Ameriška Domovi ima L iSHVlJE /»mi—ho *ne 1 AN IN «HRff IANOIM94B Omi N.y Vprašanje Berlina še vedno na mrlvi ločki Obe nemški vladi sta se dogovorili le, da bosta razgovore nadaljevali, sicer sta pa ostali vsaka pri svojem stališču, kot je to povedal E. Bahr na tiskovnil konferenci. BERLIN, Nem. — Vzhodna Nemčija je sredi meseca znova ovirala promet med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. To je delala v protest v Zahodnem Berlinu sklicanega zborovanja v o d n i k ov socialistične stranke. Ko je bilo to zborovanje končano in so vsi udeleženci v začetku preteklega tedna z a p u s t ili Zahodni Berlin, je promet zopet v redu stekel. Promet je bil v redu, ko sta se sestala preteklo sredo zastopnik zahodnonemškega kanclerja Egon Bahr in zastopnik predsednika vlade Vzhodne Nemčije Michael Kohl v Vzhodnem Berlinu in se razgovarjala o pripravah za novo srečanje vodnikov obeh nemških držav. To je bilo njuno drugo srečanje. Prvič sta se sestala 27. novembra. Oba razgovora sta trajala po več ur, pa nista rodila kakih posebnih sadov. Napovedujejo nove sestanke, predno bo položaj za novo srečanje obeh vodnikov nemških držav zrel. Vzhodna Nemčija hoče na vsak način najprej doseči polno priznanje suverenosti, predno je pripravljena kaj popustiti v vprašanju Zahodnega Berlina. Zahodna Nemčija za sedaj te zahteve še noče sprejeti, priznava le dejansko stanje dveh držav v nemškem narodu. Libija nacionalizirala vse nedomače banke TRIPOLI, Lib. — Vse tuje banke v državi so bile pretekli teden nacionalizirane, dosedanji lastniki bodo dobili primerno odškodnino. Zakon predvideva, da bo lastnino vseh tujih bank prevzela delniška družba, kateri bo pripadla tudi vsa imovina nacionaliziranih bank, kolikor jo bo ostalo, ko bodo Sedanji njihovi lastniki izplačani. Italijanske banke in vse drugo premoženje je bilo zaseženo in nacionalizirano že preje. Zanimivo je, da je bila nacionalizirana tudi Arabsak banka, katere lastniki so Libanonci. Novi grobovi Alice Vidmar V Euclid General bolnišnici je umrla včeraj 77 let stara Alice Vidmar s 24350 Lake Shore Blvd,. roj. Grdina v Clevelandu, hči pokojnih Johna in Mary, roj. Bizjak, Grdina, vdova po pok. Jakobu Vidmarju, mati Mrs. David (Eleanor) Morris, pok. Jacka, Mrs. Glen (Arlene) dayman, Alice Vidmar, Mrs. Joseph (Veronica) Saitz in Johna Vidmarja, 5-krat stara mati, 5-krat pramati, sestra Johna Grdine (“čarovnika”), Nettie Kalish, Anne Jaksic, Vi-tusa (Jerryja), Vere Virant, pok. Louisa, pok. Mary Hafner in pok. Matta Grdina. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Peiping govori o sovjetski podpori rdečim na Poljskem HONG KONG. — Glavno glasilo Komunistične partije Kitajske “Ljudski dnevnik” v Peipingu je obdolžilo Sovjetsko zvezo, da je pomagala streti u-por poljskega delavstva. List trdi, da je bil ta upor jasno znamenje “krize v kolonialni oblasti nad vzhodno Evropo”. Kitajski napad na Sovjetsko zvezo je zanimiv že posebno zaradi tega, ker je prišlo v zadnjem času do vzpostave mimej-:ih odnosov med obema komunističnima velevlastema in so postali medsebojni očitki in napadi v časopisju redkejši in mirnejši. Različni tudi po prerezu PHILADELPHIA, Pa. — Gladki, raztegnjeni lasje imajo okrogli prerez, če je to seveda njihova naravna oblika, skodrani pa ovalnega. Pregled pod mikroskopom lahko z gotovostjo pove, kakšne naravne lase ima cdo. 7/^---------- V Indiji nove volitve Predsednica vlade Indira (»andhi je s sklepom vlade razpustila parlament 13 mesecev pred p ot e k o m njegove poslovne dobe. NEW DELHI, Ind. — Politični položaj v Indiji je postajal v zadnjih letih vedno bolj negotov. Nekdaj mogočna kongresna stranka se je razklala, ko je že tako izgubila dober del nekdanje podpore med volivci. Stari strankini vodniki so prišli navzkriž s predsednico vlade In-diro Gandhi, ko je zavijala vedno bolj na levo in skušala uvesti čim več socialnih reform v smislu socializma. V parlamentu se je vlada zaradi tega naslanjala delno na podporo socialistov in celo komunistov. Indira Gandhi, hčerka pokojnega Javaharlala Nehruja, prvega vodnika neodvisne Indije, se je odločila za nove volitve v mnenju, da bo dobila pri volivcih podporo za svoje predloge in načrte. Volitve bodo koncem januarja ali v začetku februarja, parlament pa se bo sestal v začetku marca, da bo lahko do konca marca obdelal in sprejel nov proračun. Finančno leto se namreč v Indiji začenja s 1. a-prilom. V spodnjem domu parlamen- ta, ki ga bodo na novo volili, je 520 poslancev. Od teh jih sedaj pripada vladnemu krilu Kongresne stranke le 228. To je za vsako reformno politiko premalo. ....... ...... Značilno za Indijo, pa tudi za njeno vlado je, da je Indira Gandhi izbrala datum za razpust parlamenta po nasvetu — zvezdogledov! To je v Indiji splošna navada še vedno tudi med inteligenco. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. DECEMBER 29, 1970 SLOVCNIAN ŠTEV. LXVni — VOL. LXVIII V Ohiu 4.8% brezposelnih COLUMBUS, O. — V novembru je bilo v državi Ohiu 4.8% brezposelnih, 1'/, manj kot na splošno v deželi. Kljub temu je to za Ohio v 8 letih najvišji odstotek brezposelnih. Kong. M. Rivers umrl BIRMINGHAM, Ala. — Kongresnik Mendel Rivers iz Južne Karoline, načelnik Domovega odbora za oborožene sile, je včeraj zjutraj umrl v Alabama Medical Center, kjer je bil 11. decembra operiran na srcu. O-peracija odprtega srca, pri kateri so mu nadomestili eno od srčnih zaklopk, je uspela in vse je kazalo, da bo kongresnik počasi okreval. Nepričakovano mu je 20. decembra srce obstalo, toda navzoči zdravnik ga je pognal zopet v tek. Srce je v zadnjih par dneh ponovno obstalo, pa so ga vedno zopet pognali. Včeraj zjutraj jim to ni več u-spelo. Kongresnik Mendel Rivers je včeraj v rani jutranji uri umrl v starosti 65 let. Na operacijo je pristal, ko so mu zdravniki napovedovali, da bo brez nje postal invalid. Pokojni kongresnik je bil e-den najvplivnejših in najuglednejših. Bil je odločen podpornik Nixonove vietnamske politike, pa tudi oboroženih sil naše dežele. Rivers je bil na čelu Domovega odbora za oborožene sile od leta 1965, nasledil ga bo v novem Kongresu kong. F. Edward Hebert, demokrat iz Louisiane, ki v glavnem zastopa podobna stališča kot pokojni M. Rivers. Kong. M. Rivers je zapustil ženo Margaret, hčerki Mrs. Robert G. Eastman in Lois Marion ter sina Luciusa Mendela Jr. POKOJNINE LE POVIŠANE ilzCIeveUmJa in okolice Senat je včeraj odklonil dopolnila in “obeske” na pradlog o povišanju pokojnin Social Security in vse ka/e, da bo povišanje pokojnin sedaj le uzakonjeno še tekom sedanjega podaljšanega zasedanja Kongresa. Visoka drevesa MERCED, Kalif. — Sekvoje ali velika “rdeča drevesa” dosežejo tudi višino do 300 čevljev in več. Nekatere najvišje od sedaj rastočih so stare do 3000 let, bilo so že stare, ko se je rodil Jezus Kristus, visoko zrasle, ko so vikinške ladjice dosegle preko Islandije in Grenlandije Severno Ameriko, še višje, ko je priplul v Ameriko Krištof Kolumb in začel s tem novo razdobje v človeški zgodovini. — Normalen človek ima v hrbtenici 26 vretenc. WASHINGTON, D.C. — Senat se je včeraj vrnil po božičnih počitnicah na delo, da konča, kar je neobhodno potrebno, predno bo njegova poslovna doba 3. januarja 1971 opoldne potekla. Po predhodnih razgovorih in pogajanjih je Senat sinoči odklonil dopolnila in ‘obeske' na Social Security zakonski predlog, ki je bil odobren že v preteklem maju v Predstavniškem domu. Tako je za letos dokončno propadel predlog vlade za družinske podpore, ki naj bi nadomestil sedanji način podpiranja revnih in potrebnih. Prav tako je bil za letos črtan predlog za uvedbo omejitve uvoza tekstilij in obuvala. Predlog za spremembo Social Security je bil vrnjen v finančni odbor Senata z naročilom, naj ta takoj pripravi v smislu sklepa zbornice nov predlog in ga tej vrne v ponovno glasovanje. Tako vse kaže, da bo povišanje pokojnin in drugih prejemkov v okviru Social Security le odobreno še tekom sedanjega zasedanja Kongresa. Predstavniški dom je v maju izglasoval 5'/<. poviška, senatni odbor pa se je odločil za 10',. Oba predloga bo treba, v kolikor bo Senat sprejel predlog svojega odbora, predložiti konferenci obeh zbornic, da izdela skupni predlog. Računajo, da bo to storjeno