Največji slovenski dnevnik V Združenih državah
Velja za vse leto - • -	$6.00
Za pol let«.....$3-00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, W. Y., under the £ct of Congress of March 3, 1879.__TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 270 —ŠTKV. 170	NEW YORK. FRIDAY, NOVEMBER 16, 1923. — PETEK, 16. NOVEMBRA, 1923.	VOLUME XXXL — LETNIK XXXI.
RUSKA DELEGACIJA V NAJMLAJŠI REPUBLIKI.
POGREB ŽRTEV MONAKQVSKE VSTAJE
V glavnem mestu Bavarske vihra zopet črno-belo-rdeča zastava. — Svečan pokop trinajstih trupel. — Posebni piakati so oznanjali, da so padli' možje v boju za t vobodo svoje domovine. — Prisega osvete in uda-ncsti. — Ludendorffa je ljudska množica navdušene pozdravljala.
Monakovo, Nemčija, 15. novembra. — Bavarski diktator von Kalir, ki je stanoval izza Ludendorffove vstaje /aeno z generalom von Lossowom in polkovnikom Seisser-,iem v neki infanterijski kdfarni, se je danes preselil v vladno poslopje. Vsi dohodi do poslopja so zavarovani ; nio/no žičnato ogni jo in moč-niini stražami. V pritličju poslopja je nor in dan par sto vojakov.
V« m Kalir jr odredil, naj za na prej vilira raz vladnr 1 •<• I"pja nemška državna <'rno-l>elo-rcleea zastava. Ofi-< ino zastavo republike, koje barve so črna, rdeča in zlata, je <!al odstraniti.
O tem njegovem jx>velju ljudje dosti debatirajo. Brez dvoma von Kalir ne zaupa preveč berlinski vladi.
Danes se je vršil j>ogreb trinajsterili nemških fašistov, ki so padli tekom narodne vstaje. .
Za vsako krsto »o nesli veliko tablo, na kateri je bih zapisano ime m jniklie dotičuika. Vsi so bili delavci.
Xemska Narodna Voiaska Zveza je dala nabiti po hišah velikanske* plakate. posvečene padlim. Plakati sr imeli naslednjo vsebino: 4*l'mrli so v namenu, da osvobode »i< lnoviiio. *; **l'mrli so za bodočo, večjo Nemčijo.'*; — "Padli so na hojičru časti in slave.".
Na stutitie članov te zveze je bilo pri pogrebu. Navzoč je bil tudi general Ludendorff v generalski uniformi.
Imel je dolg govor, v katerem so bile posebno značilne urslednic besede: "Ti ki so padli, niso bili zadnji, ki so umrli za nemško svobodo."
Kapitan Khrhardt, ki je sedaj vodja barvarskih fašistov, in njegovi častniki so položili desnice na rake v ter pri^etrli, da Ixxlo žrtvovali svoje življenje in vse svoje napore osvoboditvi nemškega naroda.
Ludendorffu je množica navdušeno nazdravljala. On je pa samo resno kimal z glavo.
Možak je postaran ter je bil videti jako utrujen in žalosten.
trije g rž ki \ Častniki obsojeni na smrt.
Atene, Grtko, 15. novembra. —-f!o*«»bno nodiiče j«» obhodilo pfiie-r«la Le>4ianl<ipalasa t»*r majorja Avramb<na in Nimlimu na sin rt. ker >ta «r udeležila zarote, koje namen je bil *trmofrlaviti sedanji vfhako vlado
Prt dr ifrih častnikov je bilo obsojenih f dosmrtno ječo.
PADEC FRANCOSKEGA IN
ANOLE&KEOA DENARJA.
Paris, Francija. 15. novembra. Ameriiki <l«>Ij«r je	dntediij
največjo viliao na pariški lw>rzi. 7.a « n <l"!ar je bilo namreč hjojto-it dobiti rta«I IS frankov. Tinli cena angleškega denarja je padla-
KRUPP IN NJEGOVI RAVNATELJI NA PROSTEM.
Berlin, Xe*nf:j». 1 !. nov. — Francoske oblasti > > iz ;:;>t*lf nn prosto barona Kmppa v >:i TJ ;lilei* in njegove ravnatelja.
JOHNSON BO K 4ITDIUIHAL ZA PREDSEDNIŠKO I-IZST0.
Chicago, 111.. 15. n »v* »iil»ra. — I>anes -p je posvr.to.va! \ Drake I hotelu ealifi rni.iski >« tih tor Hiram Johnaon s svojimi p*»iitičii?:n! pri-jatelji I*«.7neje je Ji.hn*>->n iz>vil. da 1h» prihodnje !«»o kai V Vral 7a predsedniško me-to ter b<< okušal <brseei nominacijo na platformi progresivnih republikancev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI* ITALIJI 1» ZA8EDENKM
OZEMLJU
«• potna nmt* bank* tarrftajajo —a—TJtva, hitra ta pa aUdk M M MU aaU MM rtilllil
JiftdAtlja:
aa*i«4iija m n0a> paMa ta lapUCa]* "Kr. pofltal eekoral vratf* ta
"Jadnuaa buka" v Ljubljani. Zacratra. Beasimdn. Kranja. Odja. Maribora. Dubrovnika. Bt-Ilta. Barajava ali drucod. kjar j« pal M kltM laoUCUo Mjagortafja.
1000 Din....... $12.50
2000 Din.......$24.80
5000 Din........ $61.50
aH aakasMa. fcf m«b|i manj kat aa tftaot mmvW raAanlma mM M
ta Motov a« miaiiw i* a» »ji aa »in«.
Italija te	milini aaaadja: _ ^ ___
Opatiji la laflriL
300 lir........% 9 80
300 lir	........ $14.40
500 lir	........ $23.50
1000 lir	....... 7 $46.00	______
la (MftUtinT^a "irJa^ftraika!"' *"* rmtunUmm ",,1T| **
f ladaMt dbarjon ta Uram aadaj al stalna, mala m nftnt ti tafrt-
Uovtno; la trp nuriop nam al mofoCe podati natančna eena rnapraj. SataMBfl po <cal flacga dne. ko nmm doapa pnaiaiif danar » roka.
York Bank Draft** ****** ^	Mammy	pa
nun RAKBEB RATS BANK
M OntUadl >Uiti Tal.: Crtl.iMlt 4M7 Rtv T«t I. T, Glavna iMftgpallfrra filmrti B—to,_
mmn,~mrwitaim»«crMmmBiatii m.rc-""-	—- ■ -■ ■ ■■■■. - ■ -■-■ - --■ ■■	.■.„■......... ~	■ -......-.
- • - - ;
Prel dobrin mesecem je bila ustanovljena tur.r;ka republika. Slika nam kaže riLsko boiljše\nško de-lej*aeijo. ki je do-j>ela takoj j»o ustanovit vi v Aneoro. Delegaciji pre^lsetluje komisar Skrič. Meni turško in sovjetsko re publiko že vladajo prijateljski odnašaji.
DEVETLETNI SIN PRIČA JI
UMORA SVOJE MATERE
— • i. Devet let star deček je bil zasl -tš šan kot priča ter je povedal, kako je oče ustrelil mater. — Kz-zal ni niti najmanjšega razburjenja.
Ne da bi kazal kako «nn;en ;e. je z močnim in jas-nim jrla^oni f prlpove bival devet let ?1ari John e Matsanuas por; tnil;n?n v oddelku j sodnika frai^a. knkn je njesnv v oče. jrr.^i branjevec Gr>-.t Mat- i sanjaš, dne 17. avgusta ustrelil A njegovo mater Viktorijo, v stano i vanju družine na iztočni 29. ceMti i Izjavil je. da je oddal oče najpr-vo ytrel xkx>zi kuhinjska vrata ter ? jo nato usmrtil z dobro poprode nim strelom skozi srce.
Mali John je tekom svoje izpo- 1 vedi skoro nepremieno strmel \ I svojega očeta. Rekel je. da sta a ••e oče in mati prepirala, ker je F f>rišla mati dan popirej zelo ]>ozno r domov. Oee baje ni bil zadovo- s ljen z njeno izjavo, da se je zamudila na domu neke sotsede in prijateljice.
Xa tozadevna vprašanja sodnika Crryna t<*r ft'krajnejra pomožne- ' jra pra\xinika Deneena je rekel ' dečko, da je popoldne onega dne. f
ko je prišel domov iz šole. vzel ^
» _ i
svojo pripravo za snazenje čevljev in da je zaslužil še preil ve čerjo 90 centov. Mati mu je dala nato d«*<et cerrfov za kino-«rledi-Malo deveti uri s<* je vrnil d<*nov ter sedel za mizo v kuhi-(nji. kjer je pričel Čitati nek') knji jro. Takoj nato je prišel njegov o"-e. vzel i/ predala revolver ter
izjavil, da bo ustrelil ženo.
i
Potem ko je dečko ^ipisal umor matere, pi je vprašal sodnik ^Vain. če ve. kaj i>ormen.ia izreči laž |m».1 prisego in deček je brez pomišljanja odvrnil: — Seve<la vem. Prijel bi v pekel, ee l>i ne govoril resniee.
