Oar Write U» Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLA
RODA 11
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVALE %
C "GLAS NARODA^ V
PO POŠTI NAKATN06T NA SVOJ DOM (bvM wM| * praznikov).
ZA $6.— NA LETO NAD 300 KDAJ
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
11st IMaltta Part Offitt M New !«i N. I,
Art •( Cmitcm rt March M 1871.
No. 4. — Stev. 4,
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 5, 1940—P ETEK, 5. JANUARJA, 1940
Volume XLV1II. — Letnik XLVIIL

Skozi Madžarsko prihajajo zaloge
BERLIN, Nemčija, 5. januarja. — Dobro poučeni diplomatski krogi poročajo, da je Hitlerjev prvi korak obrnjen proti Madžarski. Isti viri pravijo, d-i se namerava Hitler v začetku marca polastiti Madžarske. Večina vlakov z živežem vozi skozi Madžarsko in Hitler se boji sabotaže. Do sedaj se je že pogosto dogodilo, da so se vlaki vstavili, ker je bil natresen pesek n,a osi železniških voz.
Madžarska se bo le navidezno upirala
Z oziram na Hitlerjev namen, polastiti se Madžarske, vso kaže, <la >e bo Madžarska le liialo branila. Madžarski vladi so znani Hitlerjevi načrti in je pripravljena na vsv.
OBISK GROFA CSAKYJA V ITALUl
RIM, Italija, 5. januarja. — V nekaj dneh "bo madžarski vnanji minister grof Štefan Csakv do-ipel v Italijo. Spočetka je bil njegov obisk razglašen kot privaten, toda sedaj se u-indno priznava, da Ikj zelo velike politične važnosti.
Italijansko časopisje zelo razpravlja o tem obisku ter pravi, da se bo grof Oakv sestal z vnaujim ministrom grofom. Gaieazzom Cianom v Benetkah ali v Rimu in tudi ni izključeno, da se bo sestal tudi z Mussolini jem.
Madžarska in Italija imata marsikaj skupnega
Madžarska in Italija imata več skupnih problemov, vsled katerih je potrebno pogosto izmenjan je mnenja obeh vlad. Poleg tega je tudi Mussolini že ponovno zatrdil, da ne bo trpel nobenega vmešavanja katerekoli države v balkanske države in vsled tega se zelo trudi, da bi balkanske države med seboj poravnale spore. Za Mussolinija je posebno važno, da Madžarska in Romunska {H> ravnate med seboj spor zaradi Transilvanijo.
Cilj Italije: — Mir na Balkanu
Vnanji minister grof Ciano je v zbornici ko lipo racij izjavil, da je cilj Italije zdržati mir na Balkanu. Odnosa ji med Ma-džarsko in Romunsko se zadnje mesece niso prav nič izboljšali, zlasti ne, ker je kralj Karol v svojem novoletnem govo-i!i zatrdil, da bo Romunska za vsako ceno branila svoje sedanje meje.
JUGOSLAVIJA VA2NA POSREDOVALKA
Italijanski krogi so prepričani, da bi sporazum med Madžarsko in Romunsko bil močan činitclj za utrjen je miru na Balkanu. Diplomati se v tem pogledu zavedajo, da more pri tem največ pomagati Jugoslavija, \>led česar bosta Ciano in Csakv tudi razpravljala o morebitni i>ogodbi med Budimpešto in Beogradom.
Pomoč Jugoslavije je potrebna
Diplomati ilvklavajo, da je i*>moč Jugoslavije potrebna, k«*r je članica balkanske zveze, ki sestoji iz Turčije, Grške, Romunske in Jugoslavije, ki se bodo sestale na konferenci proti koncu januarja, ali pa v začetku februarja. Vsled tega j« ravno Jugoslavija najbolj zmožna konferenci razložiti mišljenje; Madžarske.
Csaky bo jutri dospeti v Benetke
RIM, Italija, 5. januarja. — Madžarski vnanji minister grof .Štefan Csakv bo v soboto do>pel v Benetke. Mestne oblasti bodo njemu na čast priredile posebno predstavo v operi, zvečer pa bo svečan banket.
Hull ne bo kandidiral

Državni tajnik zavrača domneve, da ga je F. D. Roosevelt določil za predsedniškega kandidata.
WASHINGTON, D. C. 4. an. — Zadnji uas so se razširile govorice, da bi bil po inne-ju predsednika Roosevelta dr-žaivni tajnik Hull najsposobnejši demokratični predsedniški kandidat.
Te dni je rekel časnikarjem, dia v teh govoricah ni niti zrna re-nice. Neki njegov sodelavec je pripomnil: — Državni tajnik Hull je star (J8 let. Zanima se le za svojo službo, predvsem " pa za program tr -govskih pogodb, katerim nekateri zelo nasprotujejo. Njemu je služba prva, • politika pa stranska stvar.
WASHINGTON, D. C., 4. jan. — Vodstvo republikanske stranke je izjavilo, da je bilo lani nabranih za kampanjski fond nad milijon dolarjev, do-čim a) znašali stroški le nekaj nad sedemstotisoč dolarjev.
Demokrati so imeli lani v kampanjskem fondu $731,000, dočim so znašali stroški 73f> tisoč dolarjev.
WASHINGTON, D. C., 4. jan. — Demokratski senator Gillette iz lowe je izjavil: — Ako bo poljedelski tajnik Wallaces sklenil na demokratski narodni konvenciji kandidirati za predsedniškega kandidata, sme biti prepričan, da bodo delegati iz države lowe glasovali zanj.
Poljedelski tajnik pravi, da se sleherni moti, ki misli, da bo vojna rešila probleme ameriškega far-merstva. Sistem omejitve letin je treba, ohraniti.
WASHINGTON D. C., 3. januarja. — Poljedelski tajnik Wallace je objavil ob no*vem letu izčrpno poročilo o ameriškem farmers t Vu, o njegovih perečih problemih in o rešitvi teh problemov.
Priporočal je, naj bo ohranjen in mogoče še izboljšan sistem omejitve pridelkov. — Ce bomo ta sistem opustili, je rekel, — bo zašel po sedanji evropski vojni ameriški fanner v ravno take ali pa še večje tež-koče, kot je zašel vanje po koncu svetovne vojne.
— Kdor misli, da se bo vsled evropske bojne povpraševanje po naših poljskih pridelkih povečalo in da se bodo cene vsem pridelkom zelo povišale, se zelo moti. Mogoče bo sempatam opaziti kakšno izboljšanje, preti pa velika nevarnost, da bodo cene po končani vojni strahovito padle. Vojna ne poveča na-
kupne sile prebivalstva, pač jo pa uničuje celo v deželah, ki so v vojno zapletene.
.— Zvezne agenture, čijih svrha je pomagati farmerjeni, —morajo ostati ter je treba še povečati njihov delokrog in o-jačiti njihovo delavnost. Eiv-rop.-ka vojna naj nikakor ne bo povod predlogom za odpravo teh agent ur. Ameriški farmer ji morajo biti pripravljeni, da bo cena njihovim produktom padla, če ameriška industrija ne bo posvečala dovolj I pozornosti domačim potrebam, ampak bo zadoščala m prvi vrsti potrebam vojskujočih se držav.
— Tudi v bodoče bo4reba natančno določiti, koliko zemlje naj bo obdelane,-posejane, da ne bomo kar raenkrai imeli preobilice poljrkih pri-
Frank Murphy imenovan v najvišje sodišče
WASHINGTON, 1). C., 4. januarja. ^ Predsednik Root. -\elt je malo prej, predno je odšel v kongresno zbornico, da prebere svojo poslanico, namignil, da je dosedanjega generalnega prah d ni ka Frank 'Murphyja določil za člana najvišjega ; odišča mesto umrlega sodnika Pierce Butlerja.
K<> je šel pred ed n i k s svojimi kabinetnimi tajniki v "zbornico, se je obrnil k novemu mornariškemu tajniku Charlesu Edisonu in mu je smeje rekel: "Tudi ti, Charlie, lepo izgledaš.".
Tedaj pa pripomni vojni tajnik Woodring:
<4Izgleda kot kak oglas za to, kar mora lepo oblečeni človek nositi."
"Predsednik pa ga je z nesmehom zavrnil ter rekel Mur-phvju: "O, Frank, še mnogo bolj udobno se boš nočutil v dol-halji."
Murphy je v naslednik kot generalni prafvd-nik bo Robert H. •Jackson.
Poslanica delavskih
delkov kar bi neizogibno povzročilo padec cen.
"Census" bo letos
Dne 1 aprila bodo začela ugotavljati število ameriškega prebivalstva. — Pri censusu bo zaposlenih zaenkrat 12,000 števcev in statistikov.
voditeljev
Wm. Green in John Lewis sta ob novem letu govorila po radio ter pozivala ameriško delavstvo, naj se varuje tujih vplivov. — Dolžnosti demokracije.
• WASHINGTON, D. C., 4. aprila. — Letos se bo vršil census (ljudsko štetje), čigar namen pa ne bo samo ugotoviti število prebivalstva, pač pa tudi sestaviti natančen pregled ameriške industrije in biz-nesa v splošnem.
Najprej bodo ugotovili vse podrobnosti glede trgovin, in-dustrijalnih podjetij, majn in kamnolomov.
l)ne 1. aprila bodo začeli u-gotavljati šte»vilo prebivalstva, število farm, hiš in stanovanj.
