...... ' * ^^k ^^^^^^^^H ^^H ^^k ^^^^^^^^H^^^^^^^b ^^^^^^^^^^^^^^B ^B B^B^^^^B^ ^bb B^B^B^B^a^B^B^B^H B^B^B^B^I Bm I ^1 B^L ,^Bl Bv BW^ Bfl ^^B^B^B* ^B^ BB* IH i^B^B^Bi^B^B* BB ^ ^1 S~ ■ V BS l^B^Bvi ^1 H B> ^B^ BB ^ BB I ■ i ■ lili 1 I Fl 1 L ■ 1 1 1 \ m \ 1 \ II JI li lili ili nat & Oto 2, do 100 ti« * £Mb JUSO, od 160 do BOO fnt B Dftn A. ve6ji tnsiiiatl pettt trsta Dto 4L-. Popast po dogovora. Uiot tnl dave* posebej. — >8k»ianalri Navod« veljs mesečno t JagostatvlJI Din l*-w bb mulinim DIb 25* RofcopM m do vračajo UBEDNmrVO Dl OTBAVNOTVe UTUHUANA, ■—H»w o*om Mor. B, Telefon: 21-23. 81-33. 31-34. 81-45 ta 33.-86 Podraiale«: MARIBOR TUni—iiajsrjev 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska, e. tolofoc st. 36. — GELJID: celjsko uređnJttvo: SHio—iimjfrjeva ulica 1, telefon «t_ 65; pođratntea sprave: Kocenova noca X Uiiofoii ot. 100. — JESENICE: Ob kolodvoru loi PootuB bronltniro v Izubijani ot. 10.351. Olimpijska bakla na poti skozi Jugoslavijo i Olimpijski ogenj na Oplencu BfflB)BlBHBflBflBaBlBaB«B«BlB«B«BlH Na poti z Olimpa v Berlin |e včeraj olimpijski ogenj prispel iz Bolgarjr v Jugoslavijo ter se je ustavil opolnoči na Oplencu, danes dopoldne pa v Beogradu Beograd, 27. julija, p. Olimpijska bakla je na svoji poti z grškega Olimpa v Berlin včeraj prispela v našo državo. Pri Caribrodu je prvi naš tekač prevasl baklo od bolgarskega tekača. Na vsej poti rz Caribroda do Beograda, kamor je prispela danes dopoldne, so spremljali olimpijski ogenj Sokoli in številni športniki, v vseh kra jih pa je občinstvo napravilo spalir. Včeraj popoldne je prispel olimpijski ogenj v Niš, zvečer okrog 21.30 v Rragtijevao, davi ob 1.50 zjutraj pa na Oplenac, kjer se je olimpijski ogenj ustalil na grobu velikega kralja TJedinitelja, Ta svečanost je bila posebno ginljivaže v prvih večernih urah so se začele na Oplencu zbirati velike množice ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Okrog cerkve je bilo zbrano sokolsrvo, pred cerkvijo pa je bila postavljena posebna žara, v kateri so ob prihodu bakle zažgali ogenj. Ko se je v temni noči v daljavi i»ojavil svit olimpijske bakle, je zavladal najprvo molk. Ro pa je tekač prihitel pred cerkev, je množica najprvo počastila spomin pokojnega kralja TJedinitelja, ki je kakor olimpijska bakla vodil svoj narod v dobo miru in spokojnosti, nato pa je priredila živahne ovacije tekaču. Ko so prižgali olimpijski ogenj pred cerkvijo, so se predstavniki oblasti, olimpijskega odbora, sokolstva in drugi odličnik i podati v cerkev ,kjer jih je pričakovala duhovščina. Z olimpijsko baklo so prižgali na grobu sveče, nakar je du- hovščina opravila molitve. Slovesnost je bila zaključena s državno himno. Ob 2.20 so tekači prevaeii baklo m jo ponesli dalje proti Beogradu, kamor je prispela davi ob 9.07. Na Terazijah se je že davno prej zbralo okrog 50.000 ljudi, ki so kljub veliki vročini vztrajali do konca svečanosti. Na Terazijah je bil postavljen oder, na katerem so se zbrali predstavniki oblasti, med njimi zastopnik kralja polkovnik Kokalj, ministra dr. Rogič in Koželj, predsednik občine Ilić m dragi odličniki. Ob 9.07 je prinesel olimpijsko baklo starosta beograjske župe ćolović, borno pozdravljen od tisočglave množice. Baklo je prevzel predsednik občine Ilič, ki je prižgal olimpijski ogenj na visoki žari, nakar je imel prigoden govor. Za njim je govoril minister dr. Rogič o pomenu onropijade za zbližanje narodov. Svečanost je zaključilo sviranje olimpijake, nemške m jugoslovenske državne himne. Pred olimpijskim ognjem so tvoriH špalir Sokoli in športniki tako, da so po barvi svojih dresov tvoriH jugosloven-sko trobojnico. Ob 10,07 je po programu prevzel olimpijsko baklo znani maratonski tekač Stefanović in jo ponesel dalje v Zemun. Druga zmaga vladi1 nad uporniki Po komunikeju madridske vlade so vladne žete uničujoče porazile glavno armado upornikov, ki je v razsulu Madrid, 27. julija, r. Notranje ministrstvo je sinoči objavilo komunike, po katerem so vladne čete dosegle drugo veliko zma^o nad uporniki. Armada generala Molla se umika na liniji Segovi-ja-Burgos ter dalje proti severu. General Molla je v soboto na hitro skušal reorganizira ti svojo armado, ki je v popotnem razsulu. toda vladne e?te, ki jih neprestano preganjajo, so jih znova razkropile,. Vladne eete s0 zaplemb nalogo topov in municije. Med ujetniki je mnogo voditeljev upornikov, oficirjev, aristo-kratov, advokatov m desničarskih novinarjev. Ujetnike so poslali takoj nazaj proti Madridu, kjer bodo voditelja zaslišali, ostale pa bodo uvrstili v delavske oddelke, ki morajo pospravljati bojišča in popravljati ceste, ki s« ** porušili uporniki. f Druga velika zmaga vladnih čet nad I uporniki je porazno delovala na preosta- | nek uporniške vojske, ki se povsod umi- | ka. Vse se skuša rešiti p^ed inašceva- ! njem levičarjev, ki so pijani zmage in j nevzdržno preganjajo osianke uporniških čet. Portugalska meja zaprta Lizbona, 27. julija, z. Portugalska vlada je poslala na špansko mejo dva polka pehote m topniški polk z nalogo, da zaustavijo velikanski dotok beguncev iz Španije. Od sobote opoldne je pribežalo ! na Portugalsko nad 30.000 beguncev, pristašev upornikov, ki pripovedujejo, da je stvar upornikov na Španskem izgubljena. Kako }e prišlo do revolucijr >Pra£er Predse, objavlja daljše poročilo svojega sotrudnika, ki se je te dni vrnil iz Španije ter je od blizu spoznal razmere, ki po do vedle do krvavih dogodkov. Uvodoma opisuje, kako se mu je godilo v prvih revolucionarnih dneh kot tujcu, ki se je znašel s»redi revolucije, nato pa piše dalje: •"VUoonost in inteligenca španskega« de-•avtštva. ki se ne kaže samo pri takih izrednih dogodkih, se morajo upoštevati kot vaz*n činitelj pri sedanjih dogodkih t Španiji. Nikakor ni pričakovati, da bi se dalo delavstvo od uporniških generalov enostavno ukrotiti. Toda špansko delavstvo ni *>onidarno in vprašanje je, ali bodo ti krvavi dogooki povečali to solidarnost. Trenutno, r dohi nevarnosti morda, toda trajno? 2> od febi narekih volitev sem obstoja v Španiji ljudska fronta, ki je dosegla veliko 7,mago in prevzela oblast; ljudska fronta sesra od demokratičnih republikancev do skrajnih k«>rm:nistov. toda v vladi je zastopana le zmerna sredina, ki jo podpira levica. J^ocia-listi so pod pritiskom okrepljenih komunistov. Levo krilo socialistov tekmuje v ladikalizmu s komunisti, a komunisti niti niso najbolj radikalen element. V f paniji živi celo anarhizem, ki je drugod že skoraj izumrl. Anarhizem ne pozna nika-ke kolektivne moTale in se poslužuje v politiki le bomb. Pritisk z levice se prenaša tudi na vlado, ki se mora istočasno upirati tudi pritisku desnice, Vlada Quiroge, ki je ob izbruhu revolucije odstopila, se je utrudila v glavnem s tem, da je morala omiliti pretirane zabteve levice in voditi borbo proti reakciji, ki te je deloma odava- la v republikanski plašč. Pozitivni uspehi te vlade bi bfii zaradi tega malenkostni, 6e se upoštevajo velike potrebe države, ki še vedno silno trpi na posledicah prejšnjih diktatorskih režimov. Romaj pet let staro špansko republiko je dve leti oviral v političnem in socialnem razvoju reakcionarni režim. Socialno usmerjeni republikanci bodo morali ustanoviti resnično enotno fronto, da bodo mogli zagotoviti državi strogo discipliniran mir in da se bodo mogli posvetiti obnovitvenemu delu. Kljub svoji dolgi zgodovini se čutijo Spanci še kot mlad narod. Pridobitve v letih 1931-1933 so dale večini naroda novega elana. Kljub temu pa je ostal med njimi strankarski razdor, ta nesrečna dediščina n prejšnjih časov. Reakcija je bila sicer pri februarskih volitvah 1936 poražena, toda ljudska fronta ni pripravila nrkakega podrobnega programa, ki bi ustrezal vsem njenim sestavnim delom. Najbolj pa primanjkuje v ljudski fronti avtoritete in potrpljenja. Namesto mirnega sistematičnega dela za obnovo je zajel deteto brezciljen nemir. Vsaka stranka, vsaka strokovna organizacija je skušala po svoji poti in na svoj nacki izsiliti svoje zahteve. Nefttevfl-ne stavke so ovirale javno Življenje. Nasprotniki režima so izkoristili vsako priliko za svojo agitacijo. Fašistične organMea-oije so nastale že prej. zdaj so se še razširile slasti med meofaneko mladino. Zidov-je je bilo vedno bolj pomazano s kljukastimi križi, po mestih se je slišala giovi-nesza. Armada je deloma še monarhieticno usmerjena, drugi del vojake pa je sicer ta- puHikaneki, toda proti vplivu socialistov na vojake zadeve. Vojska je »e vedno bila in je ostala upanje reakcije. Spremljala je naraščajoče nezadovoljstvo v deželi. Zadnje metece so se vedno bolj sirili glasovi, da voJBfea ne bo vež dolgo mimo gledala. Ime generala "Franca se je omenjalo vedno cešče. Političari atentatorji zadnje dobe pa so dali vojaškim krogom* ki levičarski vladi niso pripisovali zmoinoeti, da bi napravila red, dobrodošel povod za nastop, da odstranijo »konxunistic«no< nevarnost. Dejansko v Španiji ne gre za monarhi-stični puc, čeprav ni dvoma, da bi zmaga upornikov najbrže pomenila prehod iz republike v monarhijo. V stvari gre za proti-socialističen in pmtidemokratieen pu&Upor niki so širili vesti, da tudi Anglija želi obnovo monarhije v Španiji, ker je na španskih rudnikih in na španski industriji zelo zainteresirana. Gospodarska stiska kmetov je mnogo pripomogia, da se je uporaiSki pokret naglo razširi!!. Vlada je spoznala nevaren položaj. Zato je hitro organizirala svoje ^ciapadalne garde«, sestavljene iz črno uniformiranih levičarskih republikancev, ki jm je dobro oborožila. Uspelo ji je, da je špansko letalstvo prešlo v roke levičarskih republikancev. Vojske pa ni mogla več očistiti režima. Posledica tega je dejstvo, da je večji del vojske pod vodstvom monarhietičnih oficirjev prešel na stran upornikov. Po zadnjih vesteh so vladne čete upornike v odločilni bitki porazile. Morda je to že začetek konca uporniškega pokreta, toda dejansko bi pomenila zmaga vlade nad uporniki le korak dalje v revoluciji španskega naroda, ki s tem se dolgo ni končana. Boji iu fucii Madrid, 27. julija. AA, Havas poroča: Listi objavljajo, da neznatna skupina upornikov se zmeraj obvlada položaj v AJea-zarjn in Toledu. V tej skupmi upornikov ss aktivno borijo tudi žene m otroci. Listi poudarjajo, da bi uporniki storili bolje, če bi se predali vladi in ne bi izpostavljali žena in otrok nepotrebnim žrtvam. Boji na otokih Madrid, 27. julija. AA, Havas poroča: Vlada je po radiu objavila, da so hidroavi-oni barcelonske letalske eskadre bombardirali upornike v Palmi na otoku Malorka* Nekaj voditeljev, ki so hoteli zbežali, so ujeli. Lovile so jih podmornice, ki so ostale zveste vladi. BeafctlTirsmjc Madrid, 27. julija. AA. Last >Gazeta del Madridoc objavlja ukaz vojnega nrini«tra,s katerim se reaktivtrajo vsi upokojeni častniki* da bi v teh težkih časih lahko izkazati uslugo republiki. T isti Številki je objavil tudi drugi ukaz, r katerem ee predvideva vse potrebno es prehrano vojske in milice ljudske fronte. Illiiimniiii.....