Na jKiziv pomožnega okrajnega pravdnika. naj pove porotnikoni. kaj se je zgodilo po streljanju, je i rekel mladi -John :
—	Oče mi je ukazal prinesti ča-šo vode in ko sem mu jo prinesel, je zlil vodo preko lica matere. Bila je mrtva Ln se ni zjranila. Oče ji je nato slekel bluzo, vzel svežo. jo oblekel ter dvignil truplo matere, katero je položil na posteljo. Nato je odšel.
—	Ali ti je kaj rekel, ko je odšel ? — je vprašal sodnik
! Crain.
j — Da. rekel je le. naj se ne j premaknem z mesta in da se bo kmalu \md. Vrnil se je pozneje , z mojim stricem, kateremu je rekel. da je slučajno ustrelil mater.
Zagovorniku obtoženega se ni poKrečilo tekom križnega <zasli-I sanja zaplesti dečka v protislovja.
ROPARSKIH MORILCEV M ŠE KISO IZSLEDILI
Še destdaj niso zasledili banditov, N ki so v Brooklynu ustrelili dva bančna uslužbenca. — Javna, varnost Greater New Yorka postaja vedno manjša.
Zaman si je newyorSka pol:eija i/ prizadeva'a i^ajti dva roparja ter n; enega pomagača. ki sin na j»o-t:i sv ji na fi.j. cesti in Xcw Ut-rc^ht Ave. la v Brooklynu o,-> bctlem dnevu; zi ustrelila dva bančna uslužbenca č; West Enil Iianke. jima odvzela! i> f43.fi7 v gotovem denarju ter | L izginila.	n
TJančna uslužbenca Rarlov* ;n ši MeLauprhlin, kojih ]>r\i je bal pre- p :e policist sta bila oborožena. * j le Komaj sta stopila skozi vrata j( na postajo so padli streli. Prvi je j zj padel Harlow in nato McLaughlin, a bandita sta hotela varno pasto- n pati ter streljala naprej. Očividci v trdijo, da je padlo pet do osem j strelov.	d
Mrs. Dagmar Weir It. ki je st v dela v svoji kolibiei kot blagajni- p "arka postaje, je pri prvem styelu f> "»mahnila s stola. Pozneje so jo e našli nezavestno. Oba roparska c morilca sla nato zgrabila vrečo ? denarjem, ki je padla iz mrtve ro- n ke Barlowa. skočila po stopnji- r eab navzdol ler ušla v tam čakajočem avtomobilu, katerega je vo r zil jiomagač banditov. Avtomobi-tu =10 sieer sledili poštarji v sluz- ^ benem avtomobilu bližnje jvištne j postaje, a avtomobil v. roparji ,j( j kmalu izgini! v velikem prometu ?
Kot že retV.no. manjka o zlo- s eineih vsakega sledu. Policija je j aretirala |>etnajst ljudi, osirmlje- ^ riili sovdeb-žbe. a deset j ill je lilo- ? rala takoj zojiet izpustiti.	5
Newvorski policiji i komisar j Enringht je imel £nvor na neken* j banketu, v katerem je rekel, dr ] je treba odpraviti navado bani- j in trgovcev, ki stavijajo na ko*, ko življenja uslužbencev, kater« Tollje.io na ce-tn z večjimi svota mi <lenarja. Kupčijo bi bilo pra\ tako lahko rešiti s pomočjo bančnih nakaznic. Dečki in stari možje morajo prenašati ta denar, ne da ' bi bankam padlo v glavo prositi za policijsko varstvo. Enright jt
-	rekel:
— Policija ne obstaja iz čarov-5 nikov in pro rokov. Ce smo pravočasno obveščeni, da bo prišel več ji transport denarja skozi to ali
-	ono eesto. 1m> vedno skrbljeno za
i	policijsko varstvo.
e
o KOLIKO 8TAXZ FRANCOSKA e ARMADA V MAROKU?
h_ _
*-	Pariz, Francija. 15. novembra.
ii	Poslanska zbornica je danes dovo-i-	lila 342 miljonov frankov za frain-i.	črnsko arm3^1 o v Maroku,
HLEC BIVŠE RUSKE CARICE JE UMOBOLEN
m«
Ne h? i a ce v Berlinu v nekem sa- , \
"	^ . , . . tal
zaton ju za xivcne bolezni ter
trpi na. posebno mučni obliki
blaznosti.
__kr
Berlin, Nemč;ja, 15. novembra. Izvetiba prineipa : Sila do skraj- tli t n:h meja in sila brez prvmi-sleka, — pr ve je dostikrat že kruto maščeva- 'bi la kot je splošno znano. Tudi v za:lnjem t*a-.n se je pripetil slučaj. ki nas je opominja na neiz- va prašno Jso&bo usode. Berlinski Lokal-Anzeigefr poroča, da je v neki berlinski živčni kliniki "prej-Ini tehnik velike industrijalne naprave v 1'ralu. po imenu Jakov lev, na kojega povelje jejbila ba C1 je svoj čas umorjena družinf zadnjega ruskega carja.	a
Kot znano je bil car Nikolaj II . ustreljen po p rekom sodu na pi f velje boljševitike vlade. Glede us* de njegove družine pa je vladal ■ dolgo časa skrajna negotovost i: ] vsakdo si je lahko mi?dil. da n' pomenja to ničesar dobrega. Pr časi pa so vendar pronicale nov? ce, soglasno s kaitcrimi so pahni1 carico, njene lepe hčerke in br ^ lelinega careviča v globok rov. T novice so se pozneje izkazale ko resnične.
Jakovlev. povzročitelj te stras ne drame, ki je uničila življenj nedolžnih žrtev, .se nahaja seda A v Berlinu v zdravniški oskrbi tei 'J je blazen. Muči ga vest hi prega 11 njajo ga spomini na izvršena gro * zodejstva. Xe more izbrisati i: 1 mojega spomina grdih zločinov >J katere je povzročil. Berlinski so r v jets k i tovariši ga na v-se mogoč« 8 načine po*lpiraj<>. mu dajejo n». '* razjvolago denar in celo avtomo bil katerega se lahko poeduzi o1 '' kateremkoli času. a nobena etvai ^ ne more pregnati njegoA'ih Tnuč nih spominov in njegovega kesa e
l
ŠALJAPIN Bp TMT1T. SVOJO 1 LASTNO OPERNO SKUPINO. '>
--. v
Pedor Saljapin. najboljši in naj- j T slavnejši basist na svetu bo imel I 1 prihodnjo sezijo svojo lastno o- ^ perno skupiiio. Potrebne pevce 1 mu bo preskrbe! Theodore Ko/ns- 1 marin, znani ruski skladatelj in dl-; ^ rigent-
-
*
SIN BIV&EGA KRALJA JURJA, JS UMRL.
^ Omunden, Avstrija, 15. nov. —p
L Včeraj je tukaj nenadoma umrl 1
Errtest A. Wilhelm, vojvoda i1
i 1
braunšvajski. Bil je sin zadnjega hanoveranskega kralja Jurja V.. | c _ katerega so Prusi odstav;li po J \ vojni leta lSCo.	|i
OBUPNO STANJEPORURSKEGASOKRAJA
Prebivalstvo je izročeno na milost in nemilost Francozom. — 30. novembra bodo odpuščeni vsi delavci. — Nazaj jih bo sprejetih le gotovo število, toda pod pogojem, da bodo delali za nižjo plačo po eno ali dve uri več na dan. — Pogajanja s Francozi so se razbila.
Berlin, Nemčija, 15. novembra. — Por m* ju preti neizprosna indnstrijalna vojna. Ozemlje je pod strogo kontrolo franeoskili vojakov. Večinoma vsi stiki z nemško državo so prekinjeni. Ljudstvo je brez dela in strada.
Boj so otvorili danes premogovni baroni, ko so objavili, da bodo dne 30. novembra odpuščeni vsi delavci.
Par dni zatem bo sprejetih nazaj sedemdeset odstotkov delavcev, toda le pod pogojem, če bodo hoteli delati za nižjo plačo po eno ali dve uri več na dan.
Ta svoj korak skušajo premogovni baroni utemeljiti z dejstvom, da so se razbila vsa pogajanja s Francozi ter da noče berlinska vlada plačati za premog, ki je namenjen reparacijam.
Iz tega je razvidno, da hočejo lastniki premogovnikov izvojevati svoj boj s Francozi na stroške delavstva. Osne-vali bodo veliko armado brezposelnih, onim, ki bodo delali, bodo pa manj plačevali za deset urno delo, kot so plačevali sedaj za osemumo.
Namen industrijalcev je ustanoviti posebno porursko državo, v kateri bo kapital počel, kakorbitro bo hotel, in mu ne bodo berlinski socijalisti metali polen pod noge.