Pri tem ogromnem delu bo zaenkrat zaposlenih llMHJO števcev in statistikov.
Do konca tega leta bo natančno ugotovljeno, koliko znašajo plače ameriških delavcev, koliko stroškov imajo tovarne, koliko oseb je zaposlenih in nezaposlenih, koliko producirajo farme in tovarne.
Sličen pregled industrije se je vršil leta 1937. Takrat je bilo v deželi 165,(XX) tovarniških podjetij, ki so predstavljala vrednost šestdeset tisoč milijonov dolarjev.
V tovarnah je bilo zaposlenih osem milijonom petstotisoč delavcev, katerih plače so znašale nad de=et tisoč milijonov dolarjev.
Pri štetju ameriškega prebivalstva, ki se bo začeio 1. aprila, bo zaposlenih 130,000 števcev.
WASHINGTON, D. C., januarja. — Kakor vsako leto, sta tudi letos poslala delavska voditelja William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in John L. Lewis, predsednik CIO, ameriškemu delavstvu oziroma ameriški javnosti vsak svojo novoletno poslanico.
Delavstvo in javnost v splošnem sta svarila pred novomo-(mirni tujezemskimi nauki, ki jih skušajo nekateri uveljaviti v Združenih državah.
— Pred dobrim letom, — jt rekel Green, — so začeli hodit po Ameriki pridigarji komuni zma, naeijzma in fašizma tei skušali zastrupiti naš narod ii iz pod ko pat i demokracijo. Nji hov načrt ni uspel. Ti izdajalci se nahajajo na begu, kajti kaj kmalu >« se prepričali, da bi njihovo seme ne uspevalo v
FINCI BOMBARDIRALI MURMANSK
KOD AN J, Danska, 5. jan. — Danska radio postaja je sinoči naznanila, da so finski aeroplani hombardirali Murmansk, poškodovali Ljeningrad-Murmansk železnico in popolnoma uničili ruske zračne postojanke na dveh estonskih otokih.
Drugi finski aeroplani pa so letali nad Ljeningra-dom in so spuščali propagandne spise.
PROCES PROTI BROWDERJU ODGODEN
Predvčerajšnjim bi se imel pričeti proces proti znanem voditeljem ameriških komunistov Earlu Browderu, ki je s potvor-joiiiro jKjtnun listom potoval po Evropi. V zadnjem hipu je -bilo določeno, da se bo proces ivrsil šele 15. januarja.
CIO NAPOVEDUJE SLABE CASE
WASHINGTON, 1). C., 4. januarja. — Po mnenju Lewi-sovega Kongresa za industri-jalno organizacijo bodo p. -. i trije meseci tekočega leta lire tej slabi za ameriško delavstvo. Nezaposlenost se bo znatno povečala, in delavstvo bo pogrešalo marsikatero ugodnost, ki jo je bilo prejšnje leto deležno.
Ta napoved bo vsebovana v prvi številki novega mesečnika 4 4 T ne Economic Outlook'' — "Gospodur-ki Izgled" —ki ga bo izaajal CIO. •
V prvem četrtletju tekočega leta se bo industrijalna produkcija v Združenih državah znatno zmanjšala, -— je rečeno v uvodnem članku. — Kmalu nato se bodo pa razmere nekoliko izboljšale.
— Ameriški biznes se di\iga. V sli č nem razmerju bi se morala nezaposlenost manjšati, toda doslej še ni nobenega po-
sebnega znamneaj, da bi se to kaj kmalu zgodilo.
— Zvezna vlada bo izvedla velike načrte za oboroževanje, toda od tega bodo imeli delavci razmeroma le majhno korist. Edinole bizuis bo na dobičku.
Mesečnik obeta biti zelo zanimiv, ker bodo v njem objavljeni tudi osebni nazori predsednika CIO, Johna L. Lewisa.
10,000 kompanijskih hiš bo prodanih na dražbi
WILKESBARRE, Pa., o. januarja. — Časopisje tega mesta, katero se nahaja v središču peiinslvanskega antcacit-nega okrožja, je objavilo cele strani oglasov, da bo prodanih na dražbi 10,000 kompanijskih hiš zaradi neplačanega davka. Oil nekaterih hiš ni bil davek že deset let plačan. Dražba se bo vršiki 25. januarja.
Nemška "špijonka" dobiva ženitne ponudbe
TORONTO, Kanada, 3. jan. — Mlada Nemka Katarina Heidi nger, ki je dospela v deželo nepostaviiim potom, bo do konca vojne internirana, ker jo dolže špijonaže. Oblasti so ji danes sporočile veselo novico, da se je dosedaj prijavilo že petindvajset mladih Kanadča-
nov, ki se žele poročiti z njo.
Katarina pravi, da je zapustila Nemčijo kot begunka ter je do»pela sem tv edinem upanju, da postane kanadska državljanka. .
j
tej deželi. Naša naloga je zaenkrat gledati in skrbeti, da bo demokracija uspešno poslovala. Zaenkrat je največja naloga naše demokracije, da preskrbi nezaposlenim delo. Ta najvažnejši problem je treba čimprej uspešno rešiti.
Nadalje je Green svaril a-jineriški narod pred prevelikim zaupanjem v "vojno prospe-i r i tet o". Kako minljiva je ta-1 ka prosperiteta in kako usodne ]K>sledice ima, se je izkazalo v letih po svetovni vojni.
Greenu seveda ni dala žilica, ; da bi se ne obregnil ob CIO. De-ijal je, da se Lewisovi pristaši 1 trumoma vračajo v Federacijo.
John L. Lewis je pustil pri miru Greena in njegovo organizacijo ter izrazil svoje pre-pričauje, da bo ameriški narod tudi »v bodoče reševal svoje zadeve na ameriški način in ne bo posvečal nobene pozornosti sanjarijam tujezemskih agitatorjev.
Tudi Lewis je svaril javnost, naj nikar ne mi-li, da bodo ■ vsled evropske vojne avtomatično rešeni vsi naši problemi.
MATIČNA LADJA NI BILA POTOPLJENA
Pred več tedni so Nemci sporočrli, da je neka podmornica potopila angleško matično ladjo za aeroplane Ark Royal. Slika pa nam predstavlja ladjo, ko jemlje na €voj krov por treb$čine v Rio de Janeiro v Braziliji.	. t,n .<>



I^I^^^fL0^ ^ Yqfg	M Bi " Friday, January 5, 1940	SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
J	j
v t-.	Tmiliiil TljMliiU >11
<▲ Oscpanttaa)
, • . 47th Year	|
sasnjs«* nnmi OAT IUUJIM grapin AND HOUOAH
Ib Mb 4l> T<Oa M M AMrlhii j Z* New Xork sa rUo teto . . f7 00
to rsnii ...... —H* fc pnfi Mi ............... HM
r* N ............... rr^lr« lin,»1,, m i»lu liu .. $ijoo
«• fctrt Mb —-----------pol lata................fUO
I j Mt-A« N4BOOA' UHAJA V8AMS UAH IZVZKMftl NBLMKJ TU
PRAZNIKOV
fii wm ta* sncaarT nkvTomTm.T
____________CHiiMi l-IU»
HITLERJEVA "ZAVOJEVANJA"
Nemčija se bori na treh frontah in ta borba ji povzroča precejšnje teža/ne. Toda glede zapadue fronte ni prav posebno tv skrbeh. Dosti več preglavic ji jiovzroča " zavoje va-no ' poljsko in čehoslovaako ozemlje. Od Poljakov in Cehov preti zaenkrat Nemčiji precej »večja nevarnost kot pa oil Angležev in Francozov.
V češkem protektoratu sta okupacijska armada 111 tajna i>olicija takorekoč (>rez moči napram splošni >abotaži, vršeči se v važnih industrij a In in središčih, posebno pa v Škodovih tovarnah.
Nedavno je bilo iz največje bivše čehoslovaške muni--eijske tovarne deportiranih šestdeset prvovrstnih mehanikov v Nemčijo, kjer naj bi vršili razna dela na polju. Ker je pa bilo ob jnjihovem prihddu jjoljsko <lelo že končano, so jih poslali v Kruppave tovarne v Essen.
Noč
in dan jih straži dvajset vojakov, da ne pridejo v neposreden »tik z nemškimi delavci. Navzlic temu se je pa začela po dvajsetih dneh pojaMjati pri Kruppu slična sabotaža, kot se je prej vršila pri Škodi. Sedem sabotaznikov je bilo brez procesa ustreljenih. Poulični spopadi in nepostavni štrajki so po protektoratu na dnevnem redu. Nemška sodišča -o noč in dan na delu, toda svojimi obsodbami ne morejo zaustaviti vala nezadovoljstva.
Za Francozi je tudi angleška vlada priznala Čehoslova-tki narodni odbor kot zastopnika eehoslovaškega naroda ter lin iovolila organizirati novo čehoslovaško armado, ki se bo • i » ramo ob rami z zavezniki. Armada šteje že petdeset tisoč mož, ki se vežbajo v Franciji ter bodo spomladi sposobni za vojaško službo.
Značilno je, da nova državna organizacija, ki je seveda šele v razvoju, ne vključuje samo ČeI10Iv, pač pa tudi Slovake, ki bodo imeli po vojni s Čehi enake pravice.
