tozadevne predloge. Ustanovitev nižje gospodarske šole za Slovenijo s sedežem v Gornjem gradu je zahteval poslanec Pušenjak povodom razprave v proračunu ministrstva za šume in rude. V zvezi s to šolo naj bi se vršili tečaji za pospeševanje domače lesne obrti. Ob isti priliki se je zavzel tudi za izboljšanje gmotnega polažaja rudarjev in upokojencev. Republikanske krave. Pri proračunski razpravi ministr stva za kmetijstvo v finančnem odboru se je pokazalo, v kako divjaštvo in norost vodijo strankarske strasti današnje oblastnike. Eden od bosanskih poslancev je razlagal, da bosansko poljedelstvo od vlade sploh ne dobi nobene podpore. Vladni prispevek za semena v krajih, kjer ljudje radi slabe letine sploh niso imeli kaj sejati, je znašal celih 750 dinarjev. Deželi, kateri vlada ničesar ne da in ne pomaga, pa vladni organi še jemljejo in ropajo. Državne živinorejske postaje silno nerade plačajo oddano živino, o tem se pa sploh ne da govoriti, koliko dolguje vojaški erar ubožnemu prebivaltsvu. Poslanec pripoveduje, kako je bilo na neki živinorejski postaji s plemenskim bikom, kupljenim na Hrvatskem. Srbski upravitelji postaje so dejali: »Tega bika pa ne plačamo! To je republikanec iz Hrvatske.« Tudi načelnik iz Varcar Vakufa ima krave iz Hrvatske za »republikanke« ter jih noče plačati. Društvo katehetov. Piše se nam: Toplo pozdravljamo katehetje novico v pondeljkovi «Straži«, da se je tudi za lavantinsko škofijo ustanovilo že dolgo časa zaželjeno in težko pogrešano katehetsko društvo. Knjige za verouk so se zadnji čas vedno izpreminjale — ne vedno v korist šolske kateheze in katehetje nismo imeli primernega foruma, kjer bi tolmačili svoje želje in izražali svoja mnenja. Zato je nastal grozen kaos, vsak je delal po svoje, da pride do uspešnega cilja; in Ce se je katehet preselil v drug kraj, se je z nastopom naslednika začela za katehezo zopet nova era. Ni mislim to na metodo poučevanja, ta je pač nekaj individualnega; mislim samo na učni načrt. Mali in srednji katekizem sta odpravljena, zato je potrebna tudi praktična revizija škofijskega učnega načrta. Toliko želja in potreb imajo mladinoljubi! Naj novo katehetsko društvo izpolni vse te dobre želje v korist uspešnega pouka ljube šolske mladine! Da pa bo to mogoče, naj pristopi tudi vsak katehet lavantinske škofije. Izboljšana poštna zveza. Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. se poroča: Poštno ravnateljstvo v Ljubljani nam je za Božič naklonilo lepo darilo — novo poštno zvezo. Vsa županstva so mesca septembra vložila skupno prošnjo za izboljšanje poštnega prometa in prošnja je bila zdaj ugodno rešena. Pošta Do zanaprej šla na Ptuj vsak pondeljek, sredo, petek in soboto, doma pa se bo pošta raznašala vsak torek, četrtek in soboto. Vozna pošta na Ptuj je bila že lansko leto odpravljena in je zdaj za pešzvezo od poštnega ravnateljstva nastavljen poseben sel. Zahvaljujemo poštno ravnateljstvo, da je ugodilo naši želji in potrebi. Ugled našega prometnega ministra v Avstriji. — Naše prometno ministrstvo je poslalo veliko število raz-klopotanih vagonov v Avstrijo, da bi jih avstrijske tvrdke zopet popravile. Ti vozovi so že davno popravljeni, a te firme nam vagonov nočejo izročiti, ker prometno ministrstvo noče poravnati računa. Avstrijski zastopnik v Beogradu je prometnemu ministrstvu izjavil, da avstrijske firme ne bodo vagonov izročile tako dolgo, dokler ne bodo plačani računi. Tako torej skrbi prometni minister za naš ugled v revni Avstriji, kaj še le v drugih državah. Opozorilo! V Ljubljani se je pred kratkim ustanovilo akademsko podporno društvo pod imenom «Centralno akademsko podporno društvo«. Zbog tega opozarjamo našo javnost, da to društvo ne reprezentira celokupne ljubljanske akademske omladine, temveč ima včlanjene in podpira samo liberalne akademike. Katoliško misleči akademiki dobivajo prehrano od Dijaškega podpornega društva, katero naj vsak podpira po svoji moči. Vse darove blagovolite pošiljati na naslov: Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Kuluk v naših srednjih šolah. Da bo torej pljačka tem izdatnejša in da bo