Berlin, Nemčija, 15. novembra. — Kancler Strese-maim je koval državni preobrat s tem, da bi ustanovil diktaturo triumvirata. Triumvirat bi tvorili: Stresemann, general von Seeekt in še neki drugi civilist.
Stresemannu je pa predsednik Ebert pravočasno prekrižal načrte.
Kancler in Ebert sta se danes resno sprla. Stresemann ga je prosil, naj razpusti državni zbor, če bi izrekel prihodnji torek sedanji vladi nezaupnico. V tem slučaju bi zavlekel volitve ter bi vladal brez parlamenta. Ebert ga je pa odločno zavrnil z besedami: "Motite se, če mislite, da bom postal slepo orodje ' vaše politike!"
| Jutri bo odbftr demokratske stranke ostro obsodil Stresemannovo politiko glede Porenske.
Najbrže bosta takoj zatem izstopila iz kabineta demokrat Gessler, ki je vojni minister, in demokrat Oeser, u je prometni minister.
V tem slučaju bo tudi Stresemann odstopil, ne (la bi akal sestanka državnega zbora.
Stresemanna bo nasledil kot nemški državni kancler r. Heinrich Brauns, član centruma.
1APRED0VANJE RUSKO-ANGLEŠKE TRGOVINE
Vngleži grade železniške postaje ▼ Rusiji. — Anglija hoče postati največji konkurent Amerike. Trgovci co pametnejši kot vlada
London, Anplija, 15. novembra, .awpisje poroča, da je bilo zad-lji ean sklenjenih veliko pogodb 1 ned -riLsko trgovsko delegacijo v Vmdonu in velikimi angleškimi Lrmami. Pogodbe se tičejo naku-1 »a mašinerijc -ter gradnje velikih : ovarn in železniških posrtaj. Ena j ama družba je prevzela preostio- ' •o vseli važnejših ruskih postaj.
Značilen j<> elanek "Westminster Gaizelte" v ka.ternm pravi ned drugim t udi naslednje: 1 — To dokazuje, da so naši ve-etrgovei veliko bodj pametni kot ia angleška vlada. Angleška vla-la siceT dobro pozna Tuske mož-lostt, pa jih noče izkoristiti. C*e So Rusija zamogla eksportirati <voje blago, kar *** bo brez dvo-; ua zgodilo bo plačala vse v zla-| 'u oziroma bo dala važne konce-iije. Angleški trgovci bodo posta-•i največji konkurenti Amerike. Tudi Amerika namreč še ne po-^na velikih ruskih možnosti". I	*
POSEBNI ŽELEZNIŠKI VOZ ZA
FORDA.
-
I Chicago, 111., 14. novembra. — j V Pullman delavnicah grade privaten železniški voz za Henrv-jn
• ••
! Forda. Veljal bo 75.000 dolarjev. Ta voz 'bo prava palača na kole-. sih. V njem bo moderna kopalni-' ea. dve krasni spalnici, obednica.
I kuhinja, radio postaja ter pisarna za Fordove tajnike.
HOČEJO DOLAR ZA DUCAT JAJC.
Chicago, III., 15. novembra. — Tajnik občinskega sveta proti visokim življenskrm stroškom je objavil, da »hočejo čikaški prodajalci jajc na debelo zadrževati jajca, da spravijo na ta način ceno na en dolar za ducat. Sedem teh trgovcev upa napraviti se pred Božičem devet milijonov dolarjev s *pomočjo tega umetnega draženja. Tajnik svetuje občinstvu, naj , kupuje tako malo jajc kot le mu-: goče ter se v tem oziru omeji, ker I je to edina poimoč proti roparskim pohodom veleprekupcev.
DEBS JE NEKOLIKO BOLJŠI.
Terre Haute, Ind.. 15. novembra. Eugenu Debso. znanemu socijali-1 stičnemu voditelju, ki je dobil pred kratkim hud napad j»rčne bolezni, se je obrnilo zdravstveno stanje precej na boljše. Zdravniki So mu že dovolili da lahko sedi ' , v postelji-
;l -
SEPARATIST DECKER ARETIRAN.
Kolin, Nemčija. 14. novembra. Danes so tukaj aretirali Leona .' Peckeerja, separatističnega voditelja v Verviers.
KOLEDAR
za leto 1921 ~ W STANE SAMO 40c ^tl
a 1
. Naročite ga takoj, da no boste brez njega
J"G LAS NAB0D A" ;82 CortJandt St, New York
OLAS KAttOPA. 16. KOV. 1923
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company	_
(A Corporation)
FRANK SAKSER, Prealdent	LOUIS BENEOIK, Treasure
PI art of Buiin««« of the Corporation and Addresses of Above Officers: «g Cortlindt »tr«et. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sunday« and Holiday«._<_
Zm celo leto velja list za Ameriko J Za New York za lelo leto....................»7.0
In Canado ................ 16 05 Za pol leta ................................................«5
Za pot leta ........................ S3 CO Za inozemstvo za celo leto ................»7.0
Za četrt leta ...................... $1.50 Za pol leta ................................................13.5
_Subscription Yearly $6 00 ___
Advert'sement on Agreement. _J'Olas Nircda" izhaja vsaki dan izvremši nedelj in praznikov^_
Doplat hr»» j.rti in	'.»ti »e re jirlftWu»»>Jo. r»<*nar naj blagovoli p"
itUatl po M' r i y Orr1*-r. Pri «pr*m^»rbl	raro'r'knv.	da *e nan
tudt preJSnJo bilvajif<*e namnnl, da hitreje raJd«no ra«lovnlka.
"GLAS NARODA" «2 Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287«
' J*
AMERIŠKI AGENTJE
Nemčija je postala zbirališče vsHi mogočih temnili eksistenc. Mid njimi j«* tudi dosti ameriških izkoriščevalcev. ki skušaj«* v kalnem ribariti.
Ti izkoriščevalci prizadevajo zvabiti nemške delavce v Ameriko.
To jim ni v Nemčiji v sedanjih razmerah posebne težko.
Na stotisoče nemških delavcev skuša pobegniti pr< revščino, pomanjkanjem in stradanjem.
Edinole denarja jim manjka.
Agent je kar na roko izračunajo, koliko nemških papirnatih mark bi imeli, če bi služili ameriške dolarje.
V	nekem pismu, ki ga je dobil neki tukajšnji Nemec je rečeno: —
"Sosed I>. je sklenil kontrakt, da bo delal dve leti 1 nekem ameriškem rudniku ter zaslužil po štiri dolari« na dan. Oclračtinali mu bo<lo le vozne in druge stroške Tukaj pri nas je bil ameriški a^ent ter je zapisoval ljr «li. Sosed I>. bo pozneje poslal tudi za svojo družin« da bo prišla v Ameriko."
Stirj«* dolarje dnevno—to je dosti za nem«\ega de i lavi-a. ki morda v Nemčiji komaj zasluži en dolar lia teden.
To je pa veliko manj kot znaša plača organizirani! luajnarjev.
Tak delavce bo vsledtega zaposlen le po neunijskil premogovnikih. Od svojega zaslužka bo pa moral plačati še prevozne in "druge stroške". In če bo hotel do biti svojo družino sem, bo moral tudi zanjo štediti denai
Agent je najbrže molčal o počitnicah, o dolgih duel in tednih, ko morajo biti premogarji doma, ker ni del?
in tudn>lače
l*rcmogar dela približno ]>o 2<K> dni v letu. Poten takem zasluži 8<M) dolarjev. Importirani delavec bo mo ral plačati najmanj 200 dolarjev za potne stroške.
< V bo hotel dobiti svojo družino v Ameriko, se bo 1110 ral zadolžiti pri premogovni družbi in bo vsledtega večn« njen suženj.
Ameriškemu delavcu sicer ni treba delati z a gospe darja, čeprav mu dolguje denar. Toda kdo bo pomaga takemu delavcu v malih inajnarskili naselbinah, kjer s« \>i javni, privatni, cerkveni uradi v službi premogovne kompanijc *
Povedali 11 m IxhIo, da ji* potom pogodbe privezan m svoje mesto, grozili mu bodo z deportacijo in zaporom, et bo hotel zapustiti svoje mesto.
Kam se bo obrnil ubogi tujec, ki ni videl od Amerik« ničesar drugega kot Ellis Island in majnarsko naselbino v katero so ga zavlekli.
Postava Združenih držav sicer pravi, da se ne snu uvažati kontraktnih delavrev. Za to postavo se pa razn« kompanijc kaj malo brigajo. < V jim manjka delavcev jih dobe.
Tekom zadnje železničarske stavke, ko je bila kvot; večinoma vseli dežela že izčrpana. so dobili v Ameriki par deset tisoč skebov.
V	Združenih državah je še dosti prostora za delavce, ki st rada jo po raznilKevropskih mestih.
