KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
8.
kos.
V LJUBLJANI, dne 14. junija 1930.
Letnik I#
VSEBINA
25.	Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o likvidaciji dvovlastnih posestev.
26. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.
27. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
25.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle, predsednika ministrskega sveta, namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez portfelja, Našega ministra pravde in Našega ministra za finance	.	.	_
Zakon
o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o likvidaciji dvovlastnih posestev, sklenjeni v Sofiji, dne 14. februarja 1930.,*
ki se glasi:
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o likvidaciji dvovlastnih posestev, sklenjena v Sofiji, dne 14. februarja 1930., ki se glasi:
Konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o likvidaciji dvovlastnih posestev.
Kraljevina Jugoslavija in kraljevina Bolgarija, želeča dati svojemu obmejnemu prebivalstvu možnost neoviranega in ugodnejšega razvoja svojega gospodarstva in mu Ustvariti pogoje za varno in mirno življenje ter na tak način prispevati k vzdrževanju dobrih sosednih in prijateljskih odnošajev med obema državama, sta se odločili skleniti v ta namen konvencijo in zato imenovala za svoje pooblaščence:
* >§lužb. novinec z dne 29. marca 1930., št, 72/XXVI.
Njegovo Veličansvo kralj Jugoslavije:
gospoda Nešiča Ljubomira, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Sofiji, in
gospoda Jankoviča Miroslava, doktorja prava, direktorja konzularno-trgovinskega oddelka ministrstva za zunanje posle;
Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarije:
gospoda Burova D. Atanasa, ministra za zunanje posle in vere, in
gospoda Razsukanova Josifa, pomočnika ministra za notranje posle in narodno zdravje,
ki so sklenili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih za polnoveljavna, soglasno nastopne odredbe:
Člen 1.
Državni pogodnici sta se zedinili pristopiti k likvidaciji dvovlastnih posestev, upoštevaje, da likvidacija ne bo na škodo dvovlastnikom in da ne bo povzročala njih izseljevanja.
I.	Dvovlastniki in dvovlastna posestva.
Člen 2.
Za dvovlastnike se smatrajo oni obmejni prebivalci obeh držav, ki so stalno nastanjeni v carinskem pasu 10 km na eni ali na drugi strani državne meje, tako da so jim, ko se je potegnila državna meja, ostale hiše na eni strani, njih posestva (njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, braniki, gozdi), pa celoma ali deloma ostala na drugi strani meje v obsegu omenjenega pasu.
Člen 3.
Posestva dvovlastnikov, označena v členu 2., se na-zivljejo »dvovlastna posestva«.
Člen 4.
Posestva dvovlastnikov, našteta v členu 2., se smatrajo za dvovlastna posestva samo, dokler jih imajo v neprekinjeni svojini in dokler jih sami obdelujejo njih lastniki izza časa, ko se je odrejala meja, ali njih potomci in krvni sorodniki vobče kot dediči, bodisi po zakonitem redu dedovanja, bodisi go oporoki, bodisi z aktom med
osebami, ki imajo pravico do zakonite dediščine od lastnika.
Člen 5-
Posestva, ki so bila kupljena po določitvi meje ali pridobljena drugače, izvzemši načine, določene v členu
1.,	kakor tudi posestva, oddana v zakup, bodisi dvovlast-nikom, bodisi drugim osebam od dvovlastnikov, se ne smatrajo za dvovlastna posestva in tudi njih lastniki in zakupniki se ne smatrajo za dvovlastnike.
II.	Način likvidacije.
A)	Prostovoljna likvidacija.
Člen 6.
Prostovoljna likvidacija se vrši:
a) s prostovoljno zameno dvovlastnih posestev po neposrednem sporazumu med samimi dvovlastmki obeh držav in po navodilih, izdanih od dotičnih vlad;
b) s prodajo dvovlastnh posestev, sklenjeno izključno med samimi dvovlasthiki obeh držav, če kupijo za tako dobljeni denar drugo posestvo v bližini na lastnem ozemlju. (Glej prilogo št. 1.)
B) Likvidacija s posredovanjem komisij,
Člen 7.
Posebej odrejene komisije, določene v III. delu te konvencije, vrše likvidacijo dvovlastnih posestev na te-le načine:
a)	z zameno dvovlastnh posestev. Ob likvidiranju na ta način morajo komisije strogo paziti, da se dodeli dvo-vlastnikom za odstopljeno zemljo, kolikor je to mogoče, zemlja iste vrste in is.e vrednosti in kolikor mogoče bliže njih stalnemu prebivališču;
bi z zameno dvovlastnih posestev za državna. To se vrši v onih občinah, kjer ne bi bilo dovolj dvovlastnih posestev za zameno;
c) z zameno dvovlastnih posestev iz ene občine za dvovlastna posestva iz sosednih občin. To se vrši, če ni v tej občini bodisi dvovlastnih, bodisi državnih posestev;
č) z zameno ene vrste dvovlastnih posestev za drugo vrsto dvovlastnega posestva iste vrednosti (po želji dvovlastnikov), in sicer bodisi dvovlastnega, bodisi državnega posestva.
Člen 8.
Vrednost državnih posestev, ki so bila dana v zameno za dvovlastna posestva (glej člen 7. točki b in č) izplača druga država na osnovi dnevnih cen v trenutku likvidacije in po ocenitvi, izvršeni od dotične mešane okolišne komisije.
III.	Komisije.
A)	Mešane okolišne komisije.
Člen 9.
Za izvršitev likvidacije dvovlastnih posestev na samem terenu označi vsaka obeh vlad v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, posebne okolišne komisije.
Člen 10.
Okolišne komisije se ustanove za nastopne okoliše:
a)	za timoški okoliš, ki obsega na jugoslovanski •trani sreze: negotinski, krajinski, zaječarski, timoški in
zaglavski; na bolgarski strani: vidinski, kulski, belogra-djinski in berkovski;
b) caribrodski okoliš s srezi: nišavskim in caribrod-skim na jugoslovanski in godeškim na bolgarski strani;
c) trnski okoliš s srezi: lužniškim, vlasotinškim in bosiljgradskim na jugoslovanski in trnskim na bolgarski strani;
č) krivopalanški okoliš s srezi: krivopalanškim in carevoselskim na jugoslovanski in čustendilskim na bolgarski strani;
d) belasiški okoliš s srezi: maleškim in strumiškim na jugoslovanski in gornjedžumajskim in petriškim na bolgarski strani.
