470. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 17. aprila 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1-20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, Četrtletno K 5*—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:«
r:	Telefon	številka	118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
•"	OrodnfJttvo In apravniltvo:	;jj
Učiteljska Tiskarna, Fraatlttaiuka ulica šl. 6.
DopUl se poWJaJo arMtafttm. Hefr*Bhu-*na }«*me se n« sprejemaj«., rofcofrfjti se te vraAtjo. Im o *■: n ho se plakat p«tk vrvta la v, oamrtulce. poganu ;u »»hvale vnU U ». Pri večkratnem ogiaSanju »o k: punt. — Za rtpevor je priložili m m!
k:	Telefon Meviikn 11?
Mir je še daleč...
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 31. marca.
Seja narodne skupštine.
Včerajšnja seja narodne skupštine je bila tu in tam precej burna in mestoma zelo zanimiva.
Sprejeta sta bila dva zakona in sicer zakon o Vojni Akademiji in zakon o naknadnem kreditu.
Prečitane so bile najprej čestitke narodni skupštini občin v novo-osvobojenih krajih, nato se preide na dnevni red.
Vojna akademija.
Po poročilu verifikacijskega odseka, pride na vrsto poslednje čitanje zakonske predloge o vojni akademiji. Do sedaj se je vspreje-mal0 v to vojaško vzgojevališče po gojencev letno. Ker pa je vsled občutnih izgub v vojski častniški zbor močno oslabljen in ker se misli v novoosvojenih zemljah ustanoviti cJ n.0vih divizij, ne odgovarja več sedanje število častniškega nara-faktičnim potrebam razširjene bije vsled tega je vlada predlo-_ a skupštini zakonsko predlogo za Povečanje števila gojencev na sto. aiao • 'e vsprejet z vsemi
c alniV‘fw^li ie glasoval edini so-demokrat Lapčevič.
I)evcdesetiiiiiijonski kredit za vzdr-zevanje oborožene sile.
tičeio °notrmifp *h for*nalnostih, ki se ucejo notianje uredbe noshnskp
zborn.ee pride na vrsto zakuska
Predloga o devedesetmiliSf,ni
kreditu za vzdrževanje armade Tn
zakon ima dva dela in tn- n-.L- "j
odobrenje vladi za tridesetmife i?
?a»tn, minister dr. Paču ie
mi ve/einteres	2 naslednji-
ciemteresantmmi izvajanji:
Ko je vlada začetkom oktobra lanskega leta zahtevala od skupštine dvajsetmilijonski kredit, upala je. da bo ta svota popolnoma zadostovala, ker se je predpostavljalo, da bo vojna kmalu izvršena. Proračun ie bil izgotovljen na podlagi potreb vojnega ministra. Tcdai je bilo treba vzdrževati 320.000 vojakov in 100 tisoč glav živine. Medtem pa je bila vojna, po krivdi Turčije, podaljšana Po preteku dvomesečnih brezuspešni1 ll.°s'a>anj'h in naša vojska nada-’ „ a ie Svoje operacije na ogrom-ia narsl°ru: od Jadranskega mor-staialo Drinopolja. Živila so po-disi vdZ ,vsakim dnevom dražja, bo-dellcm, !• Pomanjkanja poljskih pri-Zn nr * a,J D‘? vsled velikih stroškov hranc operativnim
nujna ^0,es: te^a pa je nastala Ujna potreba zvišati oboroženo silo znatno Število. Že januvarja me-
 LISTEK
M. ZEVAKO:
V	senci jezuita.
(Dalje.)
S pridušenim vzdzihom se je obrnil k svojemu očetu, ki se je smehljal z nezavednim usmevom in s rmel z očmi v bledo svetlobo sve-
Doleta Va5°Če tri,pl° ženc Štefana
ti inN<fiV* \e sklonil Lantne k Ave-»Aveta! j1'1 niene rame-
Dvignila fk00"0^1*	.	,
preplavljen s 3einu SV°J obraz, lečine^rca ami in bled od b0‘
dvtenif s^gj0 pr^cl za roko in jo
mcramVo,iaj! le deial’ »odtrgati vas Ona no ^ Žalostn^ slike...« »Linhifo zmaiala z glavo, šepn la , 3eilec mo' Predragi,« je fc“sti me šc pri njej ..«
ure k n Ji" tore^ ostaneva tu do
tvoie ubnSp morali ločiti od voje: uboge matere na veke...« ,
le zaročenci Zapust’,e moči; padla se ihtenja in m naročie’ vsa tresoča zvezne besedcTk-ft/Tden-e’ brCZ Sala venomer beseda:	“	^
°fcta,S‘™abr7z8Serr ZdoLBS
mrtva! Saina sem na svetu?.
»Jaz ostanem pri tebi.« ie rekel
seca je imela država za prehrano
420.000	vojakov in 180.000 glav živine.
Vsled tega in vsled raznih ne-predvidnih izdatkov, kakor n. pr. razne podpore ranjencem in njih družinam ter družinam padlih junakov, administrativni izdatki v novo-osvojenih krajih itd. izčrpal se je prvotni kredit kaj hitro in že 23. februarja je državni svet moral odobriti naredbenim potom nov tride-setmilijonski kredit, ki je danes zopet popolnoma potrošen.
Do zaključenja miru, in to je prilično še dober mesec dni, se ne more pristopiti k demobilizaciji. Pa tudi po zaključltvi mru se vojska ne more še demobilizirati vse dotlej, dokler si zaveznik, ne razdele pridobljeno ozemlje.
Za ves ta čas ostajajo stroški neizpremenjeni.
Poleg tega pa nas čakajo še drugi stroški.
Zaplenjeno orožje se mora takoj popraviti, ker je vreme tako megle« no, da se tnora to takoj izvršiti. (Kljub temu. da je Evropa žrtvovala črnogoro in Skader »angelju miru« vendarle ni moga — kakor je videti in slišati — »miroljubna« Evropa mirno vživati sadov diplomatske politike po krivičnem motenju nevtralnosti. Op. poroč.)
Opoziciia je sicer očitala vladi, zakaj ni sklicala skupštine takoj, ko ji je pošel predhodni kredit, končno pa je tudi ta zakon vsprejet z vsemi glasovi, razen — i seveda — neizogibnega — socialdemokrata.
Pašifi v Skoplju.
Ministrski predsednik Pašič se že nekaj dni mudi v Skoplju.
Ulica generala Stepanoviča.
Občinski odbor v Mustafo Paši je sklenil — v zahvalo srbski armadi, ki se je vspešno borila krstiti eno glavnih ulic z imenom glavnega poveljnika srbske armade generala Stepanoviča. ,
Major Gabrilovič v skupštini.
Včeraj je prišel v skupštino po nekem poslu major Gabrilovič. ki je vjel Sukri pašo in cel njegov Štab.
Bil je predmet navdušenim ovacijam od strani poslancev, ki so iskreno čestitali pogumnemu majorju na njegovem junaštvu, kakor tudi na tem, da ga ie kralj imenoval podpolkovnikom. Major — odnosno podpolkovnik — se je izgovarjal, da je bilo vjetje Šukri paše ie redek srečen slučaj. Navzočim časnikarjem se je zahvalil za laskavo pisanje o njegovi osebi. Podpolkovnik Gabrilovič 'e šel v sedanjo balkansko vojno kot stotnik in po izvršenih vojnih operacijah je dosegel čin podpolkovnika.
Vsekakor redek slučaj.
Pod drinopoljskim obzidjem padlim srbskim junakom
se postavi primeren spomenik. Prispevki se že nabirajo. Bolgarska vla-
Lantnč z vročim glasom ... »In potem, Aveta, če nimaš več matere.. če nimaš več očeta... morda boš imela nekoga, ki ga lahko ljubiš kakor očeta... nekoga, ki bo padala nan’ Prizanesljivost, usmiljenje in odpuščanje tvojega pogleda, nekoga ki se mu boš bližala, kakor se bliža angel pogubljenemu grešniku...«
Presenečeno je dvignila oči; ni si upala izpregovoriti.
On pa, govoreč ji te zagonetne besede v uho, jo je bil potegnil polagoma k naslanjaču, v katerem je sedel norec ... grof De Monklar ... mož, ki je bil obsodil Štefana Doleta na smrt in vodil njegovo usmrčen-nje!
. Spoznala ga je, planila nazaj in kriknila od groze:
»Morilec mojega očeta! Veliki profos pariški! On — tukaj! Poleg svoje žrtve — moje mrtve matere!«
Lantnč pa jo je odvedel še krot-keje nazaj.
In važno, z neskončno otožnostjo ji je dejal:
»Aveta... ta mož je moj oče!«
Ona je vztrepetala.
Mladi mož pa je nadaljeval:
»Da, Aveta, moj oče je! Takoj tl razložim... Ne, dovolj je za zdaj, da veš strašno resnico... ta mož, eden izmed tistih, ki so umorili Štefana Doleta... da, on ie moj oče ... Aveta ... Aveta moja, usmili se ga, Saj ti pravim... on je najmanj kriv in najstrašnejše kaznovan, zapustila ga le pamet. Moj oče ... mol ubogi
da je dala na razpolago oni prostor, kjer so pokopane srbske žrtve.
Vojni plen v IJrinopolju je že popisan in kmalu se začne z razdeljevanjem plena med Srbe in Bolgare. V drinopoljskih turških državnih blagajnah sc zaplenjene velike svote denarja. Tudi ta denar se razdeli na dva enaka dela.
Bojkot avstrijskega blaga.
Na včerajšnji skupni seji trgovske, industrijske in obrtne zbornice, izvolil se ie dvanaisfčlanski odbor, ki bo vodil bojkotno gibanje. Že danes sta se odpeljala dva dpkgata v Solun in dva v Sofijo, da posredujejo pri tamošniih zbornicah za čim vspe-šnejšo akciio proti Švabu, ki ie pripravil na Balkanu toliko škode zaveznikom in s svojimi intrigami uničil po nepotrebnem tisoče in tisoče mladih bitij.
Bombardiranje Skadra je od petka od devete ure dopoldne ponolnoma ustavljeno.
Železniški delavci in uslužbenci ki niso stalno nameščeni in vrše sedaj vojaško službo, dobe od 17. dec. 1. 1. pa do končane demobilizacije dnevno polovico prejšnje dnine.
Turki v Belgradu.
Včeraj je dospel v Belgrad Ša-ban paša z nekaterimi uglednimi meščani iz Plevlja, da prosi pri vladi nekakih uslug.
Črnogorski kralj in Poljaki.
Neki poljski list i/ Krakova se ie direktno na kralja brzojavno obrnil z vprašanjem, če je res, da je Skader prepustil velesilam.