1P0 Hitlerjevi milosti imajo Slovaki svojo državo, ki je uasvidez svobodna, toda vsakdo ve, da je le igrača oziroma slepo orodje v rokah Nemcev. Vlada ji nazadnjaška klika, ki jo slovaško prebivalstvo sovraži.
Spočetka je bilo med ČVhi in Slovaki precejšnje nasprotje. Po mnenja Čehov je odhod Slovafkov Pragc jeseni leta 3938 pripomogel k monakovskem izdajstvu ter onemogočil vsak odpor proti Nemčiji. Slovaki so odgovarjali, — precej upravičeno, •—- da češka vlada ni ratvnala ž njimi na temelju' enakosti in pravice.
Danes so združeni na temelju iwpolne enakosti in njihov cilj je obnova- čehoslovaške države.
Zdi
se pa, da zastopniki novega čehoslovaškega giba-n-ia ponavljajo napako poljskega gibanja za neodvisnost. V izvršilnem odboru namreč niso zastopani delavci. Niti enega socijaii?ta ni v poljskem no v čehoslo vaškem narodnem odbo^ ru, dasi je imela v obeh deželah socijalna demokracija dosti pristašev in je igrala važno vlogo iv razvoju naroda.
K NJI G C^f	a:
Vodniktfve Družbe J
ZA S^ETO 1940	I
V zalogi imamo i^jiae Vodnikove Družbe za 9 leto 1940. Kdor St
Ij >če riaročite, naj pošlje: 1 !
M JU •	1.
LBTGŠNJA ZBIREA VgffilUE gLED^ČE KNJIGE: * §
NEZNANI STORILEC: Povest	I
Spisala LJUBA PRESNE K Jj
NEBO GORI: Pofear- NO? \ u Gftt A 1
• Bpisal.CVXN MjBBBHT 1
O BOLEZNIH UŠESA, NOSA ihiGRLA 1
^pd^ovA	1
A GLAS M A R O & 1 I "ft^llMUIW^M..........Ill........Ill I I TTTYf ' T I
y IKOHEC AMERJfiKEG/t VOJAŠKEGA ZRAKOPLOVA
. Zrakoplov L o » Angeles je bil nekoč ponos a-ineriške mornarice. Napravil je 241) us]>ešnih izletov. Leta 1932; je bil 4*vpoko-j| jen" in sedaj ga razdirajo.
m
Iz Jugoslavije
Strašna slika bede v bajti zapuščenega alkhoholika
V Baničevcu pri Križevcih so našli Lovra Fogleca mrtvega v njegovi bajti. Foglec je živ« 1 v veliki revščini in edino, s čimer se je zadnje rase preživljal, je bil alkohol. Te dni se je do vrha liajpil, ponoči pa ga je zadela kap. Štiri dni je mrtev ležal v svoji bajti, ne da bi se kdo bil spomnil nanj. Ko >o truplo po komisijskem ogledu odnesli na prosto, se jim je nudila strahotna slika. Podgane so i»ile Foglecu razžrle obraz in mu nagrizle prste na obeh rokali. Njegova bajta je 'bila tako zanemarjena, da bj se prvemu krepkej-šenm vetru ne mogla upreti. Vse skujwaj je bilo en sam pro-stor s tako nizkim -stropom, da >e človek ni mogel vzravnati. Pohištvo <o tvorili razbita postelja. star stol. -krinja. kuj) rej k1 in krompirja, uiralo slame ci n Fofflecoin so v istem prostoru živeli se krava, prase in par kokoši.
Taščo je zadavila v spanju
-Mala gorska vasica Gornji Slakovac ipri Gujilanah je bila te dni prizorišče hudega zločina, ki se je dogodil v hiši kmeta Redžepoviča, ki je bil nedavno poklican na orožne vaje. Redže|jovičeva 24-letna žena d>jamila, je ponoči napadla spečo ta-čo, 40-1H no Redže-povičevo mater, ji pritisnila na vrat močan .železen drog in tiščala tako dolgo, da je žr-
jTiTmuTiT, ^«»rn^,Tr«r.i,:l||i(HM.7fi^1?!
Denarne pošUjatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem loirTU.
V ITALIJO
? 6.00....... Lir 100
11M ........ » 200
17.50 ........ " 300
28.00 " 500 56.6o	" IOOO
KER SK CENE SEfeAJ HITRO MENJAJO JSO NAVEDENE CE-NB PODVRŽENE SPREMEMBI T QORI ALS DOLI
,. ' :
NUJNA NAKAZILA IZVRŠIT.
SJEMO PO CABINS LETTER
ZA PRISTOJBINO $1— j
■ — 1 * j
SLOVENIC PUBLISHING i C O M P A N Y
Ji (TRATIL BURKAH) 1 [j «< W. Htfc BT, NRW TORR j
te v prenehala dihati. Zjutraj je morilka pripovedovala sosedom, da je našla taščo mrtvo na pragu hiše. Kljub njenemu hinavskemu objokavanju J taščine smrti, so jo prav kmalu razkrinkali kot morilko. Ko >o vaščar.i to zvedeli, je tnalo manjkalo, da io niso linčali.
!
j
Kap ga je zadela, ko je zvedel, koliko mora plačati davkov
1 A*"	*
j N otmi Se je te dni pripetil | nenavaden dogodek. Ugled-:tii giinski trgovec Jakof Lan-graf je bi! poklican na davčno upravo v Glini, kjer so mu sporočili, koliko mora plačati davka. Langraf se je nad veliko vsoto, ki bi jo moral plačati zelo razburil. Ko je šel iz po- • slopja, ni'ii je postalo slabo. Prepel jali so ga v neki hotel, poklicali zdravnika, ki pa trgovcu ni mogel več pomagati. Zdravnik je ugotovil srčno kap ki je nastopila zaradi prevelikega razburjenja.
Cirkuški ljudje odpeljali deklico
Ob binkoštih je iz Subotiee brez -ledu izginila 13-letna »le-klica. Vsa poizvedovanja . po njej so o-tala brezuspešna. Pred nekaj »Inevi pa se je pojavila deklica > t rasno shujšana' in zavita v eunje pri policiji v Batnjnici. Kakor, prLpoveflu-je Metolda Berzan — tako s«* imenuje deklica — >-o jo o«l-peljali potujoči cirkuški ljudje. Doibila je več udarcev, kakor pa krulia, dokler se ni priučila nekaterih cirkuških uiinetnosti, ki je morala kazati j v mali areni ,i>otujočega cirku-j sa. Zadnji čas je šlo cirkus-j kini ljudjem tako slabo, da so poslali malo Matoldo beračit. V Zemunu je dekle cirkuškim ljudjem ušlo. Peš se je podala v Batajnico, kjer se rje zgla-sila na policiji. Policija je poskrbela, (la >e je -uil>oga deklica "zopet vrnila k svojim, staršem v Subotico.
Trdovraten Zaljubljenec
Tz Subotiee poročajo: Ponoči je v Bajši 17-letni kmečki sin Andrija Makan ustrelil svojega očeta. Po groznem činu je hotel pobegniti, pa so ga sosedje, ki so .slišali strel, prijeli in izročili orožnikom. Andrija se je hotel kljub svoji mladosti /poročiti z neko deklico, v katero se je do ušes za-
NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNO VARNI ZAVOD
MESTNA HRANILNICA LJUBIJANSKA
Stanje vlog preko Din 4ŽM<MH>— Lastne reserve nad - 26,00tt.000.—
Dovoljuje posojila proti vknjiibL Za m obveze hranilnice jamti
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
• ■ v
gledal. Oče pa je bil odločno proti. Te dni zvečer je nastal iiied" očetom in sinom hud prepir, ker je Andrija hotel na neko zabavo, kjer bi se sestal s svojo Lzvoljenko, oče ga pa ui pustil iti. -Ko je oče že o<l-šel spat, se je Andrija skrivaj izmuznil iz hiše in je do treh zjutraj plesal > svojim dekletom. Nato se je vrnil domov, se splazil v očetovo spalnico in s »samokresom ustrelil očeta, ki je bil takoj mrtev. Samokres je pred nekaj dnevi našel na podstrešju.
Nevarnega občinskega merjasca
imajo v vasi Popičj. pri iSisku. Neprestano imajo križe ž njim, ker je zelo divji in ogrbsel že več ljudi. Te dni pa ni do>ti manjkalo, da bi merjasec povzročil smrtno žrtev. Popoldne je šel po cesti proti vasi 25-letni Stojan Jakšič. Že od-; daleč je »aslišal obupne klice na pomoč. Stekel je naprej In kmalu opazil pred dbeinskini hlevom, kako se je Stojan Odi-grija otepal z merjascem, ki je 1 pobegnil iz hleva na ce^to. Ko je Jakšič * videl, da Odigi"i.ji trda prede, je izruval v bliž-njem plotu kol in navalil ž [ njim na merjasca. Ko je zverina videla, da je Jakšič nevarnejši nasprotnik, ise je zakadila vanj in ga podrla na tla. Jakši ,se je pričel obupano braniti. Brcal je merjasca z nogami, toda zverina ga je močno ugrrzla v levo nogo. I)a bi si zaščitil obraz, je legel na trebuh, zverina pa ga je nato začela grizti po. hrbtu. K sreči >o prihiteli kmJetje z vilami in krampi ter se jim je po hudem bojir ]>osrečilo. da so nasilno zverino nžugali in rešili mladega kmeta strašne smrti. Kmetje so zdaj sklenili, da nc-j varni morjateec mora ven iz j njihove vasi.