še danes in jutri, vsekakor pa do 3. januarja opoldne, ko sedanjemu Kongresu poteče poslovna doba. Senat mora nato rešiti le še vprašanje financiranje nadzvočnega potniškega letala, kajti odobril je dodatno pomoč tujini, v kateri je vključenih 500 milijonov za Izrael in 255 milijonov za Kambodžo. Treba je rešiti le še vprašanje omejitve predsednikove previce rabe ameriških oboroženih sil v Kambodži in Laosu. Senat je za omejitev, Predstavniški dom pa ne. Tudi to vprašanje naj bi bilo načelno že rešeno v privatnih razgovorih in ostane le še glasovanje. Predsednik Nixon se je sprijaznil z novim položajem in ne računajo več z njegovo grožnjo, da bo Kongres sklical na zasedanje že 3. januarja namesto 21., kot je sklenil sedanji Kongres. Laška KP še ne pride v vladno koalicijo RIM, It. — Predsednik vlade Emilio Colombo je pozval stranke vladne koalicije, naj prenehajo z medsebojnimi prepiri in trenji, ampak naj se tesneje povežejo .v skupnem naporu za reševanje temeljnih gospodarskih in političnih vprašanj Italije. Predsednik vlade je odločno odklonil misel, da bo v bližnji bodočnosti Komunistična partija morebiti le postala član vladne koalicije. Oblačno, naletavanje snega, najvišja temperatura okoli 25. Poljska gospodarska kriza v luči jugoslovanskega eksperimenta CLEVELAND, O. — Poljska gospodarska kriza zanima ves komunističen svet za železno zaveso. Saj je. po splošnem mnenju kriza plod prehodne dobe, ki se v njej nahaja poljski gospodarski sistem že nekaj let. Prehodna doba je precej podobna gospodarskemu razvoju v drugih komunističnih državah, posebnost tiči le v tem, da je prehodna doba močno podobna jugoslovanski, vendar ne popolnoma enaka. Komunistični g o spodarski sistemi so bili takoj po zadnji svetovni vojni povsod le gospodarski del totalne diktature. Komunisti sami so to dobo radi imenovali dobo administrativnega gospod ar-stva. Država je bila v gospodarstvu vse, je regulirala proizvodnjo, delila blago, plačevala vse račune, zato pa imela oblast tudi nad vsemi gospodarskimi dohodki. Gospodarska podjetja so bila, če smemo tako reči, goli najemniki brez vsakega kapitala, brez vpliva na gospodarsko politiko, ki so za svoje sodelovanje dobivali odškodnino za kritje režije, posebno o-sebne. Tak gospodarski sistem je naravno mogel obsto- jati le takrat, kadar je v gospodarstvu vladal strogi centralizem, ki je poznal le administrativno - operativne zaupnike, ki so v njegovem imenu vodili proizvodnjo, distribucijo blaga itd. Ta sistem je bil preveč bi-rokratičen, da bi se mogel obnesti. Zato je moral Tito že 1. 1952-1954 vpeljati delavske svete in jim počasi izročati upravo podjetij. Ta proces traja že 18 let, pa še ni dokončen. Vsekakor je ta politika premaknila jugoslovansko gospodarstvo iz administrativnega na tržno, ki v njem podjetja sama krojijo sebi usodo ali bi jo vsaj morala. Jugoslavija prehaja na tržno gospodarstvo že od leta 1965, pa je konec prehoda prehodne dobe še zmeraj odmaknjen v bodočnost. Za podobno smer v gospodarstvu se je odločila tudi Poljska. Ker je videla, koliko težav ima s tem Jugoslavija in koliko napak dela, je le počasi prehajala od administrativnega gospodarskega sistema, kjer je o vsem odločal režim, na tržni sistem (lahko bi rekli, da je Poljska šele ha začetku te poti). Pa že v začetku so jo začele moriti te- žave, ovire in neuspehi. To so izrabili konservativni poljski komunisti, ki so na tihem o-stali privrženci stalinizma; najmanj tri poskuse gospodarske reforme so bojkotirali, sabotirali in minirali. Prehod od administrativnega na tržni je tako padel v kaos in poraz. Res je nastal trg s ponudbo in povpraševanjem, toda povpraš evanje je bilo zmeraj večje od tržne ponudbe, konkurence ni bilo nikjer nobene. Zato so cene neprenehoma rastle, noben režimski korak jih ni mogel zaustaviti. Letos je hotel režim presekati tak razvoj in postaviti novo petletko tako, da bodo vanjo vključeni vsi tisti zakoni, ki naj pospešijo prehod na trdno gospodarstvo. Gospodarski kaos je na režimsko težnjo reagiral tako, da je povišal cene ne samo za blago, ki je zanj dala vlada pristanek, ampak za vse povprek. Pri tem je režim napravil še to taktično napako, da je pospešeni prehod začel izvajati ravno pred prazniki s tem, da je cene živil in kuriva dv i g ni1 povprečno za 15% do 35%. To je bil signal za kupce, da so začeli hlastati po blagu, ki ga je kmalu zmanjkalo. Da bo zmeda še večja, je najpreje začelo primanjkovati blaga za gospodinjsko rabo, potem pa še tekstilno blago in izdelki iz usnja. Kot nalašč so znižali cene za hladilnike, pralne in druge gospodinjske stroje, kar je množico še posebno jezilo. Delavstvo v baltskih pristaniških mestih se jo dvignilo in začelo protestirati. Nerodni nastop milice in vojske je sprožil izgrede, ki so zahtevali veliko število mrtvih in ranjenih. Gomulka je moral odstopiti, njegov naslednik Gierek pa sedaj išče pota in načine za pomiri tev razburjenih množic in pri tem obljublja olajšanje in pomoč gospodarsko najbolj prizadetim plastem. Nova vlada je napovedala tudi boljše odnose in sodelovanje s katoliško cerkvijo, podobno kot je to storil Gomulka leta 1956, da je deželo rešil pred večjimi nemiri in sovjetskim “posredovanjem”. Poljski vzorec tržnega gospodarstva se doslej vsekakor ni obnesel, vendar ga v Beogradu pazljivo spremljajo, da vidijo kaj se bo iz njega lahko rodilo. Banke so dobro založene s svobodnim kapitalom NEW YORK, N.Y. — Od povsod prihajajo poročila, da se dotakajo v banke nove hranilne vloge. Začela se je doba, ko so banke sredi krize — sedaj je ta Izraz dobil že domovinsko pravico — dobro založene z denarjem. Mnoge ljudi je namreč sedanja kriza prestrašila. Gledajo okoli sebe in vidijo, kaj se godi. Zato so postali zbirčni pri nakupih, kar se je posebno očitno čutilo pri božični potrošnji. Ves privarčevani denar se od-tega v banke, ki praviloma ne vedo, kaj z njim početi; so namreč postale strožje pri oceni prošenj za posojila. Obilica denarja bo seveda rodila potrebo po še večjem znižanju obrestne mere, tako za hranilne vloge, kot za posojila bančnim dolžnikom. Opozoriti moramo, da tak razvoj ni nič nenadavnega. Ga srečamo ob vsaki krizi, pomeni pa možnost, da se bo draginja stabilizirala. Seveda prisegati na to upanje ne moremo. Prihodnje leto bomq videli, ali je upanje utemeljeno. Zadnje vesti BURGOS, Sp. — Vojaško sodišče je obsodilo 6 od obtoženih Baskov, članov gverilske skupine, ki se bori za narodne pravice Baskov v Španiji, na smrt, 9 na dolge ječe, 1 obtoženko pa je oprostilo. Izredno . stroga obsodba je vse zapre-pastila. Upajo, da bo Franko na smrt obsojene pomilostil in ostalim znižal kazen. Vodniki Baskov groze, da se bodo maščevali, če bo obsodba izvršena. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je označila obsodbo v Burgosu na Španskem za nasilje in jo obsodila, med tem pa je sovjetsko sodišče v Leningradu izvršilo komaj kaj manjše nasilje nad skupino Judov. Objavljeno je bilo, da bo višje sodišče takoj začelo razpravo o prizivu obtožencev leningrajskega procesa. MONTREAL, Que. — Kanadska policija je včeraj našla skrivališče treh glavnih osumljencev umora ministra P. Laporta 17. oktobra. Vsi trije in še neki njihov sodelavec so bili prijeti. Našli so jih v zapuščeni farmarski hiši v St. Due 20 milj jugovzhodno od tu, ki so jo opazovali kot verjetno skrivališče iskanih. Izdala jih je luč, ki se je ponoči videla skozi okno v “prazni hiši”. JERUZALEM, Izrael. — Vlada je včeraj sklenila, da bo Izrael začel znova posredne razgovore z arabskimi sosedi o rešitvi sporov. Zunanji minister Abba Eban je dobil nalogo, da sporoči sklep G. Jarringu, posredovalcu ZN. Nedržavljani pozor— Pravosodno tajništvo opozarja vse nedržavljane, da morajo prijaviti tekom januarja svoj naslov Immigration and Naturalization uradom. Prijavnice so na razpolago v teh uradih in na vseh poštah. V okrevališče— Poznana Mrs. Pauline Stamp-lel je bila po daljšem bivanju v St. Vincent Charity bolnici prepeljana v okrevališče St. Augustine Manor Nursing Home, 7818 Detroit Avenue. Prav lepo se vsem zahvaljuje za vso ljubeznivo pozornost in naklonjenost, ki jo je bila v zadnjem času deležna. Obenem se priporoča za nadaljne obiske. Seja in obhajilo— Društvo sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu ima v nedeljo ob 8. zjutraj pri sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne uro molitve, nato pa letno sejo v šolski dvorani pri Sv. Lovrencu. Silvestrovanja— Slovenski dom na Holmes Avenue priredi “gala” silvestrovanje. Za ples bo igral ansambel “Vandrovci” od 9. zvečer dalje. Slovenski društveni dom na Recher Avenue priredi silvestrovanje v svojih prostorih. V spodnji dvorani bo igral Grabnarjev orkester- od 8. zvečer, v zgornji pa Bajčev orkester od 9. zvečer. Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. priredi silvestrovanje z večerjo in plesom. Igral bo Zagar-Hojerjev orkester. Baragov dom na St. Clair Avenue priredi silvestrovanje v svojih prostorih. Na razpolago bo večerja, okrepčila. Glasba na traku.. Pevski zber Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue za vse člane in prijatelje. Igra orkester “Sonet”. Mesto odpušča delavce— Skupno bo odpuščenih 8. januarja 1971 po dosedanjih objavah 1131 oseb iz mestne službe, ker je zašlo mesto v finančno stisko, ko je bil pri volitvah 3. novembra odklonjen predlog za povišanje mestnega dohodninskega davka. Ta predlog v nekaj malega spremenjeni obliki bodo predložili volivcem v odobritev ponovno v prihodnjem februarju. Mesto Cleveland je v zadnjih ]0 letih izgubilo preko 125,00!) prebivalcev, v istem času pa se je število mestnih uslužbencev povečalo za preko 2,000 na skupno preko 13,000. Človek bi mislil, da potrebuje manjše mesto manj uslužbencev za ohranitev istih javnih poslov ne pa več! Jeza zaradi višjih davkov— Lastniki hiš in drugih nepremičnin se jeze zaradi povišanja davkov. Kdor ima razlog za pritožbo ali vsaj misli, da ga ima, dobi v uradu okrajnega avditorja posebne tiskovine, na katerih naj napiše utemeljitev svojega priziva na okrajni revizijski odbor. Včeraj je bil urad že poln nejevoljnih davkoplačevalcev, ki so se prišli pritožit. Čas za vložitev priziva je do 19. januarja. Okrajni avditor svetuje, naj davkoplačevalci plačajo davke po sedanjem nalogu, pa vlože pritožbo. Če bo ta sprejeta, bo sedanje vplačilo vračunano na prihodnji davčni nalog. AMERIŠKA DOMOVINA DECEMBER 29, 1970 Ameriška Domovina /VWi i/ic-/vru 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 250 Tuesday, Dec. 29, 1970 Pakistanska politika na razpotju ki so z njimi vred za dosedanji centralizem. Na bengalski strani je že zavladal pretirani optimizem, ki se izraža v grožnji: ako ne dobimo široke avtonomije, hočemo samostojno republiko. Saj je tudi sedanji režim pokazal, da ne obvlada administracije. Vlada je na primer dobila dosti podpor za Bengalce, ki so trpeli od zadnje prirodne katastrofe, toda razdeljevanje podpore je bilo menda pod kritiko. Deležni so je bili tudi tisti, ki niso ničesar trpeli, zato je pa na tisoče žrtev umiralo od lakote in bolezni. Tako so volitve in prirodna katastrofa le še poglobile prepad med vzhodnim in zahodnim Pakistanom. Vse to bodo porabili politiki, ki so propadli pri volitvah. Hujskali bodo proti zmagovalcem pri volitvah, bogataši jih bodo [podpirali, mnogi oficirji-nacionalisti pa simpatizirali z nji-; mi. Veliko vlogo bodo seveda igrali tudi voditelji parlamentarnih skupin. Med njimi je le malo takih, ki imajo kaj skušnje v politiki. Posebno Ali Bhutto je znan kot prijatelj skrajnih političnih sredstev. Če bo hotel te rabiti, ga bodo skušali generali prehiteti. 1 Skratka: političen položaj v Pakistanu je precej po- ■ doben tistemu, ki je bil v Jugoslaviji pred začetkom druge ■ svetovne vojne, oziroma pred sporazumom Cvetkovič- — Maček. To je morda slaba primera, pa vendar opozarja, — kam pride država, ako se narod razdeli v dve skupini, ki vsaka tišči v svojo skrajnost. Radi bi upali, da Pakistana ne bo zadela usoda, podobna jugoslovanski. BESEDA IZ NARODA §®ia upokojencev e^didskega okrožja in kazanje slik ni, je namreč ta kraj prekrstil v Brestanico. Rad bi vam danes povedal nekaj o starem, tako slavnem Rajhenburgu, znanem daleč po svetu po svojem trapistovskem bo se'a samostanu- v tem samostanu so ° I namreč po svojih strogih pravi- lih živeli menihi-trapisti svoje p o š v eč eno življenje. V četr- CLEVELAND, O. tek, 7. januarja 1971 Kluba slovenskih upokojencev v Slovenskem društvenem do- , ^ ^ ^ ^ mu na Recher Ave^ v^Euclidu. kruh ,so gi služili s S ,o začnemo ob dveh popol-^ y svoji sloviti «to_ c e. po sej: bosta Toby m Amna, izdelovali daleč prek mej katere sta posnela na potovanju i zadnje poletje. Mrakova sta na poti na svetovno razstavo v Tokiju na Japonskem obiskala obširno Rusijo s Sibirijo vse do Daljnega vzhoda. Šla sta takorekoč okrog sveta. Srečala in doživela sta mnogo zanimivega v običajih, gospodarstvu in načinu življenja. To nam bosta pokazala v slikah. Nikar ne zamudimo te prilike. Anna Mrak lepo opisuje po- V času med obema vojskama, tj. od leta 1918 do 1941, je živelo v rajhenburškem trapistovskem samostanu do 90 redovni-kov-duhovnikov in bratov. Ko je prišel v deželo Hitler s svojimi barbarskimi tolpami, je njegova Gestapo takoj spremenila samostan v zbirno taborišče za duhovnike iz mariborske škofije. Tam so takrat doživljali slovenski duhovniki stvari, katerih ni mogoče popisati: po- tovanje v angleškem delu Prosvete, dosedaj v štirih nastavkih nižan3a’ zasramovanja m prete- z nadaljevanjem. Oba sta člana Pakistan je po vseh pojmih del indijskega kontinenta. Tako so ga Angleži tudi zmeraj obravnavali. Kot praktični politiki so kmalu uvideli, da bo vsej Indiji treba dati neodvisnost, vezali so pa to na načrt, da ostane Indija tudi kot samostojna država taka, kot je bila kot kolonija: zedinjeno državno telo s širokimi avtonomijami za posamezne dele. Verska čustva v Indiji so najpreje zavrla proklamaci-jo samostojne države, pozneje pa tudi onemogočila. Na indijskem prostoru sta nastali dve “verski” državi. Pri tem je mogla biti le Indija teritorialno združena, Pakistan pa je dobil podobo deljene države: na vzhodu se je znašel prostorno manjši del, kjer živi okoli 75 milijonov Bengalcev, na zahodu živi 55 milijonov Punžabcev, med obema deloma leži več kot 1,000 milj indijskega ozemlja. Politično je to nesmisel, pomeni pa realnost, ker vpošteva verske razlike; vera je v Indiji še zmeraj močnejši družbeni fak- nrikazovala zvočne slike i—------------------- tor kot nacionalost. To se vidi posebno jasno v Pakistanu. nnsnft,n na D0t0vaniu!slovenije znane llkerje m coko' Vzhodni in zahodni del imata razen islama malo skupnega, pa sta vedarle združena v eni državi. Kako se v njej počutita? Prva leta je Pakistan rabil, da se je znašel v svoji novi državni tvorbi. S položajem v republiki nista bila povsem zadovoljna ne vzhodni bengalski, ne zahodni punžabski del. Ni bilo časa, manjkalo je pa tudi politikov, ki bi iskali primerno obliko sožitja med vzhodom in zahodom. Manjkalo jih ni toliko med Punžabci, toda ti so bili zadovoljni. Imeli so centralno oblast v svoji sredini in to okolnost primerno izrabili v svojo korist. Bengalci niso bili zadovoljni, njihova nezadovoljnost pa ni dobila primerne politične o-blike v strankarskih programih. Čas je pa zahteval svoje. Javna uprava je bila namreč slaba v obeh delih. Razpasla se je birokracija, z njo vred pa tudi lenoba in korupcija. Vojaškim krogom to ni bilo prav, zato je 1. 