vlekel Beograd iz naših žepov čim več denarja so uzakonili kuluk tudi za srednješolsko mladino s to razliko, da dijaki ne bodo šli na delo, ampak se morajo odkupiti od kulučenja z denarjem. Da bo blaženi centralizem še bolj utrjen, in da se tej blaženosti utisne tudi viden znak, so uvedli v srednje šole mesto dveh semestrov nekaka trimesečja. Ta razdel ba šolskega leta bi ne bila nič kaj slabega, pa srednješolska mladina si mora nabaviti nekake knjižice s fotografijami in te knjižice morajo biti kolekovane s takseno marko 20 D. Vsak srednješolec bo torej odslej izvlekel iz žepa roditeljev 33—35 D in sicer vsako leto za ravnokar omenjeno knjižico. Razven teh knjižic pa bodo dijaki tudi kot doslej dobivali koncem leta še posebna izpričevala, ki bodo morala biti običajno kol-kovana. Nove dijaške knjižice pa nimajo prav nobenega druzega namena, kakor da dajo državi priliko, da proda čim več taksenih mark in izvije iz žepov staršev nekaj milijonov dinarjev. Kuluk na srednjih šolah je zopet en precejšen dodatek k poglavju o naši osvoboditvi. Aretacija komunističnega novinarja. Zagrebška policija je aretirala Kamila Horvatin, urednika tamkajšnjega komunističnega glasila «Borba«. Aretiran je radi tega, ker je bil obsojen na 5 letni izgon iz Zagreba, pa se je kljub temu zopet pojavil v mestu. Ponarejevalci bankovcev. Zagrebška policija je te dni aretirala družbo, ki se je bavila s potvarjanjem in tihotapljenjem bankovcev.. Med zasliševanjem v sobi je skočil nekdo, ki se smatra za vodjo akcije, proti zaprtemu oknu, razbil notranje in zunanje šipe in skočil na prosto. Padel je na hodnik in se težko poškodoval na glavi in drugih delih telesa. Odkrit umor. Zadnja poplava v okolici Križevcev na Hrvatskem je odkrila zločin, katerega so oblasti dosedaj zaman skušale razvozlati. Narastla reka Glogov-nica je prinesla izpod nekega mlina truplo Ivana Buliča iz Čubinca, ki je teden dni pred splošnimi poplavami brez sledu izginil. Obdukcija je pokazala, da je bil Butič ubit, ter je imel razbito črepinjo. Osumljena je bilo umora Butičeva žena, ki je zločin že priznala. Poleg nje so zaprli tudi njenega očeta kot sokrivca. Žena je moža ponoči v spanju toliko časa tolkla s sekiro po glavi, da ni dal nobenega znaka življenja več od sebe, nato pa ga je vrgla v Glogovnico pod neka mlinska korita, odkoder so ga peneči valovi zadnje dni spravili naprej. Oba krivca se nahajata v bjelovarskih zaporih. Živa svetnica. Iz Smedereva javljajo časopisi sledeči dogodek: V vasi Lozvik živi 141etna pastirica, ki je bila dosedaj popolnoma nema in gluha. Ko je neki dan zopet po navadi pasla ovce, je pristopil k njej nepoznan starček ter jo Naprosil, naj mu podari jagnje. V tem trenutku, ko je spregovoril, je deklica — dosedaj gluha — njegove besede slišala in začela govoriti. Stekla je domov vprašat starše, ali sme jagnje dati. Ko se je vrnila nazaj na pašo, je starček že izginil. Ta pastirica je začela nato ljudem pridigati in jih nagovarjati, naj bolj živo verujejo v Boga in naj ljubijo svoje bližnje. Med priprostim ljudstvom ima mnogo privržencev, ki jo imenujejo svetnico in po njenih naukih žive v siromaštvu, oblačijo se pa samo v zakrpana oblačila. Deklica je ljudi nagovorila, da bodo sezidali cerkev v tem kraju in že nabirajo milodare za izvršitev njenega načrta. Razbojnik v obleki redovnice. V kraju Šebešič poleg Subotice se je te dni dogodil čudovit slučaj razbojniške drznosti. Okrog 8. ure zvečer je prišla na posestvo bogatega kmeta Peršiča neka nuna in prosila gospodinjo za prenočišče. Bila je sprejeta, pri večerji pa je gospodinja opazila, da ima ta nuna neobično velike in raskave roke ter moško lice. Skrivaj je na to opozorila hlapca Stipico. Ta se je spravil v sobi, kjer je nuna imela pripravljeno prenočišče, pod posteljo ter čakal. Kmalu je opatica prišla in ko se je začela slačiti, je sluga s strahom opazil, da ima pod žensko obleko še moško ter za pasom tri samo- krese; uveril se je, da ima opraviti z drznim razbojnikom. Počakal je, da se je neznanec vlegel v posteljo, potem pa je previdno zlezel iz svojega skrivališča ter bliskovito