Člen 11.
Posebne okolišne komisije istega okoliša iz obeh držav sestavljajo eno mešano okolišno komisijo za likvidacijo dvovlastnih posestev v območju svojega okoliša. Ta mešana okolišna koiftisija ima naziv svojega okoliša.
Člen 12.
Za likvidacijo dvovlastnih posestev, ki spadajo v različne okoliše v obeh državah, se sestavi mešana okolišna komisija iz posebnih komisij onih okolišev, v katerih so ta posestva.
Člen 13.
Sestava vsake posebne okolišne Komi 'je mora biti taka:
a) predsednik komisije je eden izmed sodnikov najbližjega sodišča prve stopnje (odnosno okrožnega sodišča);
b) člani:
1. načelnik onega sreza, v katerem bo komisija
poslovala;
2. en agronom, odnosno kmetijski referent iz do-tičnega sreza;
3. en davčni uradnik, prav tako iz dotičnega sreza;
c) tajnik komisije je pisar ali pripravnik sodišča prve stopnje (odnosno uradnik ali sodni kandidat okrožnega sodišča).
Člen 14.
Ko se označijo posebne okolišne komisije, odredita obe vladi tako predsednikom, kakor tudi članom in tajnikom posebne namestnike, ki jih morajo, če so predsedniki ali ustrezni člani in tajniki komisij zadržani ali bolni, nadomeščati v poslovanju.
Člen 15.
Kot konsultativne osebe se morajo pozivati v komisijo tudi predsedniki občin in kmeti onih sel, na katerih zemljišču bodo poslovale mešane okolišne komisije.
Po potrebi smejo pozivati komisije zaradi konsul-tiranja tudi nastopne osebe: upravnike carinarnic, častnike mejne trupe, kakor tudi vse druge osebe, ki jim morejo koristno služiti.
Člen 16.
Mešane okolišne komisije poslujejo kot terenske komisije in odločajo na prvi stopnji.
B)	Centralna mešana komisija.
Člen 17.
Za pretresanje in reševanje spornih vprašanj, ki se j pojavijo v mešanih okolišnih komisijah, označita obe
vladi centralno mešano komisijo za likvidiranje dvolastnib posestev.
Ta komisija pretresa in rešuje tudi vse eventualne pritožbe dvovlastnikov zoper odločbe mešanih okolišnih komisij.
Clen 18.
Odločbe centralne mešane komisije so izvršne in zoper nje ni pritožbe.
Člen 19.
Centralno mešano komisijo sestavljata delegaciji obeh držav, ki morata biti sestavljeni iz po enega predsednika in treh članov. Tajniško dolžnost v centralni mešani komisiji vršita najmlajša člana obeh delegacij.
Člen 20.
Za pretresanje poslovanja mešanih okolišnih komisij in eventualnih pritožb (glej člen 17.) se sestane centralna mešana komisija v prvi polovici meseca julija in v drugi polovici meseca septembra v onem kraju, kjer se pokaže potreba za njeno delo.
IV.	Postopanje.
Clen 21.
V zimskem času — od začetka meseca novembra do konca meseca aprila — poslujejo komisije obeh držav ločeno. Od začetka meseca maja se konstituirajo posebne okolišne komisije obeh držav v mešane okolišu e komisije, ki poslujejo na terenu do konca meseca oktobra.
A)	Poslovanje posebnih okolišnih komisij.
Člen 22.
Ko poslujejo komisije ločeno, mora zbrati vsaka za svoj okoliš potrebne podatke tako za svoje dvovlastnike in njih dvovlastna posestva, kakor tudi za dvovlastnike sosednje države in njih dvovlastna posestva.
V ta namen predlože vsi dvovlastniki svojim občinskim oblastvom v treh enakoglasnih izvodih deklaracije o svojih posestvih onkraj meje. Te deklaracije (glej prilogo št. 2) natisneta obe državi (na' rdečem papirju za Jugoslavijo in na belem za Bolgarijo) ter jih pošljeta občinam zaradi razdelitve med dvovlastnike v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. Izpolnjene deklaracije morajo izročiti dvovlastniki najdalj v 15 dneh, ko so prejeli obrazce v občinah.
Člen 23.
Ko občinska oblastva zberejo te deklaracije, pošljejo vse tri njih izvode onim občinam sosednje države, v katerih področju so ta dvovlastna posestva. Ko te občine prekontrolirajo deklaracije glede točnosti podatkov, jih izroče svojim pristojnim oblastvom zaradi preizkusa in potrdila podatkov, ki se nanašajo na obremenitve na poedinih posestvih (stvarne pravice in dolžne davke). Ta oblastva postavijo svojo overitev na odrejenih mestih v deklaracijah in jih potem vrnejo po isti poti.
Ti preizkusi se morajo izvršiti v 30 dneh od dne, ko so se deklaracije prejele v sosednji državi.
Člen 24.
Na podstavi podatkov v tako preizkušenih deklaracijah sestavijo občine v po treh izvodih abecedne seznam-ke ločeno za jugoslovanske in ločeno za bolgarske dvovlastnike (glej prilogo št. i
En izvod abecednih seznamkov in deklaracij pošljejo občinska oblastva svojim okolišnim komisijam; en izvod čuvajo v svojem arhivu, en izvod pa pošljejo pristojnim občinam druge države, da jih izroče svojim okolišnim komisijam.
Člen 25.
Na podstavi protokolarnih izjav, predloženih občinam za prostovoljno izvršene zamene in prodajo dvovlastnih posestev, pripravijo občinska oblastva posebne abecedne seznamke v dveh izvodih po prilogi št. 3; en izvod ostane v občinskem arhivu, drugi pa se izroči pristojni okolišni komisiji.
Člen 26.
Vsaka posebna okolišna komisija mora imeti za svoj okoliš seznamek državnih posestev, ležečih blizu dvovlastnih posestev, ki se likvidirajo.
Člen 27.
Predsedniki posebnih okolišnih komisij ene in druge države določijo z medsebojnim sporazumom dan in kraj sestanka za skupno delovanje mešanih okolišnih komisij. Kraj sestanka mora biti na sedežu one občine na eni ali na drugi strani meje, od katere se bo pričelo delovanje. O tem obvestijo predsedniki vse svoje člane in vse predsednike in kmete dotičnih občin ter odrede, da se obvestijo o tem tudi dvovlastniki, da morejo priti na poziv pred komisijo.