1958 general Ayub Khan zrušil vlado in vpeljal diktaturo. Novi diktator je vpeljal nekaj več reda v javno upravo, tudi korupciji je stopal na prste, toda ni imel srečne roke ne v gospodarski ne v socialni politiki. Njegove priljubljenosti je bilo kmalu konec, umakniti se je moral novemu diktatorju Yahyji Khanu, ki je pa diktator drugega kova. Je takoj razglasil, da bo vpeljal kmalu civilno upravo, razpisal volitve in dal deželi novo ustavo ter demokratično parlamentarno vlado. Proti pričakovanju je hotel držati besedo. Vmes je prišla znana prirodna katastrofa, ki je spremenila velik del bengalskega dela države v razvaline. Treba je bilo za silo popraviti stanje v bengalskem delu in šele potem nadaljevati priprave za volitve. Volitve so pokazale pravo razpoloženje v narodnih j jencev (Retirement income cre-množicah. Mnogo starih strank, ki so se preje šopirile, jej'(]it) je mnogim neznana in da popolnoma ali vsaj deloma propadlo. Pojavili sta se dvejlo ja razumljivo celo pomožne-stranki, ki bosta verjetno imeli odločilen vpliv na paki- mu zakladničarju Edwinu Ko-sransko politično bodočnost. V vzhodnem bengalskem de- jhenu. No, pa si pomagaj, ubogi lu je zmagala stranka avtonomistov, ki jo vodi šejk R^h-j navadni davkoplačnik! Senatni man. Dobila je absolutno večino in ima nad 150 poslancev j0Cj]30r trcjj so ukopojenci. v skupščini, ki šteje tristo voljenih članov. To je razumlji-Ltari nad ’65 let upravičeni do V«, saj ima vzhodni del 20 milijonov prebivakev ved k!n #7 popusta „a dZIih od o zahodni punžabski. Politični vodja dežele bi torej po de-. j-.res^ dividend, privatne pen-mokratični igri moral postati šejk Rahman. Dočim je na ;zije in 0d anuitet. Priporočljivo vzhodu zmagala ideja o novi državni ureditvi, je na zaho-1 du zmagala socialna ideja. Tam je zmagal, toda ne tako blesteče kot šejk Rahman, bivši zunanji minister Sulii-c;uar Ali Bhutto, ki spada med socialiste levega krila. Njegova stranka ima nad 80 mandatov. Obe glavni stranki imata torej skupaj kvalificirano večino med voljenimi člani parlamenta. Kaj bosta z njo mogli napraviti, je pa drugo vprašanje. Besedo pri tem bo ime! namreč sedanji diktator Yahy-ja Khan, ki je po svoji naravi in vzgoji pakistanski nacionalist, pa tudi hud centralist. Nima dosti smisla za socialno politiko, je pa vnet pristaš ideje o “narodnem in držav-________ nem edmstvu, kar ga bo spravilo v spor z Rahmanovo izgodovinskega pomena, ko so v stranko, ki zahteva ve iko avtonomijo za bengalski del njem omenjeni datumi in ime- pakistanske republike. Kot vojak s konservativnimi pogin- na za postopek zdravstvenega di bo tudi proti Bhuttovi socialistični stranki. Pri tem je zavarovanja še izjavil, da mora novi parlament v 4 mesecih izdelati ° Za odbor- L K novo ustavo, ki mora ustvariti tako državno “integriteto ’, ki bo generala'zadovoljila. Stališče Yahyje Khana bo torej že samo po sebi postalo političen problem prve vrste. Težko je verjeti, da bo gc-j ____ ueral kaj popustil tako bengalskim avtonomistom kot pun- j CLEVELAND, O. — Starejši žabskim socialistom. Obe stranki bosta imeli svoje prija- rojaki in rojakinje med nami se telje tudi zunaj državnih mej. K temu pridejo še kočljivi še dobro spominjamo starega odnosi do sosedne Indije:, pa še tekma med Moskvo in Pei- kraja mesteca Rajbenburga ob pingom, kdo no imel več vpliva v Pakistanu. Seveda ne bo- Savi. Novi tega kraja več ne po-do ostali mirni tudi domači nasprotniki sedanjega politic- znajo. Komunistični režim, ki nega stanja. < unžabski bogataši se ne bodo dali hitro u- je majnika 1945 zavladal nad Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in na zadnji seji sta radevoljno sprejela vabilo za predvajanje slik po januarski seji upokojencev. Vstopnina je prosta in vsi smo vabljeni na predstavo. V sporočilu Senatnega odbora za stare ljudi v Washingtonu, D.C., je navedeno, da na milijone starčkov plačuje preveč dohodninskega davka, ker postavka o davku dohodkov upoko- je, da imamo to v mislih, kadar izpolnjujemo obrazec (form) za dohodninski davek. “Senior Citizens News” v decembrski izdaji navede 10-letni-co obstoja organizacije “The National Council of Senior Citizens” v Washingtonu, D.C. Ta organizacija je šla takoj po u-stanovitvi v boj za Federalno zdravstveno skrbstvo in za Medicare. Članek je zanimiv in je pavanja najgrše vrste. Kačet-lerji so seveda čez noč postali tudi bivši samostanski prebivalci -1 r a p isti in vsa njihova družina, ki je morala odslej delati samo in edino za Gestapo. Pa je leta 1945 prišel konec vojske. Nacistična drhal je sicer morala iz samostana. V prvem trenutku so se menihi vrnili v svoj dom, toda tu niso ostali več kot le dve leti. Nova, brezbožna komunistična oblast je menihe spet pregnala, samostan pa dala preurediti v ženski kazenski in poboljševalni zavod. Vanj so komunistične oblasti zapirale v prvi vrsti “politične” kaznjenke, ki so se bile pregrešile s tem, da niso soglašale z novim brezverskim, odnosno protiverskim režimom, ki je zavladal v slovenski deželi. Med rajhenburškimi redovniki trapisti je bil posebno znan p. Alojzij Kolednik, brat dr. Ferdinanda Kolednika, znanega prevajalca Jurčičevih in drugih del slovenskih pisateljev v svetovne jezike, ki živi -sedaj v Podgorjah na Koroškem. Rajnki p. Alojzij, 14. okt. ga je zadela kap, je bil 30 let prior trapistov v Rajhenburgu, zadnja Stari iajfsefttog žaluje December gre h kraju in leto v zaton... NEW YORK, N.Y. — V predzadnjem srenjskem poročilu sem govoril o delavnosti, s katero nameravamo skončati to leto, ki bo ostalo v vseh bukvah zapisano — kot leto 1970 po Kristusovem rojstvu. Nekateri mu bodo pristavili besede: po našem štetju. Samo to dvoje navajam, čeprav vem za še druga zaznamovanja leta, ker po revolucionarnih letih na Slovenskem radi izpuščajo označitev “po Kristusovem rojstvu” in pristavljajo “po našem štetju”. Poznano je, da nekateri politični pokreti in skoraj vse stranke, zlasti na Slovenskem, so in še zmeraj rade brišejo iz narodne razvojnosti včasih ■ kar odločilne zgodovinske stvarnosti, pa hočejo življenje naroda pomakniti nazaj kot kazalec na uri, ki prehiteva. Posebno zani mivo je včasih ugotoviti, da narod ni ubral napačno pot, pa ga s silo naganjajo v neprirodno in škodljivo smer. Tudi jaz sem zdajle že skoraj zašel stran od namena, ki sem ga imel, ko sem se vsedel k pisalni mizi in začel udarjati na tipke. Kaj drugi počno s štetjem časa, kako drugi narodno zgodovino hočejo po svoje barvati, pravzaprav ni zadeva mojega srenjskega poročila ob koncu leta 1970. Moj namen je predvsem, da skoraj na pragu svetega večera ugotovim, ali smo izvršili to, kar smo si za december začrtali, ali nismo?! Zapisati moram, da smo! Miklavža smo povabili in vse pripravili za njegov prihod in njegovo dejavnost. Mladost naše srenje se je v polnosti pokazala. Novo upanje za uspešnost v prihodnjih letih se nam je povečalo in tudi prililo se je morda dosti novega olja volji, da bomo šli novim uspehom in no-bi prihodnosti nasproti. Drugo, kar smo napovedali, smo poudarili, da se nam bo 13. decembra ponudila druga prilika za širjenje ekumenstva in bratstva. Povedali smo, da bomo obiskali srbsko pravoslavno cerkev sv. Save in da bodo naši “Fantje z Osme” ob tej priliki peli žalostinke. Srbska pravoslavna cerkev je namreč tega dne zaključila 40-dnevno žalovanje za pokojnim jugoslovanskim kraljem Petrom II. “Fantje” so sklenili, da gredo tja in da bodo zapeli žalostinki Blagor mu ... in Vigred se povrne Za ta nastop je bilo določeno, da “Fantje” zapojo prvo preč. začetkom Parastosa (pravoslavne molitve za mrtvega) in drugo ob sklepu molitve. Kar precej Slovencev se nas je zbralo na to nedeljo v nju jorški pravoslavni katedrali na 25. cesti. S pevci vred nas je bilo nekaj nad 50. Slovenci smo s svojo navzočnostjo in s svojim nastopom potrdili dvoje: Bratom Srbom smo pokazali, da smo del jugoslo vanske skupnosti tudi takrat ko nastopamo kot posebna enot nost. Drugo, kar je bilo močno dojeto in čustveno močno izži veto, da v svobodnem svetu lahko zaživi svobodna jugoslo- leta pa župnik na Prihovi pri Slov. Konjicah na Štajerskem, vanska povezanost brez sleher- Pokopali so ga ob navzočnosti brata dr. Ferdinanda Kolednika in sestre kakor tudi mariborskega škofa dr. M. Držečnika in velike vrste duhovnikov in redovnih sobratov. Tako je nekoč tako slavni Rajhenburg, ki živi danes le še v nekaj razkropljenih menihih - slovenskih trapistih, zgubil enega svojih najzvestejših sinov, namreč dolgoletnega priorja p. Alozija Kolednika. Ave, anima Candida! N-J. S. kioliti, saj jih hodo podpiiali rudi določeni vojaški krogi, slovenskim narodom v domovi- bivalcev. —- Glavno mesto Avstralije Canberra ima okoli 92,000 pre- nega diktata. Ko so “Fantje z Osme” poslali prve akorde pesmi: Blagor mu ... v prostranost cerkve, se je začela pomikati od zadnjih srednjih vrst slovenska trojica. Sestavljali so jo: Babnik Francka, Babnik Janez in Babnik Marija. Vsi trije v perfektnih slovenskih narodnih nošah. Janez v sredi je nosil z jugoslovansko trobojnico ovito svečo treh plamenov. Francka in Marija ob strani pa sta na rokah nosili pravi slovenski pušeljc, povezan s slovensko trobojnico. Korak