■ ■ ■TmHnD K*MBaalay* 4^s*a^L» U*«***! 11 *»^' «**»»"oo mmm^m Francoski plavači prvič v LJubljani Utrujeni zaradi dolgega potovanja niso pokazali svojih pravili zmožnosti, vendar pa M bili domačini tudi Kljub temu nadmoćni Ljubi jana, 27. juRje. Ilrrijs jw t^stttoiAa v goste Cercle de* Nageurs iz Marseitlea, prvo francosko plavalno tnoilrvo, ki je gostovalo v Jogo-skiv.ijti. Gostje so pr speli z vlakom v nedeljo dopoldne po 36-umi vožnjii in eo moralii zaradi prenapolnjenega vagona skoraj vso pot stati. Zatto ni Čudno, da so zvečer nastopili utrujeni in ni mogli prepričati, čeprav so ifneH več skupnih treningov, na katerih so se kolikor toliko vigrali, niso rtu-oVi igire, ki bi bila dostojna jugoslovenske oJwTKpijskp reprezentance- Le dvojica je zadovoJjriia v vsakem pogledu: vraitar M»i-hovilovič m vod^a napadi Oiganovič. V ipvvem poloa^u je kaz^aikv da bodo naspaiot-nika pogaaili, po odmoru so jml Mvvtmo popustili in so Francozi dosegli zanje razmeroma ugoden rezultat. V plavalnih točkah so. kakor že ovne. njeno, bili domači visoko nadmoćni. >Po-morc*« so se privadili bazenske vode in dosegli prav dobre čase. V prvi vrsti velja to » Defilripiisa in Pe*roneja na 200 m prosrto. ki srta beležila nad Francozoma paetMričevalno zmago z dobrim časom 2:26.3 oziroma 2:28.4. Na 300 m pmoo jo CVrer igraje z^na^al in je zadostoval že kratek spurt, da se je za vee dolžin otrese! nasprotnika. Tretja mednarodna točka, štafeta 3x50 m mešano, je bila prav za prav le borba med Ilirijo m kombinacijo članov državne reprezentanca, le prva plavača Wilfan m Ce-rer sta zagotovila Iliriji zmago m je Škarpa imel 1© nalogo, da obdrži naskok. Doseženi čas 1:36.8 je izvrsten. Kombinirana stefeta je nastopila v postavi Gaz,zarl Mi-fcovilović, Pavičić in dosegla čae 1:41.6, ko so Francozi z 1:50.5 daleč zaostali. Na 100 m hrbtno sta nastopila edino Wfl-fan in Gazrari. ker so bih" pro^tje utrujeni. Čeprav sta oba plavala v prejšnji točki, sta dosegla dnora časa — Wilfan 1:15.6, Gazzari 1:16.5. Simpatični SpijtčAn je vsekakor zmožen, da plav; pod 1:15. Najzanimivejša je hila štafeta 5x50 pro sto. FraneoT.i se takoj v 7ačotkn zao^taH. štafeti Ilirije in kombiniranih sta si pa nudili ogorčeno borbo, ki jo je končino odločila zase kombinacija za rarliko dolfcine telesa pač zato, ker sn postavili nove pla-vače. nočim so bili llirijani ntnijeni od prej fcnjih točk. Koinininirani v postavi ToAoviC. Petronp. T>efi1ipi*i. CVjetkovie, Pavi^i^ f*e plavaj i 2:29.6. Pirija 7. l^nartom, Pratev-Skom. Ziherlom, ?.karp^» in Wi1fanom 2.JV16 MarsciUeH so plavali 2:o4.3. Naše waterpolo moštvo je nastopilo v po stavi Mibovilovič, GiovanHli, Ovjetkovic. Rojo. Fin, Cicanovir. To^oviim afilavTX>m- W» teč dati duSka s^oji nejevolji zaradi nfciKe igTe fiomrčih. f*a dmeri strani pa. Izreki p»n-mani^ rare-* simpal'čnirp go*rfoen. ki so igrali ves čas zelo farr. Repree^ntanoa )e ttidi sedaj nekolike pritisnila in rsn nabila dva gola. ki jn pa sodnik ni prirnai, prvega., ker je Fnv izenbfl rdečo čepico m g« je francoski vrata*- imH »a wtojega igralra.. drugi je pa padel, }:f\ je sodnrk ie odf-vižgal kon*v. Kontni resnjtat je hi 5 : t za T^nNjaniane. flohrova zmaga v Podjebradih Pire je skupno s Stahlbergotu araeedel žetoto in peto nefto Potljebr«di, 27. julija. Vdenai se i* odigralo zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Foltve je premagal Thomasa. Stahlberg Mencikovo, Skalicka je podlegel Steinerju, partije Fazekaš-Treybal. Frvd-man-Rirhter, Pelikan-Zinner. Plrr-Eliskases, Opočenski-Flohr in Aljehin-Petrov so bile . remis. I Konono stanje- L FVmr TX %. dr. Atpatoa 12 in pol, 3. Fortvs U, 4. in 5, Pur, In SUM. berg 10 m pol, 6. in 7. EEskjhses m FtjA-man 9 in pol, 8. m 9. PeJfkan ka. Bichier 9.. 10. m 11. Petrov in Steaner 8 m pod. H Opočenski 8, 13. Meo^fkova 7, 14. 7jmr**r : 6 in pol. 15. in 18. dr. Skalicka ki dr. Twf. t bal 6, 17. in 18. dr. Faseka* m Thsicnss 4. Maščevanje nemških Židov Berlin, 27. julija, o. Po nalogpi vlade sta od pluli iz Kiela v Španijo 10-tonski kri-žarki »Admiral Scheer« in »Deutechland« % posadkama po 1.700 mož. Ladji bosta v Španskih luka h ščitili življenja in interese nemških državljanov, proti katerim so pričeli španski levičarji pod vodstvom nemških židovskih emigrantov nastopati z v*o okrutnostjo. Nemški državljani so bili pregnani iz svojih bivaliSjč. Njihova stanovanja so bila opustošena. Razen tega bodo nemške ladje zaščitile tndi svicar«Ve državljane. Hendav, 2?. julija. AA, Hvas poroča: Cesta od Bilbava do ?an Sehastiana je prosta. Po tej cesti so včeraj že lahko vozili avtomobili, V Owiedu je bil polkovnik Are ida, poveljnik upornikov, prisiljen, da se Je moral predati, da bi ss izognil krvavi borbi. Gsssva* 27. juBja. AA. DNB poroča: Par- nik »Principessa Maria< je priphil iz Barcelone v Genovo e 1600 begunci, med njimi pa je tudi SO nemSkih državljanov. Park, 27. julija. AA- Ameriška krE&rka *OHahoma< je prida v Rayoone na poti n Santandra in Bilbaoa. Begtmoe so is kn-farke izkrcali &■ pomočjo nekega trgovskega parnika* Madrid, 27. jnlrja. AA. Havas poročat: »ABC< objavlja članek, v katerem zahteva, da naj vlada »pleni imetje finančnika Jua-na Marca, ki kakor znano financira pokret upornikov. List pravi, da bi bilo absurdno j spoštovati denar, ka aatvarja mmmM po*o- j 1 avi j« pobegnil iz «voje kletkp v tokijskemi zoeio-ikem vrtu vekk črni leopard, kar so takoj sporočili prebivalstvu a posebnimi časopis-nimi izdajanti. Preljrralstva se je polastilo bodo razburjenje- Zooloflki vrt in **w* psr-ke so zaprti m obkoffri # nolieiio. Borzna poročila* INOZEMSKE BORZE CoHh, 2T. juliJA Beograd 7. —, Pariš 30^175, London 16-S475, New Y«rtc 306.75. I Bruselj 51.575, Milan 24.10. Amsterdam 207.85, Berlin 128.», Dvnaj 57.25, Pra«a Slrg,, ^ »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 27. julija 199*. ■ L^^^^^Blfev. 160 pSSiMg»"Sar SCHMEUNG - JOE LOUIS «5«: Kanadski petoraci KINO |i O 6 A nKZACIOMAUfA BOVU OD l« UDARCA VSE« If BUNO PO HMOCIUOUTA »■^»■■^■^^■■■■^■■^J&iMM^BiM^B^" Rekordno število gostov na Bledu ItazvcMOhrl sa4#vi aaptrev aaiil. toda** pMPtuttdb Of«aUslUta| Ljubljana, 27. julija. Skoraj h veeh nagih večjih letoviških krajtv poročajo sudnje tedne, da bo itevilo gostov pri njih letos doseglo rekordno visino. To nedvomno dokazuje, da bo letos-nja sezona zelo dobra ter da ne bo 1© ▼ nekaterih letoviščih živahen tujski promet. Zato je tudi napačno, Če kdo naglasa le delavnost krajevnih po&peševateijev tujskega prometa in prednosti posameznih letovišč, kakor da predvsem v tem leži vzrok, da se je itevilo gostov tako dvignilo. Prav tako bi bilo napadno precenjevati gospodarski pomen visokega števila gostov nih letoviščih. Število gostov samo na sebi nI pravilno merilo za oeeno gospodarskega učinka tujskega prometa. Seveda lahko sklepamo iz visokega Števila gostov, da je tudi denarni promet živahnejši in da gostje poUro&jo tem več, čim več jih je. Vendar pa moramo upoštevati, da je večji aH manjši dotok gostov v zvezi i valutnimi razlikami in da nam Število noč-nin nudi jasnejšo sliko, kot -število gostov. No smete misliti, da naša letovišča obiskujejo sami milijonarji, ki razmetavajo denar na debelo. Letovišča rji so dandanes varčni, zale igrajo važno vlofro tudi konkurenčne rena. Cene so zadnja leta v letoviških krajih ioLo padle, kar je seveda škodovalo vaefnn kraju kot v celoti. fie upoštevamo vsa to, ne homo precenjevali živahnega tujakega prometa v naših letoviščih. Vendar pa smemo naglasiti, da letošnje živahno letoviško življenje v naSih letoviščih lahko upravičeno budi optimizam- VeJikega pomena je, da je število gostov v naših največjih letoviščih letos doseglo rekord, ker živahen dotok gostov pae nI slučajen ter ima globlje vzroke. Dokazuje nam. da imajo naša letovišča v resnici pravico do obstoja ter pogoje, ki jih uvrščajo med mednarodna letovišča. Raven tega ne smemo prezreti, da je živahen dotok tujcev v naša letovišča prav za prav plod naporov naših tujsko prometnih organizacij, Število gostov na Bledu, v našem največjem, v resnici mednarodnem letoviiču. nam nudi vselej najboljše merilo aa presojo živahnosti in značaja tujskega prometa v vsej Sloveniji Pomisliti je treba, da Bled obi-skujejo predvsem tujci, dočim imajo v drugih naših letoviščih, čeprav ne zaostajajo mnogo za Bledom večino gostje iz naše dr* zave. Na Bledu je število gostov že v so-. hoto doseglo rekordno višino v zadnjih letih, in sicer je hilo 3.078 goetov. dofiin jih je bilo lani ob tem času samo 2.30H. Ne bmemo pozabiti, da na Bledu ni višek ob koncu julija ter da je navadne največ gostov šele v avgustu V Rogaški Platini je največ goltov navadno v drugi polovici julija in je zdaj najbrž že dosežen visok. Tudi v tem zdraviliški je letos število gostov rekordno, vendar bo ostal Bled tudi letos po številu crostnv na prvem mest«. Zopet dve žrtvi planin V soboto zjutraj sta se ubilo v trgovski steni mariborska akademika Savo Domieelj in Egon Lettner Ljubljana, 27. julij«. $e sta ležali na mrtvaškem odru dve artvi kamniških p-laniiii, ko so planine terjale i:\ijenije dveh drugih akademikov in »kor 34'letnega jurista iiava DuKiiclja, tar slušatelja eksp. akademije, 19-letnega K gona l^ertnerja, ki sta se smrtno ponesrečila v trdglavslki srteni- Vest o nesreči jo pniepeia v Ljubljano v soboto pozno zvečer, a se je kmalu razne&la po me^tu. Savo Domiicedj in Efjon Lettner, obadoma vi Maribora, sta taborila z drugimi mariborskimi gazdovali ki letos v Martuljku pod špikom. Pod vodstvom g. Fra nja Kkijčruka tabori tam večje števuilo gozdov-mUcov, ki so priš*l 300 m plezanja so dospeli plezafloi do nevarnega mosta nad kakih 300 m globo-kr*n prepadom, podoimim širok emu žlebu. Prvii je zlezel čez nevarno potico CizeJj, za njrim pa takoj Vodeb. Ko sta bila na drugi stnaTri, sta se obrito navzdol in zaklicala tovarišema, naj sava jat a naje malo bolj na desno, češ, 6& bo tam