Člen 28.
Vsa korespondenca za posebne okolišne komisije v tem ločenem postopanju se pošilja na naslov njih predsednikov.
Člen 29.
Vsa pripravljalna dela posebnih okolišnih komisij morajo biti dovršena do konca meseca aprila.
B)	Skupno postopanje mešanih okolišnih
komisij.
Člen 30.
Na prvem sestanku mešanih okolišnih komisij se izmenjajo pooblastila in se določi red izmeničnega predsedovanja sejam.
Clen 31.
Zapisniki mešanih okolišnih komisij se pišejo v dveh izvodih v obeh jezikih (za vsako posebno komisijo po en izvod v obeh jezikih), podpisujejo pa jih vsi predsedniki, člani in tajniki. Prizadetim občinam se dajo overjeni prepisi.
Člen 32.
Mešane okolišne komisije opravljajo svoj posel v občinah svojega okoliša na eni in na drugi strani meje.
Če bi se pokazalo za koristno odkazati kakšno občino v pristojnost sosednje mešane okolišne komisije, se mora to storiti sporazumno med komisijami.
Člen 33.
Mešane okolišne komisije odločajo z večino glasov. Če se glasovi razdele, se pošljejo vprašanja v rešitev cen* tralni mešani komisiji,	■	.	,
Clen 34. ^
Mešane okolišne komisije jemljejo na prvem mestu v delo one prostovoljne sporazume o likvidaciji dvovlast-nih posestev, ki se niso dokončali pred sodnimi oblastvi.
Ko mešane okolišne komisije preizkusijo pravne dokaze o lastninski pravici do posestev, označenih v protokolarnih izjavah dvovlastnikov, označijo gornje sporazume s tem, da jih vpišejo v svoje zapisnike.
Clen 35.
Ko se izvrši posel iz člena 34, pozovejo komisije vse dvovlastnike ene in druge države, ki dotlej niso s prostovoljnim sporazumom izvršili likvidacije svojih dvo-vlastnih posestev, naj to store sedaj pred komisijo samo, in jim pomagajo, da sklenejo potrebni sporazum.
Člen 36.
Glede posestev, ki ostanejo tudi po tem nelikvidirana (glej Člen 35.), odločijo mešane okolišne komisije, kako naj se likvidirajo, pri čemer se drže odredb, določenih s to konvencijo.
Clen 37.
Svoje odločbe o načinu, kako naj se likvidira vsako dvovlastno posestvo, vpisujejo mešane okolišne komisije v zgoraj omenjene zapisnike. V teh zapisnikih se mora vsako zamenjeno posestvo podrobno opisati glede kraja, vrste, velikosti in soseščine, kakor tudi v deklaracijah. Izpiski iz teh zapisnikov se izroče vsakemu prizadetemu dvovlastniku.
Clen 38.
Vsak dvovlastnik, ki ne bi bil zadovoljen z odločbo komisije, ima pravico pritožbe v 15 dneh na centralno mešano komisijo. Ta pritožbeni rok začne teči od dne, ko se je izročil izpisek zapisnika. Datum izročitve odločbe se ugotovi na podstavi reverza.
V svoji pritožbi mora razložiti dvovlastnik razloge, zbog katerih je nezadovoljen z izdano odločbo in hkratu, na kakšen način želi biti uzadovoljen.
Pritožbe zoper odločbe se pošiljajo centralni mešani komisiji po pristojni okolišni komisiji. Ta jih pošilja z vsemi potrebnimi dokumenti vred centralni komisiji v nadaljnji pretres in rešitev.
Clen 39.
Odločbe, zoper katere se ne vlože pritožbe v odrejenem roku, postanejo izvršne.
Clen 40.
Cim mešane okolišne komisije dovrše delo, pošljejo svoje zapisnike centralni mešani komisiji.
Clen 41.
Mešane okolišne komisije morajo dovršiti svoje delo glede likvidacije dvovlastnih posestev v dveh letih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
C)	Postopanje centralne mešane komisije.
Člen 42.
Poedine delegacije centralne mešane komisije morata označiti obe vladi istočasno, ko označita posebne okolišne komisije.
Dan in kraj sestanka centralne mešane komisije določita vladi sporazumno po odredbi člena 20.
Clen 43?
Zapisniki centralne mešane komisije se pišejo v obeh’ jezikih.
Člen 44.
Za pretresanje in reševanje spornih vprašanj, ki bi se pojavila v mešanih okolišnih komisijah, kakor tudi eventualnih pritožb dvovlastnikov zoper odločbe teh komisij, sme vršiti centralna mešana komisija oglede na samem terenu na eni ali na drugi strani meje. Odločbe mešanih okolišnih komisij, zoper katere se je vložila pritožba, sme izpreminjati ali pa odobravati.
Clen 45.
Centralna mešana komisija odloča z večino glasov. Ce se glasovi razdele, se pošljejo nerešeni predmeti v odločitev dvema kasacijskima sodnikoma, označenima od obeh vlad. Vsak omenjeni sodnik odloči dokončno o polovici gorenjih predmetov, ki jih odredi z žrebom centra’ i mešana komisija. Rešene predmete vrneta sodnika centralni mešani komisiji v nadaljnje postopanje po členu 46.
Clen 46.
Po dovršenem poslu pošlje centralna mešana komisija vse zapisnike dotičnima vladama, ki jih oddasta pristojnim sodiščem, da izdajo dvovlastnikom dokumente o lastnini.
Člen 47.
Svoje delo mora dovršiti centralna mešana komisija najmanj šest mesecev od dne, ko dovrše svoje delo mešane okolišne komisije.
V.	Obče odredbe.
Clen 48.
Obe vladi notiticirata druga drugi imena oseb. ki sestavljajo posebne okolišne komisije in centralno mešano komisijo. Prav tako morata obvestiti tudi dotična obmejna oblastva.
Clen 49.
Občinska oblastva obeh držav vodita zaradi opravljanja poslov, ki so jim dodeljeni z odredbami te konvencije, korespondenco neposredno po kurirjih.
Clen 50.
Predsedniki posebnih okolišnih komisij ene in druge države občujejo neposredno.
Clen 51.
Vsi akti dvovlastnikov obeh držav, ki se narede zaradi izvršitve likvidacije dvovlastnih posestev, kakor n. pr. protokolarne izjave o prostovoljnih sporazumih za zameno ali za prodajo dvovlastnih posestev, deklaracije, preizkusi obremenitev na dvovlastnih posestvih, izdajanje dokumentov o lastninski pravici itd., so oproščeni v obeh državah vseh taks in davščin.