Črnogorski krali ie odgovoril:
»Ako je plemeniti poljski narod točno obveščen o krivici, katero nam je prizadjala Evropa, mora gotovo revoltirati in njegovo slovanska srce mora vedeti, kaj nam preostaja storiti in kako naj se odločimo.«
No, Skader bo še dolgo strašil.
Kako misli priprost Srbin
je najlepše videti iz naslednjega pogovora.
Pred vojnim mimstrstvom stojite dve straži — starca iz III poziva
Prva straža pravi: »Oteše nam Skadar« in zabeli to sJ^Ktno srbsko kletvico.	.	J«*-
Druga straža: »More niku. Aneksija Bosne i Hercegovine donela nam je Staru Srbija i Macedoniju, a Skadar če nam doneti i Bosnu, i Her-cegovinu i još Dalmaciju. Bogami!«
Vreme je bilo te dni uprav aprilsko mrzlo, danes pa je celo sneg pobelil belgrajske strehe. Precej ostra zimska sapa ohlaja tjzfsrčje še bolj, kot padli sneg. -. «4 ^Pravijo, da na Dunaju ni tako hladno, ker niso prav nič hladnokrvni. Vsled vroče krvi tam na Ballpla-tzu. so se ž.e baje marsikomu vneli
mozgam... / In mi? Mi
čakamo mir... ba-Mars.
Nepopustljivost Črne Gore.-
Položaj in mišljenje v Črni Gori. — Avstrija popravlja meje severne Albanije. — Napetost med Zavezniki vedno večja. — Homa ti je v Carigradu.
KRALJ NIKOLA IN SKADERSKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 16. aprila. Vedno še ni jasno, ali se bo vdal Nikola zahtevam velesil ali ne. Splošno se sodi in privatna poročila zatrjujejo, da je kralj Nikola odločen vstrajati pri svojih zahtevah, in bo nadaljeval z obleganjem Skadra, četudi odide srbska armada.
KAKO SODIJO O KRALJEVSKI NAMERI.
London, 16. aprila. Odpor kralja se različno presoja. V diplomatičnih krogih ne presojajo odpora resno, ter prevladuje mišljenje da se kralj upira sklepu veselil le zato, ker se boji, da ne bi omajal svojega stališča med narodom, ki bi mogel postati nezadovoljen in svojo nezadovoljnost tudi javno pokazati, kar bi ne bilo brez posledic. Udal se bo takoj, kakor hitro bo v položaju, potolažiti Črnogorce z zadostnimi odškodninami.
ANGLIJA NEJEVOLJNA NA AVSTRIJO.
London. 16. aprila. Z ozirom na težavno stališče kralja in z ozirom na nezadovoljnost in razburjenost, ki vlada med Črnogorskim narodom so v Angliji zelo nejevoljni, da Avstrija noče o odškodnini za Skader ničesar slišati. Velesile se trudijo, da bi pripravile Avstrijo do tega, da privoli v predloge velesil.
SRBSKA ARMADA PRED SKA-DROM.
Belgrad. 16 aprila. General Bo-jovič, vrhovni poveljnik srbske oblegovalne armade je sporočil vrhovnemu poveljništvu srbskih armad, da sedanje Število srbske armade pred Skadrom nikakor ne zadostuje za zavzetje trdnjave, vsled tega prosi za nadaljne ukaze.
Na to poročilo je dobil Bojovič, kakor smo že poročali obvestilo, da naj takoj vstavi vse nadaljne operacije pred Skadrom in pripravi vse potrebno za odhod srbskih čet. (Poročilo je važno, ker v čisto drugi luči pokaže, zakaj zapuščajo Srbi svoje pozicije. V očigled dejstva, da Crna gora Skadra ne dobi, četudi ga zavzame, pomeuja zavzetje samo čast orožja — če je pa zavzetje trdnjave vsled nezadostnega števila čet nemogoče, bi bil naravnost umor poditi vojake v gotovo smrt brez haska!)
ČRNOGORCI UPAJO.
Cetinje. 16. aprila. Črnogorci upajo, da osvoje Skader tudi brez
srbske pomoči in to, ker je prebivalstvo Skadra že Čisto izstradano.
KAJ ZAHTEVA KRALJ?
Rim. 16. aprila. Ivaiijanski poslanik je sporočil kralju Nikoli, da bo on posredoval pri velesilah, da dobi Črna Gora takšno odškodnino, da bo njeno gospodarsko življenje zagotovljeno, samo če odneha od Skadra. Kralj je odgovoril, da dežela in armada ne bi bila nikakor voljna izdajati mrtve junake, ki so padli pred Skadrom. Da ta pokaže, da se ne upira iz trme hoče uradno naznaniti pogoje pod katerimi bi bilo mogoče vojsko do tega pripraviti, da bi zapustila Skader. V ta namen zahteva, da vodi Črna gora notri do reke Bojane, tako, da pride v njeno last tudi Tara^ boš, ki obvladuje snadersko jezero. Za ta predlog je bil tudi angleški poslanik, toda velesile so predlog zavrnile in izjavile, da so pripravljene dati le zadostno posojilo.
KAJ JE »PONUJALA« AVSTRIJA
London, 16. aprila. Iz pisan; »Times« se razvidi, da je Avstriia ponujala Črni gori odškodnino za Skader v Novem Pazarju. Črna gora je takšno odškodnino odklonila, ker bi s tem bila oškodovana Srbija. (Avstrijska diplomacija je pa res lju-beznjiva — razpolagati hoče z ozemljem, ki ni njeno. Zasleduje pa še drug namen, zasejati sovraštvo med Črno goro in Srbije.)
NEIZPROSNA AVSTRIJA.
Dunaj, 16. aprila. Poveljnik avstrijskega brodovja, ki blokira črno-gorsko-albansko obal, kontreadrniral Njegovan je dobil povelje, da predloži admiralskemu svetu razširjenje blokade do Drača, ker se od tam dovažajo potrebščine za Črno goro.
AVSTRIJA Z SEVERNO MEJO ALBANIJE ŠE M ZADOVOLJNA.
London, 16. aprila. Avstrijski vojaški strokovnjaki, ki so prideljeni avstrijskemu zastopniku na veleposlaniški konferenci v Londonu so izjavili, da so meje severne Albanije, kakor so določene na poslaniških konferencah, nepopolne in je treba poprave. Na to izjavo je avstrijski poslanik na londonski konferenci zopet začel o popravi in odločitvi meje. To je pa dalo povod za nesoglasja med avstrijskim in ruskim poslanikom.
Odločitev o novi popravi je bila takoj naznanjena Srbiji in Črni Gori. (Bodo menda avstrijski vojaški strokovnjaki tako dolgo popravljali, da bo Srbiji dovolj!)
oče je samo še telo brez duše...«
Ko je slišala te besede, izgovorjene z bridko bolestjo, se je zgodil v dekličinem srcu velik preobrat.
Ljubezen je izvršila nad njo svoj čudež.
Kakor angel usmiljenja je obrnila na nesrečneža tisti pogled odpuščanja, za katerega je prosil Lant-nč...
Stopila je k njemu.
Brez studa in brez sovraštva ga ie prijela za roke.
Poljubila ga ie na čelo.
In dočim se je smehljal veliki profos pariški s svojim nezavednim usmevom, je mrmrala hči Štefana Doleta:
»Bodi vam odpuščeno... oče moj!.. «.
XXV.
Lepa Feronka.
Vrnimo se zdaj v Eonteblo, v hišo, ki jo je bil Ivan Siromak tako naglo pripravil za Magdaleno Peronovo.
Noč se je ravno spuščala na zemljo.
Stopimo v sobo v prvem nadstropju.
Ta soba je natančni posnetek one, kamor smo povedli bralca v začetku te povesti v malem templju ljubezni pri Tuilerijah.
Tapete so iste.	»
Pohištvo — isto kakor tam.
Isto ogromno zrcalo se dviga, pripravljeno, da začne odsevati sla-
dak prizor ljubezni in strasti — kakršne je gledalo včasih v hišici pri Tuilerijah... ali pa strašen prizor umora, kakršen je bil umor Feronki-nega moža!
Lepa Feronka je tukaj...
Oblekla je svilnat kostum, lahno in valujočo obleko, ki je nekdaj tako ugajala njenemu kraljevskemu ljubimcu.
V mlačnem zraku se zibljejo isti parfumi kakor tiste dni.
V ozadju sobe stoji... kakor tam, v Parizu, široka postelja, globoka in nizka... postelja blaznih objemov ______
Poluzleknjena v prostornem naslanjaču, upira lepa Feronka izza svojih priprtih trepalnic presunljiv pogled v Ivana Siromaka, ki stoji pred njo in jo gleda z gnevnim občudovanjem.
Nesrečnež drgeče, kakor da bt ga pretresal mraz.
Bolezen, ki ga je udarila, je razjedla njegov organizem....
Morda mu je živeti le še par
dni.
Toda neukrotljiva strast, ki mu razžiga prsi, ga še drži pokoncu.
»Ivan, moj dragi Ivan,« je zamrmrala čarovnica.
Ivan se je zdrznil.
»Gospa?« je vprašal.
»Povej mi natanko, kako se je zgodilo...«
Izraz mračnega trpljenja je po-krii bledi obraz nesrečneža,
»Saj sem yam povedal vseU
»Kaj za to! Morda si pa le pozabil kako podrobnost, ki me bo zanimala ...«
»Pozabil nisem ničesar,« je rekel on zamolklo.
»Hočem, da poveš!« je ponovila ona nestrpna. »Ali nisi moj zvesti sluga?«
»Zvest do smrti!« je delmil Ivan Siromak.
»Moj suženj... kaj?«
»Vaš suženj, da!«
»No, ubogaj, torej!...«
»Čemu se moram vračati k stvarem, ki mi povzročajo tako strašno trpljenje! Ali mi ne bo dovoli trpljenja... zdaj... kmalu?«
»Saj ti pravim, Ivan. da konča nocojšnjo noč z enim mahom vse tvoje trpljenje!«
»Oh, če bi bilo resnica!« je zamrmral in stisnil zobe v silni tesnobi srca...
»Rekel si torej,« je povzela Magdalena Feronova, »da si bil v gozdu?«
»Če že ukazujete! Da, gospa, bil sem tako pogumen ... storil sem kar ste mi ukazali... toda prise-žem vam, da bi rajši umrl tisočkrat smrti kakor živel še enkrat takšno življenje...«
»Dobri moj Ivan!...«
Nasmehnila se mu je s tistoi neizmerno koketnostjo, ki ie ni umel nihče tako kakor .ona. Ves zmeden po tem usmevu. je nadaljeval nesrečni mož;
(Dalje.)
MIROVNA POGAJANJA.