lažje. Kazalo je že, da boste tudi Lettner in Domiceli srečno prendezaJla nevarno po'i-00, ko jo v naslednjem trenutku zakrival D^nvicelj: »Drži«. V tam trenuiiku je Do-miealj omahnil m potonil 9a aehoi še Ltttnorja. Voxleh. ki je stal malo nad obema, je videl, kakx> ste. zdnknjŠLa tova-risa navzdol v prepad m se odbijala od skale do skale- Še nekaj trenutkov in že je bilo spodaj vse tono. Vodeb in Cizelj sta preživela na okaii strasne trocriurtke, sa>{ sta bila prepričana, da sta našla tovariša smrt na dnu prepada. Jela sta klicati na pomoč. Skoraj dre uh sta fcrdcaJa, vendar je biti Aljažev dom predMeč. v bld-žani M nobenega turista. Slednjič sta jak plezati najKrei iai sta prispela kmalu po 4. popokina v Aijažev dom. kift1" sta vsa skr-ušpna povedala grozno novico. V Aljaževem domu sta bila tedati poteg drugih plimancerv tudi člana jeseniške 9ke4c Maka DimnA » France Qloboonik. Cim sta dobila podatke, sta se nemudoma odpravila v brvaik skaia^ev. kjer so bili se njuni tovariši fcia Ćop, Joia Novak in P4V0I Lukman, Stupno so «e neanudoma vrmiili v 'Aijažev dom. Ob poi 6. z j ultra j so s« opremljena obVrovdki v stene, kjer so nad snaaačem na mau polici na3i nad-p»vo »azbito truplo Egona Lsttnerja. Malo maje na drufli peihici pa je ležalo enako risbi to truplo Sav* Domiclja- &k*la*i so iaifoi zavili obe trupsi in ju JsU oez pečine spuščati na enetiide- odkoder so ju spravili na pwJ y d^. Rejevaicem, ¥> se spodaj pTKBružiili Števm*i turista, nakar so trupli odpekioii v vo«a»zu do A4j«ievega doma pred kapelico- Turati 9f> nanosili na voz planinskega cvetja in i »jam rjofcntti obe trup*. Msdtom ja h»a nsmeia is srsntiajfcsne t IfiimlMno m »tirtem ¥ ManipOT. Lettner-jev oče, ugledni nvardborski veleindustri-ja4ec in delničar tovarne »Zlstorog«, se js tslbsi aatsaHsl s «sass»ssssBaa t ' IsjaJ- s t rano in dalje do Peii&nika, kjer je naiel na vozičku mrtveca sdna. \ čeraj ob pol 18- se je odpeljal avto-furn mestnega pogrebnega zavoda do l'eri 6n; ko. kjer so davi nalozdli trupli obeh mladih turistov in ju ob 11. pripeljal v Ljubljano nakar so ju takoj odpeljali dalje v Maribor, kjer bo pogreb obeh j uit ni ob 16. na nobre&ko prikopal t*6e. Pokojni Sa^vo Domiceli je bil dolga leta član SK Maribora ter je bil steber društva. Njeqov oče ima v Man boru rwi ko-raški cesti parno ža«o in veliko lesno trgovino. Mladi ponesrečenec je bi] vpisan na juridični faikulUeti univerze v Ljubljani- Egon Lettner se je marljivo udej-stoval v zimskem sportu, študiral pa je na eksnorlaii akademiji v Zagrebu. Oba ponesrečenca sta bila velika ljubitelja planin- BOGATA SMRTNA ŽETEV Bogato je žela le-tos bela žena v naših pkuiiiniflh. Smrtne nesreče so se vrstile druga za drugo od »ime se»n, padale pa so same žrtve iz vrst ak.jdem kov. Prvi se je ponesrečil akademik Emil Vilfan, ki je zmrznil na Veliki plemini. O binko-Stih se je ubil. na kalski gori akademik Bojan Lovša iz Ljubljane, nedavno je gori tragično končal dijak Srečko Vavpetič iz Kamniika. nred dnevi pa sta zermela v prepad akidermiika >Uade*n Mikšič ter Vid Janša, ki smo iu pokopali v soboto-V Julijskih alpah pa je pozimsi zmrznil, ko je omag-al zaradi prehudega napora na poti če« Kivno, akademik Dal h ar. A v sobo'o sta strmoglavila v severni steni akademika Savo Ekmiicelj in Egon Lettner Iz Celja —c Gradnja j u stične paiače v (Jelju, $i je že davno nujno potrebna, je postala spet aktualna. V četrtek je bil v Celju komisijski ogled glede stavbišča. Komisiji je predsedoval predsednik apelacijakegs, sodišča g. dr. Golia. Ugotovljeno je biio, da prostor, kjer stoji staro okrožno sodišče, ne prihaja v poatev za gradnjo novo ju-stične palače, v kateri bi bili nameščeni okrožno in siesko sodišče, državno tožilstvo, davčna uprava, katastrska uprava in k njej spadajoče naprave. Mestni svet je pooblastit poseben odbor, da izbere primerno stavbisče in stavi justični upravi konkreten predlog, obenem pa, pripravi predlog, pod katerimi pogoji bi bila mestna občina pripravljena prevzeti od justične uprave staro okrožno sodišče. Poskušali bodo tudi doseči, da se vnese v prihodnji državni proračun primeren znesek za gradnjo justične palače v Celju. —c Namestitev muzeja v staji mostni ubožnici. Mestna občina namerava namestiti muzej v dosedanji mestni ubožnici na Slomškovem trgu, ki bo postala po preselitvi mestnih revesev v novo mestno zavetišče v M&dlogu prazna. Staro ubožnico je pregledal konservator g. dr. Stale is Ljubljane in izjavil, da je to poslopje prav primerno za namestitev muzeja, pač pa ga bo treba prej primemo preurediti. O s*4evi bosta razpravljala še prosvetni in tujako-prometni odbor mestnega svet*. —c Za iskanja tPpUn vrelcev v Savinji ob desnem bregu pri mestnih kopališčih je dovolil mestni svet ?000 P$n, —c Trgovsko nadaljevalno Šolo bo prevzelo Združenje trgovcev za mosta Oelje. Mestna obalna bo prispevala aa vsdrsevm-nje šoJe kakor doslej. —c Okoliški otroški vrtec v Qakn?J* kodo premestili v poslopje mestnega otroškega vrtca, policijska stražnic* v Gaberju pa se bo preselila iz poslopja mestnega otroškega vrtca t WvM okolišu otroški vrtač Stroški bodo znašali okrog M.S06 D*n. - *m Wi gradnja trslsipoksga astts Js as-1 solila osrednja urpava aa ranrarlavsnja da-1« mastili obalni posojilo v j»e**Uja0-*» i Din. Ker pa U znesek na aajaatujf aa gradnjo tftsadstropnen Dtlavskega ajUg. bo mestna Občina proslia it s* dodatno ao-aojuo v amasku 500.000 DIšV. —c Stsosfci za iiiOŠItsv ■rrstnegs; aave-tiščs> v asaasogu. Mostna obšma jo od^^'s dobavo potrebščin sa novo mestno saveti. šče vznaaJni 70^21 Din, H kritji streho gospodarskoga poslopja pri mestnam zavo-tisču z opako bo izdala »0.000 Din, s* popravilo ootaiik strok a» tam posestvu pa 10.000 Din. —a Gradnja v odi voda na krik sv. Jožefa je poverjena podjetniku g- Bogomiru Grad-tu v Celju, izkop pa bo izvršila mestna občina v lastni režiji. —a Nov poštni nabiralnik js namestila poštna uprava v hiši g. Golmajerja v Gaberju. ffle jo končno uspelo. Mestna občina pa tudi vztraja na svoji zahtevi, da se na področju bivše okoliške občine uvede dvakratna poštna dostava na dan in sicer vsaj v času od maja do septembra. —c Nesreča ne počiva. V četrtek okrog 19. se je 8-letni sin narednika vodnika Ivan Valenčič s Sp. Hudinje na cesti pred Dim-čevo trgovino zaletel v neki zagrebški avtomobil. Deček je zadel s glavo v sprednji del avtomobila, ki mu je preklal lobanjo. Ko jo ŠOHttna dninartc* Julijana i*eskor-skova ? Grobelnega nesla v torek krmo čez travnik, je padla in si zlomila desne roko. Na cesti na Zidanem mostu si je 17-letni čevljarski vajenec Josip Lipovšek pri padcu zlomil levo roko. Istega dne je padel 33-letni splavar Josip Kos z Rečice ob Savinji pri sestavljanju splava tako nsrečno, da Si je »lomil levp nogo. Ko je lo-letni posestnikov sin Josip Salobir iz Dobja pri Planini gnal v četrtek kobilo napajat, ga jo kobila vrgla. Deček si je pri padcu preklal spodnjo ustnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —O Po teči oškodovanim občinam v eelj-Kkam srazu je naklonila banska uprava 110 metrskih stoto v semenske ajde in sicer občini akofji vasi 60, občini Vojniku-okolici 40, občini Teharju pa 10 sto tov. Revnejši posestniki bodo dobili ajdo brezplačno, premožnejši pa za polovično ceno in jo bodo plačali po Žetvi. —e Nočno lekarniško altiine ima do vštetega petka 31. t. m. lekarna -Pri orlu« na Glavnem trjfu. Velik rudarski shod Trbovlje. 26. julija. Včeraj popoldne se je vršil na dvorišču Delavskega doma velik shod, katerega se je udeležilo okrog 2.000 ljudi, večinoma delavcev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Shod so sklicali socialistični prvaki in povabili nanj znanega vodjo jugoslovenskih socialistov g. dr. živka Topalovioa i/ Beograda in predsednika ljubljanske Delavske zbornice g. Alojzija Sedeja.. Za shod je j vladalo zato tako veliko zanimanje, ker je j delavstvo pričakovalo, da bo dr. Topalovič povedal kaj zanimivega o političnem po loža ju. Ker ni biio v dvorani dovolj prostora, 80 odšli zborovala pred Delavski dom, kjer je o tvoril shod g. ITrajic Pliberšek. Dr. Topalovič je dejal, da se politični položaj ni prav nič izpremenil. Vse kaše, da bomo šli tudi v nove občinske volitve jeseni po staram volilnem zakonu. Potem je govoril e mednarodni politiki in važnejših dogodkih v mednarodnem življenju. Dotaknil se je Francije in njene ljudske fronte pod vodstvom Bluma, češ, da pripada zdaj krogu držav, ki žele mir z vsemi sosedi, zlasti pa podpira In ščiti male države z demokratičnim ustrojem. Omenjal je delo in uspehe nove vlade v Franciji na gospodarskem in socijalnom polju, potom je pa prešel na krvave dogodke v Španiji, kjer je dvignila glavo fašistična reakcija. Za njim je govoril g. Sedej, ki je v glavnem ponovil njegova izvajanja. Grajal je stremljenja, ki gredo za tem, da bi se za Delavske zbornice uvedla pariteta- Zaključil je svoja izvajanja z besedami: Mi hočemo, da bo naša država močna na znotraj in zunaj, da bo narod v njej zadovoljen tako, da bo lahko branil svobodo proti vaem notranjim in zunanjim sovražnikom. Ooveril je šs g. Pliberšek o nekaterih lokalnih vprašanjih, potem je bil pa shod v miru zaključen- Šah aa M T Maribor, 3«. julija Ob priliki zadnjega ohiaka je bivši svetovni prvak v šahu dr- Aljehin izrazil žela laf kavo priznanje mariborskemu šahu, ki zavzema vidno meslo v jugoslovanskem $a-bu sploh. Zate ni odveč, da bodo mariborski šahisti priredili v okviru letošnjega _u-bilojnega W. mariborskega tedna veliko šahovsko prireditev, ki jo bo predstavijaia medmestna šahovska tekma (inaz-Maribor na dvajsetih deskah. Tekma se bo vršila 9. avgusta v spodnii Kazinski dvorani od 9 do 13. ter od U 30 do 16.90. Igrali bodo po načinu z 18pote*no uro. Mariborski šahisti bodo imeli v gracem moštvu zelo močnega nasprotnika- Moštvo iz Gradca postavi Landessehachvertand fiir Steiermark. v katerem je samo iz Oradea včlanjenih devet klubov. Na prvi deski sra-ftkega moštva ho igral najbrž Krassnig, elan avstrijske olimpijske ekipe. Igrali bodo nadalje tudi Berghoffer. Schenkirzig, PolzcF, VVinkler, Seidl, Fink. Weeener, Muller, Sedlmaver in dr- Imenovani so najboljši šahisti Avstrije, zato bo ta medmestna šahovska tekma gotovo zelo napeta in nadvse zanimiva. Tudi Maribor bo postavil svoje najmočnejše moštvo, le šal brez dr. Lippaia, ki je pri vojakih in Lešnika, ki je na nacionalnem šahovskem turnirju v Zemunu. Mariborski šah bodo zastopali: prof. Siupaui, Ostanek, KoniČ, Kukovac, Bien in Lobkovod MŠK, Rabil, fiseksr, Albeaeee in Golež od šahovska saksije »K nelasniler, Luko«. Ku-ater hi Gobec od šahovske aekcije U«JXZB ter Kobljar od SK Stavijo, g* to S*b,ov*ko prireditev na »V. mariborskem tednu« bodo skušan: pridobiti velemojstra Pirca in znana matadorja sodni** Kramarja ter Poljan-c» is Ihjtojntra. _.