42 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V OKTOBRU 2017 Agrometeorological conditions in October 2017 Ana Žust a razliko od septembra, je oktobra prevladovalo suho vreme, z le petimi do šestimi deževnimi dnevi. Obilneje je deževalo 23. oktobra, ko je severu države padlo od 30 do 35 mm, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji od 40 do 45 mm, na Obali pa več kot 50 mm dežja. Meseč na količ ina dežja ni presegla dolgoletnega povpreč ja. Povpreč ne meseč ne temperature zraka pa so bile blizu novembrskega povpreč ja, podenj so padle v prvi tretjini meseca in le še nekajkrat do konca oktobra. Meseč ne vsote efektivne temperature zraka so ostale pod povpreč jem na Primorskem, Notranjskem in Gorenjskem, drugod pa so nekoliko presegle dolgoletno povpreč je (preglednica 4). Minimalne temperature zraka so se v zadnjih dneh meseca spustile za stopinjo do dve pod zmrzišč e. Na izpostavljenih legah je padec temperature pod zmrzišč e tudi v nižinskem delu Slovenije povzroč il prvo jesensko slano. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, oktober 2017 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ Bilje 1,8 2,7 18 1,5 1,9 15 1,3 1,7 14 1,5 2,7 47 Celje - Medlog 1,6 2,7 16 1,7 2,1 17 1,3 2,1 14 1,5 2,7 47 Cerklje - letališč e 1,7 2,9 17 1,8 2,5 18 1,4 2,5 16 1,6 2,9 51 Č rnomelj - Doblič e 1,4 2,1 14 1,4 2,1 14 1,0 1,9 11 1,3 2,1 25 Gač nik 1,5 2,2 15 1,4 1,6 14 1,0 1,5 11 1,3 2,2 39 Godnje 1,8 2,3 18 1,7 2,3 17 1,5 1,9 17 1,7 2,3 51 Ilirska Bistrica 1,4 1,8 14 1,4 1,6 14 1,2 1,8 13 1,3 1,8 41 Koč evje 1,4 1,8 14 1,5 1,6 15 1,0 1,4 11 1,3 1,8 41 Lendava 1,5 2,4 15 1,5 2,0 15 1,1 1,9 12 1,4 2,4 42 Lesce - letališč e 1,5 2,0 15 1,5 1,7 15 1,6 3,5 18 1,5 3,5 48 Maribor-letališč e 1,8 2,8 18 1,9 2,6 19 1,5 3,2 17 1,7 3,2 53 Ljubljana - Bežigrad 1,4 1,8 14 1,4 1,8 14 1,0 1,4 11 1,3 1,8 39 Malkovec 1,6 2,2 16 2,0 2,7 20 1,4 2,3 16 1,7 2,7 52 Murska Sobota 1,6 2,6 16 1,4 1,7 14 1,1 2,1 13 1,4 2,6 43 Novo mesto 1,6 2,1 16 1,7 1,9 17 1,2 1,7 13 1,5 2,1 46 Podč etrtek 1,4 1,8 14 1,4 1,6 14 0,9 1,7 10 1,2 1,8 38 Podnanos 2,1 3,7 21 1,7 2,4 17 1,9 2,6 21 1,9 3,7 59 Portorož - letališč e 2,3 3,1 23 1,5 2,2 15 2,0 2,4 22 1,9 3,1 60 Postojna 1,4 2,1 14 1,4 1,6 14 1,1 1,3 13 1,3 2,1 40 Ptuj 1,6 2,5 16 1,4 1,7 14 1,1 2,3 12 1,4 2,5 42 Rateč e 1,4 1,7 14 1,3 1,5 13 0,8 1,3 9 1,2 1,7 36 Ravne na Koroškem 1,7 2,0 17 1,5 1,8 15 1,1 1,5 12 1,4 2,0 44 Rogaška Slatina 1,4 2,0 14 1,3 1,6 13 1,1 2,1 12 1,3 2,1 39 Šmartno –Sl. Gradec 1,6 2,1 16 1,5 1,8 15 1,2 1,8 13 1,4 2,1 43 Izhlapevanje je bilo v oktobru razmeroma nizko. Povpreč no je izhlapelo med 1 in 2 mm vode, cel mesec skupaj pa od 35 do 60 mm vode, največ od tega na Primorskem (preglednica 1). Prvo in drugo dekado oktobra je bila meteorološka vodna bilanca z izjemo Goriške skoraj povsod po državi negativna, v zadnji Z Agencija Republike Slovenije za okolje 43 dekadi oktobra pa so obilne padavine doprinesle k dekadnemu presežku vodne bilance. Ta je vplival tudi na konč no sliko meseč ne vodne bilance, ki je na Goriškem, ter v severnem in deloma severovzhodnem delu Slovenije pokazala manjši primanjkljaj, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji presežek, na Obali, celjskem in na severovzhodu države pa je bilo stanje meteorološke vodne bilance skoraj uravnoteženo. Takšno je bilo stanje tudi v prvem mesecu zimskega mirovanja, ki se z oktobrom zač enja in traja do konca marca v prihodnji pomladi (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za oktober 2017 in obdobje mirovanja (od 1. do 31. oktobra 2017) Table 2.Ten days and monthly water balance in October 2017 and for the dormancy period (from October 1 to October 31, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2017 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2017–31. 