vrgel odejo preko neznančeve glave. Nato ga je zgrabil za vrat in v boju zadušil. Mrtvega razbojnika je vrgel skozi okno, sam pa se je vlegel v njegovo posteljo in zaspal. Po ncči so pa prišli tovariši ubitega in ker se na njihovo znamenje ni nihče oglasil, so vdrli na dvorišče. Ko so pa tam našli svojega mrtvega tovariša, so se tako prestrašili, da so jo hitro odkurili, nesoč mrtvega s seboj. Drugi dan so o dogodku obvestili orožništvo, ki je neznane razbojnike sicer zasledovalo, toda ni jih našlo. Veliki — vlom? se more preprečiti samo z napravo elektromagnetičnega živosrebrnega alarmskega aparata «sistem Litwin«. Ogleda se lahko brez obveznosti nakupa v trgovini z železnino F. Frangescha nasl. Rupert Jeglitsch, Maribor, Gosposka ulica 11. Planinski koledar za leto 1924 mnogi še niso plačali. Da mi prihranijo nepotrebne stroške, prosim, da to nemudoma store. Sredi januarja moral bom zamudnike terjati. Ako kedo slučajno ne bi prejel koledarja, naj opomin vrne ter napiše: »Nisem prejel.« Na podlagi te izjave reklamiral bom na pošti rekomandirano poslani koledar. — S tem letnikom preneham z izdajo koledarja. Imam jih na razpolago še nekaj ter ga dobijo isti, ki mi pošljejo pripadajoči znesek po nakaznici že v naprej. — Rotter. Proti koncesijam Nemcem v Mariboru. Včeraj se je vršilo v Mariboru na Slomškovem trgu protestno zborovanje proti podelitvi koncesije za nemško tiskarno v Mariboru. Vse politične slovenske stranke in kulturne organizacije so zbrale svoje pristaše krog 11. ure predpoldne na prostem pred stolno cerkvijo in so potom javnega shoda odločno uporekale beo grajskemu režimu, ki na škodo Slovencev dovoljuje Nemcem in nemškutarjem koncesije. Protestno zborovanje je vodil, otvoril in prvi go-vorii v imenu Jugoslovanske Matice g. profesor Ribarič. V stvarno jedrnatem govoru je razložil koj po prevratu prikrito, a sedaj že odkrito drzno šopirenje nemštva po obmejnih krajih naše države. Razložil je zvito potegovanje Nemcev pri vladi, katera jim je že hotela dovoliti prenos nemške tiskarne iz Celja v Maribor. Le odločen nastop vseh slovenskih strank ter organizacij v Beogradu je oplašil vlado v toliko, da je odstopila končno rešitev glede koncesije za nemško tiskarno v Mariboru, Ljubljani. Od Ljubljane je sigurno upati, da bo to koncesijo zavrnila. Za g. Ribaričem je poklical v spomin v imenu SLS g. dr. Leskovar: kdo so ti Nemci, ki hočejo danes po skoro 6 letih ujedinjenja kot negovanci režima dvigniti glave in začeti Slovencem rezati kruh. Pojasnil je zborovalcem, kako je vlada ravna ta dan protesta koncentrirala v Mariboru vso žandarmerijo iz okolice, da na vsak način zaščiti Nemce pred kakimi izgredi manife-stantov. Ob koncu svojega, navdušeno pritrjevanega govora je pribil dejstvo: meja slovenske potrpežljivosti z ozirom na vladno protežiranje nemštva ravno ob severni meji je izčrpana in ako se vlada ne bo spametovala, bo narod prisiljen, da seže po samoodpomoči. Kot zastopnik JDS je nastopil dr. Lipoid. V kratkih besedah je povdaril, da Slovenci sicer nismo za izzivalni boj z Nemci, a če ga bodo oni sami provocirali, bodo naleteli na strnjeno pripravljene slovenske vrste. Nato so še nastopili kot govorniki za: narodne socijaliste tajnik Žnuderl, za radikale tajnik Trošt, za samostojne Mrmolja, za Orjuno dr. Žnuderl in za narodno delavstvo odposlanec iz Ljubljane. Na to je prečital gospod Ribarič enoglasno sprejeto sledečo resolucijo: Vladi kraljevine SHS, Beograd. Neprestano se obnavljajo vesti, da Nemci zahtevajo in jim vlada obljublja in daje gospodarske koncesije v Mariboru in v celi naši severni obmejni pokrajini. — Vzdolž cele severne meje, v Celju, Ptuju in v Mariboru opažamo za to novo samozavestno nemško nacijonalno gibanje, ki stremi za tem, da se obnovi nekdanja nemška raznarodujoča gospodarska in politična nadmoč. Ko so že vesti v letošnji pomladi glede izročitve gledališča in planinske koče Nemcem našle vse severne obmejne Jugoslovane edine, je najnovejša vest o podeljevanju koncesije za nemško tiskarno hipoma strnila vse tukajšnje slovenske politične stranke, vsa nacijonalna in