Clen 52.
Zapisniki mešanih okolišnih komisij in centralne mešane komisije, ki obsegajo dokončne odločbe, služijo obema državama kot pravna osnova, da izdasta dvovlastnikom dokumente o lastninski pravici, skladno z notranjim zakonodajslvom vsake države.
f	j*	Člen	53.
Vse stvarne pravice, ki se drže poedinih likvidiranih posestev, se prenesejo na ona posestva, ki se dodele dvovlastnikom namesto likvidiranih.
Pristojna sodna oblastva vpišejo po uradni dolžnosti te stvarne pravice v dotične knjige.
Člen 54.
Ob likvidiranju posestev mora poravnati vsak dvo-vlastnik dolžni davek od dotičnega posestva.
Če je izplačilo nemogoče, kar morajo ugotoviti mešane okolišne komisije, izplačata dolžni davek z obračunom obe državi, pozneje pa izterjata davek od dvovlast-nikov na način, ki se jima zdi najugodnejši.
Člen 55.
Ta konvencija stopi v veljavo z dnem, ko se izmenjata ratifikaciji.
Izmena ratifikacij se izvrši v Beogradu.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo in pritisnili nanjo svoje pečate.
Sklenjeno v Sofiji in sestavljeno v po dveh enako-glasuMi izvodih v srbsko-hrvaškem in v bolgarskem jeziku, ti in > 11. februarja tisoč devet sto tridesetega leta.
A. Burov s. r.
I. Razsukanov s. r.
Lj. Nešič s. r. dr. Mir. S. Jankovič s. r.
Priloga št. 1.
Okrožnica.
Da se olajša prostovoljno zamenjavanje dvovlastni-ških posestev, priporočata obe delegaciji svojima vladama, naj izdasta pristojnim obmejnih oblastvom nastopne naredbe:
»Ker je sklenila jugoslovansko-bolgarska mešana komisija, da bi bilo v prid dvovlastnikom ob vsej jugo-slovensko-bolgarski meji najbolje in najkoristneje, če bi sami pred sestankom posebnih mešanih okolišnih komisij za likvidacijo dvovlastniških posestev izvršili likvidacijo takih svojih posestev s prostovojno zameno ali na drug način, ki je zanje najugodnejši, in ker sta respektivni vladi usvojili gorenji sklep, se mora objaviti po pristojnih oblastvih dvovlastnikom gornja odločba in to-le:
1. Vsak dvovlastnik na eni strani sme prosto z dvovlastnikom na drugi strani izvršiti s prostovoljnim sporazumom zameno svojih posestev. Če so posestva neenake vrednosti, se sme izvršiti njih zamena proti izvestnemu denarnemu doplačilu. To doplačilo bi bilo zajamčeno interesentu s stvarno pravico do posestva njegovega so-pogodnika. Ta stvarna pravica se mora vpisati v dotične knjige na podstavi protokolarnih izjav, podanih pri pristojnih oblastvih po točki 3. (glej obrazec A).
2. Vsak dvovlastnik sme svoje dvovlastno posestvo tudi prodati, toda samo dvovlastniku ha drugi strani in ob pogoju, da kupi za ta izkupiček drugo posestvo v bližini na lastnem ozemlju (glej obrazec B).
3. Dvovlastniki morajo podati svojemu pristojnemu občinskemu oblastvu potokolarno izjavo o doseženem sporazumu, ki ga podpišeta obe stranki. Te protokolarne
izjave sje podajajo na posebnih obrazcih (prilogi^A^in^ B)  
ter morajo biti sestavljene v petih enakoglasnih izvodih, od katerih vzameta po enega prizadeti stranki, eden ostane v občinskem arhivu, enega pa pošlje občinsko oblastvo svoji pristojni okolišni komisiji, čim se ta ustanovi, enega pa overi občinsko oblastvo ter ga pošlje nemudoma pristojni občini na sosednjem ozemlju, v čigar okolišu je posestvo dotičnega dvovlastnika.
4. Nasvetovati je, naj dvovlastniki, ki žele na spredaj razložene načine likvidirati svoja dvovlastna posestva, store to pred sestankom mešanih okolišnih komisij za likvidacijo dvovlastnih posestev, ki se sestanejo v mesecu maju.
5. Pristojna oblastva naj dajo vse mogoče olajšave vsem dvovlastnikom, ki žele tako likvidirati svoja dvovlastna posestva, in sicer tako glede prestopanja meje zaradi medsebojnega dogovora z dvovlastniki na drugi strani in eventualnega ogleda posestva, kakor tudi glede izpolnjevanja formalnosti, označenih v točki 3.
6. Sporazumi, doseženi po točkah 1. in 2. med dvovlastniki, ki niso še dokončani pred sodnimi oblastvi, se vpišejo pozneje v zapisnike mešane okolišne komisije. Na podstavi overjenega prepisa tega zapisnika izdajajo pristojna sodna oblastva dvovlastnikom dokument o lastnini.
V zvezi s tem je potrebno odrediti:
A) Vsem pristojnim obmejnim oblastvom:
naj olajšajo prehod čez mejo dvovlastnikom tako ene, kakor tudi druge strani, ki žele oditi v sosednjo državo, da bi dosegli potrebne sporazume za zameno in prodajo svojega posestva. Ta prehod čez mejo se vrši z dvovlast-niško prehodnico, na katero postavi pristojno občinsko oblastvo potrebno odobritev, če je dvovlastniku potrebno bivanje, daljše od enega dne. Toda nikoli se ne sme dovoliti bivanje, daljše od treh dni. Prehod je dopuščati samo poedincem ali manjšim skupinam, toda takrat izmenoma.