Boljše je pa nejfokko ]*>trpeti v domačem kraju kot pa listati suženj Aieiaprosnega izkoriščevalca.
/
Dopis. -
S pota.
Y svojem za« In jem d(»|>tsu setn »menil, «}a pišeni kaj ve«" iz Red l.«k<\ Minn., kjer m> oui Sloven -el lovili in streljali, «U je bilo kaj. namreč ob ondotnih jezerih Red Lake. Rice in Ned Lake. Ok«.li teh jezer živi Se precej Indijancev in porsod jc ie videti njihove naselbine. Prebivajo v bornih kočah in človek «e nehote čudi. ko jih vidi tako zadovoljne. Ko prideš do njihove hi*e, ti pri>kače nasproti pasja družin«, kajti p*i so jim ie redno okusna pečenka, toda le *tarej»ini, mlajši so jo že tdavnaj opustili. Pri Red Lake je ie kakih štiristo pohiokrvnih In-dijancrv, Ti ar ar drie svoje vere ia avojik običajev j mnogo j>a jih
je pomešanih z belci. Teh je gotovo več t i«* m" ter imajo fivojo šolo. v kateri poučujejo katoliške sekire. —- Red I^ake je eno največjih jezer države Minnesote.
Na Ely. Minn, je naploma umrl rojak John Kenijr. Bil je star naseljenec in marljiv delavec. Delal je izprva v železo rudniku, na starost pa se je držal, kot večni samec, večinoma v gozdovih ter je le včasih kot na počitnice prišel na Ely ter stanoval ob takih prilikah pri sivolasem starčku Prank Lozarju. Rojak Kenig je prišel na Elv menda leta 1894; nekaj časa je delal v Jolietu. potem pa vedno na Elv in v okolici, dokler jra ni ubilo drevo v takozvani docket Camp, kjer je bil zaposlen.
Spadal je k društvu št. 1, sv. Ci- * rila iii Metoda JSKJ. Ely. Minn. ' Rojak Keuig ali podomače Cot je < oil rojen na Vrhniki na Notranja < -kem. Orej odhodom v Ameriko je bil uslužben v LograJeu pri zuani narodni rodbini Tolaži. Kil je ve-1 sel elovek in dober pevec in vsak. ki je poznal. bo ohranil v prijaznem spominu. Pred par me- j seci, predno je odšel na delo, smo ^ra videli še na Ely. Sedaj pa se' je že umaknil s tega sveta, kakor e bomo vsi. in drugi pridej«> za nami.
I)i:e 2. novembra se mi je pri-neril v St. Louis hotelu v Duluth ■lučaj, o katerem naj povem, ker bo iz tejra razvidno da mora biti j na potu vsakdo skrajno previden.1 'mam navado da v hotelu vse pre-rfed^n, predno ležem spat: tako fwjrledam po«l posteljo ter v shram »o za obleko, če je vse v redu. in iavado imam tudi. da vedno za-irem okence. ki se nahaja pona-adi na vrati. Vedno tako delam, li onega večera pa sem to opustil. ;
koli petih zjutraj pa me zbudi . rkanje na vrata, in nekdo mi za-; -lice, da je v hotelu požar. Jaz
skočim pokonci ter naredim luč. Takoj sem zapazil, da je soba v dimu, ki je prihajal notri skozi okence nad vrati. Moja soba se jt nahajala: v četrtem nadstropju rclo je pa v tretjem. Jaz brž po-»rrabim svoje stvari ter stečem proti električnem dvigalu, toda ker se nas je preveč natrpalo na j vzpenjaeo, se je ista nekaj pokva rila. Tuko ^mo odhiteli po stopni-eah dol ter s tem preprečili nesrečo.
Dolgo že potujem, pa še nikol nisem naletel v hotelu na požai lr bi! pa sem izkušnjo, da ni hodi ti v slučaju ognja na vzpenjaeo ker lahko se prigodi, da se pre 1 \ makne dvigalo med stene, in človek je zaprt kot v pasti in dim gr* lahko zaduši- Kot sem kasneje vi 1 del v duluth^kem anglešk«m dne\ 1 niku ni bilo nobenih nesreč. 1 V Duluth se je zailnja leta nase lilo več Slovencev, in nekateri teh imajo lepe domove ter velike tr-' j govine. — V tukajšnjem zavodu j t za bolne na pljučih je tudi precej . j naših rojakov.
i	Matija Pogorele
• »t	J?-	f:	VY ■.•,*■
Novice iz Slovenije
Storija o "Črni maski".
Vsa ve<*.4a '4 krokarska onitz-, i". "šl'1'H-arji". "piparji" in rniri "ifrast razposajeni vinski »a)daši so s pritajenim stralwm azpravljali rtoiiji tajmstvcaie-ra iixst-jpa *4črne maske" i>ri kri-i ob železnici v Šiški. — "Kaj • > to* Km- ii»iajo v Beogradu ■ak da!i ka .o veliko senzacijo, tko st» napravili člani dobro rmirane d»ln:ške družbe storijo f-m: m^ski"'. j«' k<iiu«-ntiral re-•n m i. '*Ah! slama kinemato-
i-afslia. dr^>r.) preračunana re lanut!" ' N?! T< stvar s> aran-čir::li premeteni, veseli Šrskarji! al "-ar ji imaj > svoje prs.te vmes! ako je in liir drug;nč*!" je zatr ■val vis'.V nuržaksir. Vst*m se je •dila lukvica! Tako i dobro in-rniiranim članom i kinem:^to-.. afu i i>ošti noveseliin, iskren hu-i r ljubečem Sulčarj-ni ! Stor ja e bila ta-le: Neki zal in mlad inovčun je bil zaljubljen v eve-če dekle v S š*ki. Dekle je •ne I o "'kamrico", kamor so tudi an* je p; ih ijali vas vat. tako tudi >ek«»vski vajence Slavko I*. Tr-lovčan je pjsta1 ljube^men in je <^sal Slavku pis no, kratko in < d-■>čno: "Ker ste hrabri. Vas pro-am /a prijatelj-ki pogovor in si er v pondeljek ob zvečer pri rižu, k\ stoji nted železniško pro-o in I'osavjem. Rezerva naj ostale doma! Zdravstvujte — v zna-lenju -r-----Prišlo je tlo sestanka. Trnovčan kot "črna ma ka" je na križ privezal Slavka .a revanio, <ia mu je hotel ljubi-•o prevzeti, liila je originalna antovska šala. Peticija je tajnaci " črne maske" \-sestraiLsko razjasnila. K«» je Trnovčan Slavka 1 la križ privezal, j«; še! klicat ne-svesto ljubil-o
?cžar pri Rostoharju v Ljubljani.
Komaj je bil 'J6. ok1. doddbra iga^en ogenj na Floviei pri K? lun«.-u, je zvečer naznanil iopo\-iki strel z ljubljanskega grada, d • je izbruhnil nov p<»ž;>!- in sicer z- -;>et na dolenjski strain Ljubljane. Vnelo .se je skladišče trg vea O. -\alda Pengova za Rostoharjev-j po domače Aužičevo hišo na Kai-lovski eesti tik ob dolenjskem mestu. Ogenj je nastal okoli pol osmin in je bil baje podtaknjen ...l nekega neznanca, ki ga je opazila •dužkinja Marija lirandstater na dvorišču, ko je stopila ravna iz skladišča. Na itjeuo vprašanje: "Kaj hočete?" se je ueznajfec nenadoma »»krenil pobegnil. Domačinom se je zdel suniljiv in s tra zasledovali, vendar je neznanec izginil. V tem trenutku pa je nenadoma švignil ognjeni zubelj zjiad skladišča in hipoma je bilt> slednje v vsej .svoji obšijrnosii a" plamenu. Na liee mesta so takoj prihiteli prostovoljni gasilci in požarna bramba iz Škofljice, ki so pričeli z reševalno akcijo. Pojsre-čilo se jim je, da so tekom kratkega časa i znosili iz skladišča precejšnje zaloge moke, sladkorja in nebrej drugih predmetov.. Medtem je dospelo na kraj požaru skoraj po eni uri tudi poklicano gasiHtvo z m«it(mo brizgalno. Ogenj je že stavzel ogroanne dimenzije in je bila nevarnost tudi J za blržnja poslopja velika- Takoj je začela delovati motoma briz-
galna. k: je metala s:!ne curke n;' i> goršre. Po fudap lnem nad eno trajajočem gašenju h-' jt- po---: «■«"ilo oz- nj ; mej:ti. na'.ar je p- -klieano gasil-tvo o.Ulo. puste"-1 varnostno stražo j>t-i -tovoljnemu ga^alstvu. ki j« moralo st'.]>iti š*; enkrat v akcijo, krr je p žar ponovno izbruhnil. P< d spretnim vi (Istvo*n -T< sipa Turka >o presto-v: ljni gasil.-i nc/.ar o poln či popoln« ma udušlr. Var-n<— t no •etra/, je prevzel medtem d<«šli oddelek vf-jaštva. ker policija sama n: bila v stanu, da napravi red.