kulturna društva v stalen akcijski odbor, ki ima nalogo, budno čuvati nad našo narodno posestjo ob meji. Jugoslovansko prebivalstvo iz Maribora in okolice, sklicano po tem akcijskem odboru na velik zbor pod vedrim nebom v Mariboru dne 23. XII. 1923, manifestira svojo veliko edinost v borbi zoper nemške aspiracije in koncesije. Zahteva, da se ukinejo vsa pogajanja in zavrne vsaka zahteva Nemcev, bodisi gospodarskega, narodnega ali kulturnega značaja, ki ni v soglasju z našimi narodnimi interesi, ki so istovetni z državnimi interesi. Mi dovoljujemo Nemcem mirno sožitje in normalen napredek. Svarimo pa jih, da ne nadaljujejo prikritega rovarenja pri vladi, hujskanja na deželi, oholosti po mestih. Svarimo jih, da naj izvržejo fanatične voditelje in iščejo rajši potov za sporazumno delo za gospodarski napredek naše severne pokrajine. Obmejno prebivalstvo izjavlja enodušno, da ho nadaljevalo borbo zoper nekdanje zatiralce, če še danes ne bi mogli zatreti svojega poželjenja po vladajoči poziciji, in da bo upotrebilo najskrajnejša sredstva, ako ta glas ne bo našel ugodnega odziva. _ Po navdušeno sprejeti resoluciji se je še g. Ribarič zahvalil zborovalcem, da so kljub mrazu vztrajali Dušica. nad 1 uro na prostem in jih pozval, da se naj v redu in miru razidejo. To zborovanje je dokazalo, da je ravno napad na našo nacijonalno stran ono središče, kjer se kot en mož najdejo z z druženimi močmi vse slovenske stranke in organizacije. iz Maribora. O beograjskih detektivih vedo mnogo pripovedovati ljudje, ki so se zadnji čas pripeljali z brzovlaki. Brzovlaki so sedaj ob teh dneh že itak do skrajnosti prenapolnjeni, ker je najmanj po dvakrat toliko potnikov kot prostorov, petem pa morajo priti še beograjski detektivi, ki iščejo ponarejene »kovače« (stare 10-dinarske bankovce) in njih ponarejevalce. Stalno carinsko in policijsko osobje je ob taki gneči itak že v skrajni zadregi, priti pa mora še po več beograjskih policajev, ki delajo še posebej s svojo aroganco in nerodnostjo nered in zmedo, da ne more biti večje. Ker je že cela revizija, odnosno kontrola silno nespretno urejena, ob velikem potniškem navalu pa silno težavna, je dodatek beograjskih detektivov nekaj nezasliš-nega in neznosnega. Ko potniki pripovedujejo, da se tak beograjski policaj često obrega in arogantno obnaša tudi proti drugim državnim organom, da hoče samo komandirati, a noče niti povedati in pokazati, kdo da je, si lahko mislimo, kako potem šele postopa s potniki. Ker se denar itak kontrolira po postajah in po drugih organih med vožnjo, izgleda, da so si beograjski detektivi vzeli ponarejene »kovače« samo za pretvezo potovanja in izraza svoje ob-lastiželjnosti. V kasarno pretvorjen bal. Danes teden je bil v Götzovi dvorani elitni ples, prirejen od uprave oficirskega doma v čast kraljevega rojstnega dne. Prisotni so bili oficirji mariborske garnizije in pa povabljeno civilno prebivalstvo. Povabljeni posetniki te plesne veselice nam sedaj ne morejo dovolj naslikati, kako čudovito se je ta elitni ples ali bal razvijal ter spreminjal. Eni so bili silno osupli, drugi so se smejali, tretji pa zgražali in jezili. Kratko rečeno: elitni ples ali bal se je spremenil v pravo kasarniško vežbališče s pravo ka-sarniško robatostjo in slišale so se kasarniške psovke, povelja itd. od «marš« naprej pa celo doli do grožnje z zaporom ali «apsom«, kakor se temu danes pravi po Srbski. Zaslugo na tej čudni spremembi elitnega plesa nosi podpolkovnik Kopčalič od artilerijskega polka, ki je bil povrh še podpredsednik odbora, ki je ples priredil ter ljudi nanj vabil. Ta podpolkovnik je trikrat prekinil četvorko ter začel posamezne pare vežbati kakor kje na kasarniškem vežbališču. Po polnoči je plesalce «oficirskega kola« hudo nahrulil, ker niso nanj čakali, da ga otvori. Enemu oficirju je naglas zagrozil z «apsom«, da so to lahko vsi slišali in če je kdo med to sijajno zabavo slekel rokavice ter se pojavil slučajno brez njih, ga je začel poditi ven. — Ljudje so se osupli spogledovali in vsak si je mislil svoje, seveda tudi za drugič, če častništvo takih gospodov v svoji sredi