Pariz, 16. aprila. Poslednja nota velesil je napravila na Zaveznike dober vtis in predlogi bodo sprejeti, le Grška objavi neke pridržke glede Epira in Egejskih otokov.
MIROVNI DELEGATI.
London, 16. aprila. Mirovni delegati se snidejo zopet v Londonu. Turčija pošlje Haki pašo, Rešid pašo in Nabi bega. Srbija odpošlje Novakoviča. Bolgarski delegati še niso imenovani.
KAJ NAMERAVA BOLGARIJA
Bukarešt, 16. aprila. Neki tukaj-šni list'poroča, do se je sklenila med Bolgarijo in Rumunijo vojaška pogodba, po kateri je Rumunija dolžna Bolgarijo podpirati, če slednja napade kakšno drugo balkansko državo. (Srbijo?).
NAPETOST MED BOLGARI IN GRKI.
Soiun, 16. aprila. Bolgari si hočejo na vsak način zagotoviti posest Soluna, zato pošiljajo tja vedno vojaške čete; vsled tega raste v Solunu razburjenje in Grki so se odločili ne popustiti. Zato so nastavljene grške čete na raznih krajih pred Solunom, da se, če treba, tudi z orožjem uprejo bolgarskim četam.
Sofija. 16. aprila. Grki se pred Solunom utrjujejo in delajo okope.
RUSIJA ŽELI, DA SE BALKANSKA ZVEZA OHRANI.
•	London, 16. aprila. Med Zavezniki bo posredoval čarikov, ki je že odpotoval iz Petrograda na Balkan. Sazonov mu je dejal, da naj sporoči, da si Rusija želi. da se Balkanska zveza ohrani. (Čarikov-, bivši ruski poslanik v Carigradu je, kakor je znano, moralni povzročitelj Balkanske zveze.)
TURČIJA NAPADE OTOKE?
Atene, 16. aprila. Na sirijski obali se združujejo turške čete, ki mislijo najbrže porabiti odsotnost grškega brodovja in napasti otoke.
HOMATIJE V CARIGRADU.
Pariz. 16. aprila. Na poziv turških častnikov pred Čataldžo, so turški ministri sklenili demisionirati, toda sultan ni hotel demisije sprejeti, češ: Vaše zavožene poti noče nihče nastopiti, zato vstrajajte, pa če vam gre tudi za kožo.
Slovenska zemlja.
Iz Brežic.
Sadovi klerikalnega vzgojeval-nega dela se začno kazati. Naši pošteni slovenski kmetje so se nalezli ptujske kuge »Štajerca«, ki jim ga brezplačno deli tudi brežiški Nemec Matheis. Preje je bila ta cunja v našem okraju malone bela vrana in še oni. ki so jo dobivali, jo niso radi čitali. Še le v zadnjem času, ko so naši slovenski klerikalci začeli v nič devati vse, kar v njih rog ne trobi, so »Štajercu« narasli odjemalci, čeravno brezplačno. To seveda ni čudo, če pomislimo, da ščujeta »Straža« in »Slov. Gospodar« vse križem ljujdi drug na drugega. Samo strankarstvo v najperfidnejši formi. Kdo jih bo bral? Vsekakor pa je čudno, da si upa »Straža« kljub dejstvom stavljati one ljudi nekako na odgovor, dasi se sama popolnoma zaveda vzrokov, ki tirajo naše ljudstvo od naroda stran, v naročje re-negatstvu. Ve sama, da je temu kriv klerikalizem, ki je prepletel s svojim strupom ne le del našega časo-
FRANCE ŠTAJER:
Samomorilec
Tragedija futurista v 4. impresijah.
(Dalje.)
Slikar: Ti govoriš, mladec, da ubijaš čas! — Boubouroche pravi: »Govorimo malo, a tisto dobro.«
Dramatik: »Malo govori v razumnikov zbori —« zahteva Luka Pintar.
Jaz pa pravim, da ne bi toliko govoril, če bi govoril z razumnikom. Toda redki so. In če naletiš na priznanega. molči, ker misli, če bi govoril, bi morebiti ne bil več razumnik!
Slikar: Saj se spominjaš gesla. ki »ga je zaklical Latinec pesnikom: »Si tacuisses. philosophus man-sisses.«
Dramatik: Pregreta fraza!
Slikar:	Pri	moji veri, jaz
sem truden.
D r a 111 a t i k:. Če laziš po planinah, no, kdo bi ne bil truden!
Slikar: Ti si utrudljiv! Ne bi toliko govoril, če bi vedel, kako me moriš!
Dramatik: To je samo silo-ibran. Če bi jaz ne duhavičil. bi ble-Ibetal ti suhoparno, kje so barve cenejše kdo nudi rabat, kaj je s papirjem, radirkami, čopiči, paletami...
pisja. marveč sili tudi v podeželska »izobraževalna« društva, koder mori in davi še ono malo ostankov narodne zavednosti, ki jih še nahajamo med ljudstvom. Posebno ta društva so oni faktorji, ki ljudstvo odganjajo.
V	nedeljo in praznik hoče kmet počitka in razvedrila. Dobrodošla so mu lažja, kratka predavanja in zelo rad hodi k predstavam, če so za kaj. Seveda »Lurška pastarica«, »Ave Marija«, ali »Don Manuel« s svojimi vse življenje, veselje in duh ubijajočimi tendencami, tega ne morejo dajati. Saj je v njih samo terci-jalstvo, duhomorstvo. skratka — nič-za naše ljudi. K poglavju o klerikalnem časopisju bodi tudi pripomnjeno, da je naše ljudstvo že radi tega odločno odklanja, ker je iz vse njegove reklame razvidno, da mora iti rakom žvižgat, če se otrese kmet njegovega jerobstva. Pokažite ljudstvu. da Vam je za njegovo dobrobit. potem se ne bo udinjalo »Štajercu« itd  Dokler pa tega ne
storite, ne zaganjajte se vanj, samo za to, ker ne bere — »katoliških listov« vašega kalibra! —
Iz Slov. Bistrice.
Zadnja »Straža« se zaganja vedno v nas, ki ne maramo za njene trobente. Je to njena stara navada, ki postaja tim vsiljivejša, čim bolj pojejo »Straži« zadnje ure. Ker je eden naših dnevnjkov reproduciral izjave slovenjebistriškega in polj-skavskega okr. zastopa, v katerem se obračata proti klerikalni obstrukciji. Ne bomo razpravljali, je li do-tični dnevnik s tem pokazal taktič-nost, ali ne. Pribijemo paj Slovenska klerikalna obstrukcija je pahnila ves Slovenski Štajer v velikanske neprilike. ki postanejo sčasoma naravnost pogubonosne. Pri nas trpi vse; Kmetijstvo, vinogradništvo, živinoreja, skratka — vse narodno ospodarstvo. Gornji in Spodnji tajer dobivata v odškodnino mastne denarne podpore od vlade, mi tukaj pa poginjamo. In konec?! Ali nezaslišana blamaža v polit, javnosti ali pa razpust dež. zbora. ozir. vladanje brez Slovencev. Kot Slovenci moramo uvodno omenjeno odobravanje obsojati, odobravati pa moramo — kot ljudje.
Iz Obriža pri Središču.
(Občinske volitve.) Pri občinskih volitvah v Obrižu so zmagali naprednjaki zopet v vseh treh razredih z ogromno večino, kljub temu, da so klerikalci napeli ^se sile. da bi dobili to veliko občino v svoje roke. Zlasti središki kaplan dr. Kranjc je agitiral neumorno, po noči in po dnevu, se trudil od hiše do hiše, zbiral pooblastila in spravil v boj vse svoje »Orle in »Marijine device«. Pa vse ni nič pomagalo; zmagala je zavednost naših Obrižanov in Središčanov. Vsa čast jim! Pripominjamo. da je volitve vodil komisar okrajnega glavarstva, tako da je vsak rekurz klerikalcev brezuspešen in njih vpitje in kričanje o sleparijah itd. popolnoma neosno-vano.
Štajersko.
Iz Maribora. Te dni je našel sprevodnik Sekolec v gnojnici svoje hiše .truplo novorojenčka. Ker je le ta vedno zaprta, je sum upravičen, da je iskati mater med hišnimi prebivalkami. Diž. piavdništvo je odredilo preiskavo trupla novorojenčkovega. — V Tegettnoffovi cesti je ponesrečil minulo neoeljo mizarski pomočnik Pregel. šil je na streho več-
Slikar: Pri moji veri, jaz sem truden...
Dramatik:	Tak	junak, pa
truden?
Slikar:	Spremljaj me. grem
spat! ,
D r a m a t ik: Ne utegnem. Čakam ravnatelja gledališča. Zaradi diame: ali bo moja premiera, ali ne.
Slikar: Drame in zopet drame: Drame so utrudljive. Pri moji veri. jaz sem jo danes doživel, (se zamisli jezno.)
Dramatik: (zainteresirano) Ti? Pripoveduj dečko.
Slikar: Ali govorim podmol-klo? Ali se mi mršijo obrvi?
Dramatik: (naglo, zvedavo) Pa kako! Kdo Te je razjezil? Katera drama?
Slikar: Bil sem na planinah, na zasneženih, nedosežno lepih. Mahnil sem jo kar poševno. Drčalo mi je. Sem se opiral. Če sem padel, sem se pobral. Ampak — naenkrat se zakahljam po skalovju. Na božjo srečo se nisem ubil. temveč pridrčal do trdnjave. To so se stegnili nad menoj, češ, vohun! Vsega so me pretipali na snegu. Imam nahod (po-smrka in pohrka krepko). Legitimacijo so našli.
Rešilo me je, ker so zaznali, da sem mazač. Papirji so bili v redu. Fotografskega aparata nisem imel.
—	In kljub temu so me vlekli yra-
nadstropne hiše gledat, zakaj se od-taka voda mesto po žlebu, preko tega na cesto. Na strmi strehi mu je spodletelo, padel je v globočino na cestni tlak in obležal z razbito lobanjo. Predno je še prišla zdravniška pomoč je izdihnil.
Vinogradnik] in sadjerejci zelo vzdihujejo. Zadnji sneg, še boli pa temu sledeči mraz, je vse uničil. Čre-šne, hruške, marelce in tudi jabolka so pokončane. Isto je z zgodno trto, Silvanca in dr. godnih vin letos še vohat ne bo. Tudi krog Ljutomera, Ormoža in Središča je silno mnogo škode. Znani Jetuzalemec bo še bolj trpel kot lani. Klasna pomlad je obetala mnogo, a ena sama noč je vzela skoro vse.
V Mali Nedelji je delal te dni dninar Kvahte iz ljutomerske okolice. Dobil je 4 1 vina, katerega je takoj spil. Po delopustu pa je šel še v gostilno Kosi, koder je polokal še več osmitik »Florijana«. Komaj je dospel na prosto, pa je padel v znak in namestu obležal mrtev. Zadela ga je kaR.