B) Sreskim (okolišnim) načelnikom:
a) naj izdado občinskim oblastvom najstrožje naredbe, da morajo dvovlastnikom v njih poslu za likvidiranje dvovlastnih posestev, kakor tudi za medsebojno sporazumevanje in dogovarjanje najiskreneje pomagati ter jim olajševati izpolnjevanje zgoraj določenih formalnosti;
b) naj skrbe in osebno kontrolirajo, da ne bo oviranja in zavlačevanja, ko se izpolnjujejo potrebne formalnosti;
c) naj odrede občinskim oblastvom, da jim predlagajo mesečna poročila o vseh doseženih sporazumih med dvovlastniki. Sreski (okolišni) načelniki pošiljajo ta poročila respektivnima vladama po svojem višjem oblastvu;
č) naj odrede vsem občinskim oblastvom, da morajo še odslej zbirati podatke o dvovlastnikih in njih dvovlastnih posestvih, in sicer tako jugoslovenskim, kakor tudi bolgarskim. Ti podatki morajo biti urejeni po abecednih seznamkih z nastopnimi razpredelki: 1. zaporedna številka; 2. dvovlastnikov priimek in njega ime; 3. prebivališče; 4. občina na bolgarski strani, v kateri imajo svoje dvovlastno posestvo, in obratno za bolgarske dvo-vlaštnike je označiti občino na jugoslovanski strani, v kateri imajo svoja dvovlastna posestva; 5. velikost posestva po vrsti: njive, travniki itd.; 6. natančen kraj, kjer je posestvo, z označbo sosedov; 7. ali je davek plačan ali ne; za katera leta ni plačan in v kolikem znesku; 8. eventualne pripombe.
Seznamki jugoslovanskih in bolgarskih dvovlastnikov
Obrazec A.
Delano na sodišču občine ..... dne ............................
v —.........- ------------------
r.
Pristopi k temu sodišču _..
kmetovalec iz
sreza -----------
izjavi:
I*
Protokolarna izjava.
 m
svoje nepremično posestvo —
v velikosti ----------------------
v kraju, imenovanem „-------------
v okolišu občine -----------------
V
  hektarov, ki je
M
okolje na
bolgarskem ozemlju in ki meji, in sicer:
sem s prostovoljnim sporazumom zamenjal za nepremično posestvo1)-----------------------------------------------------------
 lastnino2)
— iz —
   občine —
sreza ...........................................................
in ki je na jugoslovanskem ozemlju v kraju, imenovanem  ___________________________________________        v	okolišu	občine
sreza
ter meji, in sicer:
(in se zavezujem, da mu doplačam vsoto ---------------------------
kot razliko vrednosti posestva s tem, da mu dovolim, da se ta doplačilna vsota zagotovi s stvarno pravico na mojem posestvu). Na zgoraj omenjenem posestvu ni nikakih bremen.
Na zgoraj omenjenem posestvu so naslednja bremena:
Za gornje posestvo sem popolnoma plačal ves dolžni davek do danes.
‘) Tukaj le treba podati točen opis posestva po vrsti n. pr. sadovnjak, vrt, njiva, gozd itd., na katerem kraju je (n. pr. „v gaju*, na .popovem podu") z označbo točnih mej in imen sosedov, do kojih posestva sega opisano posestvo.
•) Tukaj je treba Rpdati točen opis posestva kakor zgoraj in postaviti ime in priimek njegovega lastnika, kraj, odkoder Jg^in občino.
Na to pristopi
kmetovalec iz ...
sreza ..............
ter izjavi:
Za gornje posestvo nisem plača! davka za ..........................
 .................................... leto v znesku ............................................
Prednja izjava se mi je v celoti prečitala in jo v vsem priznavam za svojo, kar potrjujem s svojim podpisom.
(Podpis)3)
V vsem potrjujem sprednjo izjavo..............................................................
kmetovalca iz.........................   občine...........................................
sreza .............................. kot	točno in izjavljam s svoje
strani, da sem s prej imenovanim po prostovoljnem sporazumu zamenjal v njegovi izjavi opisano posestvo, ki je na jugoslovanskem ozemlju, za njegovo posestvo, ki je na bolgarskem ozemlju in ki je tudi opisano v njegovi prednji izjavi.
Posestvo sem prejel čisto brez kakršnihkoli bremen.
Posestvo sem prejel z vsemi zgoraj označenimi bremeni.
Ta moja izjava se mi je prečitala od besede do besede in jo v vsem pnznavam za svojo, kai potrjujem s svojim podpisom.
(Podpis)3)
Gornje izjave in podpise ..............................     kmetovalca	iz
in
kmetovalca iz------
overavlja občinsko sod.šče
po uradni dolžnosti
Stev.. datum in kraj. Zapisnikar-pisar:
(Pečat)
Predsednik sodišča alt razsodnik:
J) Ako ni pismen, je treba, da poda to svojo izjavo pred dvema sposobnima pričama, ki jo morata poveriti s svojim podpisom.	.	'	'
Obrazec B.
Delano na sodišču občine „...........................
dne  ...........................................193—
v   .......................................
Pristopi k temu sodišču
kmetovalec iz
sreza...........
ter izjavi:
Protokolarna izjava.
Svoje nepremično posestvo  .............................................
v velikosti  .......................................  hektarov,	ki	je
v kraju, imenovanem  ______________________________________________ “
okoliša občine .............................   okolje
-..............-.......na bolgarskem ozemlju in ki meji, in
sicer:............................
Nato pristopi... kmetovalec iz
občine -----------
okolje ...........
ter izjavi:
sem prodal za vsoto .......................... dinarjev-levov	N. N-u,
kmetovalcu iz .......................    okolja,................................
na bolgarskem ozemlju. Na tem prodanem posestvu ni nikakih bremen.
Na tem posestvu so sledeča bremena:..............................................
Za to prodano posestvo sem plačal ves dolžni davek do danes.
Za to posestvo nisem plačal davka za ____________________________
let (leto), skupaj —............... levov.
Prodajno vsoto sem prejel v celoti.
Od prodajne vsote sem prejel........................ din-levov,
glede ostanka pa sem zadovoljen, da se mi zagotovi s stvarno pravico na kupčevem posestvu.
Ta izjava se mi je prečitala od besede do besede in jo v vsem priznavam za svojo.
(Podpis) —  ________________________________________________________________
S tem potrjujem, da sem v resnici kupil od.. _____________________________    kmetovalca	iz
 sreza..
v njegovi gornji izjavi označeno posestvo za vsoto —----------------.
dinarjev-levov, katero vsoto sem v celoti izplačal. Od katere svote sem izplačal	—^.^Din-levov.
.	prečrtati.
i v
Imenovanemu dovoljujem za plačilo prodajne vsote — ostanka prodajne vsote — jamstvo s stvarno pravico na prodanem mi posestvu.
Posestvo prevzamem čisto brez kakršnihkoli bremen.
Posestvo prevzamem z vsemi zgoraj označenimi bremeni.