__.._.. z val avtobusi, kar bn gotovo povzdignilo zaaimaak |a to tekme Po končani tekmi bo akaaaa dragi Mi salorja. Statistika našega tujskega prometa V Itttili lttili |e iimU naš« drtavg od turizitui 4 amaUi|ssfftf € dOss^dfcOV LJubljana, ST. julija. Pod naslovom »Turistična politika« bo odsek aa turizem v trgovinskem ministrstvu odslej periodično izdajal zbornik, v katerem bodo objavljene razn* uredbe, kon vencije, predpisi in statistiko, ki so nanašajo na turistične razmere v naši državi V prvem zvezku, ki je izšel te dni v izredno okusni opremi, so objavljeni splošni podpisi glede turizma, potovalnih pisarn, gostinstva, železniškega prometa in železni-skib tarifnih olajšav, izvajanja carinskih, policijskih in deviznih odredb, uveljavljanja konvencij in statutov, izpolnjevanja določb gradbenega zakona v turističnih mestih ter pregled vseh zakonskih predpisov in odredb o javnih delih. Končno je objavljena tudi precej popolna statistika o razvoju našega turizma, Za širšo javnost bo zlasti zanimiv statistični pregled, dočim je ostali del prvega zvezka namenjen bolj strokovnjakom nego javnosti. Leta 1930 je obiskalo naše turistične kraje 295.512 domačinov (2,213.950 nočnin) in 256.117 inozemcev (1,178.835 nočnin). Med inozemci je bilo največ Avstrijcev (72.174), Nemcev (47.731). Če-hoslovakov 43.705). Madžarov (26.321) in Poljakov (10.187). Uta 1931 je bilo v naših turističnih krajih 339.236 jugoslovenskih gostov (2,130.476 nočnin) in 209.797 inozemcev (862787 nočnin). Število Avstrijcev je nazadovalo na 62.134. Nemcev na 33.197, Madžarov na 17.902 in Poljakov na 5.598. Pozicijo iz prejšnjega leta so obdržali le Čchosiovaki. V letu 1932 je itevilo domačih gostov naraslo na 364.999 (1.985.642 nočnin) število inozemcev pa je padlo na 147.356 (845.742 nočnin). Zaradi deviznih omejitev in drugih težav je število avstrijskih gostov nazadovalo na 40.920, Cehoslo-vakov na 29.762, Nemcev na 19.518, Madžarov na 13.280 in Poljakov na 3.806. Od 1933. leta dalje se položaj v našem turizmu naglo popravlja. Število jugoslovenskih gostov v naših turističnih krajih se je skoraj podvojilo in je doseglo 667.792 (2,963.521 nočnin), število inozemcev pa je poraslo na 216.645 (1,434.648 nočnin). Avstrijcev je fcilo že 59.594, Nemcev 21.134, Čehoslovakov 63.947, Madžarov 16.117, a prvič so se oglasili tudi Romuni s 5.206 gosti. V fefu 1934 je bilo domačih gosti 711.421 (3,159.642 nočnin), a tujcev 243.95« (1,488.918 nočnin). Število Avstrijcev. Nem cev, Poljakov, Francozov in Angležev se je dvignilo, zmanjšalo pa se je število Geho-slovakov in Madžarov. V 1935. letu je število domačih gostov doseglo višek m »icer 765.514 (3.602.881 nočnin). višek pt je doseglo tudi število inozemcev, ki jih izkazuje statistika 242.214 (1,514370 nočnin). Naza dovalo je itevilo Avstrijcev, Madžarov in Romunov, število gostov ostalih narodnosti pa se je zelo povečalo in statistika je lani prvič zabeležila tudi veliko število bolgarskih gostov. V prvi polovici letošnjega leta je naše turistične kraje obiskalo 203.485 domačinov in 40.080 tujcev, med katerimi 12.537 Avstrijcev, 7.243 ("lehoslovakov 7.998 Nemcev, 3.663 Madžarov. 2.345 Italijanov. \S29 Ro munov, 1.480 Francozov, 1.430 Angležev. 1.187 Bolgarov. 1.005 Švicarjev, 085 Polja kov, 857 Mirkov, o35 Nitozemcev, 720 Ame ričanov in 548 gostov iz raznih drugih dr žav. Sorazmerno s itevilom gostov je bil tud' dohodek od turizma večji aH manjši. Leta 1030 je znašal 605,400.000 I>in. leta 1931 nekaj manj in sicer SS0J milijonov, leta 1932 pa le 4<>2Q milijonov. Leta 1933, ko se je število goltov spričo števila prejšnjih 1et silno dvignilo, se je povzpel tudi dohodek in sicer na 701.100.000 Din, naslednje leto na 811,100 000 FHn, leta 1935 pa celo na 827.200.000 Din, kar je obenem kutminacija. Skupni dohodek od turi/ma v zadnjih šestih letih je znašal 3 miljarde 0o8.200.00O Din. Od te vsote odpada na morska kopa lišča 1 milijarda 443.6 milijonov Din, na planinska in podplaninska letovišča 393.5 milijonov, na zdravilišča 738,5 milijonov, a na ostale turistične kraje 1 milijarda 392,7 milijonov. Razvoj naešga turizma kaže, da so v prejšnjih letih imela največ dohodkov morska kopališča, dočim jim v zadnjih treh letih prav resno konkurirajo vsi ostali turistični kraji v notranjosti naše države. Planinski m podplaninskt kraji so višek dosegli že pred krizo in sedaj skoraj ne napredujejo več, temveč le vzdržujejo staro število svojih gostov, kopališča oziroma zdravilišča pa kažejo silno počasen, a vendar vedno zadovoljiv napredek. Sodeč po dosedanjih uspehih utegnemo v letošnjem letu doseči rekordno število glede števila domačih in inozemskih go«rov, glede dohodkov, pa utegne biti uspeh mani ši. Tudi Slovenija je z dosedanjo 1©to*n}o sezono po veeini zadovoljna. Nazadovanje se kaže le v nekaterih manjših turHtfcrioS krajih, ki »o jim bile odvxete pravice do 5ele*niških olajiav, vendar pa smemo tipati, da se bo tudi v teh krajih spet pokaral napredek, ko jim bodo za prihodnjo sezono vrnjene stare pravice in neodnostt Šmarješke toplice letoviški kraj Ljubljana, *27. julija V petak smo v članku pod naslovom »Popravite storjeno kriviMK ponovno opozorili merodajne kroge, da bi bil že skrajni čas, da pridejo v *eznam letoviakih krajev tudi vei oni lepi kraji v Sloveniji, kamor radi prihajajo letoviščarji. Med temi kraji j»iiio omenili tudi Šmarješke toplice, ki so že i mole ugodnost polovične voznine za svoje gOBite, pa so jo pozneje izgubile. Zveza za tujski promet v Sloveniji posreduje, prosi in dokazuje neprestano, da je treta potrditi tudi v prometnem ministrstvu celotni seznam letoviških krajev v Sloveniji, kakor ga je potrdilo trgovinsko ministrstvo, toda Žal je njeno prizadevanje naletelo na gluha u^esa. Edina izjema so doslej Šmarješke toplice, ki jim je končno tudi prometno ministrstvo primalo znata] letoviškega kraja, tako -letni delavec Friderik Lešnik in njegov 2H'etni prijatelj Anton Fras sta tila ves večer nekam mrka in sla slabo voljo topila v vinu,- 2lasti Fras je med plesom zlovoljno gledal na mlad par, ki »e je veselo vrtel ob poskočnih zvokih domače godbe. Postal je ljubosumen in le z največjo težavo jo krotil izbruh jeze. Ob pol 2. ure zjutraj, ko so se nekateri gosti že poslavljali in ko *o sa plesalci zadnjič zavrteli, je izzval Fras prepir in le se je vnel srdit pretep. L*e>uik )e skočil svojemu prijatelju na pomoč ter z nojem v roki skočil k nič hudega slute, čemu 26!etnemu Ivanu Bruneieu, delavcu ed Sv. Jurija v Slav. goricah in mu s silovitim sunkom prerezal žilo odvodnico na levi strani vratu ter presekal ključno kost. Bruu-Šiš ss je s krvjo oblit zgrudil in kmalu iz* dihnil. Lesnik je se ves divji mahal z nožem okoli sebe ter nevarno ranil SOletno Magdaleno Pernekovo v leva prsa in levo roko ter 241etnega delavca Franca Zorka, ki je dobil zabodijaj v prsa. Po tem dejanja je Lesnik stekel na prosto, ss nspotil v mesto in so tam javil oroanikom. izročil je ie vsa krvav nož ter odkrito priznal ae-1 Janja. Ubijalec se je zagovarjal s pijeaost-« jO. raskucjeaaotjo i« sdafcrsa««* Trunio mla- deniča so ohdnoirali, oba ranjenca prepeljali v bolnico, ubijalea Friderika LeAnfka >a izročili sodišču. fi«/«ttteci KOLEDAR Danes; Ponedeljek, 27. julija katoiičaivl Pantaleon DANAŠNJE PRHUSDITVE kino Malic«: Zaprlo Kino Ideal: Tri mesece v raju Kino Sloga; Olimpijski evon vabi.. - r>aM zapada Kino Union: Po krivoj osumljen Kino >iska. Donogoo Tonka OEzlKN£ LEKAANE bane«; Vir. Lt»u*Uk. Kesljeva cesta 1. Ha. hovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar« Yie-Tržaška ce&la. SOKOL TELOVABM NASTOP OIJMP1JKK1H VRST 6LAKOV IN SLANIC. Pred odhodom naših sokolskih olimpijskih, tekmovalnih, vrst na olimpijado v Berlin bo v soboto 1. agrusta t. 1. ob pol lft. na letnem telovadišcu Ljubljanskega Sokola v Tivoliju javen telovadni nastop članov in Članic, ki se udeleže mednarodnih telovadnih tekem v Berlin. Za nastop, ki bo nudil vsem Izreden telovadni užitek, aaj bodo nastopili naši najboljši telovadci in telo-vadke, vlada iaredno zanimanje ne samo v sokolskih vrstah, marveč tudi v ostali javnosti. Kdor zasleduje zadnje dni priprave naših tekmovalcev in tekmovalk, ki skušajo do podrobnosti izpopolniti svoje zmotnosti in spretnosti, bo videl, da nas lahko navdajo najboljže nade za uspehe v Berlinu. Člani bodo nastopili v obveznih in poljubnih vajah, prav tako tudi članice. Izredno zanimiv pa bo nastop članic s prostimi vajami, ki jih je sestavil za tekmo nas tehnlft-ni strokovnjak br. dr. Viktor Murnik. Članice bodo izvajale proste vaje s »rebrnimi palicami. Vaje se odlikujejo po krasnih gibih in premembah in bodo gotovo brez dvoma vabudile tudi med mednarodnim telovadnim svetom veliko pozornost. Pisati a podrobnostih telovadnega nastopa ni umestno, marveč že danes bratsko vabimo sokolsko članstvo in sokolstvu naklonjeno javnost, da v soboto z velikim po-setom izkaže priznanje našim marljivim In požrtvovalnim tekmovalcem In tekmovalkam, ki se bodo gotovo potrudili v BerUnu, da dosežejo čim lepše uspehe za čast in ugled nase države in sokolstva. V sobto, 1. avgusta vsi k poslovilnemu telovadnemu nastopu naših olimpijskih vrst v Tivoli. Zdravo! s — Nastop sokolskih olimpijskih telrrno-valnOi vrst. Članstvo in ostalo občinstvo se naproša, da si nabavi vstopnice v predpro-dajl, ki ho od srede M. t. m. dalje v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Sedeži po 15. 