Frekvenca l.itibljanske univerze.
Na vseh p.*tih fakultetah ljul>-jao-ke univerze se je v tekočem zi 'a.-l: 11 j semestru insk rib»ralo I" ">f> >luŠMteljev in slušateljie, in -i«"'*r na tehniki fakulteti 46"», na juildični -H2. na fil- zofs'U 262, na «". !oJki 106 in ik- meti vinski SI. To je doslej najvišja t'i-« kvenea na slovens»kiuni univei-zi in l-.-izve-s« d ju jo? pojav p--voljnega razvoja slovenske aiiii e matris.
Ivan Cankar v novi grobn ei.
Zemske "Stanke pisatelja Ivana "ankarja, ki so se nahajali d >» daj -grobnici rodbine Rohrmanu v i.jubljani. so prepeljali v novo grobnico na pokopališče k sv. Križu, s* kateri bodo počivali kupno /. zem^kimi «'<ta'iki pesnikov Dra-j-otina Ketteja in Aleksandra Murna. ^irobnk-o bo iskrbovala ljubljan mestna občina ki postavi pr»Ie§ tudi L-robn:c{» ji s-po-nienik žrtvama s:'ptein!>er>.k h demonstracij v Ijjubljani 1. 1!HJS. Iv. Adamiču in liudolfvi Lundru.
Smrtna kosa.
V	.Mariboru sta umrla 741etni trgovec z usnjem Josip Stark in pt-šlni j>o«luraduik Matevž škof.
V	Le»" ih pri Poljčanab je umrla v najlepši mladostni daljd za Ire-bušuim legarjem gospa Prida Pans' hei-. 1». \i< jni.-a je bila ljubketra značaja in splcšnn priljubljena.
V	Ser.ožf;č:ih je umrla gospica Vikt -rija D»-mšar. pesvstnica.
Nesreča s patrono.
Ivan 1'orenta, ]>oscstnikov sin z Pavoglja p»i Dobrunjali. je iiav-1 nekje nabi «> .ojaško patrono, po kateri je začel n ubijat i s kladvcnL Patrt.na it- eksplodirala in ga poškodovala jm> n kali iii <jl>razu.
Pczna nagrada.
I'pravnik mariboiske cai'Lnarni-ee Trošt jc- <lobil končno vendai le
prifznanieo nagrade 250,000 dinarjev od zaplembe zlata iz leta 1919, ko se je židom zaplenilo Pi kilogramov zlatih Napoleondrov.
Pobegli kaznjenec.
Va več mesecev j«-če i-adi tatvin obsojeni Kc-eiper je prvbegnil od dela v vinogradu v Počehovi pri Mariboru. Niso ga še dobili.
ALI VESTE,—
<la v Jugoslaviji že <1«»!k«> časa ni l>il«> tako dulire vinske letine kiH je bila letošnjo jesen? Ali veste, da morate, če ho.ete dohiti pri nakupu cigaivt polno vreilnost za svoj denar bujovati n«liuar Turške Cigarete, ker vsebujejo l0o'/t Cisti turški tobak V
Peter Zgaga
O ČEM NAJ PIŠEM?
S peš t o vsak > pride pismo: 'Piši. Zgaga, nas u>liši. kaj pretuhtaj in napiši . -
—	to je vse, kar pravi pismo.
Polna miza je že pisem . . .
—	Piši! — to je lahko reči; malo težje je ostreči
polni mizi takih pisem.
Kje naj, zl«xlja, snov pobiram? Kaj ja vem. kako ga pije ivaj jaz vera, kako ga pije stan zakonski ?. Kje naj zbiram ■
In rojaki v osmi cesti! Dela je za vse čez glavo — vsak ga preša kot za stavo — vsak ga hoče več prenesti seuittrtja po osmi eesti.
Ves Downtown je izčrpan. Par jih dela, par jih kuha, par jih štapa. Primaruha. vin>ki hram bo brž izčrpan.
i
Klosterska gospoda moli Verno moli in pobira: zdaj je ofer .zdaj je bira; pije. je, prebavlja, moli.
< vet dekliški box-mašmo rona, tlela čipke sproti. Unija je vsem napoti: j fantu, ki za domovino | muči se in «lela vino; j punci, ki je za mašimo.
Farbe je dovolj naprodaj — Lojzkov .laka jo prodaja. Če ti Jakova ne ugaja, jo drugod dobiš naprodaj.
Komisar ne da ostavke, j ne kriči in se ne fajta; predse buli. verno rajta. kdaj bo šel domov med kavke.
Starokrajiskih šal dovolj je, ena boljša je od druge. Šal dovolj, še več je tilge — t daj je mir in zdaj pokolj je.
, Nemški kajzer se čez noč je . bil odločil in premislil; i "Stoj! Preslaba mi še mo: je. Pali! Še Nemci! Kilo bi mislil, kxIo garal bi. delal zan;e!" K mladi ženi se je stisnil
j in zasanjal lepše sanje-
:
i In politike je sita . skoraj slednja naselbina.
-	Za sod vina se zanima
) skoraj slednja naselbina.
-	Le čikaška čudno kima. 1 nič ne pije. ker skomina 1 se ji polnega korita.
Rad bi kaj o modi pisal, pa je revice premalo. TLsto. kar je še ostalo, kar še nosi dekle zalo, ni dovolj, da bi opisal.
To je vse. kar vem za «lanes. Kad bi v dušo vain pogledal, ^ rad bi vam še kaj povedal. .! pa ne vem nič več za danes.
J Veste kaj: kar sporj>čite
in povejte, k;ij bi radi. i!Pisal bom. vse, kar bi radi. 'Sporočite, kaj želite!
2Jugnsimtca;*ka ^^^ ftatiu. Grunta
Ustanovlicns t 1S9S
GLAVNI URAD v ELY. <vl-NN
Glavni uotornixi rr«*e<In1k- RCDOlf PERUAN. 933 E IsS St.. CIcvoIukL Podpredsednik: LOUIS BALANT.	106 Pearl Ave.. Lor&la i
Tajnik: JOSEFtI 1'iSllL.EH. "Ely. Minn. Začasni blagajnik LOl'IS CHAMPA, i'ox 9S1. E3y, Minn
HI&KaJnJk n^i»plaf-anih smrtni u JOHN MOVERS, «13 — lltb Ht* Duluth. Mlcn
Vrhovni zdravnik:
JDS V. CHAHEK, SO 3 An;er1can Stat« Bank Rid*. CM Grant Bi Sixth Ave.. PittaburKh. Pa
Nadzorni odbor:
VNTON ZBAfKIK. Room JC6 Bakcwell Hid® *or Diamond ud <>r»*.
Street«. Flitsbur»h, 1'a. vtOIlOR ML.ADI0*. 1334 W. IS Street. Ctlca^o. m •=T?AVK RKRABEC *S23 V.Rshlr.gtoD ^treot. D«nm O«.
Porotni odbor.
LEONARD KLABODMK. Box 480. Ely. Minn
GREGOR J. rOBENTA, 310 Stevenson Bldt.. Puvhllup. Wajib •-P.A.VK	«217 st CJalr Ave. Cleveland
Združevalni odbor
Valentin HRC, 78t, London Rd., N E.. Cleveland. O PAVLINE ER.MENC, 3R3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STEKLE. <04 E. Mesa Avenue. Pueblo Colt ivrnv OKi.ARC S3* Market Street Waukemn Til
---iednotlno ursdnt gl^llf> -fll«» Varoda".	-—
Ve»r Btvar: tikajoče ee uradrlh ca.leA Aakor tudi lenarue pviUJ'er« "iaj se iM>Stlj«J<) na glavnega T.ajntka V«e i-rltoih«- naj »e	n»
tednika porotnega odbora i'r"§nje za sprejem novih	'*
»ifrl^evala nai »e t>i>&llja na vrh.>vnejn zdravnika
■ ufrosluv^neka KatotiSkb Jectnota	»"rlixjru^to . i»«-ti ttu^lovatl- r.
11 leti pristop Kdor ieli postati flar te lrganlzaclj«- nai -e	u-
'llinVta druSiva J S K. .1 Za ;is'ano\ ite\ novih drtiflt-sv po hr"'*« ia rl »r'niVji Nov«, drufttv« "e 'm>iV.<	r " ;nl ill "lar.l-nnn"
Brzojavna zveza med Evropo in Indijo.
Med britansko brzojavno upravo, nemškim državnim ministrstvom za pošto in indue ropskim brzojavnim dništvom v Londonu je bil dosežen sporazum {rlede n-postavitv ' kontinentalne brzr>ja\-ne zveze Indijo. Ta pro«ra vmli v/ Ivri lona preko Emdena. U»-r-liui, Varšave. Ode-e. ob obali (.'r-nepra m rja preko Tiflis;i v Teheran. V Teheranu se pro<ra razdvoji: ena progra ,-o li preko Kermana neposredno do Kurahe v britansko Indijo, a dru«ra do Bušire na Perzijskem zalivu, kjer se 1 priključi indijskemu kabl.iu.