ne bo znalo ali pa moglo pripraviti do neobhodno potrebnih temeljev olike. Čudno znamenje. Neki vojak mariborske garnizije je nam pripovedoval: Življenje vojakov v Mariboru je še dokaj prijetno. Postopa se z njimi precej lepo, tudi hrana bi še bila za silo, samo meso dobiva vojaštvo večkrat zelo slabo. Že prej, ko je dobavila vojaštvu meso tvrdka Vlahovič, meso ni bilo najboljše, odkar pa je prevzela li-feracijo tvrdka Markovič iz Beograda, pa je v tem oziru še veliko slabše. In čudno je to, da je komisija za prevzetje mesa dostikrat mesarju Vlahoviču zavrnila meso, ki je bilo dokaj boljše, kakor pa to, ki-ga sedaj sprejema od tvrdke Markovič. Dolžnost komisije bi bila, da se ozira na korist vojaštva, ne pa obratno. Seveda je Markoviču mnogo na tem ležeče, da komisija meso sprejme, ker bi drugače trpel veliko škodo. Ker se je pa pogodila za dobavo dobrega mesa, mora svojo pogodbo tucu držati, da bo vojaštvo zadovoljno. Zahvala in priznanje. Zvedeli smo, da je gospod dr. Franjo Jankovič podal ostavko na službo višjega uradovega zdravnika pri poslovalnici ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Vzrok tega koraka nam sicer ni znan, vendar moramo reči, da nam je zelo žal, ker izgubimo s tem ne samo dobrega in vsestransko veščega zdravnika, marveč tudi globoko socialno čutečega moža. Gospod dr. Jankovič je opravljal več čas svojo zdravniško službo vestno in popolnoma nepristransko z vso svojo zdravniško spretnostjo in globokim človeškim čutom dnevno preko odmerjenih ordinacijskih ur, ker mu je bilo edini cilj zasledovati potek bolezni pri vsakem posamezniku. — Pri vseh slojih priljubljenemu in posnemanja vrednemu zdravniku se toplo zahvaljujemo za izkazano, zanimanje in požrtvovalnost ter mu želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto. Maribor, dne 21. decembra 1923. — člani poslovalnice OUZD v Mariboru. Slede podpisi. Božičnico priredi komanda 45. peš. puka vojakom istega puka dne 24. t. m. ob 17. uri v kasarni kralja Aleksandra I. Pri prireditvi svira vojaška godba. Vojaki proizvajajo deklamacije. Vojaki bodo obdarovani brez izjeme veroizpovedi s sadjem in pecivom. XIII. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 28. decembra t. 1. ob 19. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročilo odsekov. 4. Predlogi in interpelacije. Narodno gledališče. Danes, dne 24. decembra za-: prto. Torek, 25. decembra ob 15. uri «Magdalena« izv. Torek, 25. decembra ob 20. uri «Lumpacij — vagabund«, izv. Sreda, 26. decembra ob 15. uri «Umetniška kri« izv. Sreda, 26. decembra ob 20. uri «Traviata« izv. »Večna molitev« v stolni cerkvi se bo vršila zadnje tri dni leta, v soboto, nedeljo in ponedeljek. Letos bo združena s pobožnostjo v čast sv. Frančišku Salezijanskemu. Vsaki dan bota dve pridigi. Prva ob 6. uri, druga ob 18. uri. Vse pridige, razun Silvestrove pridige, ima znan misijonski pridigar. Pridite v obilnem številu, da damo koncem leta svojemu Bogu dostojno počeščenje in dolžno zahvalo I Žel. pevsko društvo «Krilato kolo« priredi dne 31. decembra v gostilni pri «Belem zajcu« Meljska cesta družinski večer s petjem, godbo, plesom in prosto zabavo. Začetek ob 20. uri. Konec ob 4. uri. Vstopnina za člane 2.50 D za nečlane 5 D. Na javno vprašanje predsedniku stanovanjskega urada v Mariboru v «Straži« št. 133 je odgovoril pred-I sednik v «Straži« št. 137, od 30. decembra 1923 sledeče: j Da ima trgovec Prešern po členu 14, IV. odstavka stanov. zakona prvenstveno pravico do stanovanja, ker je zet hišnega gospodarja, torej njegova bližnja rodbina. G. predsednika moramo poučiti, da v tem sploh ni govora v členu 14, torej Vas prosimo, prečiiajte si še enkrat člen 14 ter bodete videli, kaj isti govori. Pač pa govori člen 10, II. odstavek o odpovedi stanovanja zaradi prebivanja njegovega lastnika in sicer: Če ima lastnik več stanovanj, oddanih v najem, označi stanovanjsko oblastvo predhodno na podstavi lastnikove prošnje stanovanje, piri čemer mora upoštevati tudi vse člane njegove bližnje rodbine, ki stanujejo stalno ž njim. Torej tukaj ste si prišli v protislovje s členom 14 — dodeljevanje stanovanj —in členom 10 — odpoved stanovanja zaradi prebivanja njegovega lastnika. Vi pa odgovarjate tudi, ako kdo ni zadovoljen s sklepom I. stopnje stanovanjskega urada, da se lahko pritoži, tako dober izgovor za Vas, pač pa ne za istega, kateri mora priziv napraviti, ker ga isti stane 20 din. Društvo najemnikov Vas je zato predlagalo za predsednika, da bodete drugim članom društva najemnikov — istotako državnim nameščencem — v tako slabem gmotnem položaju še tistih borih par dinarjev iztrgali iz žepa? Hvala lepa za takšnega predsednika! Pozivamo društvo najemnikov, da takšne osebe ne pridejo več v bodoče v komisijo. Nam se zdi, da bi gospod predsednik še rad naprej ostal v komisiji, ker se je baje že pri sestavi liste za leto 1924 sam predlagal za člana komisije. Opozarjamo občinski svet, da na vsak način sedanjega gospoda predsednika tudi kot člana prej ne potrdi, dokler ne bo dokazal, da hoče delati tako, kakor zakon in obči socialni čut to zahteva. Toliko za danes, ako Vam gospod predsednik ni zadosti, pa se poslužite samo javnosti, bodemo videli, kaj poreče javnost, ker še marsikaj lahko prida na svetlo. — Več državnih nameščencev. Velikopotezna akcija v pomoč brezstanovanjcem. Ne več daleč od prorokovane katastrofe se nahajajoča stanovanjska beda, ki jo ravno za Božič najbolj občuti število za res na cesti se nahajajočih brez stanovanjskih družin, je dala še poseben povod, da se je načelstvo Kreditne in stavbene zadruge «Mojmir« v zadnjem času resneje bavilo z raznimi problemi rešitve vsaj najhujše stiske. Da pridobi zadruga večje zaupanje tudi v širši javnosti, se je v zadnjih plenarnih sejah načelstva in nadzorstva med drugim tudi sklenilo, da se še pred občnim zborom izpolnijo važnejša mesta z uglednimi delavnimi člani, katerih naloga je, v doglednem času izvesti propagando v najširše sloje. Posebna delavnost je poverjena gradbenemu konzorciju, ki šteje že 12 plačanih deležev. V velikopoteznem obsegu pa se izvrši pomožna akcija za brezstanovanjce. Pro tektorat te akcije pod naslovom «Dom ubogih« je prevzel presvitli knezoškof dr. Karlin. Na zadnji plenarni seji se je reorgainziral dosedanji odbor za katerega se naprosi tudi zastopnik Cerkve kot pooblaščenec pre-svitlega protektorja. Odbor se konstituira takoj po praznikih in prične tudi takoj z delom. Prvo večjo podlago za gradbo dgma za brezstanovanjce pričakuje odbor od velike cvetlične razstave, ki se vrši ob priliki občnega zbora «Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo« dne 2. in 3. februarja na vrtnarskem podjetju «Vrt« Džamonja in drugovi. Naj sigurne j ši uspeh pa omogoči večje zanimanje za pristop k zadrugi «Mojmir«, ker spričo današnje denarne krize je le na zadružni podlagi in ob večjem zanimanju od strani mestne občine mogoče tudi v Mariboru prebiti led gradbene pasivnosti. Našim čitateljem iz koroške strani se toplo priporoča novo domače podjetje, trgovina z mešanim blagom ljutomerskega rojaka g. Matka Seršen-a v Mariboru, Koroška cesta 39, ki vsled svojih nizkih cen in dobre postrežbe pridobiva vsaki dan večji krog zadovoljnih odjemalcev. Spominjajte se Dijaške večerje! ; Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevede) Paulus. j 82 «Nikar se ne razburjajte!« je nadaljeval Chauvelin i šepetaje. «Kaj vas brigajo drugi, kaj je vam «Dušica« —? Za vas je najvažnejše," da rešite brata! Svojim ljudem sem izrecno naročil, da mu niti lasu ne smejo skriviti, In — ali mislite, da bodete rešili «Dušico«, če zakričite? še preden bo naredil deset korakov, ga bodo prijeli moji ljudje, ki vso okolico skrbno stražijo. — Dovolite torej, da vam odvzamem robec! Kakor vidite, hočem, da čisto svobodno odločati o usodi svojega ljubljenega Armanda —!