Iz Spod. Laš. Pred par večeri se ga je posestniški sin Lud. Potišk tako navlekel, da se je vrnil čisto znorel iz Polčan v Sp. Laše domu. Komaj je zapazil svojega deda, 75-letnega starčka, v postelji ležečega, mu je začel groziti s smrtjo. Začel je iskati samokres, ko pa tega ni bil v stanu najti, je vzel svojega očeta puško. Starček je zbežal pred hišo, vnuk pa za njim. Ko je sprožil, se je pokazalo, da je bila kapica nad smodnikom že porabljena. To je fantalina še boli razdivjalo, šel je v sobo. vzel dolg nož in s tem zabodel smrtnonevarno deda ter pobegnil, a ga je orožništvo kmalu prijelo.
V Planini pti Sevnici je pustila Poropat svojo hčerko samo. ter šla nabirat dračje. V tem se je dekletcu ki je prišlo preblizu ognju, vnela obleka. Na kričanje dekletovo, je prihitel v stanovanje njen oče in pogasil gorečo obleko. Kljub temu je dekletce že kmalu za tem na dobljenih opeklinah umrlo.
Tudi pri nas je tako. Zadnjič smo nekje brali, da slovenski celjski gospodje pri sodišču raje govorijo nemško — izven zagovorov — kot slovensko. No. pii nas v Mariboru je stvar ravno taka. In tako prijetno je to poslušati I 5 minut preje slišiš zagovor v krasni gladki slovenščini, ker na enkrat pa je tega konec in na uho ti vdari naša nemščina, tako krepko — rekli bi izzivajoče, da te oblije rudečica pred obtožencem in pričami. Pa ni to morda razvada posameznega gospoda, ampak skoro vseli, če govore s sodnimi osebami.
Trbovlje. Moška podružnica C. M. družbe nam je priredila v nedeljo 13. t. m. pod spretnim vodstvom g. Pertota, velezabavno igro »Njen korporal« katera je v vsakem oziru dobro izpadla. Splošno se govori, da se že ni več let tako dobro igralo kot tokrat. Mi vemo. da ni prijetno žrtvovati toliko večerov in hoditi tako daleč v burji in viharju k vajam, prijetno pa ako človek vidi, da je storil nekaj koristnega na prosvetnem, kulturnem, narodnem polju za dobrobit teptanega naroda. Dragi in priljubljeni igralci diletantje. Ne sklepajte premirja, delajte naprej po začrtani poti. Ako bodete vedno tako požrtvovalni kakor dosedaj nam še naši sovragi ne bodo mogli tako hitro zapeti smrtne pesmi »fines Slo-veniea«. Marljivost in požrtvovalnost g. Pertota, gospe soproge in drugih vrlih igralcev in igralk bi pa naj služila marsikateremu rodoljubu v zgled za nadaljno narodno delo.
govi na gorsko sleme ter me lastnoročno treščili čez mejo. Na sosednji meji so pa kakor navlašč čakali tuji vojaki, me zopet preiskovali (po-smrka in pohrka) — in me pognali nazaj čez mejo. Odtam zopet nazaj
—	in še naprej, in še nazaj (kaže z rokami) kakor zidarji opeko!
Dramatik :	(dobrosrčno)
Revček!
Stražnik:	(se	je med tem
vrnil s patrulje. Stoji in se ozira. Ko prifrči tiček in milo začivka, seže v torbico, kjer tiči običajno samo kres.)
Dramatik:	Ga	vidiš?	Vra-
ga! Ali Te bo linčal, vohuna? (odideta.)
Stražnik: (privleče iz torbice, kjer sploh nima samokresa, marveč kos kruha, par drobtinic, pa za-žgoli) Mandi, mandi (ptiček prifrči na roko in kavsa) mandi, mandi...
Graščak: (pride naglo iz kavarne. kakor marljivo delaven človek. Kadi viržinko.) Punca, punca, to ne gre... to ne gre. Take misli... Sai Milica ni taka. No, morebiti zato, ker je omožena.
Nada: (prožna, brhka, krasna mladenka) Še ničesar mi nisi odrekel, papa.
Graščak:	(se	popraska po
kratki, črni bradi, tuintam osiveli) S tem sem ti dajal potuho, da si zdaj tako sitna, (hodi prožno gor in dol.
Naprej! Hvaležno Vam ne bode samo trboveljsko občinstvo temveč cela Slovenija. Omeniti še moramo, da nas je tokrat obiskal vrl junak važne bližnje trdnjave Vzor-Paša z velim štabom ter enim generalom iz Liubljane in Zagorja. Gledalec.
Trbovlje. Na splošno željo občinstva se ponovi veseloigra »Njen korporal« y nedeljo 20. t. m. ob polu 8. zvečer po znižanih cenah. Ves čisti dobiček je namenjen pre-koristni C. M. družbi v Ljubljani. Upamo, da bo slavno občinstvo iz Trbovelj in okolice tudi tokrat napolnilo dvorano g. Forteja do zadnjega kotička ter s tem pripomoglo položiti zopet par krone na altar domovine. Med igro svira godba. Pričakujemo zopet gostov iz Hrastnika in drugod.	Odbor.
Dramatično društvo v Mariboru. Na splošno zahtevo se uprizori po daljšem zasu v nedeljo 20. aprila priljubljena narodna igra »Rokovnjači«. Ker so vloge v najboljših rokah in so zlasti pevske točke zase-den^ z našimi najboljšimi močmi, upamo, da bo stala ta predstava na višku, ki je pri naših razmerah sploh dosegljiv. To je obenem tudi zadnja predstava v letošnji sezoni. Začetek ob polu 8. uri zvečer.
Dnevni pregled.
»Slov. Narod« proti slovenski mladini. »Slov. Narod« v svojih zadnjih številkah ni napadel le najmlajše slovenske mladine preporodov-cev — ampak sploh vse. kar je bilo zadnja leta mladega. Tako se je zaletel v »Vedarje«, v gosp. V. K., ki je eden najboljših publicistov med mladimi —spomnil se je radikalcev, da, posegel je celo v čas »Nove Dobe«, torej vse one generacije, ki so hotele prinesti na Slovensko novega življenja — in se je »Narod« boril proti njim. Zato ni čuda, da gre mladina svoja pota — po teh zadnjih napadih na bo nastopila naravnost proti nar. napr. stranki, ki hoče preganjati slovensko mladino kakor »steklega psa« zaradi njenega slovanskega navdušenja. Tudi drugod imajo mladino: dolžnost strank je, da jo ščitijo — ne pa izdajajo.
Fkspektoracije bruha le jetični.
V	zadnjem času pa jih bluje tudi: »stranka« v >Slcv. Narodu«. Je-li mar to znak agonije?
»Omladina in »Preporod«. Pod tem naslovom stno v pondeljekovi številki citiral, neki odstavek Iz »Zarje«. kjer prihaja ta list do frapan-tnega zaključka, da mora biti Rosto-harjevih nazorov vsak slovenski radikalec, češ narodna dolžnost je prva njei se klanjajo vse druge. Pisec do-tičnega »Zarjiriega« članka se je gotovo učil logike v isti klopi kakor dr. Rostohar, kajti z brezprimerno drznostjo trdi neumnost, ki ji težko najdeš para. Ali je jugoslovansko gibanje morda kai drugega kakor narodno gibanje? In sicer je to gibanje jako radikalnega značaja! Ali ni glavno geslo tega gibanja »nacija«? In ali ni prvo etično načelo te struje, da treba za narod žrtvovati. Da. da, narodni dolžnosti se klanjajo vse druge, to je bistven del našega programa. Socialistom je ta zahteva od nekdaj prav neprijetna, ker sta jim narod in narodnost le ovira v organizacijah (glej Trst, Maribor!) Najmlajša generacija pa ravno dolžnosti in žrtve narodu, če le možno, še boi j odločno povdarja, kakor njeni neposredni predniki — radikalci. Zmeda pri »Zarji« in dr. Rostoharju prihaja od tod, ker ne ume-
Zagorelo lice rdi krepkejše) Sitna si veš... In otročja. Zelo, veš!
Nada: (kujavo) Pa ne...
Graščak: (se hitro potolaži, ko vidi ptička) Mandi, mandi. (požvižga, moli dlan.)
Nada: (opominjajoče) Ali misliš, da si doma? To se ne spodobi v mestu! Ti si otročji, papa!
Graščak: (žvrgoli dalje, ker vidi. da reagira ptiček.)
Nada: Resne drame naj gredo rakom žvižgat — sploh gledališče! Nisi li čital, kako zatvarjajo svetišča Thalije umetnosti in nastopajo v njih rokoborci, troglavi, dvojčki in sploh? —
Kajti ljudstvo se je nasitilo umetnosti in klepetanja in želi tutti frutti...
To je tok časa...
Gragčak: Kako učeno govoriš.
Nada: Naše gledališče stežka životari in umetnost prezebava. Če bi nas ne podpirali... hm? in kaj pa če bi skopnele subvencije?
Graščak: Ali misliš, da jim bom potem jaz štel tisočake?
Nada: Če me ubogaš, se bodo tisočaki kar gnetli v Tvojo listnico. Ustanoviva kinematograf. 1 o je skoro popolna iznajdba bodočnosti.
V	poldrugi uri potujemo lahko na zvezdo, repatico, preigramo lahko eno dramo krvavico, eno burko,
vata pravilno razmerja med Sloven- ! stvom in Jugoslovanstvom. Z nekakšnim zaničevanjem govoriti o slovenski »individualnosti« in o slo- ; venskem »narodiču«, kakor to dela »Zarja«. — za tako »Jugoslovanstvo nam ni prav nič. ker to le odbija ^ Rostoharjev prazni tabor. Izvedeli smo iz čisto točno poučenega vira da dr. Rostohar nima ne med radi- , kalnim dijaštvom ne med starešini-»tvom nobenega pristaša, nasprotni izključil se je sam s svojim pisarjenjem. NI tedaj nobenega povoda z* cepljenje, ampak nasprotno:	novi
ogenj med najmlajšo generacijo naf združi vso našo mladino In njene prijatelje. Jugoslovanska radikalna struja mora biti močna, kajti sovražnikov ima obilo ne le izven na- | roda, ampak med takozvanimj »voditelji našega naroda samimi! Zato pa pozdravljamo tisto stremljenje, ki odklanja cepljenje naše mladine in hoče pod jugoslovansko zastavo združiti vse somišljenike.