Konec "debelih Bert."
Nemško časopisja prinaša zai! mi ve podatke o dalekometnih t 'povili, ki so leta	ol)>treljeva-
li Pariz. Ti topovi — sedem p. št<'\iiu — bili izdelani v Krup-povili tvornieah. Ko jt- nemška ai-mada leta 101S pričela umik;>t' so b"li trije topovi tepra tioa re \ rabi na fronti, ostali pa so i.ili št v tovarni. Ko ni bilo več moiroČ*
obstreljevali Pariza. Xemei dva topa »lemeutirali in njihov mate-rijal porabili za drujre topove. Dva dni'_ra tftj^a sta bila tako po-škodovana, da sta postala nerabna Ko je bilo podpisano premirje, imeli Nemci samo še tri daleko-metne topove, ki so bili p »polnima na varnem. Ko so --e Nemei zbali okupacije Rubra, so tudi te topove popolnoma uničili, njihove dele pa uporabili za industrijske i stroje.
Avstrijske finance na potn ozdravljenja.
V gospodarskih člankih d minski li^ti konstatirajo	j j so iivttrijske fiuiinee na p-i'n ;> •-i polneči .zdravljenja. A v -'. t k-j b: nka je ; -i«-bčili! te ! ? -' ■■ bančnem st::n ti. ki v< li, d:j zna-; ša obtok bankovcev 5557 milijard
ii! da raziTolaaa h:mk» s kr'tiem i 1 v ku	milijard zakla lne
i fjr»tr>vIne. Iiaukovei so t raj do
polovice kriti.
i
Aleo'utno dobro ui stvar mnenja, t< niveč narave.
i
BOZIC, —
čas lepih spominov je pred durmi!
~3|7JA praznik vzbuja pri vsake-^fe mu dolžnost, da se s kakim denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Cene zmerne!	Dobra postrežba zajamčena!
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
I1-
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo ia dovolj a"., da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
KOVA XAHIMIVA PTJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Iran MatkSc Cena »poitmno
- $1.50 -
Hp RPLlENJE in strahote z bojnih pohodov bivfceg« slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja 3 Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pij a ve in o polkovem uporu ter njega zakletvi
Knjiga j« trdo Tesana, vsebuje 270 ttrmni in 26 ilik la vojne "0LAJ8 NAHODA 32 Cortlandt Street. H«w York, H. T
Zagonetno, toda resnično.
OT.AS XAKOTYV Ifi. NOV. 3923
Iskanje pogrešanih.
Marsikateri, ki j«' bral v listih
•	p i*. kake osebe. >e je brez dvoma /1■ po g sto čud il. da je sploh ino-i •••• najti kakega pogrešanega.
Tako se naprimer gla*>i: — Pri-bližno j«t čevljev, deset paleev vi -k. rjavi lasje, rjave oči. Kil je , ir. -tar kakih petdeset let ter je ! majhno brazgotino na le-
*	em lieu. — Človek misli, da bo t!.«*ra človeka kaj lahko našel. Ko pa pride na cesto, bo zadel > « i nri na tri ali štiri moške, ka-l"--.Fii re prilega la opis. eelo gle-de brazgotine na levem lieu.
Mogoče se vam zdi lahko spoznati k..ko osebo na temelju opi-sa. V resni«-i pa je to presneto težka stvar. To nam tudi pojasuuje obžalovanja vredno dejstvo, da hite obupani starii. kojih otroei so jim bili odvedeni. od enejfa konca dežele do drugega. da si o-gledajo «»troka. kojega opis .se strinja z opisoiu pogrešanega. nn kar se razočarani vrnejo domov. Tak »I ičaj se j.- pri pod i! pred nekaj l li v New Jersey, ko je za-dedila pdieija štiri otroke, o katerih .)<• domm vala, da s<> bili od-ve leni in kojih vsak je bil do najmanjše podrobnosti podoben otroku. ki je bil odveden s ceste, se-«'••■" na pragu sv >jega doma. S*ai-št. ! i -o živeli v skromnih razmt-r h. - • iz lali vw» svije prihranke, da prepotujejo deželo ter si ogle. dajo one otroke, kajti eelo fotografije >o navidezno potrjevale ideKtično-t. Noben teh štirih otrok pa t i bil pravi, in pogrešanega spb»h ni-o nikdar uašl
To iskanje je spravilo na dai> fr.di presenetljivo dejstvo. nij demo p« eeli deželi otroke, kojih Mentie.nost je skrivnost. Majhei-dečko. ki je bil prav toliko stat
kot iskani otrok, je očividno doz* Vi l iMo strašno stvar. Pobrali v •r.*. ko je blodil po ulicah nekega i •■ ? > na Srednjem »i pad ti in po v<*dati j" mogel le toliko. da mu "ni"- Tommy boy in da hi rad svojo niiiliT. Dečko je bil dobro pre 1 ranjen dobro oblečen ter je oei-vidno prihajal iz dobre okolica V. ' \ usmiljena družina ga je ad optirala in v tem pogledu je bi' de'ek srečnejši kot številni d rue i
Sveže v t pom in il je menda či tatelieni tudi slučaj McKenna o tr ka. ki je bil odve len iz otroš ke<ya vozička pred neko proda jalno v New Vorku ter je od one ga časa naprej izginil brez sledu Ta slučaj je bi! tembolj tragičen ] <r je biki dete bmlehno ler je bi
10	|e tnalo upanja, da bo ostale ] r*i življenju, če -e mu bo odtep-Ililo strogo ilijeto. Dete je hilo staro ri le štiri mesece ter ni imele vsled tega še nikakih izrazitih ob raznih potez, ki bi olajšale zašle drtev otroka. Tudi v tem slučajr ' ta potovala oče in mati v različne kraje, ko sla dobila sporočilo (i i o tam našli otroka, ki je bil baje podoben jKvgrešanemu do jenčku. Dojenčka pa niso nikdar več našli in z vsakim dnem posta ja možnost manjša, da bi ga obupana mati zopet kdaj pritisnil? na svoje srce. Najbolj mučna pr" ecli zadevi pa je negotovost, če ji dete še živo ali ne.
številne take tragedije pa o*ta i • ■ nepoznan**. I>o*ti ljudi izginr brez vsakega sledu ter zapade po zabljenju. Številni se Se spomin jajo '•Rig Tim" Sullivana. člove-]•; t. ki ga je v New V- rku poznale na tisoče lju<li in ki je bil prija t.lj polieistov, uradnikov in poli t • L..v. Nekega dne je odšel Sul
11	van |w> opravkih a* neko pred nest je, kjer ga je povozil in ubi' železniški vlak. Taisti so poročali da j<* bil ubit neki nepoznan čin vek in mrMtffi ljudje so si ogledal truplo a ostalo je netdeKtifie*ran< več dni v mestni mrtvašnici. L« gol slučaj je preprečil, da ni bil* jxtkopano na Potters Fieldrt. 1 tega -lahko razvidrte. kako <težk je identificiranje in kako p»streb no je veil no nositi pri sebi indeiv tifikacij^ke listine-.
Vsako leito zaprebejo v Z<lru /enih državah Stir hlepet do petde M"t tisoč neideirctificirauih mrtve cev. Na "manj dvajset tisoč te!« zapusti žene, matere, ncdoletm
otroke, in številni teb so zavzema-j !i tudi važna mesta. Tako so našli j pred kratkim na klopi neke želez-j niške postaje na zapadu izvanred-no lepo deklico, ki je tam nena-loma umrla. Nosila je demantne I prstane ter bila okrajno elegan-| mo oblečena. Oblasti so dale o-glase v lis»e ter stopile v M k s f sorodirki v>eh, ki so s]»oročili. da i pogrešajo tako ali tako deklico, a nihče se ni oglasil in pokopana je bila v grobu, ki ni kazal nobe-i.ega imena.
Na jugu - < našli nekega moškega in žensko, očividno tnlo ~apo-šleua in spoštovanja vreilna čl< -veka. mrtva pri mizi v neki majhni restavraciji, ki ni uživala po-•icbnn dobrega slovesa. Hila sta J /strupijena. Nihče ju ni poznal ir; pr<-:i gostilničarju tii bilo r.ote--nih dokazov. I»-^ti dobrih i i poštenih restavraeij je bilo v ».kraju. in oblasti niso mogle ilovnati, kako da sta zašla ravno v ori lokal. Njih identi*-n« sti ni bil«, mo-g(M"e ugotoviti.
Navedli bi lahko <T«-sti t ik;ii slučajev in vsepovsod najdemo ljudi, ki >•> v skrbeli, ke*- s . jih dragi na nepojasnjen način izginili. Številni so že predlagali, naj
■	e vzame pralne odrUt- vseh ljudi, tii■ 1 i otrok, pri katerih pa je bolje vzeti odtise nog. Take odtise > kaj lahko dobiti ter zadosti:jej ■ /a tri leta. Nato pa je treba vzeti »Mltlse prstov.