Svojo ženo in sina obsodil na mesec dni zapora.
V Novem Sadu je prišla na policijo delavčeva žena Barbara Bereš in naznanila, da je imel njen m;ož Ladislav njo in sina mesec dui zaprta v kleti. Kakor je povedala žena, je Ladislav, ki je star že 58 let, zelo nasilen. Z ženo in sinom je postopal brutalno in ju je za vsako malenkost pretepal.
Pred mesecem je nastal prepir v katerem sta žena in sin skupno nastopila proti očetu. Za 41 kazen" je Bereš oba zaprl v klet in jima dajal le toliko jedi, da nista od lakote umrla. Cel mesec sta morala vzdržati v vlažni, mrtzli in tenmi kleti^
Peter Zgaga
PRIPRAVE
Predpust se bliža. Ker rad pomagam ženskam, posebno pa takim, ki se žele poročiti, bom objavil par nasvetov, ki šo se že lani in prejšnja leta precej dobro obnesli.
Vsaka ima takorekoč že iz- j branega, votlo ima napeljano na svoj mlin, samo sprožiti ne 'zna, da bi, se zavrtelo kolesje. I Ti bom }>a jaz pomagal, draga 'prijateljica, po sivojih skromnih močeh in zmožnostih, i Ko ga srečaš, na veselici ali kjerkoli že, mu malomarno reci, uaj pride k vam to ali ono reč pjppravit. Takoj bo zado-
---C__—	..--- —---- ------
NAROČ ITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1910. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 rente.
i ^
dokler ju je končno izpustil. Na podlagi te ovadbe je polici-Ija Be resa aretirala.
Z osemdesetimi leti 80 potomcev
'V Gučji gori pri Travniku v Bosni, živi kmetica Luca Bu-I bič. ki je kljub svojim osemde-I set i 111 letom še vedno izredno kropka in čila. V svojem zakonu je rodila osem hčera in 'sina, ki so že davno v>.i poročeni in imajo otroke in vnuke. Stara žena lahko s ponosom gleda na svoje potomce, ki jih ni nič manj kakor osemdeset.
Ogromen dotok zlata
WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — V poročilu o narodnem finančnem razvoju je rečeno, da je bilo prejšnje leto poslanega Ameriko za .-koro dva tisoč osemsto milijonov dolarjev zlata. Vrednost tuje-zemske lastnine v Združenih državah je narasla za več kot devetsto milijonov dolarjev.
Vojni department pripisuje vse to vojnim pripravam in vojni. Kapital beži iz držav centralne Kvrope v Združene države. Še nikdar ni bilo v A-meriki toliko tujezeinskega kapitala kot ga je sedaj.
--—j--
DOLOČBE O PRENOSU
ITALIJANSKIH LIR.
Po postavi, ki je bila uveljavljena 5. deceanibra 1939, je potnikom, ki potujejo v Italijo, ali pa prihajajo iz Italije, dovoljeno nesrti čez mejo bankovce po 10 lir do vsote 200 lir in največ kovanega denarja do 150 lir.
Uvoz ali izvoz bankovcev po 1000 lir, 500 lir, 100 in 50 lir je za ^edaj prepovedan.
(Dovoljeno pa je poslati bankovce ipo 50 ali 100 lir iz dežel v Evropi, ako pride denar v kako podružnico Italijanske banjce (Banca d'Italia) v 20 dneh jx) 5. decembru 1939 ali pa iz drugih dežel v 40 dneh. Ta denar je naložen v banki »brezobrestno in neprenosljivo (eonto Infruttifero Intransfer-rible) na ip*e onega, za katere* ga je bil poslan. .
~	■ --3
V NAJEM
se odda stanovanje 5 in 4 sob, svetlo, zračno in popolnoma prenovljeno. Najemnina $20. Naslov 100 Montrose Ave., Brooklyn, N.^Yj Vprašajte Mr. Anthony Svet-a, 125 Montrose Ave., ali pa telefonirajte Mr. Kennedy, telefon: ESplanade 7-7549.	3x
voljen, kajti naši taut je radi vztrežejo, posebno če jim ženska reče, iia naj.
Ce je painter po poklicu, mu povej, da kuhinja ni bila že tri leta prebeljeua; če je karpen-ter, mu reci, da stoli nekam čudno škripjjejo; če je plumbar, si izmisli, tla kje kakšna pipa pušča.
—	Kdaj naj pa pridem? — bo vprašal, nič hudega sluteč.
—	I, v nedeljo popoldne pridi, ko bomo vsi vloma.
Zagotovo moraš vedeti, da boš v nedeljo popoldne sama doma, kajti sicer ne bo kruha iz testa, ki ga gneteš.
Ko boš sama, se lepo nalajč-kaj in naniaži, lase nafufraj in obleči najlepšo obleko. Glej, da bo stanovanje čisto in pospravljeno ter da bo vsa jiosoda pomita. Kdiuole en krožnik in svežo brisačo imej na mizi, li bom že |M>vedal, zakaj.
V ajsbaksi moraš imeti kaj dobrega. Kokošje stegno je ja-ko priporočljivo, kos potice ni napačen, pa tudi na klobase se je že marsikateri ujel. Galone vina seveda ne smeš pozabiti.
Ako morebiti delaš >v tovarni in spravljaš koverte, v katerih ti dajejo denar, poišči tisto, na kateri je največja številka, ter jo položi na viden prostor.
( V imaš doma kakšno lepo knjigo, jo odpri tam, kjer sta zaljubljenca v najslajšem pogovoru, in jo položi na mizo. Ako boš slučajno stopila kam po kakšnem opravku, stavim, da bo vzel knjigo v roko, jo začel citati in si bo mislil: — Glej jo glej, torej je udarjena na I zaljubljeno plat.
Nato stopi k oknu in pazi, od katere strani bo prikazal. Ko ga baš ugledala, stopi sredi kuhinje ter vzemi v roko pomit krožnik, v desnico pa brisačo. Tako stoj in čakaj. Na njegovo trkanje reci boječe:
—	Come in!
In ko bo vstopil, se moraš grozno prestrašiti. Krožnik spusti na tla, da se bo razbil na drobne koščke in vzklikni:
—	Ježeš, kako si me prestrašil.
—	Mar se lii-tva domenila, da bom prišel - — bo dejal.
—	Tisto že, pa sem si mislila, da te ne bo, ker je •zunaj tako lep dan. (Tako reci, če solnce sije, če pa sueži iali dežuje, se pritoži nad slabim vremenom.) 4>aj se ni tako mudilo. Očetu in materi (bratu, sestri, stricu ali teti) sem sploh pozabila povedati. Nikogar nisem pričakovala, ker bi sicer stanovanje malo pospravila. Tako je pa vse narobe. Niti počesala se nisem in v teh zaina-zanin cunjah me je kar sram. No, sedi pa vendarle, da ne boš spanja odnesel.
iSedel bo ter začel ogledovati tebe in stanovanje.
1—< Sulanient, — si bo mislil,
—	to pa je dekle in pol. Pravi, da ni pospravila stauovanja, pa je vse tako lepo čisto in snažno kot da bi ga ves teden pospravljala. Kakšno bi šele bilo, če bsi ga po svoje pospravila. Govori, da je razkuštrana. Že tako je lepa, kakšna pa šele mora biti, če je počesana. Njena obleka je zlikana in zapeljiva, pa pravi, da ima cunje na sebi. Hm, hm!
Tako si bo mislil, ti si pa že začela dosegati svoj cilj.
Dobro si razprostrla svojo mrežo. Kmalu bo v nji in iz nje mu ne bo več izhoda in rešitve.
To naj bo za danes. Enkrat drugi teden bom pa objavil še nekaj podrobnosti k temu poglavju.
"O 1» X 8 IIROUP-New Totf
Friday, January 5, 1940
SLOVENB (TUOOSLiV) DAILY
J KAN d'AUKAlVES:
NAPAD NA KANTON

Tišinu t emtio noči -o presekali prestrašeni kriki. Pri francoski bolnici je napela v poplali liripava trobenta. Xa reki so zatulile sirene vojnih ladij. Strašen krik je nastal na nešt« tih kitajskih džunkah.
iMiss Audrey Scot t ova se je prestrašeno prebudila. Bila je vsa prej kj t ena, čeprav so ventilatorji brezhibno delovali.
*'Tor«j je bilo res možno? Torej -c je ponoči uresničil napad japonskih letal, ki .-o se Ara bali od trenutka, ko so se izkrcale v Amov mlkadove divizije
Njena prva misel j«' veljala očetu, slepemu očetu. Profesor Len.v-Srott. eden najbolj sloverili poznavalcev kitajščine, ki se je »bil naseli} pred 40. leti v Kuang (en, *pouiinjajo-<•<»111 na prijazne kentske hišice, je odločno odklonil konzulov doiter nasvet, naj se odpelje v Hong Kong. Odklonil ga je za to, ker njegovih stvari ni bilo iih)^o<*:' natovoriti na parni ke, ki s<- l.'ili doslovno pre-natrpani. Vojni (Kiložaj pa je |N>>tajat vedno >lal^i.
Prestrašena Audrey je pogledala v -osedno sobo, ki je
tarskega mesta in zamahnili domnev«! 1 da so vrata. Dim
•-o po liobu liki ogromen arh-ange+ski meč. Xati mestom so pcabučali bonrfbniki. kakor grmenje v poletni nevihti.