10 in 8 Din; stojiMa ft Bta. za aamssaj t Din. Štev. »69 »SLOVENSKI NAROD*. wmmk&iu fT. jatij* lit«. Stran S DNEVNE VESTI — Povratni aedel|»kj ▼•■ni listki, v zvezi s vozno olajšavo, ki velja ob nedeljah na podlagi povratnega voznega listka, opozarja generalna direkcija državnih železnic [*»-tujoie občinstvo, da veija ta vozna olajšava samo ob nedeljah in praznikih. Zalo morajo potniki na odhodni postaji zahtevati povratno karto, če hočejo biti deležni nedeljske vozne olajšave. Nobena druga legitimacija za to vozno olajšavo ni potrebna. Površina karta velja samo od sobote opoldne do ponedeljka opoldne Za druge vozne olajšave, ki jih dovoljuje peneralna direkcija za Kongrese in druge svečanosti, kakor tudi »os-ne olajšave za obiskovalce kopališč in zdravilišč mora potnik kupiti na odhodni postaji posebno železniško legitimacijo, ki stane | Din. — Pedagoški tečaj v Ljubljani. \*em ^-r;-plaženeem javljamo, da SO sprejeli v tečaj. Prijav je 130. za več ni prostora. ?ato novih prijav ni'aakor ne moremo upoštevati. Prenočišče ie preskrbljeno za vse. ki *o to izrecno želeli lučaj se bo vr^il po že iav-ljenem programu od 17. do incl. 12, avjjiu>la v dvorani Okrožnega urada za zavarovani" delavfev na Miklošičevi eeati (dvoriščna flavta). Tednj bodo udeleženci lahko plačali tudi svoj prispevek in bodo dobili vse IMtL ljene imormariie. Prosimo, da se že ta dan oslabe \\sj urUM?ženci tečaja. __ >*a§i letalci na p«rlin~ki olimpiadi. V okviru berlinske olimpiade bodo tudi velike letalske teknu*, za katere se je priglasilo 16 narodov ■ BO letali. Tekem *e udeleži tudi naš Aeroklub s svojim letalom angleške znamke De Havilland Gibbsv. Kot posadka sta določena naša letalca inženjerja Dragos Adamovič in Nenad Mtroeavlievič. tajnika Aerokluba, ki sta pred d venu letoma u»-pte.no sestopala našo državo pri leiaskib tekmah na (*>škoslovaškem. — Davčni uradniki zahtevajo davčno zakonodajo, v Beogradu izhajajoče glasilo davčnih uradnikov »Poreska služba« priob-čuje v svoji zadnji številki obširno poročilo o letošnjem občnem zboru združenja davčnih uradnikov v Sarajevu, kjer so govorili delegati vseh sekcij. Gmotni položaj davčnih ura Dubrovniku, v »soboto je odplui izpred Dubrovnika italijanski parnik Saturma, s katerim je prispel iz Amerike znani italijanski boksar Primo Carnera, bivši svetovni prvak, ki potuje v Italijo na počitnice. V Dubrovniku so se seveda zbrali okrog njega radovedneži in je povedal, da s« vrne proti koneu septembra v Ameriko Zadnje njegovo srečanje je bilo z zamorcem Hajnesom, ki mu je podlegel in zdaj prav:, da se ne bo več vrnil v areno. O Schmellingu in Louisu je dejal, da izid borbe poznavalcev ni presenetil, ker je Schmelung mojster tehnike in izboren iMjkear. I.oui* ie :*a ene) borto prelahko in tudi treninga ni imel. Kino Union, tel, ZZZ1 K'.ETHE NAG\ v napetem in krasnem filmu; izdelanem v stilu slavnega filma »«*cngali« „Po krivici osumljen" Danes ob 19.15 in 21 15 uri. — Slovenec v Ameriki žrtev avtomobilske ftesroe. V develandu j? p.vozil avto £*> osno znanega Slovenca Franca Stre-hovca. Pobil se je tako. da je v bolnici kmalu umrl Pokojni je bil star 60 l:t. doma je bil v Studenom pri Postojni na Notranjskem in v Ameriki je bival nad 30 let. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo in lepo vrčme Včeraj je znašata najvišja temperatura v Splitu in Sarajevu 33, v Beograd-! 32, p Skcplju 30, v Zagrebu 29, v Ljubljani 2S.8. v Mariboru 2o Davi je kaza barometer v Ujuhljani 764.6. temperatura je znašala 166. — Zaaledo>a» * lomilec, orožniki v gonji Savinjski dolini pridno zasledili«/) gmotnega vlomilca I»ana Končnika. Končnik ima na vesti mnogo vlomov in Je drugih iloči-nov, a se zna previdno ekrivati- Te dni se je pojavil v bližini Luč in Sje ponoči epia-zil v hišo posestnika Janeza Podbrežnika v Podvezi. Tam je odnesel iz shrambe cel svinjski želodec, iz sobe pa zlato možko uro, več drugih dragocenosti, več oblek in precej gotovine, Podbrežnika je drzni vlomilec oškodoval za nad 100o Din vrednosti. — Tatinska brata. Brala Maks in France Ilartman, dor^a iz okoIKe Brezna, ki sta že znana kot nevarna tuji lastnini, sta oni dan sreč-ala posestnika Simona Srnka iz Bo, ča in ga zvabila v neko gostilno. V ugodnem trenutku sta mu ukradla iz žepa listnico s lt2tx> Din, nakar Sta Mbegnjja — Krvava noč v Zagrebu, Tudi v Zagrebu se pijanci radi spoprimejo, tudi tam imajo junake noža. V HW Qd soboie na ne. deljo so se spoprijeli pijanci v neki zagrebški krčmi in se obdelavah tudi z noži. Delavci Mirko Tro;ko, Stjepan ZužiČ in Ivan Zdovič so popivali in plesali. Naenkrat so se pa sprli zaradi svoje plesalke. Trojko ;e obležal *m»rlno ranjen na bojišču. Napadalci so se pa razbežali- Policija je aretirala njegova tovariša, ki sicer tajita zločin, !o-da pri fcužiču so našli nož, s katerim je bil Trojko zaboden. — Strašno neurje v Bosni in Hercegovini. V petek zvečer ie divjalo v Bosni in Hercegovini strahovito neurje. Vsa okolica Priboja in Trebinja, kjer ee je utrgal oblak, je bila zasuta z debelo tooo. Bilo je kakor da je zapadel sneg. Toča je opustošila vsa polja. Padlo je ie toliko, da je ležala 15 ur. Največjo škodo je napravila na tobačnih nasadih in sicer bas tam kjer raste najboljši tobak. To ie največja nesreča, kar jih jera-delo okolico Trebinja v zadnjih 50 letih. Vi, har je bil tako silen, da je ruval drevepa s koreninami vred. — Umor m samomor. V rudnjku Trep-či je prišlo v soboto zvečer do strašnega krvoprelitja. Nadzorniku rudnika Petru Koroliju j a bUa odpovedana služba To ga je tako rankačilo, da je vzel lovsko puško strojnika Franja Horvata in ga. ustrelil. Horvat je obležal na mestu mrtev. Videč kaj je storil, je odšel Korolija v svojo sobo in se ustrelil z lovsko puško v prsi. Prepeljali so ga v bonico kjer je pa kmalu umrl. Korolija je bU prepričan, da je bjl odpuščen iz službe zato, ker* ga je Horvat obre koval. —1 j Ljubljana — Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 6.25 izpred hotela Miklič. H LJubljane —lj S'ev© od patNtJsfranji nailunnjfca g. Draga Ofcradovje* Od tukajšnjega poveljstva varnostne straže je bil premeščen kot nastavnik k Cantrab* policijski šoii g. Prago Obradović Državni policijski vamoeuu zbor v Ljubljani je priredil v soboto a sodelovanjem policijskoga pevskega zbora nadzorniku v sa onu restavracije g. Derende na Rimski cesti salo l:p poslovilni večer, ki mu j« prisostvoval ves stusbe prosti policijski Zbor. V imeou državne varnostne straie se je s prisrčnim govorom po* ovil od odhajajočega najstarejši aktivni član g. kontrolni vodja Obreza in ob tj priliki izročil g. nadzorniku Obredov j ftu krasno spominsko darilo, častno sabljo. Za pev«ki zbor policijskih stražnikov se je zahvalil za vso podporo g. nadzorniku Obrado viču pa vo vod ja straž, nik g. S atner. v imenu policijske zadruge pa postaj t vodja g. Raabornife Simpatičnemu nad2c«iiku g Obradoviču, ki s»i je v Ljubljani s pravičnim in taktnim nastopom pridobil polno priznanje, tako policijskih organov kakor tudi airs* javnosti, telimo tudi mi na novem stuabe-r« m mestu obilo sreče! —li Mikbir in Janša s« zadnji psti. V tohoto popoldne (e Ljubljana spremila na zadnji poti v Kamniških planinah ponesrečen* turista Mladena Mlksiea in Vida Jsn-5o. Najprvo, ob pol 16. i« bil pogreb MV.<-Sičav, ki je letal v mrtvssnirj ns Vidovdan. ski cesti. Po blagoslovitvi krste in molitvah. ki so jih opravili oo frančiškani, so prenesli pogrebci kr»to v voz. Nato je Akademiki pevski zbor zapel žalost i nko »Človek p!ej.. ,c Razvrstil se je dolg žalni sprevod-1'niverso je zastopal univ. prof. dr. rurlan. Pevci so zapeli tovarišu v elove pred viaduktom I« žalosti nko > Vi gred«, nakar je krenil sprevod na pokopališče. Potem soe« pa začele shirati množice občinstva naJegli-čevi cesti, odkoder so spremili ns pokopališče drugega ponesrečenca Vida Janšo-Spet je zapel APZ, nakar se je po cerkven m opravilih in blagoslovitvi krste razvil ogromen žalni sprevod. V kapelici pri Sv. Kri. iu so pevci zapeli žalostinko »BeeH m«r-tuu, nakar so elani JNAD Jadrana ponesli krsto do svežega croba. is-4| Senzacionalen film o bokanateha Schroellinjj proti Joe Louisu. Ves svet je nedavno z izredno napetostjo sUdil borni dveh najboljtih reprezentantov boksatke-ga športa, matehu med Nemcem M. Schnocllingom in črncem Joe Louisom- Svetovno Časopisje je posvečalo Cel« kolone tej borbi in posvetilo Schmeilingovi zmagi obširna poročila. Seveda je todl film o tej borbi zbudil ogromno zanimanje in zato si ga je kino Sloga komaj priboril za dva dni. Samo 2 dni — v torek in sredo bo ta film na sporedu pn dnevno treh predstavah ob 16., 19 15* tn 21.15'. Kot dodat k bo predvajan film o ka*nad-skih petorčkih, — istotaki senzaciji sve. ta, ki bo pri na« v Jugoslaviji to pot prvič prikazana. Po vsem svetu je zbudil ta spored ogromno senzacijo in nedvomno bo tudi Ljubljano iztrgal iz sedanje film. ske zaspanosti. Priporočamo publiki, da si vstopnice takoj preskrbi pri blagajni kina Sloge, kajti na podaljšanje programa ni računati pod nobenim pogojem, ker mora senzacionalni program že v četrtek naprej v druga mesta, kjer ga tstotako že napeto pričakujejo. —lj Zadnja pot VcnČeslava Kubelke. Ispred mrtvašnice splošne bolnice se je vršil včeraj ob 17 pogreb blagopokojnega kapitana korvete Venčeslava Kubelke. Pri mrtvašnici splošne bolnice se je zbrala velika množica občinstva. Cerkvene obrede je opravil šrntpeterskj Supnik g. Pe-trič in po Zaloški cesti se je razvil dolg žalni sprevod, ki mu je korakala na čelu vojaaka godba Sledila je častna 6eta vojaštva, njim so pa sledili organi mestnega pogrebnega zavoda s venci. Za sorodniki je stopal častniški zbor, nato pa občinstvo. Krsto s truplom pokojnika so na pokopališču položili v rodbinsko grobnico. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! —lj Poslovilne lanksevtletsfee prireditve ne bo. Za danes ob 18.45 je bil napovedan na telovadiSču Ljubljanskega Sokola poslovilni miting vsem slovenskim lahkoatle-tom, ki bodo zastopali nase barve na olimpi>r.i3i v Berlinu. Zaradi tehničnih ovir j« pa priredtev odpovedana. —lj Društvo »Taber« vabi članstvo in prijatelje, da se udeleže pogreba sina društvenega dobrotnika g. Tomaiiča. — Odbor- U^ Veeraj M M k*pski peiteaa hladili, a manj kopali. Vreme Mm včeesj mopet ni bilo naklonjeno Deževalo sicer ni, s cimer moramo biti v Ljubljani salo Mdovoljni, vendar bi si želeli toplejšega tsolnca. Popoldne a* j/m od tm»* do časa pooblačilo in p. hal je tudi hladilen veter, da kopalce ni posebno vleklo v vodo, pa tudi »aolnčna ko. pol« se jim je zdela nekoliko premrzla. Vendar so bila kopališča precej dobro zasedena, kar si lahko razlagamo tudi s tem. i da se zadnje čase niuogi kopljejo u dolgega časa. Na daljše izlete meščani zadnjo nedeljo v mesecu ne hodijo v takšnih mn<>, žicah kakor ob >z]atih« nedeljah, zato so včeraj mnogi praznovali doma. —U Jrtve sesa. V bolnico so ponoči prepeljali več žrtev pretepov, pri katerih se je bliskal tudi nož. Mesarski pomočnik Josip Zupančič je prijel v bolnico s prerezano desnico, ne da M znal povedati, kje je ml napaden in kdo ga je napadel. V Koroiiv-vi ulici v Mostah sta se snoci ^»oprijela mizarski pomočnik Jože Ivane iz stopanie vasi ter delavec Anton Suhadolnik iz Vod* mata. Rmalu sta se naveličala prepirati in sta v jezj pograbila nože. Obdelala sta re po vsem telesu in obležala na ulici vsa krvava. Po oba je prijel reševalni avto. Mizarskega pomočnika Ivana Turka iz Hoted"'-sice je napadel na ce«-ti doma neznanec -n mu s nožem prizadejal na vratu w>£ nevarnih ran. PoetrežniOo Marijo šventnerie. vo pa je napadel v Gramo/jij jami blizu njene barake neznan pijanec, jo silno pretepel in jo b topim predmetom ranil na glavi. V bolnico so prepeljali tudi 321em<\ua krojaškega' mojstra Viktorja Vrenjaka, ki je v Rožni dolini padel s kolesa in ee pobil po glavi. lj— Hitre je bi! prijet, v petek popol. dne se je splazil v odprto carinsko skladišče za carinarnico neznanec in odnesel novo avtomobilsko kolo. Skril ga je pod vason v travi za glavnim kolodvorom, kamor je jx>-noči prišel ponj- Tedaj ga je pa zalotil ue-ki Železničar m ga izročil policiji. Tam *n spoznali v tatu 331etnega znanega postopača Antona Nachtigala iz Vodic na Gorenjskem Iz Ptujt — Odlikovanja. Gasilska zveza je odlikovala s čsstnim križcem za gasilske zasluge III. reda podstarosto Antona Kolarima iz Sre dišca in tajnika gasilske župe HLnka Kle-novška iz Sv. Vida pri Ptuju, čestitamo! — Mestno poglavarstvo razglasa, da se klati zadnje čase mnogo psov po ulicah brez pasje znamke. Konjederec ima stro£ nalog, da vsakega tekega psa ujame, na kar se lastniki psov opozarjajo. Odredba se bo strogo izvajala, — S strehe Je padel. Delavec Ivan Bezjak U Markovcev je bil te dni rspoa|ea v mestu s prekrivanjem strehe. Pri delu mu je spodrsnilo in je padel s strehe. Zadohil je težke poškodbe in so ga morali prepeljati v ptuj-sko bolnico. — Kinoobiskovalcem. Kino uprava je začela %adnje dni predvajati predstave točno ob napovedanem času, kar je h val ev rezino. Le občinstvo se toga ne zaveda in prihaja k predstavam prepotsno ter z ropotom meti predstavo moti druge gledalce. Priporočamo kino upravi, ds zamudnikov med prenl-stavo ne pušča v dvorano, marveč šele po prvi pavzi. Občinstvo se bo le tako navadilo na red. — Drzna tatvina. K vili g. Alojza Tvra-kerja ml. na Ljutomerski ce&ti se je priplazil prijatelj tuje lastnine ter izmaknil skozi okno par čevljev ter dve srebrni in eno zlato ovratno verižico. Lastni!; ima škode nad 1300 Din Policija zasleduje tatu. — Blagoslovitev novega gasilskega doma je bila pretekli teden na svečan način v Apačan na Dravskem polju. Blagoslovil je dom župnik g, Spinrller iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. NTa prisotne goste sta imela lep nagovor načelnik fseiisJlt Čete g. Martin Burja.n in tajnik g. Jofef Murko. — Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 73 volov, 273 krav, 15 bikov, 89 jun cev, 80 telet in 116 konjev. Vsega je bilo prignanih 602 glave, prodanih pa je bilo 214 glav. Vole so prodajali po 2.2Tj do 4, krave 1J0 do 3.25, bike 2.25 do 3.80, junce po 2.50 do 3, teleta po 2.75 do 4 Din za kg žive teže. Konje so prodajali po 300 do 3.600 Din. Svinj je bilo pripeljanih 135, prodanih pa je bilo vsega 64 komadov. Pro-lenke so prodajali po 80 do 135 Din za komad, debele svinje po 5.50 do 6. polmast-ne po 5 do 6.50 in plemenske svinje po 5 do 5.50 Din za kg žive teže. — Tujski promet v Ptuju. Ptuj je obiskalo v H. četrtletju 694 tujcev od teh 200 inozemeev. Kakor znano je Ptuj priznan kot turistično mesto. Dela te na tem, da se Ptuj prizna tudi kot letovišcarsko mesto. ^ggsgttBEasgBgacT—» ■ , i lurtm—rnniff" ■.■.■! ■ mm Čigava Je krava? Na Ormoško cesto se je zatekla krava, ki nosi žig J-Ill. Policija jo je spravila v hlev iu išče lastnika. — Nove kolo |a našel te dni epokojesd stražnik Mohorič na svoji njivi za riltsmi bi Novi cesti. 0 čudni najdbi je obvestil piuj sko policijo, ki poizveduje za tastuikoiu. Na izključeno, da je u zrn o v ič sacaaaa afera nil kolo na njivi in ga je hotel ponoči od peljati, ni pa računal s tem, da bo Isjjlsffc njive prišel popoldne na delo. Kolo je vred no 1300 Din. Iz Maribora — Nesreča ari podiranja dreve.%. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 40 etn^a posestnika Jožefa Matičiča od ^v Križa uad Mariborom, ki je pouiajral *o**hIu |»odirati drevje pa se je pri tem hudo poasareci) Na imenovanega je padel težek; lira*-t in mu zdrobil prsni kož. — Tovorni avto povozil detku. Na križišču Aleksandrove in MeljVke re*te ie nelti tovorni avtomobil povozil lilelnega Frsm-.i IMavčka. sina delavke s 1'obrezja. Deček > obleia) z zlomljeno levo no^o in »iirto levo ključnico. Reševalci «»o SttskodofVaaea S#epS) liali v bolnišnico. — Cifaretoi ogorek po^roiil {totsr, 1'j->estniku Josipu 1'artu v tiort^nl pri Muli js silen požar uničil pet £;oeifK)fiar^i:lh obloS tov. ftkoda je zelo velika. Požar ka / tleja ic. 70|>et straši |»o SUi riboru. Tako je neki žepar ukrade! hišnemu posetniku .Tofipu llrauhardu srebrno žepno uro in neznanokum izpinil. ■> Pogrešana laljubljenra -ta >e vrnila. Nedavno smo poroi^ali, da &ta neziiauokani izginila 231etni predilef* Atlall>ert tiselman in njegova -Oletna izvoljenka preiliLka Ana Hep. \"čeraj e^ta se oba vrnila in s^> aajlasila na policiji, kjer sta f^ovedala. da sta bila nekje v maril>orski okolici. — 250 jajc na cest«. Strojnikova žena Mari ia Korelijeva iz RaČ je imela v soboto veliko smolo. V Maribor e prinesla *2.V> iau\ da bi jih prodala. Nosila iih je v košari, ki jo je imela na slavi. Ko je tako šla \x> Aleksandrovi cesti, se je ?aletela v nek-^a moža jfl košara ie padla na tla iti vseh OO :#ijr se je razbilo, da je naftajt kar cela poplava. Žena ie ^ to nezgodo občutno oškodovana. /IJ««llc)t9s^^^t»attt Sredi, 29. julija 12; Pesmi demskih kozakov (plošče). — 1'2.45: Poročila, vreme. — 13' ^'at», obvesti-red, obvestila. — 13-1-"»: Vse tno^oč-e. kar kdo hoea (plošče po željah). mmm 14: Vre.i.e, borza -» 10- (i\*t vreme, izročila, spored, obvestila. __ liKHp; Nac ura: Naša narodna pose&t pred svetovno vojno (Davorin Hav-lieiv) — Ljubljana. — 10-">{>: Priprave za olimpiado pred 2o00 leti (^. Viktor Pirnat). __ 20.10: Na ^marietno goro' (G. pral France Planina). — 20.30- Prenos eimtoni-čnega koncerta iz Dobrn«? Dirigent Josip Raba. — 22; Ča«, vreme, poročila, spored. — 2220: Fantje na vani Konec ob 23. uri. Četrtek, HO. julija 12: Drobne stvari za razne ljudi (plošče). __ 12 45; Poročila, vreme. __ 1H: Cas, spored, obvestila. __ 13.15: Kus»ki sakslet. — 14; Vreme, borza. — 1(J; Cas, vreme, poročila, fepored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Z »vilo Veletito< po Jadranu 1. lttkj (\1 LijK>vac). — 19.50; Reprod koncert rtawurli-ških orglah. — 20.10; Sloven^ina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.3o: Pre-noe* koncertnega večera iz Beograda: Sinilo-nlčni koncert orkestra kraljeve garde. Solisti: \ojleh Frajt (violina), Pavla Holod-kar (peije). Dirigent; Dragutin Pokorni- — 2-; t'a«i, vreme, polotila, enacad — 22.2o; Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na B-le_ du (orkeciler Erich llerse). Konec ob 23. uri. Petek, 31. julija 12; Slovenska umetna pesem (plošče). — 12.45*: Poročila, vreme. __ 13; Cas. spored. obvestila. _ 13.15: Operetni veneki (plošči,). — 14; Vreme, borza. — 10: Ca«, vir»-me, poročila, spored, obvestila. — 1930: Nac. ura: Nove smeri jugoti-lovemake stenografije (dr. Vladimir Kesterčanek) — £,;b. — 19-50; Kvartet Lisin^ki i>oje (plošče). — 20.10; Ženska ura: Pogane Milka, hrvatska socialna delavka (ga. M i tika (»ovekarjeva). __ 90.30: Pevski koncert ge. Irene Gost.1, koncertne pevke. — 21-1 o; Pevski jazz-kvar. tet Stritar. __ 22: Ca*, vreme, |>oročila, spored. — 22.20: VenČek naiodnih (tamburaški orkester) plošče. — '22 30: Angleške plošče. Konec oh 23. uri. KOSA NA KAMEN Gospod: — K^lko to, da se dama t,t ko redko zahva i go&podu. če )i v tramvaju odstopi svoj prv«tor? Dama: — Ker h da j^oajvrI zelo rediko priliko, da bi se «~nu zahvalila. Ernst Ehrlich industrijalec Hitda roj. Bonač poročena BLED, 25. julij* 19B6 RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Dir Najmanjši znese* 8 Din Tpipfon 205!) Suha drva, premog, karbopaHet.e dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva nI. St. 6. LAHKA l-ETNA OBLAČILA buret ka^a, lister in damske *portnt hlače v odlifni »tttelav si nabaivite najceneje pri Pre. skerjn. Sv. Petra cesta 14. 6. R. STROJEPISNI POUK aa časa počitnic, (po desetprstnem sistemu) za začetnike ;n izvežbane. Večerni tečaj. LTčna ura znižana na 2 P in- Vpisovanje dnevno Pričetek novega tečaja 4. avgusta. Chrisiofov učni zavod Domobrsnska c. 15- 2101 hisjca « lepim vrtom i» travnikom se proda na Dolenjskem. Nadaljnje informacije daie B. Ran??ofi Kranj. 2095 BREZPOSELNI GRADBENI TEHNIKI javite se nemudoma piameno ali osebno radi prostih sluibenih mest. Udruženje diplomiranih tehnikov, sekciji Ljubljana. Ta.v» carjeva ulica 6. 2100 Z nobenim dragim reklamnim sredstvom na morete doseči enakega aetoka, aakot • eaaopienlm oglasom, elgat delokrog je neomejen- Caaopts prida v vaajke nlse In govon dnevno deaettlsoeena čitatelje* Redao oglašanje « velikem ds** nifcn je najnape*nejaa investicija, kt prtneae koristi •rgoveo «n kupcu Janilfavmo, dm smo Izgubili našeg« ljubega ( Savo (Octttteel|€8 STUD. IUR., M m }« v a&boU>, dne 25. t, m. ponesrmžU v severni trigfavsfci steni. Pogreb mahefnega se bo vri H v torek, dne 2S. t. m. oŠ 4> ari popoldne iz kapele pobrešhego pohopallšta v Mariboru v rodbinsko grobnico. LJVBLJAtlAMAMlBOm, Z7. t*W* 1SSS. LOJZKA DOMICELJ, roj« KNAFMO, avrtl? anANKO 'm ZLATA, Štet ia min ia roSfriac: DOMICELJ, KNAPUC, KOBLZB ia VZBB1C. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 2TT. julija 1996. StCV. *69 Nape tost, kakršne še ni bilo in ki je brž popustila, ko smo zvedeli, za kaj gre Ljubljana, 27. julija. Res, verjemite mi, na-petost je bila silna, kakršne res še ni bilo v sodni dvorani, 6e izvzamemo morilca Hribarja, ki j« umoril Penkovo in je ve« dan trdil, da je nedol->pr. Medtem ko so sodniki premišljevali, ali naj era obesijo, pa je stopil k državnemu tožilcu, češ, da m« hooe povedati resnico. Tedaj je vladala napetost v dvorani, ker .mo vsi mislili, da bo priznal, da je morilec Benkove, pa je priznal le nekakšno novo varijanto svojih prejšnjih varijant, da je pr.iv za prav ne^lolžen. Tako približno je bilo v petek v senatni dvorani na sodišču, ko je slo za tatvino kolesa, torej ne za umor. Ravno zaradi te-ga je bila napetost relativno velika. Lojze, ki je res ogledoval sodnike in občinstvo precej divje, je po obsodbi stopil bliz je k predsedniku senata s. o. s. Krni ju in začel »jrlihati« za odložitev kazni. Ker ima služIm, ne bi rad takoj nastopil kazni. Tja do jeseni bo delo. potem «ra ne bo več, ■daj še lahko kaj zasluži, čez zimo pa lahko sedi. Sodniki niso krvoločni ljudje in so mu sedenje odložili. Tudi državni tožilec se ni proti vil. Po vsem tem se je pa z-jrodilo. da j« v nas vseh zavlndala napetost, kakršne še ni bilo. I,ojze se jo zagonetno in zaupno še bolj priKližnl predsedniku in prav po tihem mu je nekaj skoraj v uho pošepnil. Napetost je dosegla prav za prav tedaj svoj vrhunec. Sapo smo zadržali, prepričani, da je Lojze sodniku zaupal strašno in še neodkrito 2Tozorlejstvo. Mislili smo. da . . . Ne, m* res. nič nismo mislili, ker smo bili vsi strašno napeti. Na srečo nas napetost ni dolero drzni a, ker bi se zgodilo bojrve kaj Rocotneglr v senatni dvorani. Brž je popustila, ko je sodnik izrekel odrešilne be- I sede: »Glede tega pa &e obrnite tjakaj...« Pokazal je proti prvi klopi, kjer sede poročevalci časopisov. Lojze se je okrenil in tedaj se je izkaza-k>, da je Lojze zelo vljuden človek. Pri bližal se je poročevalski klopi m milo prosil, naj «ra ne damo v časopis*-, ker je prav malo manjkalo, da ni izgubil že v sredo službe, ko je napredoval za »kralja kolesarskih tatov«, in so pa tudi sploh ob tej priliki uvrstili med »težke kanone« in »zločince velikega kalibra«. Pričakovano grozodejstvo je tisti trenutek padlo v vodo. oziroma je bilo pojasnjeno, zakaj se nas je lotila za one trenutke tako nevarna napetost. Ne smemo pa ob tej priliki zamolčati. da je bila senatna dvorana v znamenju gneče, kakršne tu če ni bilo. odkar trajajo sodnijske počitnice. Vsi, ki so Šli s sodniki vred na pocataic» in so sicer stalni abonentje v dvorani, so prekinili počitnice in prišli gledat in poslušat kralja kolesarskih tatov. Sele ta gneča nam prav za prav pojasni naravni fenomen velike napetosti, kajti psihologija o masah pravi, da napetost ra«te sorazmerno s številom tep**žev. Ni torej pretirano, C« trdimo, da je bila nevarnost taka, kakršne še ni bilo. ker ni bilo že dolgro take gneče v dvorani na ljubljanski sodni j L, in tudi R>-jr!Č**n je ta zaključek. Pri vsem tem je pa slo tudi za zabavo. Brali smo namreč, da bo Lojze po dolgem času zopet zabaval sodnike. Kdo bi torej gneči zameril, Če se je hotela s sodniki vred zabavati in je prekinila svoje idilične počitnice na Golovcu, v Zvezdi, na Rožniku in v Mestnem logu. Škoda je. da je Lojze dobil samo 6 mesecev strogega zapora za tatvino kolesa, kajti zabava bi hila čisto drugačna, če bi I dobil kakih 6 let robije. Po zdravje na Rakitno — pošilja Ljubljana otroke Ljubljana, 27. julija. Rakitna bi ostala prav tako neznatna in tapusčena, kakor je nešteto naših vasi, Če bi je ne odkril Higienski zavod, ki je ustanovil tam pred šestimi loti počitniški dom za ljubljanske šolarje. Čeprav je bil v začetku dom še skromen in nepopoln, vendar je takoj začel dominirati nad Rakitno in po svoji higienski ureditvi si je zaslužil med iomačini ime »špital*. To ime je pač bolj domače in vzbuja večje spoštovanje kakor kakšno drugo, Ze od. L 1030 pošilja I [uhljana otroke na Rakitno po zdravje in počitniški doni je zato v resnici neke vrste bolnica. Toda v njem samem bi ne našel zdravja, če bi ne bila ob domu primerna O'koJiea če bi dom ne bil sredi poživljajoče narave, ki je najboljša zdravnica s svojimi nikdar nadomestljivimt zdravili: ponesem, k repi In im, čistim pura kom), ozonom, ultra vijoliča-stimi žarki ali kakorkoli hočete imenovati čudovite sile. ki učinkujejo tako silno na človeški organizem. Rakitna je v resnici blagoslovljen kraj v tem pogledu, bhgoslavlja jo visinsko sonce posebno darežljivo, ker ima izredno lepo, šolnino lego. . ' Sirer pa nnm ni treba več mnogo go- i voriti o lepotah in posebnostih Rakitne, saj j je zdaj že nema o velikih spalnic za otroke skupno s 54 posteljami. Kuhinja, jedilnica in drugi rw>>lovni prostori so v starem poslopju. Najbrž hodo sčasoma zvezali obe poslopji z vmesnim p r*s lop j oni. ter bodo vsa poslopja tvorila strnjen kompleks. Zdaj imnjo v obeh poslopjih skupno 170 postelj za otroke ter lahko Ljubljana pošlje na leto nad 500 otrok na počitnice na Rakitno, ker dom sprejme zapored tri kolonije. Za domačine je bila včerajšnja oficielna otvoritev počitniškega doma velik praznik in Rakitna je bila v zastaran kakor ob največji narodni slovesnosti. Ooste so pozdrav Ij.ili že od daleč" tudi nehotični mlaji. Pri cerkvi je bi! sprejem odličnih gostov pod slavolokom z napisom: Pozdravljeni, visoki gostje! Izlet na Rakitno pa za odlične go- ste najbrž ni bil posebno prijeten radi res* nenavadne vožnje, kajti na Rakitno drži čudovita cesta. Dandanašnji čas ji ni vzel nič njene nepre kopiji ve romantike. Valovita je kakor svet okrog nje, vijugasta in ko-tanjasta kakor kraške podzemeljske reke. Nenadno se vzpne do 20*/©, morda se več, iz nje strle cele peči, celo previsne skale, kar ni rečeno preveč. Avtomotnli, ki so včeraj premagali to »cesto«, so dosegli res poseben rekord in nič manjši dogodek ni bila vožnja avtomobilistov na Rakitno od otvoritve počitniškega doma. Reči je treba, da oficielna otvoritev doma ni mogla biti bolj slovesna kakor je bila. Na nji je zastopal kraljevski dom polkovnik Kakić. slovesnosti je tudi prisostvoval ban. med številnimi odličnimi jrosti pa moramo omeniti predvsem sreskega načelnika za ljubljansko okolico dr. Maršiča, načelnika banovinskega oddelka za socialno politiko in zdravstvo dr. Maverja, načelnika prosvetnega oddelka Breznika, šefa zdravilišča na Cfolniku dr. Neubauerja kot zastopnika Pro-t{tuberkulozne zveze, vodjo protitubeTkuloznega dispanzerja v Ljubljani dr. Prodana, gimnazijskega ravnatelja dr. i Loka rja. ravnatelja srednje tehnične Šole Jos. Reisnerja. zastopnika RK Skalarja in I zastopnika Podmladka RK Starmana. Seveda je prisostvoval otvoritvi tudi direktor Higijenskega zavoda dT. Pire. Voditeljico šolske poliklinike — ki je na bolezenskem! dopustu — je znstopala dr. Šimčeva, ki je pozdravila zbrane goste pred domom po maši. Maševal je škof dr. Rozman. Pri evan gel iju je govoril o pomenu doma. Ce že naštevamo vse odlične goste, ki so prisostvovali slovesnosti, naj omenimo tudi uboge rakitniške otroke, ki so tudi vsaj nekaj žrtvovali: dolgo so čakali v spalirju na goste, končno so pa še dolgo stali v vrsti pri ' slovesnosti ter ni čuda. da je nekaterim deklicam postalo slabo. Ena 6e je celo onesvestila Po maši so govorili razen dr. Šimčeve še ban dr. Natlačen,- direktor dr. Pire in dr. Nenbauer. Pozabiti tudi ne smemo na neimenovane debvee. ki so sodelovali pri gradnji novega lepega poslopja. Načrte je izdelal sa- nitetno tehnični oddelek higienskega zavoda, ki mu načelu je ing. Guzelj, režiser dela je bil J. GenussL ki je imel tudi lokalno nadzorstvo, d očim je bil banovinski nadzornik ing. Dolenc Dom je zgrajen s sredstvi »banovinskega fonda za zdravstveno zaščito učencev dravske banovine« in prispevkom Higijenskega zavoda. V banovinski fond prispevajo sami otroci, in sicer po 30 Din na loto ter je prav za prav zgrajen z njihovimi sredstvi Doslej so porabili že ono tisoč dinarjev iz tega fonda za zdravstveno zaščito otrok. K domu pridemo skozi lep portal, kjer sta vzidani spominski marmornati plošči v spomin na ustanovitev doma L 1930. in na včerajšnjo slovesno otvoritev. Bernard Shaw o diktatorjih Politične pokrete te sisteme je treba ▼ prvi vrsti studirati Slavni angleški pisatelj Bernard Shaw, ki je praznoval včeraj čil, zdrav in za svoja leta še izredno krepak svoj 80. roj-atni dan, je rmm po vsem kuAturnerrn svetu kot izredno duhovit mož. Kritike in gtose so mu odprle na steza j vrata v novi-nsjretvo, od tod pa v svetovno literaturo. Shaw je ostal zve*t svojemu konjičku, ko je postal po uspehih svojih gledaliških i-ger in kulturno poKftiičniih študij najbolje plačani pisatelj. Njegove gfose so polne I duhovitosti dn saive biologije in napačne antropologije. On hoče, da bi se fcrižafc Nemci samo med seboj ki to je napaka, kajti napredek rn poplemenirenje primasa savno splošno fcB#anje. Izgon zidov iz Nemčije je bil groba na,paika- Namesto tega bri bil mopal Hn+ler pmul'&sa'ri, da dovoljuje Židom vse. razen ene£a — da bi se ženiti z aidovkami in priseliti jih. da bi se ženiti z Nernrkami- MossoJfini ima. -v Toka h vso Italijo in vse. kar se v IftaKjn godi. On ima to prednost, da če se kaj izjafrovri, nosi vso krivdo on. In MussoKtm bo ohranil svoj položaj samo. dokler bo imel uspeh. Stalin ima v Rusiji *»k položaj, kakor papež v kršćanstvu. Vladini sistem v Rusiji je vrsta neke delavske cerkve in reikt zarrfrrriva rešitev demoknartrčnega prob'e-ma. Kot cerkev je nastalo z delom ljudfi, ki so si na pravi K rt vere poklic. Tako so si ljudOe v Rusriji napravili rz političnega pokldca komunistično stranko- Končno je dejal Shavr. da nrmra pomena nasprotovati Hitlerju. Stalinu in Mussoli-rriju. Treba je sicer protestirati pm.ti vsem vrstam krutosti, (toda politične pokrite in , poHtične sistema je treba v prvi vrstii j študirati in ilogiono izpodbijati ter izpod-! kopaffi jwi tla s tem, da se prežive. Zdravniška služba na „Normandie" Plavajoče mesto s 3300 prebivalci, kakor bi lahko nazvali francoski parnik »Normandie«. mora imeti tudi dobro orga-n1i2rina.no zdravniško službo- Na ladji je šef zdravnrik z dvema podrejenma zdravnikoma, katerim pomaga pet strežnikov m dve strežnici. Za potnike I. razreda in za posadko je na razpolago operacijska dvorana, opremljena tako, da bi bile lahko ponosne na njo mnoge bolnice. V sosedni dvorani je velik rentgenov aparat, dalje zobna ordinacija, bakteriološki laboratorij in steriMzacijska dvorana. V naslednjih prostorih je dratermia na kratke valove, solnona kopalnica in aparat za infrardeče žarke. Bolnrica kot taka z infekcijskim odde1-kom. ki je na ladjri zelo važen, ter s porodnišnico in dvema izolacijama za urno. bolne, »ma za 65 bolnikov prostora- Da se pa razširiti tako, da je prostora za 130 bolnikov. Druga operacijska dvorana je za potnike II. in III. razreda. Bolniške naprave se zde preobširne, če pormnsHrno, da traja vožnja i* Havra do New Yorka samo nekaj dpi. Gre pa za varnost, kajti na parnilku je mnogo ljudi in dobro organizirana zdravniška služba je potrebna. da morejo zdravniki pravočasno nastopiti proti vsem boleznim tn nezgodam ter tako zadostiti pomorskim predpisom zlasti glede Tialezđjrvih bolezni. Protokol o ekshumaciji Napoleona L V sredo 29. t. m. bo v Londonu prodan na javni dražbi protokol o ekshumacij. trupla Napoleona Bonapante na otoku »v-Helene Jetfa lo40. Napoleon je umrl v maju 1821. v Longwoodu na Sv. Heleni. 