jim je bil počasen in otožen kot melodija pesmi, ki so jo peli naši “Fantje z Osme”. Ta nastop Slovencev je bil presenečenje za vse in zategadelj je še bolj učinkoval. Brate Srbe in mnoge Hrvate, ki so bili prisotni kot posamezniki, je streslo in pretreslo. i Njujorški Slovenci smo s seboj prinesli v bratsko srbsko cerkev iskrenost in krščansko ter bratsko ljubezen. Dali smo Veličasten pečat dnevu, kot se je pozneje izrazil g. Dušan Petkovič, predsednik Srbske narodne odbrane. Ganotje je bilo tolikšno, da je to težko popisati. Morda je najboljše, če navedem nekaj odstavkov iz pisma, ki mi ga je poslal srbski prijatelj Bubo Jovanovič. On mi piše takole: — Kako možemo, da se Vam odužimo za sve ono, što ste uči-nili za nas svojim dolaskom, svojom pesmom, svojom sve-čom, svojim cvečem i svojom narodnom nošnjom. - Nišam mogao ni da zamislim, da če mladič Slovenac i dve devojke — Slovenke, da za-dive, da ražaloste sve prisutne i dovedu nas u situaciju, da ne-znamo, što treba, da učinimo, da bismo mogli, da Vam se odužimo: o dragi naši Slovenci. - Nišam mogao ni da sanjam, da je Vaš hor znao, da izabere baš te žalostinke i tako da ih odpeva, da su prisutni za-nemeli stali i počeli da plače čak, oni ljudi koji so poznati, da ima ju kameno srce.. . Še teden pozneje so mi Srbi s solzami v očeh govorili, da tega nastopa Slovencev ne morejo pozabiti in da je bilo vse skupaj tako lepo in veličanstveno, da jim je zdaj težko reči, kdaj bodo spet nekaj podobnega doživeli. i Naši “Fantje z Osme” pa so imeli dozdaj morda naj večji moralni upseh in izkazalo se je, da v pravem akustičnem prostoru zvene drugače in tudi či sto drugače zapojo. Mirno menda lahko zapišem: da s to gesto bratstva smo Slovenci mnogo pridobili kot skupnost v očeh drugih. Drugo, kar je bilo očitno, je bilo potrdilo, da ničesar napak ne moreš napraviti, če iskreno prideš do svojega bližnjega in mu brez govorjenja poveš, da ga razumeš v njegovi stiski in žalosti tako kot v njegovem veselju. Pevovodja “Fantov z Osme’ je gotovo zadovoljen, ker mu je šele ta nastop dozdaj najboljše pokazal, da trud, ki ga je vlagal v pevski zbor slovenske srenje, nikakor ni šel v nič. In ta nastop je tudi povedal da fantovski koncerti bodo tembolj uspešni, čim bolj primerno, akustično dvorano bodo izbrali za svoje nastope. Istega dne so tudi Savani pozneje popoldne držali besedo in odigrali nekaj prav srditih dvobojev v tekmovanju za sezonsko prvenstvo v namiznem te' nisu, ping-pongu. Nekaj dobrih igralcev ni pri šlo. Tekmovalo jih je deset Glavni “Asi” so bili: Vinko Burgar, Ivan Kamin in Janez Puc. Ivan Kamin je imel tokrat smolo in je izpadel iz trojke, zaradi majhnega mišjega repa. Tako je bila končna borba med Vinkom Burgarjem in Janezom Pucem. Vprav razgreta sta bila oba. Po moji sodbi kot je običajno v vsakem dvoboju katerekoli športne igre ali tekmovanja — sreča pomem ben dejavnik. In tej se Vinko lahko zahvali, ker Janeza je neki duh malce zmotil pri zamahih. Ta duh ima včasih prijeten vonj in dober okus! Tako sem jaz presodil. Tokrat se je skazal lepo Peter Jenko in vse kaže, da bo z nadaljnim treningom še pridobil in bo “asom” delal težke skrbi in preglavice. Janezek Ravnikar je imel nekam “črn dan” in je zasedel 6. mesto, dočim se je Peter plasiral na četrto. In zdaj nam ostaneta še dva dogodka na naši “Osmi”, o ka- terih sem pisal kot naše delovanje in izživljanje, predno to leto 1970 zatone in se beleži naprej kot zgodovina. Cez dva večera bo Sveti večer in njemu bo sledil Božični dan. Obakrat bomo videli in spoznali, koliko smo skupnost poživeli in utrdili in koliko je v nas poleg verske zavesti tudi narodnega čutenja. Le-ta nam narekuje, da pravega božiča za Slovenca ne more biti, če se v teh prazničnih dneh izmika narodni skupnosti. Vsi vemo, da smo v mladosti in še pozneje zaživeli ob slovenskem božiču. In zadnje nam pride veseli Silvester. Savani so zadnjo soboto zvečer, 19. dec., spet sejali in pregledali, koliko načrtov za domače silvestrovanje je že izvršenih in kaj je treba še narediti, da bodo zadostili mno-|im srenjčanom, ki bodo ta večer prišli na “Osmo”, da slečejo staro suknjo in se oblečejo novo, upajoč, da jim bo posrečeno ukrojena. Tone Osovnik Zopet glas iz Ely ELY, Minn. — Drug za drugim odhajajo rojaki in rojakinje iz naše srede tja, od koder iii več povratka. Na 11. decem-ora je umrla (Mrs. John) Mara Slabodrik, stara 69 let. Zapusti->a je moža Johna, sina Johna, hčer Mrs. Ronald Carlson (N. Z.), brata Franka, sestre Mrs. Andy Johnson, Mrs. Arnold Johnson, Mrs. A. E. Sarri An-jora in Mrs. Albert Verant. Po-jreb pokojne je bil 14. decem-ma iz Kerntzovega pogrebnega :avoda v cerkev sv. Antona, na-;o na farno pokopališče. V Virginiji je bil pokopan s pogrebnimi molitvami v cerkvi Presv. Srca Anton Krakar, ro-en 1892 v Ely, 30 let v policijski službi v Virginiji. V Kaliforniji je umrla Marija Župančič, rojena 1. 1890 v Ely, Jinn., bila je pri svoji hčeri Jthel Zupančič v Hawthornu. Pokojna je bila mati Roberta, Thomasa, Ethel in Mrs. M. L. Marolt, sestra Josepha, Jakoba n Franka Butala. Pokopana je bila iz cerkve sv. Antona, kjer ,e pogrebno sv. mašo opravil 'rupnik rev. J. Dolsina. Oče pogojne Jakob Butala je bil doma iz Kota pri Semiču v Beli krami, mati Marija Hoenikman pa pri Ribnici na Dolenjskem. Oče e bil zidar in je skupaj z Jos. 3eshelom in drugimi pozidal nnogo poslopij v Ely. Oba sta prišla iz starega kraja 1. 1888. V Ely Blumenson bolnišnici je po kratki bolezni 17. decem-pra umrl Jožef Chrep v starosti /2 let, rojen v Pennsylvaniji, od coder se je preselil v Ely pred 30 leti. Nekaj let je bil zaposlen v rudniku, nato pa je vodil piv-lico mehkih pijač na Sheridan St. Bil je član SNPJ. Zapustil je ženo Barbaro, sestri Mrs. Mary Ciganovich in Mrs. Barbaro Pudman (Jug), brata Jurija (Jug.). B pokojnikovo pomočjo so prišli v ZDA iz Jugoslavije dva nečaka in dve nečakinji. Pokojni je Ril na mrtvaškem odru v Kerntzevem pogrebnem zavodu, od koder je bil pogreb v cerkev sv. Antona 21. decembra. Pogrebno sv. mašo je opravil župnik J. Dolsina. Naj vsi pokojniki uživajo večni mir, njihovim sorodnikom pa moje sožalje. J. Peshel Delfini v vojni službi? WASHINGTON, D.C. — V obrambnem tajništvu so potrdili, da posebna mornariška skupina v Južnem Vietnamu poskusno uporablja delfine, ki so jih izvežbali v Kaliforniji, za razne naloge. Vse podrobnosti o tem so “vojaška tajnost” in zastopnik Pentagona ni hotel o tem niti govoriti. Preskusi naj bi pokazali, da je delfine mogoče naučiti vrsto za vojaške namene koristnih in uporabnih nalog. AMEKISKA DOMOVINA a Iz slovenskega Toronta Za konec leta [vom. Kdor ni pripravljen dati Dnevi, ki se človekovi nolra.; svojega davka v ta namen, ne »J«*« ^ - hoHlTen™ "jakf Dav”k pa je lahko različen: denar, o- sebno (žrtvovanje, čas in spo-sobnosti. Vsakdo je prejel nalogo, da jo izpolni v življenju, pa ne samo tisto v tovarni, v pisarni, v pokoju, na stavbišču... Če si svoboden, ko narod umira pod diktaturo zla, je tvoja naloga še kaj več. Pomisli na to, ko leto 1970 odhaja v zaton. Leto odhaja, narod je pa še tukaj in ta narod mora živeti. ni čas je to — so že za nami za letos. Tudi najkrajši dan v letu 1970 je že zdrknil mimo. Noči postajajo vsakih 24 ur za kako minuto krajše. In tako se bliža konec leta 1970. Človek ob tem koncu nehote pomisli: • Še sem tu, leto pa odhaja za vedno. Še sem tu, nekaj jih je pa odšlo v preteklih 365 dneh. Zanje se je štetje let ustavilo, zaživeli so v “čas”, ki ni več čas; stopili so v trajanje, ki bo večno. Vsi gremo temu trajanju nasproti. Še sem tu, zdrav in močan. Koliko pa jih je v letu 1970 začutilo, da je treba začeti šteti čas. Bog jim je poslal opomin, naj se pripravijo. Sicer pa takih opominov nikomur nikdar ne manjka. Blagor njemu, ki pravočasno spozna take opomine in ki zna brati njihove znake. Koliko jih je tudi v pretddem letu odšlo brez opomina! O tem najbolj zgovorno govorijo ceste. Tudi Slovenci v svobodnih naselbinah morejo reči: Hvala Bogu, še smo tu in na splošno nam v lem letu ni bilo slabo, tdo se je seveda v teh 365 i srečal z najrazličhješimi - .0'°d ivščinami. Prihajale so kar zapovrstjo: zaskrbljenost in prešerno veselje; delo in oddih, bolezenski opomini in zdravja zvrhan