Ta moja izjava se mi je prečitala od besede do besede in jo v vsem priznavam za svojo.
(Podpis)
Prednje izjave in podpise
kmetovalca iz
in
kmetovalca iz .............
  po uradni dolžnosti.
overja občinsko sodišče
Številka, datum in kraj.
I
(Pečat.)
Predsednik sodišča ali razsodnik.
Zapisnikar-pisar.
/
Priloga št. 2.
Seznamka št.')............
Srez  ............................
Občina   ..................................................
Vas .......................
Deklaracija.
A
Podpisani —..................... iz	   izjavljam,	da	imam v okolišu 10
kilometrov od jugoslovansko-bolgarske meje na bolgarskem ozemlju v okolišu vasi .....................
občine ------------------- okolje	  spodaj	označeno	posestvo:
OQ
03 «
+a O js « M S
°	3
M _ 03
efl -4J — bCM
® ® m >■ M J3
£ c
03 N © O
03	/—s
© ® o,
® ® h c ■*
® 'S s
Meje posestva (med katerimi sosedi leži)6)
Stvarne pravice, s katerimi ie posestvo obremenjeno 6)
Neplačan davek
o
03
vsota
levov st
® J,
w
•fff «
"O S ►
1 ^ > "m
-e S
o ja o c c a ” ■£ J<1 'f 5 š
e
•O
S
o
a
S svojim podpisom potrjujem točnost podatkov, podanih v tej deklaraciji.
Datum.	Podpis	deklaranta.
®) Sodišče občine ------------------------------ overja po službeni dolžnosti resničnost podpisa deklaranta
—__________________________ in	prav	tako	tudi	točnost	njegovih navedb v deklaraciji
Št. _______ Datum.
Zapisnikar-pisar.	Pečati	Predsednik	občine.
•) Sodišče občine....................  _........_.....je preizkusilo po službeni dolžnosti navedbe iz gornje
deklaracije, našlo, da so povsem resnične, ter se s tem potrjuje, da so točne v sledečem:----------------------------------------.
l
1930
Zapisnikar-pisar.	Pečat.	Predsednik	občine.
-T	...	»	j.	•	j i i •••	*>i	nikakih	bremen
Na posestvih, označenih v tej deklaraciji ^ 8rede6a breme„a, in^Tr
	
St. 		 s 		 		1930. (Pečat) Predsednik sodišča:
Na posestvih, označenih je plačan ves dolžni davek do dne	v tej deklaraciji in vpisanih v davčni knjigi pod številko 	-
ni plačan davek za naslednja leta 		
St	 s 		1930. (Pečat) Sel davčne uprave:
Navodila za izpolnitev deklaracije:
1. Na tem	mestu se izpiše zaporedna številka iz abecednega seznamka.	pod	katero	bo	vpisan
deklarant.
2. V tem razpredelku vpiše deklarant vsa svoja posestva po vrstah, in sicer v naslednjem redu: Njive, sadovnjaki, vinogradi, vrtovi, travniki, pašniki, gozdi, braniki. Za vsak kos posestva se moraio dati posebni podatki.
3. Velikost	posestva se označi s številko v hektarih, oziroma arih.
4. Kraj, kjer je posestvo, se označi z izrazom, ki je udomačen in obče	znan	v	dotičnem	kraju.	Na
pr. v „gaju“, pri „studencu“, itd.
5. Meje posestva se označijo takole: Na severu do posestva N. N.; na vzhodu do travnika N. N.; na jugu do posestva N. N., na zapadu do vinograda N. N.
6. V tem razpredelku označi deklarant vsa bremena, ki so na njegovih posestvih, in to njih vrsto, velikost, kakor tudi za čigav račun so, na primer vknjižba ali zabeležba itd., za vsoto 1000 levov, za račun Bolgarske zemljodelske banke itd.
7. Deklarant označi dokumente, na kojih podstavi dokazuje svojo lastninsko pravico in prav tako tudi čas, od kdaj je postal lastnik posestva.
8. Na tem mestu postavi svoje potrdilo tisto občinsko sodišče, kateremu se predloži deklaracija.
9. Tukaj postavi svoje potrdilo tista občina na .bolgarskem ozemlju, v koje okolišu je deklarantovo posestvo.
‘ V *
Važna opomba: a) Ako bi deklarant imel svoje dvovlastno posestvo v dveh ali več občinahTna" bolgarskem ozemlju, mora za vsako občino ločeno predložiti svojo deklaracijo.
b)	Ako bi dokiarant imel toliko posestev, da bi vseh ne mogel našteti v eni deklaraciji, naj nada-jujo naštevanje svojih posestev na drugih deklaracijah, oznamenivši več besed „ deklaracij a* s številko do 4 jtd.
Priloga St. 2.
(Dodatek k deklaraciji.)
Potrdilo.
Sodišče občine..............................................  je	prejelo	od
'z.............................................posebnih	enakoglasnih	deklaracij,	ki	jih	je	vpisalo	v	svoj	delovodni
zapisnik pod št  ..............
..........-.....-............................... 1930.
v ..............................................
Predsednik občine:
(Pečat)
Zapisnikar-pisar:
Priloga št. 3.
Srez______________________________
Abecedni seznamek dvovl^stnikov,
ki imajo dvovlastna posestva na bolgarskem ozemlju v okolišu občine............     1
okolje______________________________________
Sestavljen na podstavi priloženih dvovlastniških deklaracij.
Zaporedna i številka 1	Številka iz vložnega zapisnika, pod katero je deklaracija vpisana v občini	Dvovlastnikov priimek in njega ime	Kraj njegovega stalnega življenja	Pripomba
		'		~ t
Št.
N dne
Zapisnikar-pisar:
1930. ». . [j
• m
* OveravTja: (Pečat)
Predsednik:
anea
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 55. omenjene konvencije in ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za notranje posle — predsedniku ministrskega sveta — Našemu ministru za zuna-Dje posle, Našemu ministru za finance priporočamo, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 27.marca 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
.(L. S.)
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. E. Kumanudi s. r.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
• Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
26.
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.*
Po pokazani potrebi odrejam na predlog oddelka rastlinsko proizvajanje:
V pravilniku za izvrševanje zakona o obnavljanju ln pospeševanju vinogradništva z dne 14. novembra 1923. in z dne 12. aprila 1924., K. br. 39.087 in K. br. 16.288/V naj se izvrše te-le izpremembe in dopolnitve:
1.