« Spustil je njene roke in ji odvezal robec. Hlastnila je po svežem zraku in onemogla omahnila na skalo. Misli so ji v blazni naglici begale po možganih. Kaj naj stori —? čas je bežal, tiho je bilo krog nje, ničesar ni videla. Neverjetno, nemogoče se ji je zdelo, da leži ona, Margareta Blakeney, prva dama londonske visoke družbe, «najduhovitejša ženska v Evropi«, — pa tukaj na samotnem obrežju, sredi temne noči. Nemogoče se ji je zdelo, da se res bliža koči Percy, da je morebiti komaj par sto korakov oddaljen od nje on, ki ga ljubi, ljubi tako zelo, da bi dala zadnjo kapljico srčne krvi zanj, — da pa bi morala mirno gledati in čakati, kako ga bodo lovili in zagrabili —. Zakaj ni kričala, da bi odmevalo od skal, zakaj ga ni posvarila? Odprla je usta in zopet odprla, pa vsaki-krat je stopil pred njene oči strašen prizor: Armand ustreljen, ona, njegova sestra — morilka. Ni mogla — ni mogla! Kako bi naj vedoma in premišljeno poslala v smrt Armanda —! Njegova kri bi prišla na njeno glavo, preklinjal bi jo morebiti še z zadnjim vzdihljajem —. In Suzanin oče — in drugi —! Čakala je —. Kako dolgo še? «Jutro se je belilo, morje je zamolklo hrumelo, jesenski veter je vzdioval in tožil krog skalnatih robov, sicer pa je tihota ležala na okolici, kot bi žive duše ne bilo blizu —. In tedaj —. Skoz nočni mir je zadonel svež in brezskrben glas. Veselo je pel angleško himno «God save the King!« XXIX. «ZORA«. Margareti je dobesedno zastalo srce —. Čutila je, slutila, da se Chauvelinovi vojaki pripravljajo za naskok. Bliže in bliže je prihajal glas, močneje je donela pesem, zdaj pa zdaj je pod krepkimi koraki zaškrta) pesek, kamenje je trkljalo po strmini. Čula je, kako je Desgas napel petelina na puški —. Ne ne ne —! O Bog nebeški —! Ne sme se zgoditi —! Naj pride Armandova kri ia njeno glavo, naj se zariše Kajnovo znamenje na njeno čelo, naj jo zaničuje in zavrže on, ki ga ljubi, — o Bog, o Bog, samo da ga reši —. Z divjim krikom je planila po koncu, pohitela je krog skale, ob kateri je slonela —. Tamle je stala koča, skozi špranje je sijal rdečkast žar oglja. Tja je letela, z blazno silo je tolkla po steni in vpila: «Armand, Armand! Zä Božjo voljo! Streljaj! Tvoj rešitelj je v smrtni nevarnosti! Tamle prihaja! Armand, Armand!« Nekdo jo je pograbil in vrgel na tla. Zastokala je, ni se menila za bolečine, z zadušenim glasom je vpila: «Percy! — Percy, moj mož! Beži, za Božjo voljo, beži! — Armand, zakaj ne streljaš?« «Zamašite ji usta!« je siknil Chauvelin nekje blizu. Vrgli so ji nekaj črez glavo, komaj je dihala. Drzni pevec je utihnil. Margaretino divje kričanje je pomagalo, kakor se je zdelo. Vojaki so planili iz zasede, Chauvelin je klel in poveljeval: «Naprej! V kočo! Nobeden ne sme uiti!« Mesec je posijal izza oblakov, temne postave so hitele proti koči, eden vojakov je ostal za stražo pri Margareti. (Dalje prihodnjič.) Uredništvo in apravništvo „Straže11 želita vsem cenjenim naročnikom in čitateljem vesele bazične praznike in srečno Novo leto! Najprikladnejše in koristno božično novoletno darilo je MINGMM Hvalni straf kakor SUING JEM eteletri&ni motor sa vse Singer šivalne stroje. Motori nu osemdnevno posAusnfo! Singer šivalni str®ji Mfourne 4?] €o«f Maribor, Šolska utica 24. .«teeejirbr» • 19S3. STRAŽA. ■iVseiu svojim ceajiniim gostoiu želi vesele božične praznike in veselo Novo leto Majcene j'e in najuspešnejše 4»9lalujete samo potom ^3^7 ■ ADOLF -SPATZEK. gostilna «Pri grozdu<, Maribor r Aleksandrovu cesta 8. J || | £■ S 512 Q ^ Z S ¥ 0 d 3 ■lp©. sc izurjen .žagar zh venecijansko žago. Obširne ponudbe, na tov. stolov, Poljča- ne. 755 2—1 Voršič, mmmammmB MANJI tt loma kasidito¥ d. z o z, glavna zaloga: Maribor, Stolna ulica 4. Maribor* Slomškov trg 16. Pojasnila brezplačno! UiMiiHU Spodnjiitajerska ljudska posojilnici v»Kartt»rii,- St .olsa utiša £i®v, 6, r. z,i e. z. obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne Kralj niine vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti, Halo! Halo! Priporoča vse vrste bonbonov, peciva N IJV £ y ŠT. VID NAD LJUBLJANO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice iu kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po rrajvišjih cenah. l»wo'všteti ti a» novo blago povsem ase» se dobi povsod. Pnra hrvatska tvornica salama, preklanega mesa in masti M. Gavrilo *U sIbsvI d. d. Petrinja. Generalno z stopstvo za Slovenij : R. BUfiC. Ljubljana- Ce je- Nhribor, ZINAUER, Malasr, Aleksandrova cesta 45, (nasproti glavnemu