10. 2017) Bilje 2,8 −14,6 −0,6 −12,3 −12,3 Ljubljana −1,8 −14,2 27,6 11,6 11,6 Novo mesto 11,9 −15,7 34,9 31,1 31,1 Celje −13,7 −16,5 32,1 1,9 1,9 Šmartno Slovenj Gradec −14,0 −14,4 17,2 −11,2 −11,2 Maribor, letališč e −11,2 −18,9 17,7 −12,4 −12,4 Murska Sobota −9,6 −14,0 23,9 0,4 0,4 Portorož, letališč e −17,6 −15,3 31,9 −1,0 −1,0 Temperaturne in vlažnostne razmere v tleh so bile v oktobru ugodne za setev ozimnih žit. Setev ozimne pšenice je potekala v suhem vremenu več inoma v drugi dekadi oktobra, setev ozimnega ječ mena pa dober teden dni prej. Temperatura tal ob setvi se je gibala med 12 in 15 °C, le na Obali in Goriškem so bila tla nekoliko toplejša s temperaturo do okoli 16 °C (preglednica 3). Vznik ozimne pšenice je v več jem delu države sledil po dobrih 10 dneh. Temperaturni pogoji po vzniku so bili ugodni tudi za nadaljnji razvoj posevkov. Dnevne temperature zraka, ki so bile več inoma nad 15 °C, v posameznih dneh celo nad 20 °C, so pospeševale asimilacijo v listih, noč i s postopnim nižanjem temperature zraka, najprej pod 10 °C in nato v zadnji tretjini oktobra pod 5 °C, pa so omogoč ale sprotno utrjevanje posevkov. Oktobra so se oljkarji na obalnem območ ju in v Goriških Brdih že zač eli pripravljati na obiranje oljk. Posledice vztrajnega poletnega sušnega stresa so pustile odtis v manjšem pridelku medtem, oljkarji kljub temu prič akujejo dobro kvaliteto olja. Povsod po državi, razen na Primorskem, so se vnovič pokazale prave posledice spomladanske pozebe. Pridelava sadja je obč utno manjša, v nekaterih sadjarskih območ jih, na primer v Brkinih, obiranja sploh ni bilo, povsem je izpadla tudi pridelava orehov. Nekaj plodov je bilo možno obrati le v visokodebelnih starih sadovnjakih in sadnih sortah, na primer tepke in vinske moštnice, v hribovitih legah tudi carjevič , bobovec in šampanjsko reneto. Na izpad domač ega pridelka sadja se že odziva preskrba s sadjem v Sloveniji, saj v trgovski ponudbi prevladuje sadje tujega izvora. Fenološka jesen, ki jo označ uje zač etek jesenskega rumenenja listov listopadnih dreves je v osrednji Sloveniji nastopila okoli 10 dni bolj zgodaj od povpreč ja. Lipa je v osrednjem delu Slovenije prič ela rumeneti že sredi prve dekadi oktobra, listje pa je zač elo odpadati v zač etku druge dekade oktobra. Lipovec je z rumenenjem le za dan ali dva zaostajal za lipo, listi pa so odpadli skoraj hkrati z njo. V zadnji dekadi oktobra so porumeneli tudi listi navadne breze in bukve (fenološki monitoring ARSO). Dinamika zaključ evanja fenološkega leta je nekoliko odstopala na Primorskem, od koder so poroč ali o skoraj teden dni kasnejšem rumenenju kot v celinskem delu Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 5 in 10 cm, oktober 2017 Table 3. Decade and monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, October 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 15,5 15,7 21,4 20,1 9,5 10,9 15,8 15,9 21,5 20,1 11,8 13,0 11,7 12,0 17,5 16,5 6,1 7,4 14,3 14,5 Bovec - letališč e 13,8 14,0 18,4 17,4 9,5 10,4 13,2 13,4 17,4 16,7 9,4 10,2 9,7 10,0 15,3 14,6 4,5 5,5 12,1 12,4 Celje - Medlog 13,9 14,3 16,9 16,0 11,5 12,7 14,0 14,3 17,1 15,8 10,9 12,4 10,5 11,2 14,8 14,3 6,2 8,0 12,7 13,2 Cerklje - letališč e 13,6 13,9 22,5 19,6 7,7 9,9 14,8 14,9 24,4 20,5 8,4 10,8 10,3 11,0 19,3 17,6 2,7 5,2 12,8 13,2 Č rnomelj - Doblič e 14,6 14,8 18,1 17,2 12,5 13,2 14,7 14,8 16,7 16,3 12,3 13,0 11,9 12,2 15,3 15,0 8,7 9,6 13,7 13,9 Gač nik 12,7 13,1 22,8 18,2 6,9 9,8 13,6 13,8 20,6 16,9 8,2 10,6 9,3 10,1 17,0 14,6 3,6 6,2 11,8 12,3 Ilirska Bistrica 13,4 13,6 17,1 16,1 10,3 11,5 13,0 13,2 16,3 15,2 10,1 10,9 10,6 10,9 13,7 