Neki avstrijski častnik zdihuje v »Danzers Armee-Zeitung« češ da’ | se pri nas v državi častniški stan dovolj ne vpošteva. To, dokazuje na ta način:	lam na nemškem se je
vozil neki obrst v železniškem vagonu. Z njim se je vozil neki kupec. Seveda takemu obrstu je tak kupec v civilu manj vreden človek.
Zato je začel nekaj godrnjati — in je pokazal, da mu ni prav. da z njim sedi v vozu tak kupec. Med tem je padla beseda »svinjarija«. Obrst je namreč naročil, naj se »svinjarija . ven oospravi«. Kupec je te besede obrnil nase in se je čutil razžaljene- ; ga in je tožil. Obrst je bil oproščen, I češ. da se je čutil nekomodnega itd, ker je bil kupec civilist poleg njega.
Ta zanimiv spor obravnava neki častnik in blagruje nemške častnike, da se vsi zanje potegnejo — do-čim pri nas bi bilo takoj cel kup interpelacij itd — Mi mislimo, da se gospodom častnikom tudi pri nas krivica ne godi. Več — bi bilo odveč.
Avstrijska posebnost je n. pr. tudi tole: Mi smo dobili iz Bosne pi-sm> z znamkami naj pošljemo »Balkansko vojno«. Toda v Avstriji bosenske znamke ne veljajo. Saj je znano. n. pr. če greš z reke na Sušak in tam oddaš razglednico z mažar-sko znamko. — računajo za to kazen — kakor da sploh ni znamke.
To je enotna država.
Velika preganjanje so začeli MažarjS proti Slovakom, posebno proti mladi inteligenci, ki se zbira okoli revije ^Prtidi« Da bi prikrili pred svetom svoje mažarske svinjarije so začeli Mažarji doma opozarjati na slovansko nevarnost. Med Slovaki se je začela tnofcua struja, ki hoče ustvariti kolikor mogoče kulturnih vezij s Čehi — in Mažar-jern se to zdi protidržavno. Zato so se vrgli na mladino prav tako, kakor so se Nemci^ lotili jugoslovanske mladine. Mažarsko-nemška vlada se boji za svoj obstoj. Zato divja, divja posebno proti mladini.
Poroka. Poročil se je g. Leo Matajc. iz Stražišča, lastnik tovarne istotam z g. Milko Horvatovo. Bilo srečne!
Notica o g. Leonhardu Del-Lin*
zu, ki je bila včeraj v »Dnevu« ne odgovarja resnici. G. Del-Linz je doma in urejuje svojo bilanco. Tudi drugi očilk; so neosnovani.
Generalna stavka v Belgiji. Stavka za enako volilno pravico v Belgiji narašča od ure do ure. Po dosedanjih vesteh je ustavilo delo
330.000	delavcev, in sicer nad dve-stotisoč v valonskem delu dežele. Koliko delavstva se udeležuje stav-
eno znanstveno raziskovanje, dnevni pregled literature, mode, športa, in še eno dramo krvavico in še dve burki in marsikaj.
Graščak: Kdo Ti je vtepel v glavo take teorije?
Nada: Jaz sem čitala, da vladajo po vsem svetu gledališke krize. Povsod so že zaprli gledališča, in nastavili v njih conte, ali rokoborce, ne druge nestvore... To je tok časa 	|
Graščak:	To	so	teorije,	to
so teorije.
Nada: (se privije k njemu, ga pocukne za brado in poljubi). Druge fraze ne znaš izpregovoriti, kot to so teorije, papači. Takoj — veš —1 greš k ravnatelju gledališča in se pogajaš z njim!
Graščak: Naj bo, no. — In če me nažene? (oprezno) Ta se ne razume na šale. Pravijo mu klasični Gaioitti!
Nada: Potem greva k ekscelenci, ki podpira gledališče! Mu bova že dala vetra! (odideta v ozadje.)
Dramatik: (se odkrije) Par-don. gospod ravnatelj! (se pokrije) Prihajam glede drame. Prepričan sjm, da bo to, kar mi boste povedali
o	moji drami, res to in tako. ker st« velik pesniki
(Dalje.)
Novo došla
danajska damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central”
oci 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	&iefnn	JflJhollč.
ke v Bruslju, ni mogoče še oceniti. Od kovinarjev jih stavka 4000; vsi veliki obrati mirujejo in tudi veliko malih delavnic. Delo so ustavili kolarji, 2000 po številu, 1200 knjigovezov; od 1500 stavcev se jih je stavki pridružilo 900 in 25 tiskarn ' v glavnem mestu je zaprtih. Nad vse pričakovanje obsežna je stavka v največji luki dežele, v Anverzi. Od delavcev v pristaniščih jih stavka nad 70 odstotkov in večina paro-brodnih podjetij počiva. »Red Star Line» je opustila tovorne vožnje v Ameriko in še za silo vzdržuje osebni promet. — šestdeset diamantnih brusilnic je zaprtih, število štrajku-jočih brusilcev cenijo na 5500; tudi v velikih kovinskih tovarnah i_n fa-brikah za avtomobile miruje vse delo. Petrolejska in lesna skladišča v anverški luki so vojaško zastražena. V rudniških okrajih Lttttich, Hennegau irt Mons so rudarji ustavili delo že v nedeljo; vendar oddelek delavcev opravlja najnujnejše Dosle, da voda ne zalije jam; tudi
V	steklarskih zavodih skrbe delavci. da se ne pokvarijo peči in da ne ugasnejo; stavka ni namerjena zoper Podjetnike in mnogo od njih simpatizira s stavkajočim delavstvom. Bruseljske kasarne so opremljene z velikanskimi reflektorji, ministrstva in vladne palače so vojaško zastražene in je pasiranje ulic. ki vodijo h kraljevi in vladnim palačam do-
•	3e s Posebno izkaznico. Ve-
I	fittic!K?*Vi d0 -Iei ni bi,°’ le v žniSknr \ deIavec streljal na oro-
selkke S?1' a ni zadel- b™-£no ®odbo “vS&lutattile
zupam na strani socialistov Gene-
šta Skaerkasoe^°Znra vpoklicani vme$?Sftie inH sod"ikj česar mirujejo vse‘pravde
čariev i iU5;OS,0van8kih žeteznl-
t iii dl, skbcala Za nedeljo dne 13. iednorr društvena shoda in sicer d ,ega na Savi pri Zagorju a drugega v Zalogu. Radi imenovanih shodov ne bi poročali, a ker »Zarja« tako lažnjivo poioča o njih smo resnici na ljubo primorani povedati tako kot je bilo. Shod na Savi je bil sklican ob polu 9. uri dop. ter sta se na ta shod odpeljala tovariša Mlakar in Robas. Dospevša na Savo sta pa izvedela, da se shod ne bode vršil vsled tega, ker so bili vsi železniški delavci zaposleni pri poklali11 novega tira v Trbovljah, u i b,. tetnu sta se ustavila v lo-aiu, kjer bi se imel vršiti shod in tel Jl naletela na največje »prija-rnolil f’ • na gospode soc. de-
eorh	čelw iim g>	Ceč iz Za'
».v1}	”do	jih je z železničarji in
železničarji celih 6 mož, toraj ve-(v„\a armada kot poroča »Zarja«. Na-. 'niK te armade je pa zlegel tisto ^a/nnvo	jajce v »Zarji«	in to tako
j’	d,a	se čudimo,	da morejo
■ demokratje še kaj govoriti o dostojnosti. Trdi. da sta zastopnika in'n 'ri' •! lzpraševala službujočega da let H na -an}' koliko Pr'stašev misliiol i« d9”1«! !fri0 dvorano neki
Reš pa Te 7^° P*' den}okra^v. siSh mŠf' a ,kaksnega uradnika sploh nista mogla izpraševati, ker
liaTlužh * sp,°'1 ni Pač pa oprav-nik S >'?d,e na Postaji podurad-di tVoro 1° mogla izpraševati ra-Di-Pir.1 Ker sta že vedela, da je shod rije seZei-r yse nadaljne čenča-zadoščpn; ne! oziramo in imamo le shoda ieieni’ da če tudi ni bilo
~	. ’ J*' Ot lKtnrvJl,v _ j__ rt
vil. £tan'ovri !?vno tam 7 110-gospodje soc !wda,i srao resnico
če iz same 7'irt okratje pa mogoči0 in bode" Več dobro
111711« X. 1	Pac nri+rphn
južne
h is o
železn
_ -	-	ne	vi-
5 pac potreba upravi v ce enkrat preiskati ako
Plovni oU^rat preiskati ako Sta se tn\r ^..^urbenbiind«. Na to Ijala na m',,	, ar in Robas odpe-
Zalogu ob & i0d*. ki se ie vrSil v ysi navzt*: t P1 udeležbi, ter so člani k 7 T t° fudniega vstopili kot 2elezniča’,-ii •”	' ostab slovenski
laži i!! aT S, on,te ist0- kar bode Sreča dV ln311 nujboljši odgovor.
levi cSt? n "o reM* Na Laternser-'dne 15 L ? Predat Iškem je peljal
doma je pri, a„1n7:y,ošček Sigg. Nena-
izvoščka z d verna Ln™* P-aZ 3e zo vred no te trn n k°nJema in z vo-bil	J«i"0- Voz le
nn-tva, vozniku DaTe\ kotl]a .getilo ničesar in fe bH	PT
dužen način rc en ' res ču*
Hagenbeck mrtev. Dne 14. aprila t. I. je umrl v Mamburku lastnik znane velikanske menažerije Hjigen-beck. Bil je svetovno znan.
Neverjetna goljujiia. Kakor se iz Petrograda poroča, se je odkrila dne 15. aprila t. 1. v mestu nenavadno predrzna goljufija. Na tamošnii cestni železnici je prišlo nekemu kontrolorju na misel, da prodaja neki blagajnik vozne listke, katerih številke še niso bile v prometu. Ko je poklical kontrolor blagajnika na odgovor. je ta skupno z voznikom prosil ijudi, ki so bili v vozu, naj gredo ven. ker se je baje motor pri vozu poškodoval, vsled česar mora voz stati dalj časa na mestu. Ko so ljudje voz zapustili, je blagajnik kontrolorja ubil. Nato sta oba goljufa zbežala. Oškodovala sta mesto za
50.000	rubljev.'
Samomor inženirja. 51 letni inženir Volšanski se je dne 15. aprila t. 1. na Dunaju na svojem stanovanju vstrelil. Kot vzrok samomora se navaja dolgoletna neozdravljiva inženirjeva bolezen.
Velikanski požar. V Fiave v Južnih Tirolih je nastal 14. t. m. velik požar, ki je uničil čez dvajset hiš. Cez dvajset družin je brez strehe. Skupna Škoda znaša čez 90.000 kron.