Ta predlog pa j" zadel na opo /ieijo vseh onih, ki se ne morejo "znebiti nti-.a. da bi bili na t:- r.: -'•in stavljeni oni. k«it prosti dežav-jani. v i-to vrsto z zloeitlei. 'i1 !•!
lovolili. da se jim vzame i 11 is irslov. To pa sd predsodki, hi nolo morda s časom izginili. Idogo-
prišlo celo tj.ko daleč, da >"ilo spravljeni odtisi prstov vseh
udi v Združenih državah, br >z o-dra na	in starost ali na dru-
žabno dopnjo. Nato pa bodo izginili tudi grobovi nopoziianih-
Ugijenični pomen rokavic
V sedanjih časih, ko je za sred-lje sloje, osobito uradniški stan.
■	akup v-.ake malenkosti že velikn •prašanje. je jako dobrodošla nn-'a, ki ne zahteva rokavie. Rokavice nosimo danc.s ]>o veliki več hi ■ e v mrzlem letnem času. da ob-arujeinn roke mraza. Prej je bi-o drugače. Orokavičeni smo mo ali biti. če smo le st^-plli iz hiše lajsibo v kateremkoli letnem času s r.ši krogi -o smatrali seveda .sle ;n prej rokavice za lukstis. k* r ni-o znali, kakšne važnosti st» ravno ■okaviee v higijeni.
Kako velikemu številu ljudi mo *amo posamniki stiskati roke vsal: !;(ii! Ljudem, kis^i ;:dravi ali tud-le. snažui ali nečedni. Koliko raž tovrstnih ridc naprimer u|wr«ibljr lan na dati držaje na tramvajih ;ol k<> rok se okb»plje pri izstopi n iz-.t<'j»n «lržajev na vlakih, konico rok odpira v javnih uradih is a vrata z isto kljuko! Iz tega vz-*oka je rokavica higijenična. ak' e po vsaki taki v|x>ralii dobro iz-nije in de^infieira-
Ruski krožek v Bratislavi.
Bratislavi je začel ruski kro-;.ek svoje j.»seusko prosvetno de-ovanje s priretlit vi jo v dvorani Hotela Royal, ki je bilo obenem -»roslava petletnega jubMeja ob-toja češkoslovaške republike.
Karlcva univerza v Pragi.
Karlova univerza v Pracri ima eto^ 7940 slušateljev, od njih 30 mgosloveev. :ll s0 juristov. 2174 nedieineev. 1100 filozofov in 1450 lušat«-! je v prirodoznanstvene fa» iultete. Žensk je vpisanih 1320. >d teh 190 n-4 juridični 3f>0 na medicinski. 220 na filzofski in '«20 na prirodoz.ua nst ven i fakulteti. Kakor je videti, češkoslovaško ženstvo prav pridno napredu-ic s časom.
Pravica pjkorščina napram pisani postavi.
NIC DRUGEGA
KOT NAJBOLJŠE
Kadilci v Združenih državah zahtevajo najboljšo cigareto, kar jo je mogoče kupiti za denar. Za-strantega se pekadi vsak dan na m'lijone Helmar.
100% čisti turški tobak da Helmar okus, arema in zadovoljstvo, ki nima prinere. Kadite Helmar in bodite med onimi, ki vedo in ce:ii;'o najboljše.
Helmar so v lepsr.kastih škatli ah, ki jih ščitijo pref lomljenjem in kratenjem tako da pride vsaka Helmar k vam v sveŽ2m popolnem stanju. Zadnja je istotako dobra kci prva.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJ0 IN T.TIE.
C *	Izdelovalci prvovrstnih
/p-TlG/iGU tur5kih eglpftmskih ^ J^Z'^^Sr^^ cigaret na »vetu.
v BOXES cf 1C cr
• ...... ^
Razne vesti.
Zakaj ženske več govorijo nego moški?
Nedavno je pariški '"Matin" svojim eitateljem stavil zanimivo vprašanje: — Zakaj se trdi pn-vmkI da ženske več jrovorijo nejro m« s. i.1 — N'a to vprašanje je l?st prejel mnogo prav interesantnih oilgove.rov. Večina čitateljev je si-, eer odgovorila na vprašanje šaljivo. a nekaj fiziologov je odiro-vor utemeljilo s strogo znanstve-i no razlago. Teh odgovorov list ne) objavlja, ampak jih hrani, da do-j eže pozneje v. njimi čim večji e- j tekt. Kvo. kaj je odgovoiila neka lama na stavljeno vprašanje: —i Ženske provorijo več nego liHiški! •'dinti zato. ker jih govorjen.-'-mani utrudi. Glasovne opne so! namreč pri ženskah krajše neiro, pri moških- Radi tega je treba T**-j lativno manj zraka, da vibriraj*-, j Rasist <"uti naprimer veeji odpor; ' I*U<' n;-go sopranist ir ja. Truden Človek n^1 gov« ti ra 1 mn^nro. Tz, teg:> sledi, da se moški pri govo-' ru l>o!j trn li in zato mani govori — Z«M:ini ut!si ne jirodirajo v splošnem v globoke centre, kjer ■ se porajajo refleksivne misli. —
Obolel rrdi telefonskih slušalk.
V dunajskem zdravniškem tjjrti-' šfvn je predstavil te dni docent ■Ir. St in nekega pacijenta. na katerem se je pojavila nenavadi \ kožna bolezen na spotlnjih delih uhljev. Boleaen je trajala Is* me-secev in je bila izprva povsem zagonetna. a končno se je vendar "ugotovilo, da je nastala radi češče
| uporabe telefonskih slušalk. Bolniku. ki je vršeč svojo službo, če-i sto telefoniral. očividno ni pri-J jal lak telefonskih slušal. Sele ko je telefoniranje opustil in s:> v p!-I sarin. kj°r je služil, stara slu.šala zamenjali z novimi, je okreval. — j Zanimivo je, <la je dr. stein v zail-i njih šestih mesecih doživel več i slučajev te vrste. Kakor „*e viiletl.
ima tudi telefoniranje svojo sla-j j bo stran.
f : i Zemlja brez poštnega urada.
j Angleško časopisje poroča, da
.ie neka angleška kolonija izdali, i lansko leto svoje lastne znamke. ! dasi v celi deželi ni bilo nobenega ; poštnega urada. To ozemlje je n-' tok Barbuda, ki spada^v skupino ( Leewardski'n otokov. Otok je leta { 1922 izdal svoje prve avtonomne znamke. Ker pa ni imel pošte, so ! bila pisma z ladjam? -odposlana na bližnji otok Antigua in tam ži-, gosana ter dana v promet. Radi silnega povpraševanja ipo teb i znamkah s strani filatelistov fna-| oirateljev znamk11, je otok letos j otvoril svojo j>rvo lastno pf»5to. j
Vojal#težak — 22 kg. *
Francosko časopisje poroča, da j ie nedavno neka francoska vojaška komisija asentirala naiman>| Š«*ga francoskega vojaka. Piše s© Andre Boisier :z Pontvchija v Sa-j vojski. Vojak je visok 1 meter 23 eentimetrov. težake je natančno 22 kg. Za pisarniško vojaško službo je pač dobro vse, kar nosi hla-
v	i
ee.
Potres je zadal Japonski strašen udarec.
Velika uspešnost, ki je bila uvelj ? vi j ena pod nemškim pokroviteljstvom, je bila omajana od ne ? :eče, ki je uničila moč mornarice ter povzročila polom ob£r: ih delov dežele. _ Oblasti niso
šle na reko časnikarskim por čevalcem.
Poroča Filip Kerby.
Zgodovina japonskega potresa ne bo nikdar napisana. Vsa !"č la. ki so bila objavljena glede re največje nesreče naših časov, so le majhne skice, ki nam predo-. 'ijej > nesrečo z invidualnega sta-jlišea preživelih.
Xikdo ni mogel napisati obšir-:T!e j:»»vesti g le ie različnih faz te ! ne ;re" na po:lr.;ben in grafičen rač:-n. Tega niso bili zmožni niti najboljši japonski žurnaliti. kajti ; 'Ma ti. o.l najvišjega vladnega ; uradnika j^a <1o zadnjega polici-' sta. so storile vse. kar je bilo v njih moči. da onemogočijo vsa i riza 'evanja izurjenih piscev, ki - » bili navzoči. Ker je bil med temi dosti takih, ki so živeli do-i •> e-i	J:■>?>.«n-ke»n ter 1»! vsted
I l-.k - nudili sv»-tu obširno ; povest junaštvu in požrtvoval-. r( >»; i*-' e"ih. >» okušale oblasti . Tirepreči*i njih nap- re. ker bi pri-šie s tem na dan vse be lastoče in intMiRino-I; vl-idnih kr>gov. j T i n."d;Mina primera pretiranega nemškega ve/banja, združe-( ne -a z milisfarističi*ni id*»tumi. ! Ko je prišla vel'ka kriza. n; bilo i li'ibenesra. ki bi mogel dati potreb-jrega povelja. Cela dva dni-niso bila izdana ni kak a povelja glede i' r» hrane beguncev in slednji sn
; vsle ! tega e-tali lačni.