13,5 6,7 7,9 12,3 12,5 Lesce - letališč e 13,2 13,3 15,7 15,6 11,1 11,3 12,5 12,6 14,4 14,4 10,5 10,6 10,0 10,1 13,0 13,0 6,6 6,9 11,8 12,0 Maribor-letališč e 12,9 13,5 17,7 16,7 8,7 10,9 13,4 13,9 17,4 16,4 9,1 11,0 9,6 10,5 16,7 15,6 4,2 6,4 11,9 12,6 Ljubljana - letališč e 13,0 13,5 20,8 17,8 7,0 9,7 11,8 12,5 21,9 16,4 4,3 8,8 8,0 9,1 19,5 14,6 −0,4 3,8 10,8 11,6 Murska Sobota 13,0 13,2 17,9 17,0 9,4 10,4 13,5 13,6 17,4 16,5 10,0 11,0 10,2 10,5 15,0 14,5 6,5 7,3 12,1 12,4 Novo mesto 14,1 14,1 20,3 17,9 10,3 10,9 14,5 14,5 19,3 17,2 10,1 11,4 11,3 11,1 16,8 15,4 6,0 6,6 13,3 13,2 Portorož - letališč e 17,5 17,8 18,9 19,0 16,3 16,8 17,1 17,3 18,1 18,1 16,2 16,6 15,0 15,3 17,5 17,6 12,6 13,2 16,5 16,7 Postojna 12,1 12,2 20,6 17,5 4,8 7,1 12,3 12,4 20,7 17,4 5,4 7,3 9,1 9,4 15,7 14,1 3,8 5,4 11,1 11,3 Šmartno-Sl. Gradec 12,1 12,4 20,2 18,0 5,9 7,9 12,6 12,8 20,4 17,9 5,8 7,7 7,5 8,1 17,3 15,1 1,6 3,1 10,7 11,0 LEGENDA: Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2017 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2017 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2017 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 151 139 134 424 −24 101 89 79 269 −25 51 39 24 114 −29 4653 3225 1966 Bilje 137 133 112 383 −14 87 83 57 228 −14 37 33 10 81 −19 4453 3053 1824 Postojna 109 107 95 311 3 59 57 40 156 −2 14 10 3 26 −19 3595 2281 1181 Koč evje 95 105 74 274 −17 45 55 24 124 −23 9 8 1 18 −25 3293 2064 1045 Rateč e 83 87 51 222 −2 33 37 9 79 −10 1 0 0 1 −12 2946 1745 831 Lesce 101 111 92 304 22 51 61 39 152 16 6 12 6 24 −8 3634 2341 1241 Slovenj Gradec 98 111 74 283 −1 48 61 25 133 −5 8 13 0 21 −17 3556 2278 1204 Brnik 99 102 81 282 −20 49 52 31 132 −21 7 5 2 15 −28 3621 2345 1258 Ljubljana 123 139 106 368 24 73 89 51 213 21 23 39 8 69 3 4213 2883 1695 Novo mesto 112 130 95 337 7 62 80 41 183 3 16 30 3 49 −13 4070 2756 1607 Č rnomelj 119 136 103 358 16 69 86 49 204 12 22 36 9 67 −3 4213 2890 1725 Celje 108 122 91 321 0 58 72 39 169 −3 14 22 4 41 −15 3824 2524 1402 Maribor 116 136 105 357 25 66 86 50 202 21 17 36 8 61 −1 4097 2782 1622 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje 46 Tudi v hribovitih predelih smo lahko opazovali zgodnejše rumenenje listja, na primer na Zgornjem Jezerskem je listje porumenelo 10 prej, odpadlo pa je ob približno povpreč nem č asu. Tako kot že skoraj obič ajno, smo tudi letos lahko opazovali pojav jesenskega cvetenja nekaterih dreves in grmovnic. Fenološki opazovalci so poroč ali o jesenskih cvetovih jablane, zacveteli so tudi nekateri košč ič arji, divji kostanj, tudi ribez, ki je pognal tudi mlade listke, znač ilna pomladanka forsitija in letos smo se ponekod lahko č udili celo mladim poganjkom smreke. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempera- tura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY October was pretty dry, only five to six rainy days were recorded. Precipitation remained below the long- term average, on the other side average air temperatures were close to the long-term average. The first autumn frost was recorded at the end of October. Monthly climatological water balance shoved the deficit in the Goriška region and in the northern, partly northeastern Slovenia while in the central and the southeastern parts the surplus was recorded. Weather conditions enabled sowing of winter wheat in the second decade of October, emergence and first leaves followed in about ten days. The beginning of autumn coloring by deciduous trees occurred in the mid of first decade of October about 10 days earlier than normally with the exception of Primorska region where autumn colors prevailed at the end of October namely a few days behind the long-term average.