19 lo-t pozneje je angleška vlada dovoli-la, da so prepeljalri njegovo truplo v Pariz, kjer je bilo položeno v Domu invalidov k večnemu ipoorilku. Protokol o ekshumaciji obsega sedem strani in podpisal ga je francoski pooblaščenec Filip de Rohan Chabot. V njem je rečeno, da so grob odprli v navzočnosti rreh častnikov, ki so šti z Napoleonom v izgnanstvo m ga pre- živeli. To so b^li Bertramd. Las Cases m Gourgaud. Dalje so bito prosotni štirje Napoleonovtj služabniki in sedem angleških častnikov. V protokolu je rfčeno: »(Pokrov je previdno dvignil zdravnik sam m prikazaJo se je Napoleonovo truplo. Poteze obraza so močno trpele, vendar jih je bilo pa mogoče takoj spozroarti- V krsto položeni predmeti so bili na istem mestu, kamor so jih bitli položili ob pogrebu- Roke so bile izredno dobro ohranjene. UnfefORMI in odiilkovanja so bila le malo poškodovana; celotni vtiis je bil tak. kakor da je bil pogreb šele nedavno. Truplo je bilo izpostavljeno zraku samo dve minuti, da je mogel zdnavroiik storiti predpisane ukrepe proti nadaljnjemu razkrajanja.« Kupujmo otroke! Pod takim senzacijonalnim geslom je začelo več francoskih listov propagando za razmnoževanje francoskega naroda. »Pariš Soir« priobčujp naravnost porazne podatke. Leta 1868. je bilo v Franciji rojenih 1,034.000 otrok, predlanskim 667 tisoč; lani pa s?mo 650 tisoč in še oi teh je bilo 50.000 otrok v Franciji živečih tujcev. Lerta 1800. je imela francoska rod bina povprečno 4.5 članov, leta 18*» tri, lani pa samo 2.2- Posledica tega je seveda padjanje števila prebivalcev vse Francije. V razdobju med letom 1860 do 1870 se je pomnožilo prebivalstvo Francije ta 100.000 letno, od leta 1870. do lani povprečno za 46-000. V prvih treh m*3secih tekočega letta je pa umrlo celo 22.000 Francozov več. nego se jih je rodilo. Ce pnimerjaimo Francijo z drugimi državerni. dobimo tudi zelo zadostno sliko. Od leta 1870. do letos se je pomnožilo število prebivalstva Francije za 3 mč lijone, število prebivalcev Anglije pa od 26 na 47, Itatlije od 35 na 45, Nemčije od 3° na 67 in število Jtaponske od 33 na 69 milijonov. Leta 1865 je bila Franciji medi temi narodi še na prvem mestu. Tako postajajo Francozi narod starcev. Leta 1860. so odpadli na vsakih 10 Francozov v starosti od 20 do 60 trije stari nad 60 let zdaj jih odpade že 6, Jeta 1970. jih bo pa že 8- Znani francoski kirurg prof. Faure predlaga, naj bi Fmancija kupovala otroke, to se pravi, naj bi izdatno podpirala druži- ne, kd imajo mnogo otrok. Prof. Faure opozarja nt primer znanih francoskih in dustrijaJcev bratov Machelmov, ki sta uvedla v# delavskih kolonijah prispevke za rojstva v družinah svoiih n*meščenc**v. Dočim znaša v vsej Franciji med delavstvom povprečna populacija 18.5 na 1-000. znašajo v tem podjetju .i2.3- C t bi veljal vsak nov državljan Francno |MKK> frankov in bi se jih rodilo na Nn 500.000. bi stalo to na leto samo S miljard. kar bi bilo ugodno za nar*ni. pravi prof. Faure Uspehi opazovanja solnčnega mrka Ruck. proforor (.iera«imovič, k: i«* vouil priprave za opazovanje solnčnfga mrka 19. junija, je sporočil Akademiti 7nano*h uspehe dpla sovjetskih 7\ezdo^lovr*»v. I^e-ti no napravili mnogo posnetkov mrka, ki hodo igrali važno vloco v proučovaniu fi/ikaln h problemov ftolnčnp atmo«if«»re Nait^zje |e bilo fotografirati hromosfero, kpr riu«;ki zv ■' dostovri v tem pocl^do š»> niso imeli noh» -nih izkušenj. S posnetki prof. Perep^lkina 80 odkrili spektnim nukrostrukture hroiio-sfpre. Tosnetki kažejo da je hronn^fora sestavljena iz poedinih premikajočih se plasti. Važne uspehe so dosegle tri sov|f»t*ke in ena ameriška okspedinja. ki so proučevale vpliv solnčnega mrka na ranio. Ore za vprašanje vodilno^! poedinih plasti stratosfera. Po predhodnih rezultatih opazovanja s^ da sklepati, da povzročajo vodilr.ost jonosfer^, kj omogoča ]X>šiljanje radijskih signalov na velike razdalje, ultravioletni solneni žarki. Prof. iierasimovic je omenil tudi priprave za opazovanje solnčnega mrka prihodnje leto, ki bo trajal sedem minut. To ho skoraj najdaljši mrk, toda videl se ho samo na Tihem oceanu. Ker pa puganje ladje ovira opazovanje, bo treba poiskati prikladen otok Is katerega ti mogli zvezdoslovri opazovati solncni mrk. Ruski zdravniki v francoskih kolonijah Zakon 7. dne Ifc. januarja 193."» dok.oa, da noben zdravnik v Franciji ne 8me izvrse»vs>-ti zdravniško prakse, ce nima frainooske državno diplome in ce ni francoski dr žavijan. Z dekretom z dne 1*. Januarja 193fi je t«ila pa ta določna, razairjona tudi na frnnoos4sp kolonije, kjer }e monco ndrav nikov ruskih emigrantov. Oivernerji v francoski Afriki ne morejo voč poda.ljšati pogodb in ruski zdravniki ^e vračajo z rod-binami v Francijo. Poslanec, Mariue MomVt je interveniral v tej zadevi pri ministru na rodnega zdravja m dobil zažoljono pojasni lo. Po vo^ii ni bilo mogoče dobiti v Franciji zdravnikov za kolonijo in za*o so »prejeli mnogo popodibe.n fh zdravnikov taijoe^, posebno rnskiiH. emigrantov, l^eta 1Jr25jihj© bilo v Afriki ?o, leta 19?9 že R1. zdaj jih je pa ostalo samo se 45, ki jim še ni?o potekle pogodbe. Ministrstvo potrjuje, da so zdravnika žeto vostno in do>hveški čut | je veleval prizanašati nič hudega sluteči starki, saj bi ji mogla zadati ta vest smrtno rano. Ubožico ie imela rada kakor svoo hčerko, sinu je Da brezmejno zaupala. To uredim z Jakobom samim. Skupaj se bova potrudila najti izhod iz tega neznosnega pok>ža»ia teko. da ne bo trpel ma-terinski čut Jakobove matere in da bo rešena čast užaljene žene. Naglih korakov in krvavečega srca se je napotila Terezija med karnevalskim vrven"em po najkrajši poti v Caraba-celsko ulico. Ta čas je pa kočija baronice Liebtiir gove počasi nadaljevala svojo not. — Vidite, — je šepetala Mania. — držala sem obljubo. Kaj nimate maske? Da ... Torej nataknite si jo. — Mar se bojite, da bi vas kdo ne videl z menoj? — ie vprašal slikar in si nataknil masko. — Kad še! Nikoli se nisem zmenila za to, kaj govore ljud?e. Kai verjamete, da vam bo to koristilo, če bodo jutrs domači listi priobčili vest, da ste se oe-l)a4i z menoj po Corsu? Hvaležni bi mi morali biti za mojo širokogrudnost. Tako vam prihranim če že ne skoka čez metlo pa vsaj mnogo opravičenih očit- ' kov iz ust dragega vam Človeka. Pri teh napol porogljivo, napol resno izgovorjenih besedah, kakor ie pač bna njena navada, je Jakiob skomignil z rameni in se ugriznil v ustnico. Jasno na-migavanje na njegov« zakonske dolžnosti mu je skalilo srečo, oglasila se je njegova vest in neprijetno mu je postalo. Stisnifl se je v teot kočije in trdovratno molča3. Kočija se de pridružila dolgi vrsti drugih kočij in zavila na Corso pred množico gledalcev, stoječih na obeh straneh ceste in na stopnicah amfiteatra. Luna še ni bila vzšla in pod nebosklonom z migljajočimi zvezdami so ble tribune zavite v mrak. Trg sam je bil podoben črnemu iezeru, kjer je kar mrgolelo, radovednežev. Med sedeži amfiteatra so se prerivali prodajalci moccoJett. ponujajoči zavojčke tankih sveč, nataknenih na trs. Tu in tam je zažarela v temi luč, moccolettl so pošiljali v temo blesteče bliske od svojih ogorkov, ki so vsak hip uglašali in zopet zaplapoiali. Spodaj so skakali beli pajaci po trsu, kjer sta igrali dve godbi. Mimo se je pomikala dolga vrsta belo preoblečenih, z befimi lampijončki razsvetljenih kočij. Maske so sedele v njih plaho in molče kakor prikazni. Ena izmed kočij je bila okrašena z deviškimi mandljevimi cvetovi Draga v obliki prostrane z musotmom prevlečen«? zibelke jo bna zasedena po beli skupim dojilj m novorojenčkov. V treldi. oviti s krznom, so se peljali v anežnobeie ko- ' žuhe zaviti gostje. Velika kočija baronice Lieblingove. prevlečena z baržunom je bila okrašena s preprogo mačeh in vijolic. Sredi tega duhtečega cveta je stala mlada dama z v'soko čepico, zavita v krzno kašmrske koze in podobna skandinavski vodni vfB. Maske s kočij in domina s tribun so se obmetavali s papirnatimi kroglami, ki so se v zraku trgale in sipale liki snežinke na bele postave te fantastične pro cesjie. Plešoče maske okrog koči i so bile ob svitu rrrigrja5očih zvezd in bliskih macco4ett podobne pravljičnim prikaz-n:m. Polagoma je Jakoba vse to očaralo, pogled na razigrano množico mask je vzbudi v trjem čisbo nove občutke. Plesne arrje, že znane, a zdaj spremljajoče z lahnim; meloditiami čudno procesijo belih mask. so čudovtto vplivale na niegovo srce. Kakor da so oživeli v njem trenutki mladosti, ki jih ni bil izkoristi in naslade, po katerih ie vroče hrepenel kot dvajsetletni mladenič. Naenkrat se mu je zazdelo vse to dosegljivo. Pod mehkwn belim krznom je začutil Jakob mehko prožno Maniimo telo. Opazil je ogeni njenih oči in sladki na-smeh njenih ustnic. Ni si upal niti spregovoriti kakor bi se bal. da bi njegova beseda ne razpršila teh sladkih sani. Toda njegova roka je iskala Mamino roko in ko ;o je našla, je ni več izpustila. Baronica Lieblingova je bila oči vidno tudi omamljena in srečna, da more okušati še nezrnane sladkosti. Pustila je svojo roko v Jakobovi, dlani sta se dotaknili, prsiti oklemfo. — Hvala, — je dejal Jakob zamolklo. Brž mu je pritisnila na nsta konec svoje pahljače iz nojevih peres. — Ne govorite. — ie zašepetala, — sicer preženete čar sreče. Sama je tisti hip pozabila na svoje skeptične nazore o ljubezni in čutila ie, da se v nemem srcu drami tiha ljubezen. Ni pa hotela tega pokazati. Vedno iste besede, s ka/terimi odkrivajo zaljubljenci svoja srca. so se ji zdele že od nekdaj vsakdame rn smešne. Tn v tem čarobnem belem vrvenju nn Corsu si K želela, da bi nič prostaškega ne pokvarilo njene rajske, sladke radosti. Bi!!a je^ v omem veselem razpoloženju, ko ie ženska pretresena do globin svntje duše in ko je za ljubeče srce molk najmočnejši zaveznik. Sladka omamljenost se ie oolastila njenega srca. začutila je, kako kliie, v niem ljubezen do Jakoba, ki niti sđutil ni, kai se godi v njenem srcu. Z^risniJa .ie oči. niene usirnice so postajale suhe in hladne. Zahrepemek ie po tem. da bi molče uganil, kar ona čuti. da bi jo mfgljajoče zvezde zazibale v dolg. krepak, slasten objem.