Dva tovarnarja pobegnila. Kakor se iz Budimpešte poroča, je dunajska firma GerngroB uložila tožbo radi goljufije proti budimpeštanski-ma tovarnarjema Wormserju in Philippu. Firma ima 270.000 kron pa-sive. Wormser je bil aretiran, Phi-lipp pa je pobegnil.
Roparska častnika. Dva huzarska čatnika sta v noči med 13. in 14. aprilom t. 1. napadla na Dunaju na cesti neko delavko. Grozila sta ji s sabljo, ako jima ne izroči ves denar, ki ga ima pri sebi. Prestrašena delavka je dala ves svoj zaslužek od več tednov gentlemanoma. Denarja je bilo okrog 50 K. Po svojem, vse hvale vrednem dejanju sta jo častnika odkurila. Oba gentjemana so aretirali.
Samokres ni igrača. Dne 14. aprila t. 1. se je igral neki širinaist-leten sin nekega trgovca iz Inomo-sta s svojim tovarišem v bližnjem gozdu. Oba dečka sta imela kaj pripravno igračo — samokres. Ta se je nenadoma sprožil in je zadel mladega trgovčevega sina naravnost v glavo. Deček je padel težko ranjen na tla. Njegov tovariš je takoj hitel domov povedat starišem, kaj se je zgodilo. V silnem strahu so prišli stariši težko ranjenega dečka na mesto nesreče in so ubogega otroka odpeljali domov. Včeraj je deček na zadoblieni rani umrl.
Žalostno znamenje časa. Preteklo sredo je dunajska policija aretirala 191etnega pomožnega delavca Leopoldci P., ki je bil brez stalnega bivališča. Iielavec je namreč zagnal kamen v neko izložbeno okno, katero se je seveda razbilo. P. je bil že večkrat kaznovan radi podobnega prestopka. Zadnjič je dobil šest mesecev ječe. Pri zaslišanju je sedaj izpovedal, da je izvršil čin zato, ker je bil brez strehe. Razbito okno je imelo ceno 500 kron.
Grozno povračilo. Preteklo sredo zvečer se je odigral na Dunaju v XVII. okraju grozen prizor med dvema delavcema 341etnim Matuš-kom in 36letnim Jakubičkom. Imenovala sta oba iz Moravskega. Ja-kubiček je napadel svojega tovariša z nožem in mu je prizadejal na hrbtu rano, 39 centimetrov dolgo, na kar je zbežal. Rana pa je bila le površna, tako da je Matušek lahko sam šel na policijo, kjer je dobil prvo pomoč. Na policiji je Matušek prosil, naj njegovega tovariša poiščejo. On sam se je ponudil policiji, da bo pomagal napadalca iskati. V spremstvu policijskega nadzornika je šel Matu-šek na mesto, kjer je bil napaden. Jakubička seveda ni bilo več tam. Nato sta oba moža odšla v Jakubič-kovo stanovanje. Vkljub temu. da je bila tam tema, se je Matušek vrgel. Še predno je policijski nadzornik mogel prižgati luč, na Jakubička, ki je ležal na postelji. Molče mu je zasadil Matušek nož globoko v vrat in ga težko ranil. Ko je prišel rešilen voz, je zdravnik oba ranjenca oh-vezal. na kar so Jakubička odpeljali v bolnišnico, Matuška pa v zapor.
Strašen dvoboj. V Buenos Airesu sta se dvobojevala na meč Carlos Juarez Colman in Oscar Posse. ki je bil nevarno ranjen. Posejev oče je nato streljal na Juareza Cchuana
in na njegovega sekundanta ln je oba ranil. Juarez Colman jc nato z revolverjem ustrelil Posscjevega očeta.
Ljubljana.
— Neka) žalostnega se le zgodilo v slovenski prestollei. Piše se nam z meje: Pisanje »Sloy. Naroda« proti slovenski mladini je nekaj tako podlega, da ne moremo dovolj obsojati. Tu na meji smo imeli težke čase, ko so nemčurji in renegati ovajali naše ljudi, ako so se neprevidno izražali — sedaj pa v središču slovenske zemlje slovenski napredni list kar lavno poziva oblast, naj trumoma preganja mlade ljudi zaradi njlii jugoslovanstva — in sicer samo zato. ker imajo ti ljudje glede jugoslovanstva drugačne nazore, kakor nekateri stari gospodje v Ljubljani, ki bi se na ta način radi prikupili vladi. Kako naj imenujemo to pisanje. Nimamo besedi, s katerimi bi jih dovolj obsodili. Tl ljudje hočejo žrtvovati našo mladino, da bi si za to ceno pridobili naklonjenost vlade. Vprašamo: Če-gava pa je mladina? Ali ne naša, slovenska, napredna? Aij ne moremo biti veseli, da je naša mladina navdušena? Ali jo je treba za to ubijati in klicati nanjo policijo? Kaka narodna stranka je to, ki kliče policija na narodno mladino? Ako na Dunaju prevajajo »konfiscirane« članke iz »Preporoda« se vsaj morejo prepričati, da niso na Slovenskem vsi ljudje tako zadovoljni, kakor bi se dalo soditi po mrtvilu, ki vlada v ljubljanskih narodnih krogih. Žalostno bi bilo za nas, ko bi mladina za balkanske zmage ne bila navdušena — ne pa, da jo tožimo in zmerjamo zaradi njenega navdušenja. To je pravi narodni škandal! 2e s tem. da je »Slov. Narod« namignil, da je nar. napr. stranka pripravljena podpirati policaje pri preganjanju slovenske mladine zaradi njenega jugoslovanstva — je dovolj več ko dovolj. Ko bi to pisal »Domačin«, bi si razlagali — zdaj pa to ni pisal »Domačin« —- ampak »Sl. Narod«. —• Ko bi to pisal »Slovenec« bi zmerjali klerikalce z izdajalci — zdaj pa je prevzela to delo nar. napr. stranka. Daleč ste prišli v »beli» Ljubljani, da že Slovenec pred Slovencem ne bo varen — in da bo slovensko časopisje opravljalo tak posel.	M.
— Iz vrst ljubljanskih narodnih krogov smo prejeli poziv, naj bi se vprašalo, ali piše »Slov. Narod« v svojem imenu proti slovenski napredni mladini, ali je to mnenje stranke. To bi bilo dobro vedeti, da bi bili na jasnem, kdo hoče ubijati slovenske ljudi.
-- Janko Nepoinuk Jeglič. Junak saldiranih računov je vedno hodil pred dekliško šolo k Sv. Jakobu, dokler je bila voditeljica znana klerikalka Zemme. Vso šolo sta spravila v popolen nered. Ako bi voditeljica ne vstopila zopet v službo. bi bila trpela vsa dekliška šola. Sedaj pa, ko mu je pri Sv. Jakobu odklenkalo, lazi vedno okrog voditeljice nemške dekliške šole. Gotovo bo tudi na tej šoli, ako ne prenehajo poštenjakovičevi poseti, kaj zasmrdelo. Kdor pozna značaj tega moža. ta si lahko misli kaj on išče okrog nemške šole. Ali bi morda tudi druge rad navadil, kako se računi saldirajo. Ali bodo meščani še dolgo trpeli, da bodo svoje otroke pošiljali takemu voditelju v šolo. Vsaka reč do gotove meje.
— Učni jezik na srednjih šolah, ki so namenjene Slovencem. O tem za našo mladino prevažnem vprašanju se je pred 7 leti resno posvetova-
lo	20 profesorjev, ki so se na inicija-tivo g. dež. šol. nadzornika Hubada zbrali 12. februarja 1906 pod predsedstvom g. ravnatelja Wiesthalerja v konferenčni sobi c. kr. 1. državne gimnazije. Po živahni debati se je jezikovno vprašanje na naših srednjih šolali principijalno enoglasno rešilo v tem smislu, da bodi učni jezik za vse predmete razen nemščine v vseh razredih slovenski. To isto stališče je glede učnega jezika na naših srednjih šolah zavzelo »Društvo slovenskih profesorjev« na svoji glavni skupščini 22. decembra 1907 in na vseh nadaljnih svojih skupščinah — ter istotako učiteljski zbori naših utrakvističnih gimnazij. V 1. 1911. in 1912. pa se je pri konferencah za določitev učnih knjig pojavilo nekaj glasov proti temu stališču in to Je na-v
potilo »Društvo slov. profesorjev«, da jc koncem 1. 1912. vprizorilo med svojimi člani in spioh med slovenskimi profesorji enketo o učnem Jeziku na naših srednjih šolah. Na izrednem občnem zboru 27. decembra 1912. se jc izvolila štiričlenska komisija, da ugotovi izid enketnega glasovanja o učnem jeziku na naših srednjih šolah. Ta komisija (gg. prof. dr. Debevec, dr. Ilešič, Jeran in šolski svetnik Sinkovič) so se 22. februarja 1913 — ko je vsak sam za se pregledal in presodil vse odgovore — zbrali pod predsedstvom društvenega predsednika ter po daljšem posvetovanju dognalh kot resultat enketinega glasovanja sledeče; »Ogromna večina odgovorov (155) meri na popolno poslovenjenje naših srednjih šol, obenem zahteva preuredbo pouka v nemščini od 1. razreda pričenši do najvišjega. Oboje se mora vršiti obenem.« — Proti se je naštelo 31 glasov. Vsi pa stoje na stališču, da se naša mladina mora naučiti nemščine popolnoma. To naj služi za pojasnilo slovenski javnosti, ker so jo begala napačna poročila po domačih nemških in italijanskih listih. — Odbor »Društva slovenskih profesorjev«.
