Politični ogled. Avstrijske dežele. P o 1 o ž a j. Govori se, da se grof Thun posvetuje z italijanskimi poslanci, kako jih dobiti za nagodbene predloge. Obljubil iim je neki že več ugodnosti, ki bi pa bile na kvar Jugoslovanom. Ce se tudi posreči, dobiti Italijane za nagodbo, vsled tega še grof Thun vedno ne bi imel večine. Kajti ako bi Italijane pridobil s protislovanskimi obljubami, bi Jugoslovani vsi glasovali proti sedanjim nagodbenim predlogom. In pri sedanjem položaju odločujejo Jugoslovani večino. Italijanov je le 19, naših pa 35 mož. D u n a j. Pravosodno rainisterstvo je doposlalo vsetn nadsodnim presednikom odlok, s katerim prepoveduje vmeševanje sodnih oseb v politične zadeve. Odlok je izdan zaradi nekaterih nemških uradnikov, ki so se preveč javno začeli bratiti s Schonererjanci. Uporabljati pa bo se dal ta odlok tudi za marsikatere nemške sodnike po slovenskem ozemlju. Kar pa nam ne ugaja, je določba v odloku, da morajo predsedniki nadsodišč oddajati tudi spričevala o političnera mnenju podrejenih jim sodnih oseb. Menda tudi slovenskim sodnikom ne ugaja ta določba, ka-li? Nemška Ijudska stranka. Iz nemške ljudske stranke je izstopil poslanec dr. Bareuther. Sam pravi, da ga je nagnilo k temu koraku, ker je stranka opustila razgrajanje, resnica pa je, ker se boji Schonererja, ki rjuje raed volilci proti vsem nemškim poslancem, kateri so postali pametnejši ter opustili pretepanje v državnem zboru. Proti Velikonemcem. Vlada izjavlja, da bo nagnala vsakega inozemca čez mejo, kateri bi se v naši državi udeleževal protiavstrijskih agitacij. To je naperjeno proti onim Nemcem iz Pruskega, ki prihaiajo med česke Nemce ter jih navduSujejo za velikonemške ideje. Še boljše pa bi bilo, ako bi se vlada odločila, da zapre in neusmiljeno kaznuje tudi vsakega avstrijskega Nemca, kateri se ogreva za Veliko Nemčijo. Potem bi mnogo spodnještajarskih Nemcev izginilo v zaporu, in naSi trgi ter mesta bi dobila slovenski značaj. Primorsko. Na Primorskem zapirajo dan za dnevom Italijane zaradi žaljivih govorov nasproti naši cesarski rodovini. In vendar se vlada še vedno ne more odločiti, da spremeni svojo preveliko prijaznost nasproti Italiianom v strogo 'pravičnost ter se nasloni na slovansko prebivalstvo, ki je vedno bilo udano Avstriji in cesarski hiši. Največja nesreča za Avstrijo je, da vedno vodijo vladno krmilo kratkovidni ministri. Vnanje države. R i m. Sv. oče so se pri vsprejemu francoskih delavcev pohvalno izrekli o francoski skrbi za kristijane v sveti deželi. Nemški cesar, ki bi rad dobil kristjane v sv. deželi pod svoje varstvo, se je vsled teh besed razjezil ter odpoklical svojega poslanika pri sv. očetu. Naš papež ni mož, ki bi se dal ustrašiti, magari če ga hoče strašiti tudi sam nemški cesar. Nemški cesar ravno sedaj potuje v Palestino. Francosko. V Parizu je nad 60.000 delavcev ustavilo delo. Po mestu vlada nemir in nezadovoljnost. Vse nekaj pričakuje in vsakemu se zdi, da pričakuje konec republike. S r b s k o. Razkralj Milan vedno bolj vznemirja srbski narod. Voditelja srbske opozicije Pasiča je dal obsoditi in zapreti na devet mesecev ječe. Nadpolkovnik Nikolič je isti dan, ko se je Pasič peljal v ječo, slučajno govoril s Pasičem. Milan je to zvedel in nadpolkovnika odpustil. Celo svojim privržencem ne zaupa. V mesto, kjer prebiva upliven vladni pristaš, je poslal strogega mestnega poveljnika, da strogo pazi na vse korake vladnega pristaša. Naj ima vedno kaki vzrok pripravljen, da ga sme mahoma zapreti. Srbski narod mora veliko pretrpeti od Milana. R u s k o. Na predlog ruskega cesarja, da se države posvetujejo o razoboroženju, so sicer vse vlade prijazno odgovorile ter priznale miroljubni namen ruskega carja, toda povsodi se da razumeti, da na razoroženje v sedanjem času ni misliti.