kolodvoru). siotam se dobijo blazinice in mazila v vseh barval, v vseh velikostih, posebno primerne za trgovce, društva, a pisarne. — Nadalje numeratorje, šablone, pečati te i sakovrstae nanisne tablice na ni očevini in emailn. —» I------- -------------- ^ vsakovrstne napisne tablice na pločevini in emajlu. Zahtevajte cenike zastonj. MXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Trgovske knjiga vseh vrst se predajo radi opustitve tega predmeta do konca tekočega leta tudi naravnost kensumentom in sicer po en gros-cenah s 10% popusta! Sortiment vsebuje od navadnih štrac do najfinejših ame-rilcanskih žurnalov. LUDVIK ŠEF, MARIBOR, PREŠERNOVA ULICA L Tovarniška zaloga papirja in lepenke. Telefon int. 148. 730 Maribor, TTetrizijšlsia, 20 Izdeluje vrvi za stavbe, zvonove, studence, perilo, mlinske oprt L m otvoz, štrange, uzde itd. Zamenja izgotovljene vrvi za predivo! Za dolge in puste rimske večere kupujte knjige „Cirilovi knjižn'ce" Oassdailzlioz^nlio Dobite jih po zelo nizki ceni' v prodajalni TISKARNA S«. CIR.LA V MAIB3RD • VI* Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924. ut« mmtm, mrnm, Gosposna ul. 10 TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO. ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT\ MARIBOR, se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pn stari in zelo znam tvrdki Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisal- F*e>«r*t<© tsa postelf©! mirni stroji Legal, Maribor, Slovenska ulica 7 TISKARU! S». CIRILA V MARIBORU PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE: ali v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Venec pebeslüils pesmi 15 dim. Sv. Fesbo, Evangeliji is Dejte ja ttftmttt-lov po 10 din. Kvišku srca! Pesmarica (zl. ofer.) 15 d*. PremišljevaBja za cek> leto I, 'm H M 32 dinarjev. Draži«» Verinega čeSčenja. Om «tefewrej uri 3 din. Kratko navodilo za pobožaesrt M. B. Kr*-Ijice src 5 din. Vir življenja 18 din. Duša popolna 20 dm. Duža seskoma 20 dni. Bog med nami 12 din. Vežne življenje (rdeča obreza) 24 ki»-, (zlata obreza) 33 dinarje*. Slava Gospoda 18 dinarjev. NdbeSca hrana J, ir. H. del 13 im. Priprav* a» wnr* 16 dh». ») ZA OTROKE Kriška srca 27, 36» 39 is 40 efin. Rajski glasovi 38, 50 tn 52 din. Prijatelj otroški po 6.50 in 2.50 d». Ključek nebeški po 20 k 30 din. Angel varih no ! I dia. h ZA ODRASLE Bogomila po 15. 20, 25 din. Pobožni kristjan po 12 din. Češžsns Marija po 14, 48. 60 dfei, Marija varhinja po 10, 36 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Nebeea, aaš dom po 42 din. Skrb t$L dušo po 15, 22. 30 dia. Sv. or* (velike črke) 12, 15. 30 tim. Mali duhovni zaklad (velike žrle«) f J d». Marija Kraljice 42 dia- s V«9MM poboisih SBsbtev fr» 40 ril*,. Mat jijtofeMiGt Hm Manufakturno blago m Biinlžllb rasah pri tir® IVAN KOS, CELJi, , PmMmm ulici ii 17-, ** Hm drobno! M& d@b®t®f TVORNICA OLOVNIH PROIZVODA J. B. ULRICH D. X>. GENERALNA POSLOVNICA I SKLADIŠTE ZAGREB Jelačičev trg 25, Tel. KW6 ZAGREB Proizvedi Iz svinca: svinčene cevi, svinčene plošče (orig. Winiwarter), plombe svinec v blokih, policah itd. Plccevim®; črna in pocinkana pločevina j (orig. Winiwarter) in angleška pločevina. j Slamici S v vsakovrstnih barvah in načrtih. Cevi: plinske, črne in pocinkane cevi, parne j cevi, železne flanžerscevi, Deli za spojaaje cevi jfitiagi) iz litega kovnega železa. Kopalzdee: itd. Somišljeniki, širile naše lisle! «jlMško Jj| Sioven§# kamemt »VARNA Ur.STMEGČ SKRSUA tf$ aiElCTRARNA, M tn* Jm Prva žilSJarska in železoobrtiia zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma; Žebijarska zadruga, Kropa (Slovenija). Telefon interurban: Podnart 2, Brzojavke: Zadruga Kropa» Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, Žeblji 2a zgradbe, les L t. d, žeblji za čevlje Spojke za odre in prage,vspo„ke.za ladje in splave. Železne brane. Zcbje za brane. Kljune za podobe, zid. cevi, žlebe it. d, z maticami. Podložne pločice. Matice. Zako vice z & tenderje, kotle, sede, mostove, piečemno, kok sa itd. Vijačni čepi. Verige, Val ir asaßo sustÄajaöi železni Izdelki po 'srzo^oih la »»tmlm nc».;Je®CM»,g