'Zarožljale so strojnice. — Od vseh strani se je zaslišalo krčevito streljanje.
|Miss Audrey Scottova je stala'bosa in drhteča pri oknu, ]K)do>bna kamenitemn kipu, nesposobna za vsako mirno misel. •
. In naenkrat je ni bilo več t »ni, kajti odnesla jo je bila bonflm, ki je bila porušila pročelje hišiee.
Od prijazne sobice, kjer je spal slepec, je ostal sanpo na-pust v mriliajoči steni. Boni'ba je .bila raizklala hišico na dvo-je. Velika postelja z baldahi-noin je stala samy na nekakšnem prizidku, na delu razklanega poda. podprtega z tremi nalomljeniuii tranii.
Iz ij>ostelje se je razlegal prestrašen gliiri:
*4 Audrey T*
Audrey ni mogla več odgovoriti.
V*Ai*drey,M je zopet zakli-cal starček in rubral vse sale, da se je dvignil. Iztegnil je
ga je malone du£il. Saj mora vendar reči Audrey, naj zapre to prekleto okno in ozmerja vrtnarja. .
Nič več mu ni bilo po volji, odkar mu je vboka staro&t odvzela vid. Audrey gotovo spi. Ponorčeval se bo i« nje, ko jo zbudi.
Ne da bi vedel, ne da bi slutil, ne n>eneč se za prestrašene krike ljudi, zbranih okrog tlečih ruševin, rse je plazil naprej po ozkem prizidku v praznino.
iLetala so metala -zadnje bombe na Ivauton. .
NESREČA ROJAKA.
bila pustila njena vrata od- j svojo doLgo, koščeno roko in prta. Stane k je spal « pa nje j krilil z njo obupno po rraku. pravičnega. .	j Njegove brezizrazne s!e|>c oči
Prestrašeni kriki -o |>ostaja- ;so zrle stekleno predse. H vedno gb snejši. Po ulicah' 144Audrey! Audrey! Kaj se je begalo ihe^ano ljudstvo. j godi ? Odgovori mi! Kje tičis. Torej to ni>o bile s-anje. Na-j dekle nloje."' trlo j<- ogrnila haljo in odhitela 'In navzlic čudni slabosti, ki k oknu. Do nje je prihajal val »ga je obhajala je poskušal zle-razburjenili glasov. Riizle^ala jsti iz postelje. S stopali se je -o vojaška novel ju. Naglo j bil že dotaknil preproge, pa so j je odprla okno. ne da bi odvr-'ga prijeli krči in zgrudil se jc
Y DiamondMille, Wyo.. je zadela velika nesreča rojaka Fr. Žagarja ko mu je zgorela hiša z vso opremo in obleko vred in njegova žena Mary, sin Josoph in .dekla Justina Seiko so dobili hude opekline.i Ogenj je na-stal ponoči vsled
Japonci in nagota
Da mi ibelci razumemo, zakaj Japonci na carinah javno slačijo ženske in jih preiščejo, pred vsemi ljudmi in pred vojaki in da razumemo, kako se morejo preftnjeni otočani pregrešiti čez (prirojeno sraniežJ Ijivost. je treba samo pogle<lati v njihovo vsakdanje življenje in v njihove običaje. j
'Neka Kvropka, ki je živela leto dni v hiši nekega upoko-jeuega japonskega admirala, popisuje japonske običaje, ki bodo vrgle čisto drugačno luč na spoznavanje Daljnega vzhoda.
("Živela sem v hiši starega admirala, hkrati sem pa študirala jiu jiti-u in drugo običaje japonskega naroda. .
(Nekoliko incidentov iz prvih dni ntojega bivanja na Japonskem. bo vsaj nekoliko osve-tilo-vprašanje carinike kontrole v Tticntsinu, ki so se zaradi nje v Evropi tako razburjali.
*V zasebnih hišah na d umešča kopalno banjo lesena kad, ki je dovolj velika, da je človek v njej pokrit z vodo do ramen. V kadi je zmerom precej vi>o-ka temperatura, ker je pod njo majhen grevec.
Družina se koplje v kadi -ne-
ck splozi je plina in domači so, kajkrat na dan, seveda če le se komaj re&li smrti v plame-lutcSne- Vodo menjajo enkrat Žagarja ni bilo doma ob ™ <la»- vendar je kljub temu
čista, ko kristal, ker se Japonec pred kopanjem prav po domače umije pod prho. IDokler wcm .bila jaz v kadi.
nih.
času ognja. Nahajal se je v Utah tna obisku pri svoji sestri in domov we je vrnil Šele drugi dan po nesreči.
♦«ke v tej kopalnici niso čutile fbogve kako osamljene.
Jaz sem se sla kopat, moji sošolci |>a v telovadnico. Bili so oblečeni v telovadne obleki' in so se vadili.
Lepega dne sem prišla v telovadnico poprej kakor običajno. Ker sem bila v obleki za jiu jitsu, je prišel neki evropsko obleren Japonec, in mi je predlsigal. da bi skupaj trenirala. Pristala >em Ta človek me je pa takoj razočaral, ker je kar pred menoj začel ■slačiti hlače, hkrati pa Vlito*!1 f n i povedat i, kako srečen je. da bo smel trenirati z evropsko tovarišico. Suknjič, telovnik, srajca, kravata, vse je na let]»enV ležalo pred menoj. .Triponee se je pa prav jjočasi oblačil v svojo telovadno obleko.
Pozmeje sem izvedela, da moj japonski tovariš ni bil ne nemaren ne hudoben temveč kratko in malo ni fHXznal evropskih običajev. Odkrila sem tudi. da se je zaradi mene vsa šola preselila v park. kjer se je slačila namesto v telovadili ci, ker me niso hoteli spraviti v zadrego. Večina jih je namreč |K»znala evropsko običaje. T\er nisem hotela motiti svo-irli japonskih tovarišev, sem jih prosila, naj se nikar no vznemirjajo zaradi mene in potici smo s<» skupaj slačili in oblačili v telovadnici in na. hodnikih.
da je bila tako globoka, da sem bila v njej čisto pokrita, niseui pa mogla iz nje naga. Prosila sem Boga., da bi Ja-]H>nec otlšel. Ko .se tin j«- zazdelo, tla voda viv, je opazil, da z menoj nekaj ni v redu. In spomnil >e je tudi zakaj:
44Ah, vi najbrže ne poznate j a poits kili običajev.**
Dal mi je ntfajhon rolve, ki sem se ga poslnžila namesto figovega peresa, iz votle sem šla pa ne kakor Venera iz morske pene, temveč kakor kuhan rak.
ffVprav belca ni sram- iti v kopališče z daimo. ki je za silo oblečena, ne bi po »nobeni ceni
NAZNANILrO-^
PRVO POSILJATEV SMO RAVNOKAR PRErJEt* IZ
JUGOSLAVIJE
Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in komodne; samo rdeče barve. — Zelo pripravne za darila.
Za vse natančnejše tozadevne'informacije glede cene itd., slekel pred njo hlač, pa čeprav se obrnite pismeno na znanega
rojaka: Mr. ANTHONY SVET
SLAVIA TRADING CO 1 265 Broadway New York, N. Y.
hi imel spodaj še druge.
Kljub vfcemu temu se pa Japonci zgražajo, če vidijo la-mio v izrezani obleki. Nekoč sem -o kopala /. odličnimi japonskimi plavalci v kopališču v Kolbi v kopalni obleki, ki je v Evropi vel.">ala- za zelo do stojno. Po kopanju so me prosili starejši prijatelji, da ne pridom več v taki. kopalni obleki, ki v njej kkižcm naga ledja.
»Taponka ne sme nositi izrezanih oblek. Vs.- obleke imajo zaprte do vratu, rokavi pa J i segajo do koneolcev. j Nič mi ne prepreičuje, da so ne bi kopala naga v japonskem j javnem; kopališču, po nobeni
šimi v tej umetnosti je bil neki Parmeno, ki je znal mojstrsko oponašati cviljenje mladega prašička. Kakor pravi Pluta rh v neki svoji zgodili ci, je t:i umetnik cviiil celo narav-neje kot pravi in živi prašiček.
V Kimu je bilo takrat mnogo oponaša Ice v, ki so bili seveda vsi do pcslednjeg ljubosumni na Pannena in so mu
v japonski družbi sku^H kratiti njegov sloves.
n"..................................................
*HlijlII»»M,!irii«illi!■»•»lip«|ll»l,ll»Mll«lli|SiHI«N
uila pojrled od svojega očeta. Slepec je sovražil svež zrak in zato -e je bala. tla bi se ne zbudil. V bližini so lritror ugasnili luči hotela Concordia.
Tz sosedne koče je planila liela i|>ostava. noseč v naročju jokajoče človeško breme. Gotovo jo 'bila dojilja Merrilovih z nedavno rojeno Jeannie. Tudi gospa Merrilova ni mogla odpotovati z zadnjim transportom, ker je le počasi okrevala |m> nevarni porodni vročici. .
V (burno noč se jo rjizlegal ropot. Novi, napol oblečeni pre-t rase ur i so hiteli mimo njenega okna in <m1oii izme<l njih ji jo zaklical: " Letala so že tu!*' In vos npelMm je izginil zii vogalom ulico. .
Kar so prerezali temo svet-
nazaj ua bLazim:_....