Clen 30. se izpreminja, ter se glasi:
V pismeni obvezi, ki jo mora priložiti Prošnji za
V pismeni obvezi, ki jo muiu pmuzui
odobritev naprave privatne trsnice, koj
* »Službene novinec z dne 18. marca 1930., štev. ®2/XXlI. — Prvotni pravilnik glej v »Uradnem listu« 1 dne 26. aprila 1924., štev. 116/36.
I predhodno potrditi pri pristojnem občem upravnem oblastvu, mora lastnik navesti:
1. da napravi v enem letu od dne, ko se izda odobritev za napravo trsnice, svoj matičnjak na površini ki zadošča, da krije svojo potrebo, in sicer izmed vrst, ki jih odobri oddelek za rastlinsko proizvajanje meni podrejenega ministrstva;
2. da napravi najdalj v dveh letih od dne, ko se izda odobritev za napravo trsnice, svoj sortimentski vinograd iz vrst domače trte, ki jih odobri oddelek za rastlinsko proizvajanje meni poverjenega ministrstva;
3. da bo nabavljal, dokler ne napravi svojega ma-tičnjaka, pa tudi pozneje, kolikor mu nedostaja ključev ameriške trte za cepljenje, ključe samo iz državnih in samoupravnih trsnic ali iz onih zasebnih trsnic, ki imajo dovoljenje od tega ministrstva;
4. da bo nabavljal, dokler ne napravi svojega sor-timentskega vinograda, pa tudi pozneje, kolikor mu nedostaja cepičev domače trte za cepljenje, te samo od državnih, banovinskih in zasebnih trsnic, ki so pod državnim nadzorstvom, ali od poedinih uglednih vinogradnikov;
5. da bo imel verodostojna potrdila o izvoru nabavljenih ključev ameriške trte in cepičev domače trte, če jih ni sam pridelal v svojem matičnjaku in vinogradu;
6. da bo uporabljal za cepiče samo priporočljive domače vrste, ki jih razglasi ministrstvo za poljedelstvo, odnosno banske uprave za vsako vinorodno krajino z razglasom v časopisju, ter jih cepil na odpornih podlagah;
7. da bo sortiral cepljenke na prvi in drugi razred ter prodajal samo prvi razred, drugi razred pa iznova vložil v trsnico;
8. da bo prodajal cepljenke na podstavi dokaza o tem, koliko ima dotična vinogradna zemlja, za katero se zahteva trta, apna in kakšnih fizikalnih lastnosti je, ali da bo dal sam preiskati zemljo;
9. da bo odgovarjal moralno in materialno, če niso vrste trte tako podlage, kakor tudi cepiči, ki jih prodaja, istiniti (avtentični); v ta namen mora dajati kupcem cepljenk, najsi to zahtevajo ali ne, račune z označbo števila prodanih cepljenk (vinske trte), razreda, vrste podlage in cepičev in cene;
10. da bo vodil predpisano knjigo o letnem pridelku in letni prodaji trsja in da bo dajal te knjige na vpogled državnim organom, ter da se bo vobče podrejal strokovni kontroli pristojnih organov ministrstva za poljedelstvo, odnosno banske uprave;
11. da bo prodajal cepljenke vinogradnikom prvenstveno v svoji okolici, najdalj pa v mejah banovine, v kateri je trsnica;
12. da ne bo prodajal cepljenk vinogradnikom iz drugih banovin, preden dobi za to posebno odobritev od ministrstva za poljedelstvo. Take odobritve pa bo izdajalo ministrstvo šele, ko pregleda cepljenke strokovni organ, ki ga odredi ministrstvo. Potni stroški in dnevnice tega uradnika obremenjajo prosilca;
13. da bo prodajal vinogradnikom samo cepljenke, korenjake in ključe, ki jih je sam pridelal v svoji trsnici oziroma matičnjaku, in da se ne bo bavil s preprodajo, ki jo je vobče prepovedano vršiti.
II.
Za členom 30. se dodajata člen 30 a in člen 30 b, ki se glasita:
Člen 30 a.
Odobritve za napravo zasebnih trsnic izdaja minister za poljedelstvo samo onim, ki izpolnijo vse pogoje, določene v členih 29. in 30. pravilnika, ter predlože za to ministrstvu po pristojni banski upravi predpisno kolkovano prošnjo.
Na podstavi te odobritve, ki ostane skupaj s potrdili po členu 29. in z obvezo po členu 30. v arhivu tega ministrstva, izda ministrstvo lastniku potrdilo, da sme napraviti zasebno tranieo.
To potrdilo, ki se izda lastniku, velja za dve leti od dne, ko je bilo izdano. Ministrstvo nadomesti to potrdilo z novim ob koncu vsakega drugega leta na lastnikovo prošnjo, če se prepriča na licu mesta po svojem, odnosno banovinskem organu, da je prosilec izpolnil vse pogoje po členih 29. in 30. pravilnika. Potni stroški in dnevnice za uradnika obremenjajo prosilca.
Vsa potrdila, izdana do konca leta 1929. za napravo zasebnih trsnic, izgube veljavo z dnem 1. maja 1930., ter se smejo nadomestiti z novimi po prednji odredbi tega člena.
Potrdilo o napravi trsnice sme odvzeti ministrstvo lastniku tudi, preden poteče dveletni rok, če lastnik ne izpolni katerega izmed pogojev, določenih v členih 29. in 30.
Člen 30 b.
Na podstavi člena 12. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva se prevaža trsje, ki se nabavlja v državi iz državnih, banovinskih in zasebnih trsnic, ki so pod državno kontrolo, brzovozno in brezplačno na vseh državnih železnicah, in sicer v mejah ene banovine, dokler traja ta ugodnost. Državne železnice sprejemajo te pošiljke trsja v brezplačen prevoz v mejah ene banovine samo na podstavi potrdil, ki jih izdaja dotični upravnik državne ali banovinske trsnice, ali na podstavi overjenega prepisa dovolila, ki ga je izdalo ministrstvo za poljedelstvo za napravo zasebne trsnice.
Prevoz trsja iz ene banovine v drugo po državnih železnicah bodisi proti plačani voznini, bodisi brezplačno, kakor tudi transport trsja, uvoženega iz inozemstva, se prepoveduje ter se sme vršiti samo s posebno odobritvijo ministrstva za poljedelstvo, oddelka za rastlinsko proizvajanje na predlog pristojne banske uprave.