koš, gospodarski uspehi in zastoji. Kdor pa doživi konec leta, je pa za vse nekako hvaležen. Vesel je, da mu je še da-ho voditi borbo življenja. Navdaja ga hvaležnost, da je vse, kar je za njim, zmogel, prenesel in se obdržal. Za Slovence v svobodi je vazno, da smo, če' tudi v tujih morjih, ostali še Slovenci. Tako lepo piše prijatelj: “Sam vem, da tečejo leta kot na traku. Vendar moramo biti po svoje srečni. Kljub vsemu je bilo v emigraciji storjenega mnogo, kar bo v prid vsemu slovenstvu ...” Vsi pa vemo, da ni bilo vedno lahko. Družba, okolje in šola vleče naš rod, ki je naše nadaljevanje, proč od nas. Mi pa Včasih sami sebi ne verjamemo, da imamo do našega mladega rodu več moči in večji vpliv kot družba in okolje in šola. Samo tega se ne zavedamo vedno, te ga vpliva in te moči ne uporabljamo vedno. Pozabljamo, da smo temu rodu dali življenje, da je v njem naša kri in da so hiu naši žulji služili kruh. Iz sorodnosti krvi pa raste tudi sorodnost miselnosti in narodne 2avesti, ki se v skupnem kruhu utrjuje. Dom pa vse skupaj Povezuje. Preden leto pade Večnost, je na mestu vprašanje: Kako smo oplajali svoj rod s slovensko zavestjo? Leto odhaja, a tudi kot slo-vonski svobodnjaki smo še tukaj. Slovenskemu narodu se da-Pas sila godi: na Koroškem, pod Kahi, v matični Sloveniji. Do-Paa ne gradijo slovenske bodoč-P°sti na svobodni zasebni inici-lativi. Te ljudje ne smejo imeti, ^anje misli in odloča partija. Karoda ne vodijo svobodno izbrani župani, glavarji in knezi. Karod pod diktaturo zla umira. Mladostni samo morilci imajo Prvenstvo na svetu. Vse to so Pa bolečine človeka, ki mu leto Piti h koncu. Nehote se sprašu-Ali tudi kot slovenski svo-Injaki moremo ugotoviti, ''Zala Bogu, še smo tukaj iz le-v leto močnejši?” Pozitivna Pgotovitev je pa tukaj težja. P-aj ne peša volja ostati notra-Pje svoboden? Pojema tudi vola narediti kaj, da v našem o-P°lju svoboda obstane in se u-rcL, narediti kaj, da svoboda *0Pet zasije v deželi pod Trigla- V domu miru Ljudje vložijo za priprave na božične praznike veliko truda in dela. Koliko je nakupovanja, pisanja in pospravljanja! Med te priprave brez dvoma spadajo tudi duhovne vaje, ki jih imajo možje in fantje iz obeh slovenskih župnij. Tovrstna priprava za Božič pa se vrši vsako leto v domu miru, v čTomu duhovnih vaj v Port Credit-u. Tudi letos se je zbralo lepo število mož in fantov; 52 jih je bilo. Duhovne vaje je vodil dr. Pavel Krajnik iz Clevelanda, O. Kakor je sam povedal, je bil z udeležbo in obnašanjem udeležencev zelo zadovoljen. Možem in fantom se je pa tudi bralo ra obrazu, da so bili veseli, da im je bilo dano pospraviti in v red dati svoje notranje zadeve. Tako je bil marsikomu Božič bolj božji in je bilo v njem več miru in notranjega zadovoljiva. Hvala Bogu in dr. Krajniku! Pismo izpred Božiča CHUNGLI, Formoza. — Predragi člani, Misijonskega krožka / Torontu! Že dolgo vam ne pišem. A v pevale božje pesmi in se vrnile domov šele ob 7h zvečer. Imele smo krasno vreme; jaz sem že dolgo molila za to. Tukaj na Formozi vedno dežuje in je zelo spremenljivo vreme. Sedaj se bliža Božič... to pomeni, da še kaj pričakujejo, saj je to navada. Potem pride “novo kitajsko leto”. To je res nekaj izrednega in zanimivega. Tudi ubogi morajo imeti novo obleko in v vsaki hiši je sreča napisana z velikimi črkami na vratih in na zidu. Še nekaj vam moram popisati danes. To je o prazniku “hudih duhov”. To je eden izmed velikih praznikov tu na Formozi in sicer ga praznujejo 16. julija. Vsi Kitajci se zelo boje hudih duhov, ki prinašajo nesrečo, bolezen, škodo. Zato so pod vlado enega Velikega hudega duha, ki jih drži zaprte celo leto; samo enkrat na leto in to je 16. julija, jim da dva dni dopusta. Izpusti jih, da gredo, kamor hočejo. Razkropijo se po hišah. Seveda, ljudje to vedo in verujejo, da je tako. Ker se bojijo, da jim prinesejo nesrečo, jim pripravijo prav lepo, krasno postrežbo. V vsaki hiši je posebna mala mizica vsa polna jedi in pijače; kruh je barvan rdeče, sadje je vsakovrstno; to mizo postavijo zunaj pred vrata, ali znotraj hiše takoj ob vhodu, da jo duh takoj vidi, ko notri vstopi. Če vidi, da so ga lepo postregli, je vesel in nič hudega ne stori. Zato pa, kadar je v hiši nesreča ali bolezen, pravijo, da se hudi duh maščuje nad njimi. Nisem sposobna vsega tega opisati; treba je videti z lastnimi očmi vse to, kar vidim jaz. Tedaj šele bi razumeli, cVi vera teh Kitajcev ni prazna. Tudi oni prosijo pomoč in srečo in se zahvaljujejo bogovom, kadar gre vse lepo naprej. In kako se ta praznik hudih duhov konča? Kdo uživa vas, • vse tiste jedi, če duhovi ne jedo resnici mislim vedno na posebno v tistih tihih trenut-dh molitve. Dolžnost hvaležnosti je velika. Danes, misijonska nedelja, mislim na vse misijonske prijatelje, ki po svetu molijo za nas in prav posebno na misijonski krožek v Torontu, od katerega mi je prišlo že toliko pomoči. Z velikim veseljem pričakujem tudi letos, da se me spomnite v svoji radodarnosti. Naj bom tudi jaz ena izmed tistih, katerim bo dospel vaš božični dar. Kako veselje zame in za moje male Kitajke. Že dolgo sem jim obljubila, da če bodo prišle vedno zvesto v nedeljo k maši (to je moj pevski zbor), jih bom za nagrado peljala v nimamo. Bomo Taipei, glavno mesto, da si ogle-' bodo prispele. in ne pijejo? Ko je dopust kom čan, se hudi duhovi zopet vrnejo nazaj in so zopet zaprti za celo leto pod vlado Velikega duha. Srčen pozdrav vsem, Vaša v Gospodu s. Anica Miklavčič, misijonarka. Slovenske knjige Mohorjeva družba iz Celovca je poslala novo pošiljko družinskih Pratik. Za 50c in nekaj malega poštnine jih je možno kupiti v Slovenski pisarni. Prispela je tudi nova pošiljka drobnih knjižic “V Rogu ležimo pobiti”. Cena $1. Knjig “Odprti grobovi” pa še sporočili, čim sto, da bi užival zasluženi pokoj, je pa prijel za pero in piše. Baje ima v načrtu že tretje svoje delo. Torej kar trilogijo. “Klasje iz viharja” stane $3 in poštnina. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Odšel je na večno božičevanje TORONTO, Ont. — Kako rado se zgodi, da mora kdo na pot ravno pred prazniki. Tudi letos se je zgodilo tako. Vsakdo se veseli božičnih dni in jih težko pričakuje. Kdo se ne bi radovai, če je okrog njega zbranih toliko dobrih dragih: žena, sinovi, hčere, vnuki, prijatelji. A ni mu bilo dano dočakati letošnjega Božiča. Gospod Jože Genorja je odšel tik pred Božičem na večno božičevanje. Danes že gleda, kar so videli pred skoraj 2000 leti pastirji na betlehemskih poljanah. Njegovo izmučeno telo smo položili v kanadsko zemljo dan pred svetim dnem, 24. dec. 1970. G. Jože Genorja je bil tiha, a markantna osebnost. Kdo izmed Slovencev v Torontu ga ni poznal? Rojen je bil v Stični na Dolenjskem leta 1903. V Stični je bil katoliški steber. Kakor njegov oče, tako je bil tudi on cerkveni ključar v samostanski cerkvi pri belih menihih. Kot zavednega in vernega Slovenca so ga vsi dobri spoštovali in radi imeli, a zloba se je zarotila proti njemu, tako da je v življenju veliko pretrpel. Bil je na Rabu, kamor ga je poslal italijanski okupator, bil je tožen Nemcem; ovajali so ga komunisti; moral je zapustiti dom in družino in Tti v tuji svet, da si reši življenje, tisto življenje, ki je vedno samo dobremu služilo. V Kanadi je delal na železnici, a zadnje čase je veliko trpel zaradi bolezni. Trpljenje je bilo sploh delež njegovega življenja, a tudi njegov blagoslov. On je vedel, kje zajemati moči. Kolikokrat smo ga ob prvih petkih videli v cerkvi! In ob nedeljah: vedno z družino svojega sina pri prvi maši pri Mariji Poma-gaj na Manningu. Zato danes verujemo v njegovo večno božičevanje. 