A'so -e mu je zazilelo na«'ii-krat čudno.
(Ljudje -so kričali kakor blazni čisto blizu njega, pa jih ni mogel razumeti. Močno pokanje in prasketanje je pretresalo ozračje, kakor podesetorje-na nevihta. Toda vse to je prihajalo do njega kakor iz velike daljave, kajti v ušesih mu jo čudno bučalo.
Kdo neki je zakuril ogenj, ki jo prasketal tako blizu in ki ga jo njegov dim neprijetno žgečkal v nosu. Odkod ko je vzel ta močni prepih ? Kaj so kričali ti ljudje? Kako se jo moglo zgoditi, da Audrey ni bila pri njem kakor vodno, da niti na njegove klice ni prihitela?	*
Ker slalbost ni popustila, se je plazil kakor je pač mogel
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
'Podoben primer sem dožive-so ni niti en član rodbino dns-jla (pri nekem kopanju. Neki nil priti v kopalnico, čeprav Japonec, ki mu ni bilo znano,
je ]>otreboval milo ali kakšno ščetko.
Ko sem prišla v mesto Kobe. me je neki prijatelj uvedel v mestno šolo jiu jitsu.
»Odvedli s<l te v kopalnico. Javna kopali a. ki jih je na
da sem pravkar prišla iz Evrope. je prišel v kopališče in kratko in malo je stopil v mojo kad, ter vprašal, <V dovolim. To je rekel s takšnim glasom, da nisent mogla odgo- jrodavnega Rima, vor.iti drugega ko iiizvolite.**
ceni se pa ne bi pojavila v večerni obleki z izrezanim hrbtom. Vsi bi namreč mislili, da hočem izzivati moško poglede.
'''IIJ|i'|H'^',|||..i||lllill||||.(||!llllll|||.|||lll!l||
iiii»|!'MiiiiilMi>niiiii|tltii';nil|,llll>iiniit|,,,,|||
j Japonskem t< iko, ko v Evro-i Sedel je zraven mono. Pogo-ipi cerkva, so pogosto tako ve, varjala sva se o well mogočih (lika. kakor lKfsoni za plavanje, j vsakdamjih rečeh. Medtem je Steno kopalnice šole jiu jitsu j pa voda postala tako topla, da so bile papirnate, vrata pa na ' sem mislila, da si' boni- slelicr-stežaj odprta, tako da se žen-1 ni trenutek onesvestila. Vo-
PLESALKE PROPAGIRALE KROMPIR.
PARMENOV PRAŠIČEK.
Že v starih časih so so ljudje imenitno zabavali, ko so gledali vratolomne umetnijo plesalcev na razpeti vrvi, ko so se čudili akrobatom, žongler-jeni in čarovnikom. Marsikateri senzacionalni trik. ki nam o njih govore poročila iz >ta-
do tlanaš-njoga <lne ni našel vrednega posnemalca, in ipron|nogi ar-tisti so (»dnesli svojo skrivnost s seboj v grob.
Tudi oj>onašalec živalskih glasov jo bil takrat že na moč priljubljen. Mcvl najslavncj-
Toda vsak i k rat, kadar , je kakšen njegov tekmec oponašal prašičkov o c vi len je, so gledalci na vse grlo vpili: 44Ni slabo, toda za nič v primeri s Parmenom."
Tedaj se je eden izmeti njih domislil imenitno (potegavščine. V gubali svoje ohlapne obleke j«' skril pravega prašička, in ko je napočil pravi trenutek, je vščiphil prašička zn repek, da bi videl, ali bo ta kos velikemu mo>trn Parmo-nu. Toda tudi pravi in živi prašiček jo jo skupil, zakaj s j K't so zavpili ljudje: "To je vekanje v primeri s Parniono« vim cviljenjem.'*
iSalj-vec je takrat razgrni! svojo togo in izpod nje jo smukni i živi prašiček na oder.
.......i—- —— i 1 . . .
lobni st<»žci, prihajajoči iz ta-;po rokah in nogah *ja. kjer je
Angleške oblasti delajo propagando za živila, ki bi bilo ž njimi mogoče -štediti makt. .Med takšna živila spada krompir in osnovali so poseben narodni svet, ki naj bi ljudstvo seznanjal k tem živilom ter propagiral njegovo potrošnjo.
Ta propaganda spočetka ni injcla posebnega uspeha, kajti krompir jetbil n*»d Angleži nepriljubljen, wmatrali so ga za glavno hrano Ircev in m tega ozira kot »živilo, ki ni popolnoma 4 * stanu primerno.** Angle1 ške dame si ntvarjajo, da <bi jim krompir kvaril vitko linijo. Da bi te predsodke odpravil, je najel narodni svet za kronvpir lepe noge dobro ra» ščenih deklet.
ISkupina osmih izredno lepili plesalk potuje po deželi in d0s polnjuje program kinematografov s svojintf nastopi. Ljudje jim morajo ploskati. Tedaj pa iada prva plesalka občinstvu skrivnost svoje lepote s kratkim nagovorom: "Sveže smo, zdrave in vitke, ker se hranimo po večini s krom*pirt jem.*' Ker ima ta vrsta propa* gande več uspeha nego vsi članki in letaki, -bo narodni svet za kroiupir najel s5e druga lepa dekleta, ki m.u bodo po<-magala v njegovih prizadevanjih.
JANITOR
dobi .službo v 3-nadstropni hiši. Brez kurjave. Zahtevajo se priporočila na naslov: Kennedy, 100 Montrose Ave., Brook.-tyn, N. Y. Vprašajte pri Anthony S»vet, 125 Montrose Ave,, ali pa telefonirajte: Kennedy, ESplanade 7-7549,	(3x)
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'9? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRI2EM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidt
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz jede, — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
I*0 DEŽELI SKIPETARJEV
>	4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit, — Ob Vardarjn.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani * VSEBINA:
" *' Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovn. — Spet nal divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadn. — Za življenje. —. Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apaci. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt
—	Winnetova oporoka.
____Cena $3.50
2 UTI
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
Naročite jih lahko pri'
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
! Kratka Dnevna Zgodba 1

*B£ftfl VII


^SMittiw^^
Vaški Apostol
Spisal L. GANOHOFEB; za "Glas Naroda" priredil X. X.
======24==
(Katarina je zanirmrala: 44Za dva ni bilo čkuhano," in odnesla -podstavek iz sobe/ H i o .-pod Felieijan je zopet namršil čelo.
i 4*K meni >edi, Petenček." flVter je od strani sedel na stol, toda trinožnik ni vzdržal rjegovili treh centov. Malo je zahreščalo in Peter je sedel p deg j »odrtega stola na tleh. Ko se je vzravnal, je bil po-v.-eni bled.
"Oprostita, gospod župnik. I Kamorkoli pridem je ji« sreča."
■Katarina, ki je slišala padec, je planila v sobo. Opazi v-i isinejočega .-e župnika, jo je minil strah. Videč, kaj je Peter s stolom napravil, je pa zardela po vsem obrazu.
"'Prav ti je," jo je jm>svaril gospod Felieijan. 44Pa bi bila pustila naslonjač, kjer je bil. Veš, Peter je težak." Sam je pri rini I naslonjač k mizi ter pozval Petra: ■"Ta te bo držal, Peter, kar sedi."
Strahotna je sedel velikan na rob. Smeje mu je podal župnik skodelico kave.
*4Xe, gospod župnik, za božjo voljo ..." "Ubogaj in pij!"
Peter je ubogal in izpraznil skodelico v enem požirku. Z rokavom si je obrisal u^a.
"Tako dobre kave pa že dolgo nisem pil." "Ja, Katarina, ona zna," je gledal gospod Felieijan proti vratom. "Koliati zna, kot malokatera."
Hotel je še nekaj pristaviti, pa se je premislil in rekel: 44Tako, Peter, zdaj se bova pa midva dogovorila." *4J)a. gospod župnik. Dosti vanu imam povedati. Dosti hudega. L»e pomislite, gospod župnik, kaj so že spet ljudje ..." i
]"Ix> poči si. lopo ča-i. Vse lepo po vrsti. Jaz eem te naročil ?ein in jaz bom prvi govoril." Iz veže je bilo slišati rahel šum. ! H*In pošteno ti bom povedal, da veš." Peter j » (položil roko na glavo in težko dihal. Ali peč tako greje! Ali mu je strah prignal potne kaplje na čelo? Potil .-.c je. da je kar teklo od njegovega nelepega obraza.
Smeje se je sklonil gospod Felieijan k njeiirti iu ga narahlo potegnil za uho.
"Ti, dolter prismojen fant, ti? , Kaj pa počneš?" "Kaj naj počnem?" Petru se vprašanje ni zdelo nič kaj dobrega i»oniena. "Kaj bi počel? Nič ne počnem." "Tako? Kaj pa tvoje pridige po cestah in ]>o krčmah?" 44Ker me ljudje v hiše ne puste, jim moram pač na cesti povedati."	t
'41 Wed »ti? Kaj poveda ti?"
"(ioped Felieijan si je nvoral prizadevati, da je ostal Te-en. "Kaj jim imaš ti povedati?" \
"Kaj jim |intam povedati?" je Peter debelo pogledal Župnika. 44Da morajo biti drugačni. Da tako ne more iti dalje. Da drug druge ugrere življenje. Da se ne sme žaliti krščanskega čioveka. Da je treba biti dober in da je treba imeti ljul>ezen v srcu."