— Kaj je z ljubljanskim uradniškim konsumnim društvom? Iz novomeških uradniških krogov se nam poroča; Vsled naše izborne politike tudi pri nas pojo bobni kon-kurzov. Državna oblast se pri vsakem polomu podviza storiti svojo dolžnost in kakor slišimo, se ne jemlje prav nič ozira na glavne vzroke pogostih konkurzov. Dobro! Ali če tu dolžnost in strogost veljata za trgovce in obrtnike, bi po našem mnenju morala veljati tudi za vse diuge. Pred zakonom smo vsi jed-naki. Že je precej časa. odkar je ljubljansko uradniško konsumno društvo na posebno slaven način vzelo konec. Po čigavem zasluženju, to je vsakomur znano. Ne očitamo gg. kolegom v Ljubljani na tem polomu drugega, kakor da so človeku, ki so ga že ob ugotovljenem polomu poslali k nam, preveč zaupali. Tudi si prihranimo očitke dotičnemu človeku. ki je s svojo agitacijo spravil še nas novomeške reveže v nesrečo in to ob času, ko je vedel, da je v Ljubljani že vse zgubljeno, pa je pod ne posebno solidno pretvezo tukaj ustanovil »filijalko«. z namenom, da ona, da mi reveži rešimo, kar je on zakrivil v Ljubljani. Prihranimo si te očitke, ker če bi jih izgovorili prav iz dna svojega srca, ne vemo. da ne bi spravili gospoda odgovornega urednika v zadrego. Tolažimo pa se, da človeka, ki mu ni žal, da spravi svoje stanovske tovariše in nižje sloje v nesrečo, mora peči vest. če jo namreč pri splošnem polomu ni kje zgubil. Še bolj kot mi samim sebi, se nam smilijo tisti reveži, ki toliko ne zmorejo kot oni, pa bi zdaj morali plačevati za ljubljanske grehe. Kje je bila takrat ona stroga državna oblast, ki se je temu konsumu dopustila otvoriti v Novem mestu filijalka, ki v resnici ni imela nobene pravne podlage? Kje je ona stroga državna oblast, ki je pri drugih polomih tako točna, v tem slučaju pa dopušča že skoro leT to dni, da se prav nič ne izve. kaj je s tistim likvidacijskim odborom, ki ima rešiti težkih skrbi ne samo ljubljanskih gg. kolegov, nego tudi nas, ki smo na neposebno lep način postali žrtve par odgovornih oseb v Ljubljani? Zakaj državna oblast dopušča, da se na skupnem računu vseh nas žrtev menda že zdaj plačujejo »revizorji« in drugi funkci-ionarji. ki imajo ta polom spraviti v red? Ali bi se kaj sličnega dovolilo trgovcu ali obrtniku, ki so ga nesreče privedle da poloma! Ali bi se v tem slučaju tudi prezrlo, da so bile bilance napačne in da je na podlagi napačne bilance bila naša »filijalka« ustanovljena? Ali je v imenu naravne pravice sploh dopustno, da so za celotni polom odgovorne po nedolžnem zapeljane žrtve? Ali bo slavna državna oblast čakala, da bomo o tem še jasneje govorili?
— Poučni Izlet vajencev v Tržič. V četrtek 10. t. m. so šli vajenci oblačilne obrti pod vodstvom nadučitelja Likozarja in strokovnih učiteljev mojstrov Zamljena in Krsni-ča v Tržič, da so si ogledali ondot-ne tovarne. Izleta se je udeležilo poleg vajencev tudi 12 črevlj. mojstrov, načelnik krojaške zadruge g. Jeločnik in član trg. in obrt. zborn. Franchetti. Ogledali so si Črevljarski tovarni g. Malija in P. Kozina & Ko. ter predilnico, S K&eh tovarnah §q
bili lastniki selo naklonjeni izletnikom in so skaaovali vse stroje in Izdelke, za kar jim bodi Urečena oajtoplej« zshvala. Posebna zahva-
li	se tereče še gosp. Ko/inu. ki ja sam razkazoval gosp. mojstrom svoje najnovejše stroje. Izlet sta omogočili črevljarska in krojaška' zadruga, ki sta plačali vso železniško vožnjo za vajence. Bodi jima' srčna hvala. S takimi izleti se vajenci strokovno mnogo izobrazijo, ker se jim vsaj obzorje nekoliko razširi, Naj jih druge zadruge posnemalo.
— Za novo šolo v Mostah že gase apno. S tem pa hočejo klerikalci Moščanom pokazati, kakor da je vse dovoljeno. Mi pa trdimo, da klerikalci še nimajo dovoljenja za novo šolo, ker rekurz še ni rešeij, Obširneje bomo o tem pisali v soboto in v neueljo. Preko naših glav: ne pustimo iti klerikalcem na delo. nočemo vedeti, pri čem smo.
— Nesreča. Ko je v pondeljek! dopoldne na Vodnikovem trgu mesarski vajenec Fran Vrhovec snemal s stojnice meso, se je pri tem zataknil na levi roki z zapestje na železno kljuko ter se tako poškodoval, da mu je prišlo vsled bolečin slabo. Odvedli	so ga	v	ZfOmačo
oskrbo.
— Glavni	nabori	za	mesta
Ljubljano prično danes dne 17. aprila.	in sicer za	domače	nabornike.
Na	vrsto pridejo najprvo	najnižje
žrebne številke I. razreda, za I. razredom, približno ob pol 10. dopoldne II. razred. Dne 18. aprila se prične ob 8. zjutraj s III. razredom domačih in za tem pride I. razred tujih nabornikov. V soboto se prične z II.razredom tujih in za II. razredom pride približno ob 9. dopoldne III. razred tujih nabornikov na vrsto.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 30. marca do 6. aprila t. I 66 volov, 8 bikov, 8 krav. 112 prašičev, 171 telet, 18 koštrunov in 65 kozličev, vpeljalo pa 256 kg mesa,
2	zaklana prašiča, 92 zaklanih telet in 74 zaklanih kozličev.
— Umrli so v Ljubljani: Antonija Wernig, žena železniškega vratarja, 39 let. — Janez Logar, hlapec, 33 let. — Ana Grajžar, vdova železniškega sprevodnika. 50 let. — Marija Adamič, občinska uboga, 65 let Ana Cugelj, zasebnica, 73 let.
o« 2T i-oter‘iske številke. Gradec:! it on ’ 17’ *2’ Brno; 68, 36, 88
o/, oy.
— Kinematograf »Ideal«. Neu-
es vVr. Tagblatt piše takole: Slavni Sienkiewiczev roman »Quo vadiš« se že dolgo časa vprizarja na odrih zato se je lahko slutilo, da tudi filmu ne odide. To se je res zgodilo. Včeraj^ popoldne je imelo povabljeno občinstvo v Beethovnovi dvorani priliko spoznati delo poljsk. pesnika kot filmsko dramo. Film je preobrazil to delo res v izreden igro-kaz. Pravimo izrokaz, zakaj dejanje vkolikor se uveljavlja pantominično, skoro popolnoma zatemni pisana množica slik, ki se vrste pred gledalčevimi očmi. In te* slika je vodila finočutna umetniška režija, ki nam pred očmi da oživeti v zgodovinski pristnosti Neronov imperialistični Rim, pričarala nam je veličastne svetlobne efekte in velikanske učinke mas. Najbolj se nam v dušo vtisne požar Rima in pa priori iz cirkusa. Plameni plapolajo kvišku, sto-glava množica se suče v naglici po dimu. pogorele palače in valovanje množice v amfiteatru, tekme kvad-rig, boj gladiatorjev, levi, ki se z divjo krvoločnostjo vržejo na žrtve (obsojene kristjane) vse to so bili prizori nepopisne krasote in sile predstavljanja. Manjkalo pa tudi ni slik mirno lepe učinkovitosti; njih privlačnost je bilo dejanja primerno predstavljanje. Izbrano občinstvo ie prisostvovalo predstavi, med drugim tudi nadvojvoda Leopold Sak vator. To velikansko delo se bode predvajalo od torka naprej cel teden. Predstava traja 2 uri.
Trst.
Slovenski volilcl V Trstu! 4Ji
ste vsi pogledali v volilske imenike? Kdor tega še ni storil, ta naj nemudoma izpolni svojo dolžnost, dokler je še čas. Na delo! Pobrigajte se za svoje svete pravice!
Tržaški Slovenci, ki narodno čutijo in streme po napredku slovenskega Trsta, se bodo gotovo teme* ljito pripravili na volilni boj, ki stotf pred viatmi Letošnji volilni bol bo
hud in more biti hud. Mi tržaški Slovenci se zavedamo, kal hočemo, zavedamo se neštetih krivic, ki nam grenijo življenje. Napredovati hočemo. napredovati moramo! zato — na delo!
!, majnik in NDO. »Narodna delavska organizacija« v Trstu bo tudi letošnje leto slovesno praznovala 1. majnik. Ob tei priliki priredi velik manifestacijski shod, ki se bo vršil v »Narodnem domu« v Trstu, in obhod po mestu z godbo in zastavo. Natančen rpored objavimo pravo-Čcisn o
Slovanski delavci v Trstu, pripravite sc na dostojno proslavo I. majnika!
Tržaški soeijaini demokratih so
res demoralizirani ljudje. Bestijalna volilna agitacija ki so se je oprijeli.
Jih kaže v pravi luči. Ce bi zavladali ti liudie. bi Človek niti svojega telesa gospodar ne bil več. Brado bi smel človek obriti le v tem slučaju, da bi oni nrivolili. Kdor je čital četrtkovo »Zario«, v kateri govori tržaški dopisnik »Zarje«, neomikan Človek, ki ga vse pozna, odkar je zapustil zganjamo, ta se je moral res čuditi in vprašati, ali je to res mogoče. Čudimo sl le g. Etbinu Kristanu. da on dopušča, da se stavlia-jo take reči v »Zarlo«. Takih argumentov se poslužujejo pri polemiki le taki ljudje, ki so izgubili vsak moralni Čut. ki stojiic bestijam zelo blizu. Strašno bi bilo na svetu, ako bi zavladali ti brezčutneži. Svobode bi ne bilo niti trohice več. Oni bi kraljevali kot največ!; absolutisti, kat jih je rodila zemlia. Stari ljudje pravijo: bog nas varuj pred človekom, ki se dvigne iz beraškega življenja na zlatega konja. Tak človek zna jezditi, da je joj! Ce bi prišli socialno demokratični fanatiki do krmila, potem bi nastalo še le pravo trpljenje. Ne rečemo, da so vsi socialno demokratični voditelji taki — tudi pri njih so izieme — a po večini so res podobni zgornji karakterizaciji. Proti tem ljudem bomo šli z veseljem v volilno borbe.
Strajk proti čSauom NDO. v Nabrežini. »Dan« je pred kratkim porogal, da nameravajo prirediti socijalni demokratje v Nabrežini (pri Kamnoseški obrti namreč) štrajk proti onim kamnosekom, ki se ne maraio organizirati pri njih, marveč so organizirani v NDO. Splošno se Je širila govorica, da bo izbruhnil Štrajk v četrtek, ko pride predsednik socijalno-demokratične kamnoseške organizacije iz Dunaja, kateri bo. kadar preštudira situacijo, odločil. ali naj se uprizori štrajk, ali ne.
V četrtek je res prišel omenjeni predsednik z Dunaja. Najpoprej so imeli važno posvetovanje, na kar so Sli k podjetnikom intervenirat; zahtevali so od njih, da morajo člane NDO. nemudoma pognati v brezposelnost. torei odpustiti iz dela, ker drugače stopijo socijaln« demokratje v štrajk. Od podjetnikov pa so dobili pošten odgovor, ki se glasi: Če hočete biti vsi odpuščeni, potem kar stopite v štrajk, članov NDO. na vašo zahtevo pod nobenimi pogoji ne odpustimo. Po teh žalostnih inter-vercijah so sc zopet sešli na konferenci. Nabrežinski sodrugi so bili vsi za to. da se štrajk takoj prokla-mira: a njihov predsednik iz Dunaja Je bil proti temu predlogu. Zakaj, to bo znal on sam najbolje. Rekel je. da se brez njegovega dovoljenja ne bo in ne sme štrajkati. Štrajka proti članom NDO. v Nabrežini zaenkrat torei ne bo. Kako bodo gospodje sodrugi pri tem vprašanju nadalie postopali. bomo videli. Rečemo jim pa ponovno: sodrugi, nikakop se ne igrajte z ognjem!