1 .4 f! Pokojni Jože Genorja zapušča v Torontu žalujočo slovensko naselbino, dobro ženo, tri poročene hčere, sina Lojzeta in ing. Karla, oba z družinama. Naj njegova duša v miru posluša angelsko petje na nebeških poljanah. Vsem žalujočim pa naše sožalje! P. M. Zahvala darovalcem za žirovsko cerkev TORONTO, Ont. — Na prošnjo za pomoč žirovski cerkvi so se odzvali sledeči rojaki in izročili svoje darove podpisanemu. $50 je daroval dr. Ivan Kavčič; po $20 so darovali: Vinko Kržišnik, Milan Martinčič in Viktor Trček; $15 Miro Dolenc; po $10: Drago Ložar, Ema Pogačar, Andrej Strlič in Franc Strlič; po $5 pa Valentin Batič, Rev. Frank Turk in Dušan Klemenčič. Denar je Mr. Kolenc izročil osebno g. župniku Kržišniku v Žireh, ki se za darilo vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Viktor Trček Novi župnik slovenske župnije v Hamiltonu v Kanadi V začetku decembra tl. je odšel iz znanega salezijanskega zavoda Marij anišča na Opčinah pri Trstu njegov dosedanji ravnatelj in katehet na openski srednji šoli gospod Ivan DOBR-ŠEK, salezijanec. Odpotoval je Kanado, kjer je že prevzel vodstvo slovenske župnije sv. Gregorija v Hamiltonu, Ont. dajo lepe kraje in se razvesele, ko jim bom dala tudi nekaj dobrega za pod zob. In res, meseca septembra je prišel to srečni Na zalogi je zopet dovolj izvodov dr. Pušove knjige “Klasje iz viharja”. Že dolgo ni bilo toliko zanimanja za kako knji- dan. 20 jih je bilo, lepo so pre- go, kot je za to. Dr. Puš, name- Na dveh oceanih Kolumbija je edina država Južne Amerike s pristanišči na Atlantiku in Pacifiku. ŠE NEKAJ SPLOŠNIH Zvezna vlada je odločila dati Denison Mines Ltd. v Elliot Lake na razpolago v naprej 29.5 milijonov dolarjev, da bo družba lahko nadaljevala z o-bratom svojih uranskih rudnikov. Uranov koncentrat bodo spravljali v zaloge za bodočo prodajo. Zvezna vlada bo nosila tri četrtine stroškov za vskla-diščenje, dobiček pa bo enakomerno razdeljen med družbo in zvezno vlado. Upokojeni učitelji in drugi javni uradniki v Ontariu bodo dobili z novim letom povišane pokojnine, novejši upokojenci manjše, starejši pa do 50% višje. Porast cen je kupno moč starih pokojnin močno zmanjšal in pokrajinska vlada je spoznala, da je to treba popraviti. V Zvezna vlada je objavila, da bo umaknila iz pokrajine Kvi-bek vojaštvo, ki ga je poslala tja 15. oktobra v zvezi s progla som izrednega stanja po odkritju umora pokrajinskega delavskega ministra P. Laporta. Zadnji vojaki bodo zapustili pokrajino 4. januarja. Trdijo, da jih je bilo v pokrajini v zvezi z o-klicom izrednega stanja okoli 7,500. Vlada ni točnih številk nikdar objavila. Izredno stanje je zvezna vlada oklicala na predlog predsednika pokrajin ske vlade LM A * Novorojenci v pokrajini Saskatchewan imajo v vseh pokrajinah Kanade najmanj izgleda, da bodo preživeli prvo leto. Oc vsakih 1000 rojenih jih tam mrje prvo leto 22.5, med tem ko jih v Ontariu le 17.5. Najvišja umrljivost otrok v vsej Kanadi je vendar v Severozahodnem o-zemlju, kjer doseže skoraj smrti na tisoč novorojencev te kom prvega leta življenja. DVA RODOVA — Ženski sta se ustavili na stopnicah v Casbahu, starem delu mesta Al-žir, kjer ju dekletce v sodobni noši zvedavo opazuje. Libija začela presojali federacijo stvarnejie Izvedbo zamišljene federacije Egipta, Sudana, Libije in morebiti še Sirije so oc ■ožili za 3 leta. TRIPOLI, Lib. — Kdor pride v Libijo, opazi na prvi pogled, kako globoko se je že zagrizla v Libiji propaganda za arabsko federacijo. Poplava gesel, pozi vov in oglasov je tako velika, Ida manjka prostora za drugo V ISKANJU LASTNEGA IZRAZA — Ljudje imajo različne okuse in želje. Na sliki vidimo Paula Gettyja Jr., sina enega najbogatejših ljudi na svetu, z ženo, holandsko igralko Talitho Poli, v res ne čisto vsakdanji obleki, ko hodita po Rimu, glavnem mestu Italije. propagando. Hvali se naravno vse, kar govori v prid federaciji, temnih strani federacije pa nihče ne omenja. Kdor govori z uradnimi vodi- Črnci niso več na dnu CHICAGO, 111. — Kritiki radi pretiravajo vsak negativni pojav v naši družbi. To velja tudi za črnsko revščino. Res je telji libijske republike, pride' velika, toda ne narašča, se je hitro do drugačnega naziranja. nekako ustalila na sedanjem Voditelji so namreč imeli dosti dnu. Je dosti dokazov, da si črn- priložnosti, da so opazovali odnose med posameznimi arabskimi republikami in dognali, da tudi tam ni vse zlato, kar se sveti. Zato so se postavili na stališče, da naj do prave federacije pride šele v treh letih. Vsa-d državi je namreč treba dati čas. če se je zanjo vnemal pokojni diktator Naser, ki še zmeraj velja v arabskem svetu kot patron vseh dobrih stvari za a-rabsko ljudstvo. Pri tem libijski voditelji mislijo tudi na kočljive zadeve, na primer: Ali naj federacija pomeni tudi skupno lastnino prirodnih bogastev, posebno nafte in sulfata. Saj se taka skupna lastnina ahko da doseči potom naciona-izacij. V tem imajo arabske države dobro skušnjo, tudi Libija ni izvedla. Kočljivo je tudi vprašanje prebivalstva. Ako so Egipčani in Libijci en narod, zakaj se ne bi mogli seliti od vzhoda proti zahodu in narobe? Seveda na preseljevanje Libijcev v Egipt nihče ne misli. Dalje: kdo bo vodil federacijo? V Libiji mislijo, da bi to važno nalogo moral prevzeti libijski predsednik. V Kairu čisto gotovo mislijo drugače, saj jim sedanje vodstvo arabskega naroda prinaša dosti koristi. Sedanji libijski voditelji so vse: reakcionarci, nacionalisti, socialisti vseh vrst, včasih pa tudi komunisti, toda svojevrstni. So obenem tudi navdušeni za islam. Tako so na primer katoliško katedralo v Tripoliju gladko spremenili v Naserjevo mošejo. Pregnali so vse Italijane, ki so živeli že cele generacije v Libiji. Prepovedali so pro- ci skušajo pomagati na bolje. Naravno je, da naj prej e na političnem področju. Tu so dosegli že precejšnje uspehe. V Kongresu je, že en črni senator in 12 kongresnikov, vse pa kaže, da bo njihovo število še rastlo. Pri letošnjih volitvah je že 1,769 črnih kandidatov priborilo zmage, med njimi je tudi 205 članov državnih zakonodaj. Dobro napreduje tudi registracija črnih volivcev, posebno na jugu. Uspehi so manjši v gospodarstvu, gospodarstvo je namreč po splošni sodbi trši oreh kot politika. DELO DOBIJO Delo dobi Slovenska dvojica za čiščenje kegljišča po polnoči, kadarkoli do 7. ure zjutraj. Oglasite se osebno od 7. do 9. zvečer. 20th Century Bowling Lanes 16525 Euclid Avenue (253) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 43K 0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASI HIŠE NAPRODAJ Blizu E. 260 - fara sv. Viljema met z alkoholom, pa tudi vsak zidan duplex, 6-6, dve priklju-napis v tujem jeziku na javnih j čeni garaži, patio, sedem let prostorih. Skratka: libijski A- rabci so nov narod, ki v njem vse vre. Zato imajo prav, da se vsaj v zadevi federacije nočejo prehiteti. Opozorjeni so bili na ta problem, ko so zvedeli, kaj vse se je godilo za kulisami! ob rojstvu in smrti znane fede- j racije med Egiptom in Sirijo.! Zato začasno nočejo ne rojstva ne smrti federacije. V Egiptu s | tem verjetno ne bodo zadovolj ni. star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St.. Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS (251) PODPIRAJTE SLOVENSKI! TRGOVČIČ Odda se ! tri neopremljene sobe in kopal-nica, spodaj na E. 71 St., blizu St. Clair Ave., odraslim. Kličite po 5. uri 361-0989. (16,18,21,23,29 dec) AMETttČfcA tWMOVTNA ALEXANDRE Grof Monte Cristo lOrji Jacopo, ki ga je videl pasti in tja, ga bodo brezdvomno zasle-je menil, da je mrtev, je planil dovali. k njemu, ga dvignil in mu stre- Toda na svetu je treba posku-gel kot zvest tovariš, vesel, da siti marsikaj, še živi. Kakor smo že po>vedali, Dan-tesova rana k sreči ni bila nevarna. In s pomočjo zelišč, katera so bila nabrana ob izvest-nih urah in so jih kupili tihotapci od sardinijskih stark, je Edmond kmalu okreval. Edmond se je hotel o Jacopo-vem prijateljstvu ' prepričati; zato mu ponudi kot za postrežbo svoj del dobička, kar pa ta užaljen odkloni. Vse, kar je storil Jacopo za Dantesa, je vzbudilo v Dantesu zanj neke vrste naklonjenost. Več Jacopo tudi ni zahteval: instinktivno je čutil, da prebiva v Dantesu neka višja moč, katero je ta drugim prikrival. In vrli mornar je bil zadovoljen z malo naklonjenostjo, ki jo je gojil zanj Dantes. Kadar je drsela ladija v dolgih dnevih smelo in mirno čez jasno gladino in ji je bilo treba samo čolnarjeve moči in izurjenosti, je poučeval Edmond z zemljevidom v roki Jacopa, kakor je poučeval njega ubogi abbe Faria. Kazal mu je lego obalij, razlagal mu lastnosti kompasa, učil ga čitati v veliki, odprti knjigi nad nami, katero imenujemo nebo, in katere ažurni obok je popisal Bog z demant-pimi črkami. In Jacopo ga je večkrat vprašal: “Zakaj je pač treba znati vse te stvari ubogemu pomorščaku kakor sem jaz?” Edmond mu je odgovoril: “Kdo ve? Morebiti ostaneš enkrat kapitan ladije: tvoj rojak Bonaparte je vendar postal cesar!” Pozabili smo povedati, da je bila Jacopova domovina Korzika. Tako sta minila z vožnjami polagoma dva in pol meseca. Edmond se je navadil prav tako izvrstno obrežnega mornarstva, kakor je bil prej izboren pomorščak na visokem morju. Spoznal se je z vsemi obrežnimi tihotapci, naučil se vseh znamenj, po katerih se spoznavajo med seboj ti pomorski polroparji. Dvajsetkrat se je peljal se-mintja mimo otoka Monte-Cri-sto, ne da bi se mu le enkrat ponudila prilika, izstopiti na njem. Zato sklene to-le: Kakorhitro opravi svojo dolžnost na “Mladi Ameliji,” si najine na svoj račun majhno barko — Dantesu je bilo to mogoče, ker si je pridobil na različnih potih do sto piastrov — in odpluje pod kako pretvezo na otok Monte-Cristo. Tu prične v popolni neodvisnosti svoje iskanje. Vendar ne v popolni neodvisnosti, kajti oni, ki ga prepeljejo CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BANQUET HALL — 1 yr. old brk. bldg., fully eqpt. to serve up to 300 people. 