"Tako, tako?" je prijazno o|*izoval župnik razburjenega apostola. 44In ti misliš, da si ti prvi, ki ljudem? to pripoveduje?"	:
"Prvi? Nikakor ne. Toda ker drugi niso nič opravili, poskušam jaz."	'
Žurpniku je silil ■smeli na ustnice.
"Le poglej, Peter. « Svet je star že šest tisoč, let! Pametni ljudje pravijo, da je .še doleti -tarejši. Toda cesta je ve no bta in vedno rastejo isti ljudje. Bil je očak Mojzes, prepričevalni prerok Klija, Krstnik ob Jordanu, in sam naš Zveličar je prišel na svet ter nas je s svojo dragoceno krvjo Odrešil. Zdaj (*a tj prihajaš in zmerjaš ljudi."
"Zmerjam?" je za jecljal Peter ter se kar tresel ob imenovanju teh svetih imen. "Ne, gospod župnik, jaz nikogar ne zmje rja m."	1
"Toda ščetina si o kožo bi jatrt rad potegnil preko ušes ter jim posadil na jrlavo belo ovčjo kapicoo." Gospod Felieijan se je smehlja.-. "Seveda zato, ker si ti hočeš izpre-ineniti ubogo življenisko miško v debelega, srečnega in zadovoljnega telička."
"Seveda." je hropel Peter, "če samega sebe .pogledam, ci moram reči: 'Peter, malo preveč si upaš.' "
"Seveda, seveda. — Tako je, tako!"
"Zato jki moram zopet reči: Oh, če bi ljudje že vsaj nekoliko hoteli! Saj bi ne bilo težko. j Samo nekaj bi morali Storiti, }wi brbilo v«e drugače na svetu. Saj jim je vendar Odresenik povedal." Petni so solze zalile oči. "Tako le-po jim je povedal; Otrooi — jim j erekel — otroci, ljubite, ljubite se med seboj! Zakaj ga ne ubogajo? Saj ni tako težko. Se jaz zmorem, dasi nisem eden ipanuetnih. Pametnim je do*ti lažje. Ali nimam prav, gospod župnik?"
Kim\je je postavi! gospod Felieijan pipo v kot, prijel je ogromno Petrovo roko ter jo začel gladiti s svojimi prsti.
"Prav imaš, Peter, popolnoma prav. Pa tudi ne. Kajti 'Otroci, ljubite se med seboj/ ni rekel na<š Odrešenik."
t Petru je bil ta očitek krkor sunek v srce. 44Da. Peter, to ,ie sveti Janez nekoč zapisal." (Peter s? je globoko oddahnil.
I "1 No, prav dosti se nisem Kinotii. In če je sveti Janez za| isal, je gotovo moral slišati od nagega Gospoda. Razlike ni roliene. Poglavitno je, da imamo besedo, in be-eda je dobra."
"Da. Peter, ena najboljših, kar jih imamo. , In tisto o •v< 'cm Janezu senr ti samo zato povedal, da spravim tvojo debelo glavo nekoliko v red."
"Zidaj pa že* razumem. llvala gospod župnik, zopet m;i se nečega naučil."
($fa4&ljevanje prihodnjič.)
Friday, January 5, 1940
KUJVffU (IUUOHLSVT TfSSLT

Sadje je tudi zdravilno
V	Frankfortu ob Meni je izšla nedavno zanimiva knjižica pod naslovom 44Obstkuren bei Kranken und Gesunden." Napisal jo je profesor frankfurt-ske univerze, znani raziskovalec na področju dietetike in prehrane, dr. Heupke. V nji opozarja prepričevalno na to, da lahko sadje uporabljamo za zdravljenje mnogih bolezni in da hi morali tudi zdravi ljudje uživati sadje in sadne soke v mnogo večji meri kakor doslej. Redllnost raznih vrst sadja je sicer neznatna, kajti v sadju je mnogo vode. Toda to nas no sme motiti. 100 gramov .sadja da povprečno samo 50 kalorij. Pri tem neznatnem številu kalorij je pa sadje priporočljivo kot pomočnik pri zdravljenju mnogih bolezni. Tako je -priporočljivo jesti sadje zlasti debelim ljudem. Sadje ne podpira nabiranja mja-ščoibe, na drugi strani pa vzbuja v svojem velikem oljsegu zadosten občutek sitosti.
V	sadju je zelo malo beljakovin. Zato je sadje dobro za lečenje vseh tistih bolezni, pri katerih »ne sinemo uživati hrane, vsebujoče mtnogo beljakovin. Co ima človek vnetje ledvic, ne .morejo bolne ledvice izločati iz telesa razkrajalnili zarodkov beljakovin. Če pa tak bolnik sklene jesti ob določenih dnevih samo sadje in piti sadne soke, olajša ob takih dnevih celo svojim ledvicam tako, da se njihovo vnetje ublaži. Sadje -in sadni soki so zelo priporočljivi tudi pri napadih putike, ker ne vsebujejo nobenih snovi., iz katerih bi se mogla delati močna kislina in ker pri tem obenem podpirajo izločevanje moče.
sadjem se uspešno zdravijo tudi 'bolezni srca in žil. Pri takih boleznih je moten krvni obtok. Zato kri ne more dobro odstranjevati iz po-edinih cejic snovi, ki so telesu škodljive. Tako ostane, recimo, pri izmenjavi snovi v telesu pogosto preveč kuhinjske soli, ki pride v telo s hrano. S sadjem in sadnimi soki se te motnje odstranijo. Sadje s svojim neznatnim številom kalorij obvaruje telo prevelike ga truda s prebavo hrane in sploh olajša v-o izmenjavo soli v telesu. V sadju sploh ni nobene kuhinjske soli, tako da lahko telo. ko dobiva samo sadje, od tprej nabrano sol izloči. Sadje in sadni soki so priporočljivi tudi pri boleznih črevja. Suhe borovnice so že od nekdaj Ijiufcko ^redstvo proti dri-ki. TCnako priporočljiva so pri takih boleznih jabolka.
iS tem, da vsebuje le malo maščobe, je priporočljivo sadje tudi proti vnetjem. Ker pa je v sadju mnogo sladkorja in vitaminov, pospešuje delovanje jetrnih celic in je zato celo

POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NO\T PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ L— Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 Wert 18th Street »ff York
učinkovito sredstvo proti boleznim jeter in žolčnika. Pri takih boleznih se najbolje obnese grozdje. Slednjič je treba opozoriti se na zdravljenje sladkorne bolezni, pri kateri lahko uživamo sadje v kakršni koli obliki. Ce se odloči dial>cta vsak teden ali vsakih 14 dni. kakor je pač njegova bolezen, za en sadni dan, ko uživa semo sadje, si zelo olajša bolezen. Njegovo telo prenaša zmes sadnega in grozdnega sladkorja navadno zelo dobro. Ob sadnem dnevu ne otežujejo izmenjavo snovi v niegovem telesu Tiiti beljakovine. niti imrtščoba, zato se mu pri lažji stopnji sladkorne bolezni ne izloča skoraj noben sladkor, v tcžjrh primerih pa le čisto malo.
NE DESNO, NE LEVO.
Človek si težko misli, kako bi bilo pri nas, da bi ne poznali ibe>ed desno in levo. In vendar so na svetu ljudje, ki takih besed v svojem jeziku ne .poznajo. Kako si pa pomagajo, če naj določijo smer? Kaj enostavno. To so ljudje, ki so v stalnem stiku z naravo, ki opazujejo nebo in zato določajo smer ali lego samo po štirih straneh sveta.
•CV pride«* na afriškem otoku Madagaskarju v domačino-vo liišo in za gledaš na mizi nož l>o>odo, ali kaj dragega, se boš seveda začudil, ko te gostitelj povabi, da se poslužiŠ noža, ležečega na mizi na jugu, ali da pije*š iz posode, stoječe na severa. &e .bolj čudno je to na Havajskih otokih. Ti otoki se dvigajo strmo iz morja in sicer precej visoko. Na Havajskih otokih ralbijo ljudje za o-značevanje smeri ali lege razen št i r jih strani neba še izraze- ki so približno taki, kakor če bi pri nas rekli: skoči na konja, na konju, skoči s konja.
Iztiri, strani sveta rabijo za določanje smeri tudi Burman-c! v Zadnji Indiji. Kako mora biti človeku, ki je navajen -našeara načina izražanja, Če mu zakličejo domačini v gozdu ali kje v temi: Pazite, proti vam dirja od zapada divja krava! Podobno se izražajo v Aziji tudi nomadski Mongoli, ki pravijo celo namesto levo in desno, vzhodno in zapadno uho. Sicer se pa najde nekaj podobnega tu pa tam tudi v Evropi. Na severnem nemškem otoku Norderney sliši« pogosto o človeku, ki je odšel zdonia proti vzhodu ali za padu namesto na desno in levo. Na siezviških otočkih HaUigen govore o mizi . postavljeni ob vzhodni steni sobe ali o stolu pri zapadnem oknu.
ČRNI KABINETI.
HEBKO VEZANE KNJIGE
DARILNE POŠIIJATVE
v Jugoslavijo
100 200 300 500 1000 2000
Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar.