Klerikalci so nameravali prire-riti za preteklo nedeljo shod za delavstvo v plavžih, in sicer v prostorih »Gospodarskeg/n društva« »Gospodarsko društvo« je bilo naproše-no za dvorano in bila jim je tudi dovoljena. Agitirali so tajno, ker javno se ne upajo. Ko so izvedeli za stvar narodni delavci, so se temeljito pripravili. Bilo jih je v nedeljo v »Go-spodaiskem društvu« v Skednju toliko, da bi morali klerikalci, ako bi prišli, frčati s shoda. To so oni iz-prevideli, zato enostavno niso prišli. Tu in tam je prišel kdo izmed njih pogledat v »Gospodarsko društvo«, a je takoj zopet izginil. Shod so torej v strahu zadnji hip odpovedali. So pač pravočasno spoznali, da se pripravlja vihar. Mi tem ljudem ponovno povemo, da v Trstu ne bodo in ne smejo obdržati nobenega shoda. Naj ostanejo le lepo skriti.
Zbežal ie. Gozdni čuvaj, ki straži nasade v »gozdiču« blizu Sv. Ivana, je zaslišal včeraj nedaleč od sebe pok iz samokresa. Hitel je v ono smer. da vidi, kaj se je zgodilo. Kmalu je prišel do neke klopicc. ob kateri je stal mladenič. V trenotku, ko ga je čuvaj zagledal, je videl, da je prnisnil mladenič vnovič samokres na krvavo že obstreljeno čelo. — Priskočil je k njemu in mu Je iztrgal samokres iz roke. Mladenič pa ga je -prosil, nal mu ne jemlje orožja,
naj ga pusti umreti. — "čuvaj ie pustil mladeniča v gozdu in le hitel na policijo naznanit slučaj, oddal le tudi samokres. Policija^ je poklicala zdravnika v »gozdič«, toda ko so prišli zdravnik in čuvaii do tiste klopice, niso našli več mladeniča! Izginil je. zato je ostalo njegovo ime neznano.
Društva.
»Radogoiu« je poslal namesto fantovščine neimenovan dobrotnik iz Kranja podporo 50 K za kar mu bodi izrečena javna zahvala. Posnemajte ga!
Za Sokolski dom na Vrhniki so darovali: Neimenovani K 30. Zbrani pevci 5 K, Anton Pretnar 7 K. Po nabiralnikih se je nabralo v sledečih gostilnah: Pri »Jurci« 24 K. pri »Ko-čevariu« K 15.72, pri »Korenčanu« K 21.70, pri »Ign. Oblaku« K 4.36, pri »Simonu« K 6.60. pri Šinkovcu« K 4.10. Skupaj K 118.48. Vsem, ki so prispevali, najiskrenejša hvala' Na zdar!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
PREMIRJE.
London, 16. aprila. Times poročajo, da so vesti o sklenjenem premirju vse prenagljene. Pogajanja so se pač vršila, toda ni prišlo do nobenega vspeha.
London, 16. aprila. D. T. poroča iz Petrograda, da so se vršila med Bolgari in Turki pogajanja glede premirja Pogajania so že zaključena.
ZADOVOLJNOST V PETROGRADU.
Petrograd, 16. aprila. Vesti o premirju so vzbudile tu veliko zadovoljnost. Zaeno so pa dospele sem vesti, da se ie kralj Nikola odločil na lastno pest nadaljevati obleganje Skadra. Vesti iz Skadra slikajo namreč položaj posadke za tako obupen, da se mora držati trdnjava le še malo dni.
FINANČNA KOMISIJA V PARIZU
Petrograd. 16. aprila. Še! ru> skega kreditnega zavoda Davidov je Imenovan zastopnikom Rusije na finančni komisjji v Parizu, in je že tudi tja odpotoval.
Berlin, 16. aprila. Tudi Nemčija je že Imenovala in odposlala finančno komisijo, ki bo zborovala v Parizu.	.	.
Belgrad, 16. aprila. Srbija je za svojega zastopnika na pariški konferenc) Imenovala bančnega direktorja Marinkoviča.
VEST IZ CARIGRADA.
Carigrad, 16. aprila. Vesti, ki so krožile in govorile o premirju, so brez podlage. Govorilo se je pa o možnosti desetdnevnega premirja, ki bi moglo nastopiti z jutrajšnjim dnevom.
KAJ PA TO POMENI? NOROST MOLOHA.
Dunaj, 16. aprila. Dunajska »Zeit« poroča, da je vojno mlnlster-stvo z ozirom na zelo slabo stanje in slabe razmere pri vseh četah skupne armade potom odredbe določilo, da se ne Izvede na noben način predčasna stalna odpustitev moštva letnika 1910. Dotlčnl, ki so bili slučajno že odpuščeni, bodo zopet vpoklicani Odredba vojnega minlsterstva je v popolnem nasprotju z Izjavo, ki jo ie dala vojna uprava v delegacijah in pomenja zvišanje presentnega stanja. Vsled te odredbe je prehod k dveletni vojaški službi popolnoma spremenjen v veliko škodo prebivalstva.
KRIZA NA ČEŠKEM.
Dunaj, 16. aprila. Križa na češkem se je nevarno zelo postrila. Dr. Urban 5e svoj referat v deželnem odboru odložil, ker je deželni odbor sklenil najeti novo posolilo. Dr. Urban je proti temu protestiral In tudi takoj svoj mandat odložil. Vsled tega je situacija silno kritična. Referat dr. Urbana bo sprejel najbrž grof
Schonborn.	_	,.
Dunaj, 16. aprila. Cesarski namestnik knez Thun je dospel danes senskal In Imel dolgo konferenco z grofom SUirgkhom, radi kratkega sestopa deželnega zbora. Dopoldne Je zboroval 8 členi nemški odsek o predmetu: jezikovno vprašanje pri državnih zadevah na Češkem. Sklenjeni »o bili nekateri bk&p). Popo-
ludne ob 4. url le bil odsek sprejet od ministra za notran zadeve Heln-olda* prisotna sta bha knez Thun In grof Stiirgkh. Vlada Je podala nove izjave glede stališča, na katerem stoii v jezikovnem vprašanju pri čeških državnih uradih. Nemci z Izlavo niso bili zadovoljni. Posvetovanja se nadaljujejo. Grof Stiirgkh ic Iziavil. da se bo pogajal z netnšk.
In češkimi zastopniki češkega deželnega zbora v svrho kratke sesiie deželnega zbora. Konference se prl-čno prihodnje dni In vlada bo predložila tozadevne načite.
ZVEZA MED KOTORJEM IN CETINJEM.
Kotor. 16. aprila. Avtomobilska zveza med Kotorjem In Cetinjem je pretrgana.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Poslano.
Kinematograf v dežel, gledališču.
V soboto se vrše otvoritvene predstave podjetja »Kino-Metropol.« To podjetje Je last Dramatičnega društva v Ljubljani in je vodstvo poverjeno posebnemu odborovemu odseku. Odbor se je le s težka odločil prenesti v gledališče kimetograf-ske predstave. Ker pa Dramatično društvo nima zadostnih podpor za vzdrževanje stalnega gledališča, ker osobito nima sredstev, da bi tudi poleti plačevalo igralno osobie. bi moralo letos slovensko gledališče sploh prenehati, če se mu ne odpro novi viri dohodkov. Dobiček podjetja je torei določen le v najpleme-nitejše namene. To Je uvaževal tudi deželni odbor kranjski, ki je v ta namen prepustil uporabo deželnega poslopja Dramatičnemu društvu brezplačno in je tudi vse obširne adapcije v poslopju izvršil v lastni režiji. Kdor obiskuje »Kino Metropol«. podpira In omogočuje vzdrževanje stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Odbor Dramatič. društva zaradi tega najuljudneje vabi vse prijatelje gledališča, da pridno posečajo »Kino Metropol«. Vodstvo bo nudilo najboljše in najnovejše na tem polju.
ODBOR.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovlrie. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. LJub-Uana-Gllnce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.	______
Lepo meblovana soba s posebnim vhodom se odda. Privoz 9.
Pridni zastopniki se iščejo za takoj proti visoki proviziji, eventualno gotovi plači. Ponudbe pod »Trajnost« na »Prvo anončno pisarno«.
Učenka se sprejme pri šivilji. Naslov v »Pvi anončni pisarni«.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago,
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Slarl trg 9. Lastna hiša. Ncprckosljlva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Naročite in sirite ,Dan‘
Cenena kava
(dokler je kaj zaloge)
85“	80"
*/4 kg Brasil I 'A kg Brasil II
žgana	žgana
v filijalki
Julij Meinl
uvoz kave Filijalka:
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
ModliHt.illjll
Minka Horva t
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
PETAR JERAI
TRST via s.GiovArmis.
Moderno pohištvo. Lastna delavnica.
»Javnik
likerja je | Želodca"
p’	je edina posebnost želodčnega
likerja iz zdravilnili rastlin, kateri t;	izborno upliva proti slabosti v
*	želodcu ter ga radi tega v nobeni
družini ne bi smelo manjkati.
Laška kuhinja
■v I_£*uLbl3si2ai..
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino iz deželne kleti Paroneo in Brioni.
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20 lo popusta
vse pomladne najnovejSe damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
::
:: ■ ■
Pozor! Bir“t"f! bf‘ Pozor!
m	ln botrice! . ___
Najlepša in najcenejša
birmanska darila II
■ ■
dobite edino - le pri stari solidni tvrdki g ■
FR. P. ZAJEC ||
Ljubljana, Stari trg št. 9
TT
: s ■ ■
s s
II
: s
■■■
■■■i
Bogata zaloga najboljših, pravih švicarskih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov itd.
■ ■ ■ ■
::
Za birmo znatno znižane cene! niste ogledali moje zaloge II	5	■
Nlkeln. moška ort z verižico . . K 4-40 Srebrna damska ura * verižico . K 9-40	S	S
Srebrna „	................K 9 60	14-kar. zlata damska ara K 22-—	S	!
14-kar. zlita moška ura ... K 43-—
■ ■
■■■■■»■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■“■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S!
Potrebščine za telovadce
hlače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odLnake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode
P. Magdič, Ljubljana,