Oddelek za rastlinsko proizvajanje naj ukrene dalje, Cesar je treba.
V Beogradu, dne 5. marca 1930.; št. 12.903/11.
, , Minister za poljedelstvo:
A ,	dr.	Frangeš s. r,
27.
Razne objave iz »Službenih Novin“.
Številka 96 z dne 20. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1930.: Postavljena sta na medicinski fakulteti univerze
kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani: za rednega profesorja s pravicami uradnika 3. skupine I. kategorije dr. Kansky Evgen,, izredni profesor iste fakultete, uradnik 4. skupine I. kategorije; na juridični fakulteti iste univerze: za izrednega profesorja s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije dr. Korošec Viktor, docent iste fakultete, doslej uradnik 8. skupine I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Postavljen je na filozofski fakulteti univerze v Beogradu: za docenta s pravicami uradnika 6. skupine
1. kategorije dr. Škerlj Stanko, profesor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Postavljena sta na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani: za rednega profesorja s pravicami uradnika 2. skupine I. kategorije inž. Gostiša Viktor, generalni inšpektor rudarskega oddelka ministrstva za šume in rudnike, uradnik
3.	skupine I. kategorije, za izrednega profesorja s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije pa Lobe F e 1 i k s, višji inženjer.
Številka 97 z dne 30. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Premeščena je po službeni potrebi na II. gimnazijo v Ljubljani: za predmetno učiteljico s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije, 10. stopnje osnovne plače in s stalnim mesečnim dodatkom Din 520-—, Šiškovič Filomela, predmetna učiteljica na gimnaziji v Knjaževcu, uradnica iste skupine, kategorije in stopnje.
Številka 99 z dne 2. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. aprila 1930.: Postavljen je pri dravski direkciji pošte in telegrafa: za direktorja v 3. a skupini I. kategorije Gre-j goric Alojzij, inšpektor iste skupine in kategorije ! bivše oblastne poštno-telegrafske uprave v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Postavljeni so v Narodnem gledališču v Ljubljani: i za člana s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Kovač Leopold, član istega gledališča, uradnik
2. skupine II. kategorije; za režiserja s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Šest Osip, režiser
j istega gledališča, uradnik 3. skupine II. kategorije; za j člana s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Cesar Ivan, član istega gledališča, uradnik 3. skupine II. kategorije.
Objave ministrstva za notranje posle:
Z odlokom ministra za notranje posle U. br. 49.536 od 8. decembra 1927. je sprejet v državljanstvo naše kraljevine Seliger Avgust, trgovski poslovodja, iz Vrhnike, skupno z ženo Ivano in mladoletnimi otroki Avgustom, Ivanom, Matijo in Karlom.
Z odlokom ministra za m	je posle U. br. 206.626
od 9. maja 1928. je sprejet '	avljanstvo naše kralje-
vine Kraner Martin, tesar iz Device Marije v Polju, skupno z ženo Jožefo in mladoletnimi otroki Martinom, Marijo, Josipom in Ano.
Z odlokom ministra za notranje posle U. br. 27.059 se Kuharju Josipu, usnjarskemu pomočniku z Dunaja s Avstriji^ rodom iz fiolubinjaka, našemu držav-
ljanu, pristojnemu v Imeno, srez brežiški, dovoljuje izstop iz našega državljanstva zaradi sprejema avstrijskega državljanstva.
Številka 100 z dne 3. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. aprila 1930.: Postavljen je za banskega svetnika kraljevske banske uprave Dravske banovine v 4. skupini I. kategorije z osnovno plačo 6. stopnje Mulaček Rajko, banski svetnik kraljevske banske uprave Dravske banovine 5. skupine I. kategorije s 6. stopnjo osnovne plače. S tem se popravlja pomota in zamenjuje ukaz III. broj 1345 od 9 januarja 1930., kolikor se nanaša na napredovanje Mulačka Rajka, sekretarja kraljevske banske uprave Dravske banovine 5. skupine I. kategorije s
6.	stopnjo osnovne plače, za sekretarja iste banske uprave v 4. skupini iste kategorije in stopnje osnovne plače.
Odlok ministrstva za zgradbe od 8. aprila 1930., br. 26.882: Premeščena je na prošnjo od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 1 k poštnemu in telegrafskemu uradu v Planini pri Rakeku Bernik Angela, p. t. uradnica 4. skupine II. kategorije s 3. stopnjo osnovne plače.
Številka 101 z dne 5. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. marca 1930.: Postavljen je za starešino okrajnega sodišča v Mokronogu v dosedanji skupini in kategoriji Č o š Franjo, sodnik 5. skupine I. kategorije, istega okrajnega sodišča.
Številka 102 z dne 7. maja 1930.:
Z odlokom ministrstva za zgradbe z dne 29. aprila
1930.,	štev. 30.664, je inž. Bleiweisu-Trsteni-škemu Feodorju iz Ljubljane dovoljena javna
praksa na vsem ozemlju kraljevine, specialno iz elektrotehniške stroke.
Številka 103 z dne 8. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. aprila 1930.: Postavljen je za državnega pravobranilca na dosedanjem službenem mestu pri dravski finančni direkciji v Ljubljani v 3. a skupini I. kategorije dr. Souvan Hubert, državni pravobranilec v 3. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. aprila 1930.: Postavljen je pri odseku računovodstva Narodnega gledališča v Ljubljani za računskega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije, Hočevar Jurij, knjigovodja pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, uradnik iste skupine in kategorije.
Številka 104 z dne 9. maja 1930.:
Objava ministrstva za notranje posle: Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 31. oktobra 1928., U. br. 44.123, je sprejeta v naše državljanstvo Orel Marija, usmiljenka iz Radeč.
Številka 106 z dne 12. maja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. aprila 1930.: Postavljen je v primorski direkciji pošte in telegrafa za višjega pristava 6. skupine I. kategorije d r. Kirigin Metod, višji pristav iste skupine in kategorije pri bivši oblastni upravi pošte in telegrafa v Ljubljani.
Odlok ministrstva za finance z dne 2. aprila 1930., št. 54.096/11.:: Postavljen je pri odseku računovodstva Narodnega gledališča v Ljubljani za glavnega arhivarja v 2. skupini III. kategorije Rakovec Rudolf, blagajnik tega gledališča v isti skupini in kategoriji.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik- Pohar Robert v Ljubljani, liska m zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michdlek v Ljubljani.