$ 2.50 $ 4.75 $ 6.80 $10.75 $21.— $41.50
ZARADI RAZMER V EVROPI so kile uie ime ta denarne ps&iljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili noro zveio, po kateri je mogoče našim rojakom vztreti in denar varno pošiljali. Vendar je bila nam povišana cena, ker m stroški za pošiljanje po tea potu Mnogo rti je.
Opozarjano tudi, da m pošiljate? zaradi evropskih i
zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATE V POSLUŽITE SE "CABI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York
K N JIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmaln iztekla.
VTallenstein ni pisal pi>em, ki bi >ga mogla Izdati in sicer iz strahu pred črnim kabinetom. Tadisi so ustanovili na svojih poštnih progah celo vrsto črnih kabinetov, zvonih "pisemske lože." Knez Kounis je či-tal is pomočjo črnega kabineta brzojavke Fridericka Velikega še pred pruskim poslanikom na Dunaju.
•Uslužbenci črnega kabineta so delali roko v roki s tajno policijo, ki jo tako odkrila mnogo zarot. Pisarne črnega kaibineta so bile podobne bolj kemičnim laboratorijem nego poštnim uradom. V njih je bilo »mnogo fino brušenih no-žičev in škarjic, čopičev in stekleniČic in družili pripomočkov. V omarah so bili odtisi pečatov vseh pomembnejših oseb, poslanikov in vladarja
»Črni kabineti so se nazivali v prejšnjih časih posebni postni oddelki, pooblaščeni po vladah poedinih držav za tajno odpiranje pisem, sumljivih o-.seb ali pa tudi za njihovo prepisovanje. Črni kabineti so igrali nekoč v evropskem poštnem prometu pomemlbno vlogo. Slovel je zlateti črni kabinet francoskega kralja Ludo-vika XIV.. Pod Ijudovikom« XVT. je bil sicer ta kabinet iz finančnih razlogov odpravljen, ker so -bili stroški »anj zelo visoki. Toda po padbu Ludovi-kovega finančnega ministra Torgota je bil zopet obnovljen. Odpravljen je bil zopet med franieoeko revolucijo. Toda Napoleon ,ga je zopet obnovil.
V Avstriji je bil črni kabinet ustanovljen že pod Maks-milijanom T. Karel V. je izsledil z njegovo pomočjo vse pogodbe protestantovskrh stanov in zvedel tako vse tajne tujih vladaitekih dvorov. U-metnost odpirati in zopet zapirati pisma,'so izpopolnili jezuiti in Španci. Tudi mogočni
ČUDNA IGRA USODE.
"Uradnik upsalske univerze Karel Lindhen je imel edino hrepenenje v svoji mladosti: športni avtomobil. Od svoje skromne plače si je pri trgoval in štedi!, kar je le mogel, <Ja bi <zibral denar za lep avto. Če je kdaj zapravil nekaj več denarja. j<* bilo to samo za srečko, kajti Lindsen je trdno ve-j roval, da mora nekoč zadeti bodisi dobitek ali pa avto. Bogatimi -študentom je skoraj že zavidal lepe avtomobile, za katerimi se je oziral, dokler mu niso izginili izpred oči.
(Avtomobilisti ga niso bili nič kaj veeeli, ker se je rad nastavljal ob cestah in oviral promet v svoji radovednosti. Nedavno ga je pa povozil tovorni avto, ko se je ves zaverovan oziral za lepim športnim avtomobilom. Lind'sen je postal žrtev avtomobilske nesreče. Na dan njegovega pogreba je bilo žrebanje razredne upsateke univerze. Ena srečka je bila y X»indsenovi zapuščini in čudna igra usode je hotela, da je pripadel glavni dobitek — lep avto — vprav po-kojnentu Lindsenu. toda šele po njegovi smrti. Njegovi svojci so torej podedovali tisto, "kar je povzročilo Lindse-novo smrt.
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe^mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
5 ■
p^BI L
KNJIG
Z. Belcmjafci Biser (VltoJ Jelene) < Barska Vojska
7. Cvetke	(H. Majsr)
9. Dedek Je pravil (Julij Slapšak* 1«. Devica Orleanska
11.	Dve sliki	(Ksaver Me&ko)
12.	Duhovni boj (Lovrenc S^uijoU) 14. Fra Diavolo
11 Fran Baron Trenk
(G juro 1'aoduric)
it. Korejska Brala, trtica ii milijonov v Koreii (Josef Siullmao)
21.	Mesija	,Dl. JegliC)
22.	Mladim Srcem, |K»Testl
mladino	(Ksavor MeSko)
24. Maron, kršianski detek x Liba-
Zaupaj ji in ničesar ne skrivaj pred njo.
•Tej blaženo nasmejan, prismojene kotlete, ki ti jih je pripravila žena in smatraj to za kazen za grehe, storjene dopoldne.
IŽeno jemlji s soboj na vse nabave in nikar ne govori, da se v njeni družbi »ne zabavaš tako dobro kakor brez nje.
{Nikar se z ženo nikoli ne prepiraj in ne pozabi, da je ženska že po svoji naravi nelogična in da torej nikoli ne kaže spuščati >e ž njo v dolge debate.
. Kadar prideš domov, spravi takoj klobuk in dežnik kamor "je treba. Če >i kadilec, pazi, j da pepel in vžigalice nikdar ne |Kide na tla.
! iBodi tudi kot zakonski mož enako pozoren in uslužen kakor si bil kot ženin.
Taka so torej pravila, katerih se je treba po niennjn pastorja IVgena držati, če hoče biti mož srečen v zakonu.
Viprašanje je samo, kateri zakonski imož se intore ravnati i po teh pravilih.
28.	Ob 50 Letnici dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	Pariiki Zlatar
39. I'atria. Fovea! I« irske Jnnaftke
dobe	<11. Fwi»*rer'
31.	Taberki is Kota (Ivao Albreht)
32.	Popotniki, novele in trtico
(Milan PugelJ)
33.	Požiralec
34.	Pravljice
(FI. Majar)
PRAVILA SREČNEGA (ZAKONA. »
iPastor Degen je sestavil pravila, kako naj ravnajo mladi zakonski možje, če hočejo dama iirfeti vsaj mir in zadovoljstvo. Če že ne reda. Pravila se glase:
Če hočeš, da 'bo tvoja žena mikavna in lepa, ji dajaj vedno denar, da se bo labko približala tvojemu idealu lepote.
Odkrivaj -ženi vedno svoje načrte, tudi trgovske in sploh vte. kar nameravaš storiti.
ČRIČKI IN STENICE NA KITAJSKEM.
O vrčki »=o na Kitajskem tako priljubljeni, da jih rede kot domače živali. Kitajci se zabavajo ž njimi in vežibajo na njih svoje živce. Pri nas gleda vsak človek, da se čimbolj umakne trušču, Kitajci pa jemljejo cvrčke domov poleti, ko najbolj navdušeno orrče. Spravljajo jih v slamnate kletke in krmijo jih s salato. S evrčki prirejajo tudi borbe kakor Španci z biki. Če Tazdra-žimo cvrčke s slairtnico, se za-kade v drug drugega. Cvrčki so na Kitajskem tako priljubljeni, d« vidi človek večkrtit na drevesu ali v grn<u pred hišo obešenih tudi deset slamnatih kletk ž njimi. Celo plesalke .prinašajo kletke .« cvrčki v plesne (frorane in jih obesijo tja, kjer obešamo pri na« klobnke in suknje. Poleti sre-čavaš po velikih kitajskih mestih dostojanstvene gospode, kako čitajo novine, pri tem pa drže v pesteh ovrčke. Kitajec je ves nesrečen,, če mu cvrček pogine. ■»	i '
Kitajci gledajo tudi $a ste-
35.	Pravljico In pripovedke za mla-
dino	< S. Košutnik >
36.	C« vest I In Slike (K^aver MeSko)
37.	Ptice Selivke	(Tabore,
38.	Pra&ki Judek	(Josip Vole I
49. Prapretanove Zgodbe. Povesti (Anton StraJUrj
II Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Joaef Siillliiiauk
44.	Rdeta in bela vrtnica
(Anton fltionder)
45.	Revolucija na Portugalskem
14«.	Sisto s Šesto	(H. F<xlerer>
48.	Spisi Krištofa Šniida
49.	Student naj bo (S. Finf-eart 51.	Suneški Invalid (S. Kofiutnlki ^2.	Sveta Notburxa
53. Tri Indijanske povest (Joeef Splllman)
56.	Volk Spokornik in druge povesil
a mladino < K saver MeSkol
57.	Vojnimir ali I oronstvo in krM
(Josip Oifrtnec
69. Zbrani spisi za mladino
( Engeibvrt Gane! j
fiL Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. 1'lanlusklt
63. Zlatokopi	(Josef Si>iUma□)
(Vezava nekaterih knjig jo od leia nja nekoliko izkaitnaJ
Ako ima kaka knjiga vtč zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOBI
Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK"
ltltll|||ii|l!illlll||, .i|l«>iil!|{| i||ltllll|f|| .iifllii ariuii'-i'nlmini»!>ii<lltll<niH|tti||||t<„iil|ttti^
nice, drugače kakor mi. Po njihovem mnenju prinašajo stenice srečo. Tako r:e večkrat pripeti, da raame Kitajec ob selitvi v drugo stanovanje s seboj nekaj dobro rejenih stenic za srečo. Če se evropski gost v kitajskem hotelu razjezi, da je našel stenice, mu hotelir smeje odgovori, da je lahko vesel, Ifcr	tfreoo.