2 kit., snack shop and bar. Selling for health reason. NW loc. CONTINENTAL. Ask for Jim 276-4911 (250) bode morje mirno in veter ugoden, vsidrajo večer pozneje v vodah nevtralnega otoka. II. Otok Monte-Cristo. Končno je torej pomagal Dantesu jeden onih nepričakovanih slučajev, ki pomagajo sempatja ljudem, kateri so dolgo ječali pod težo usode, do tega, da je imel doseči svoj cilj in stopiti na otok, ne da bi vzbudil komu le najmanjšo sumnjo. Samo še jedna noč je imela poteči do tako težko pričakovanega odhoda. Ta noč je bila jedna najbolj nemirnih, kar jih je doživel Dantes. Vse ugodne in neugodne možnosti so mu stopile pred dušo. Če je zaprl oči, je videl pismo kardinala Spade, napisano na zid z lesketajočimi se črkami. Če je za trenotek zaspal, so vznemirjale njegove možgane najneverjetnejše sanje. Stopal je v jame s smaragdnim tlakom, z rubinastimi stenami, z demant-nimi stalaktiti. Biseri so padali na tla drug za drugim kakor kaplje podzemeljske vode. Dantes se je ves vzradoščen divil in polnil svoje žepe z dragimi kamni; potem je prišel na dan, in dragi kamni so se izpre-menili v navaden kremenec. Nato je poskušal vstopiti še enkrat v te čudovite jame, toda pot se je vila v brezkončnih spiralah; vhod je postal neviden. Zastonj je iskal v svojem utrujenem spominu ono čarovniško in skrivnostno besedo, ki je odprla arabskemu ribiču bleščeče se jame Ali-Babe. Vse je bilo zastonj: zaklad je izginil in postal zopet lastnina podzemeljskih duhov, katerim ga je za hip upal iztrgati. Čez dan je bil Dantes prav tako nemiren kakor po noči. Toda zdaj je brzdal svojo domišljijo, in tako se mu je posrečilo sestaviti svoj dotlej negotovi in omahujoči načrt. Večer je pričel in z njim pripravljanje za odhod. To pripravljanje je pomoglo Dantesu do tega, da je prikril svoj nemir. Polagoma si je pridobil na svoje tovariše vpliva, da je zapovedoval, kakor da je poveljnik ladije; ih ker šo bila njegova povelja vedno jasna, določna in lahko izvršljiva, ga tovariši niso ubogali samo točno, ampak tudi z veseljem. Stari porriotščak mu tega ni branil; tudi on je spoznal, da prebiva v Dantesu neka višja moč nego v ostalih mornarih in v njem samem. V mladem možu je videl svojega naravnega naslednika in obžaloval, da nima hčerke, s katero bi ga oženil ter ga tako navezal na se. Ob sedmih zvečer je bilo vse pripravljeno, in deset minut po sedmi uri je plula “Mlada Arne-lija” mimo svetilnika, baš v hipu, ko so ga prižgali. Morje je bilo mirno, in svež A Dantes bi ne bil rad tvegal. Toda kakorkoli išče njegova bujna iznajdljivost sredstev, priti na tako zaželjeni otok, vendar ne najde drugega kakor da se da prepeljati na otok. Dantes je še razmišljal, ko ga prime nekega večera njegov patron, ki mu je jako mnogo zaupal in gojil iskreno željo, obdržati ga pri sebi, za roko in ga odvede v krčmo de la via del Oglio, kjer so se zbirali vsi boljši tihotapci, kar jih je bilo v Livornu. Tu so se pogajali navadno o zadevah obrežne trgovine. Dantes je bil že dvakrat ali trikrat v tej mornarski borzi; in ko je videl te drzne roparje, ki jih je redila obal, raztezajoča se dve tisoč milj naokoli, se mu je porodila misel, do kakšne moči bi prišel človek, ki bi združil te ljudi in jih vodil s svojim vplivom po svoji volji. To pot je bilo na dnevnem redu zelo važno podjetje: šlo se je za ladijo, obloženo s turškimi preprogami, levantsko svilo ip kašmirom; najti je bilo nevtralna tla, kjer bi bilo mogoče prevzeti to blago in je vtihotapiti na francosko obal. Dobiček bi bil pri tem zelo velik, kajti imelo je priti petdeset do šestdeset piastrov na moža. Patron “Mlade Amelije” predlaga za kraj, kjer se raztovori dotična ladija, otok Monte-Cristo, ki je popolnpma neobljuden in torej na njem tudi ni vojakov in davčnih uradnikov, in ki se zdi, da ga je vrgel Merkur, ta zaščitnik trgovcev in tatov, katere mi pač ločimo, a so jih stavili stari v jedno kategorijo, v morje na tem mestu nalašč v ta namen. Pri imena Monte-Cristo Dantes zatrepeta veselja: da bi skril svoje vznemirjenje, vstane in prične hoditi gori in doli posobi, ki je bila napolnjena z dimom. Predlog glede otoka Monte-Cristo mu je izvanredno ugajal in prav tako tudi predlog, da odplujejo prihodnjo noč. Edmond, ki ( ga vprašajo za svet, meni, da nudi otok največjo varnost in da važnin zadev ni dovoljeno odlašati na poznejši čas. In sklene se, da odplujejo jutri zvečer ter se v slučaju, da veter je pihal od jugovzhoda. Pluli so pod azurnomodrim ne-jneizmernejša in bolj poetična bom, na katerem je tudi Bog' kakor samota ladije, ki plove po prižigal svoje svetilnike, katerih J morju, samotna, sredi nočne vsak je cel svet. Dantes je izja- teme, sredi neizmernega molka vil, da lahko vsi odidejo spat in in pod očesom Gospodovim. da hoče sam -ostati pri krmilu. To pot so obljudile samoto Ce je to izjavil Maltezec — tako 1 njegove misli, noč razjasnile so imenovali Dantesa — je zado- njegove iluzije, molk oživele stovalo, zato je leglo vse moštvo 1 njegove obljube, mirno spat. j Ko se je patron prebudil, je To ni bilo prvič tako. Dantes,' plavala ladija s celimi jadri; niti ki se je vrnil v svet iz samote, | koščka platna ni bilo, v kate-je čutih Večkrat živo potrebo po rega bi se ne vpiral veter, samoti. In. katera samota je | Tekom jedne ure so prepluli ZMAGOVALCA — Mali in veliki pes sta dosegla vsak v svojem “rodu” zmago na tekmi v Canberri v Avstraliji. Mali se je spravil na svojega velikega tovariša, da bi bil bolj viden s svojo lavoriko. ■TAjf ši§i JF PREVELIKA LJUBEZEN? — Mlada kamela v živalskem vrtu v Chicagu “Tino” je ljubezniva do vsakega, posebno seveda do tistega, ki ji nudi hrano, kot fantič na sliki. nad poltretjo miljo. Na obzorju je vstajal otok Monte-Cristo. Dantes prepusti ladijo svojemu gospodarju ter leže, da bi zaspal. Toda kljub temu, da je prečul celo noč, ne more zatisniti očesa. Čez dve uri se vrne na krov. Ladija je imela pluli mimo otoka Elbe. (Dalje prihodnjič) VOŠČILO Gospodu Vinko Levstiku z družino ter osebju hotela “Bled” in “Daniela” v Rimu, želi mnogo sreče in uspeha v letu 1971, Karo! Strnad MIRNO SOŽITJE — V njujorškem akvariju žive mirno skupaj morski volk, velikanska želva in razne ribe. GRDIMVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 mmmm troovika s pohištvom 15301 Waterloo Road 531-1235 DRUŠTVENI IMENIK )) Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse ieto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabiia za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (KS.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.KJ. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici IME NASLOV MESTO DR2AVA »•••••••••••••••»•••••••••••••••'a »••••••••••%*« ■•••••••»•»•»••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••e« CODE __ ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avc- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO SLOVENSKI DOM, 15810 HOLMES A VE. prijazno vabi na svoje Gala SILVESTROVANJE v četrtek 31. decembra 1970, v zgornji dvorani. ZA PLES IGRAJO VANDROVCI VSAKOVRSTNA OKUSNA OKREPČILA ROPOTULJICE — KLOBUČKI — OKRASKI Začetek ob 9. zvečer Vstopninski dar $2 na osebo.