■
! Ker je pogorela centralna pol'-i "tj-V;) {-(»-taja v Toki >. ni^o hote-■> ? < a s t o * >i t i p< samezne polieijsk' |ktr:ižnice iz -vo-'e lastne inicija j t i ve. da pretvrečijo plenjenje, po | ->i•-:« io trpečim ter skušajo uve-
'- i 11' vs;i j iM'ke vrste red. Sie] i Š; tri <!ni pozneje je l»ilo proglase
jro v mestu vojno pravo ter zavn ! vovano pro'1 plenjenjem različnil ronars-k:b tolp, ko je vkorakal« rc lno vojaštvo.
Vsled tega -e ne smemo čudit? da oblasti v tako majhni mer nomagab» vi likemu zboru časn kar-kih pr>ročPvalceA% k t sr» -si n; vse mogoče načine prizadeval »■■poročiti čakfijc-čeniu svetu novic jo nesreči. Kakorhitro je bil ust:: 1 no vije n neke vrste red. je bila ti; jdi uveljavljena najstrožja cenzu ra. ki ni dovoljevala skoro ničt ' sar drugega kf»t objavljenje urad nih bvdetinov. Kahinet se ni in-gfl sestati, ker ni nikdo vede' kam^e pobegnila večina na nov.-, imenovanih članov. Vsled tega n! ] so bila objavljena nikaka ofiei ■ i je'na ugotovila ter ni bilo splo' j nikakih novic. Poročila obsegajo ! '-n n-i t'soee be?ed. čakala n i cenzorja, ki pa ni hotel delati, ke -'mu ni mogel n'kdo poveda^St^kn naj zadrži in kaj na nošlje v sve' Ko sem prišel v Tokio, se ni n"
>	kdo brigal za moj potni list
-	rdečim pečatom. H'will £em p t celem Tokio in Jokohami. a n
-	kdo ni zahteval ikI mene nikaki pisanih dovoljenj. Drugačna p
•	je bila stvar, ko -era skušal of
-	poslati poroeila.
Informiral: >o me, da lahk i sprejme brzojavna jKistaja v T< ! kio. ki je bila popravljena, p petdeset besed "zjutraj in pet(b i s»'t popoblne pod p«»gf»jem. *<?
>	nis/» pis::na poročila v kodu in d , i ne vsebujejo ničesar, kar bi bi; i na kvar japonski vladi. Poroč«
valci vseh večjih listov na svet
>	ki so bili zbrani v Tokio, so inr i li sestanek ter šli k brzojavnem .'ministru, ter rekli, da je po
t besed premalo eelo za objavo of i eijelnih ugotovii. Minister pa
-	rekel, da mu je zelo žal. da pa r
L more ničesar storiti, ker je dob
i tozadevno povelje. I
-	Tekom zadnjega velikega pe ! tresa in ognja na Japonskem, prf
| več kot o0 leti. je bil omajan £so j gunat, ki je pozneje tudi padeT ! V se<lanjem slučaju skušajo .T; ! ; ponci prikriti obseg nesreče. .'jih je zadela, da preprečijo ps .; n ovite v sličnega preobrata. >' Ta tajnost je prav posebno ne ; izpro-=na gl^de mornariških iz i gub- Mornariški minister ni hote i objaviti niti najmanjšega xigoto
•	vila glede teh izgub, čeprav ;« splošno znano dejstvo .da je bil* največja mornariška poštojankž
!>ri Jokosuko popolnoma uničena; la .sta bili uničeni dve največji japonski bojni ladji in tudi bojna adju Mutsu, kn je bila predmet ...ko številnih argumentov na ra-z*; roževalni konferenci v Wash-.ugtonu.	v
1N> wa-sliingtonski konferenci se je lotila .Japonska grajenja lahkih križark, katere naj bi se urilo s petrolejem. Osem takih ahkih križark-je bilo pripravljenih za "splavi jen je. ko je prišel potres.
,Za te lahke križarke pa j»* po trebovala Japonska veliko zalogo petroleja, kajti vsaka teh ladij konsumira po tisoč galon petroleja na uro, če vozi z naglico tridesetih vozijev. Jasno je. da bi i!o zelo lahko odrezati dobavo : t-1 role j a v slučaju kakih zapletla jev in mogočna japonska mor-nar'ea bi -e ne mogla ganiti. Ka-karhitro se j»v koncem svetovne vojne za vršila izprememba ter so • ričeli kuriti ladje s p^tr« lejem ni est o s premogom, je pričela ja-_j^onska vlada kupovati po celem svetu velikanske množine petroleja.
Zastopnik Standard Oil Company v Jokohami je rekel, tla ni ve lel f. I pričetka, kam opravlja Japonska ves naktipljeni petndej. kajti znani tanki niso nwgli v>e-- bovati več kot eno tretino nakupi j enega petroleja.
Potres pa je rešil toza b-vno n-•_r:.nko. Velikanski pmlzemeljski rezervoarji. zgrajeni v bližini vodnih tankov, so skrbeli z:t ostali petrolej.
V Jokosuka mornariški posto-.-anski sera vide! Je^«'t taki pod-
meljvkih tankov, kojih vsak je 'il zgrajen v obliki četverokota. •Inlgega dvesto čevljev, širokega 1 7.~> in globokega 50 čevljev.
Potres je napravil velikanske ; razpoke v teh tankih iz cementa in njili drajrocena vsebina je neovirano stekla v morje. Več dni po potresu sem se vozil skozi celo jezero petroleja, 'celih šestdeset mdj od obali. Prebivalci Jokosn-ka so mi pripovedovali, da je bilo v noči nesreče morje odeto a r plamene, tako daleč kot j»- setrlo oko. Od drugih petrolejskih 7.h stopnikov pa sem izvedel. <la je izgubila japonska mornarica na :a način petdeset do šestdeset mi . iijonov sodov petroleja.
Vsled tega lahko razumemt*. i zakaj je japonski mornariški urad . tako molčeč glede svojih izgub, kajti v zadnjih dveh desetletjih <>o predstavljale dovolitve za mornarico največjo posamezno točko v proračunu. Mornariška hierar bija na Japonskem je vedno za vzemala prvo stališče ter okušal:' veslno imeti prav. Do pred krat kini je bil velik greli kritizirat' akcije mornarice in ko je bil soei ijalistični pisatelj Jamaguči tako ': drzen, da je imenoval mornaric "j "skupino našemljenih menihov :jki voz*jo jm» morjih v svoji! 'j plavajočih samostanih'', je mora1
■ romat i v ječo. ' i ('iin bolj pa bo potekal čas, ten ;težj»* pa b> pojasniti narodu de i janske izgube. Dosti mučnih vprt, •; š :nj bf» stavljenih, ko 1h> parla j ment spomladi razpravljal o n«
'i vem pri>računu. Te bi oblasti p< , i . 1 I jasmle. dn je bilo uuičen h devet
mornariških delavnic in da je iz
gubilo življenje 30.000 izurjeni!
rokodelcev in če bi se pozvalo na
rod. naj pomaga pri zopet nem
zgrajenju japonske mornarice, b"
■	brez dvoma stopil narod naprej. ' ornan od domoljubnih motivov
■	Pravi tevtonski nauk o uspešnost* in pol pa ne dovoljuje, »la bi se
; narodu zaupalo , izgube, čeprav 1; plačuje vse stroške potom povi-' šanega obdačenja.
Ulično duševno raz]x>loženje ohstaja tudi glede objave okrnto-• st:. izvrš«uiih na 1 Korejci »v noči i požara in štiri dni pozneje. NLs«*ni
■	videl nobenega dejanskega umora Korejeex-. a na cesti iz Tokio
, v Jokohamo sem videl trupla d osmih Korejcev. straSno rj*™*-
Razvoj Sahare.
Francoski predsednik Miilerand je odobri! načrte za železniško progo preko Sahare do reke Niger. — Dograjena bo v osmih letih.
Iz Pariza poročajo: — Načrt železnice preko Sahare, o katerem je razmišljala francoska vlada več let. bo sedaj konečno prestavljen v dejstvo. Predsednik Miilerand* je namreč odobril železniško črto. katero so sestavili inžinirji. Državne železnice so že naprosile za koncesije za zgradit ■v te proge Sedaj mora le še poslanska zlforuioa formulirati p«»tavo, ki bo odobrila t*' koncesiji«, nakar se bo pričelo dejansko delo na pr »g .
Splošno se domneva, tla bo trajala* zgraditev trans-saharske že-lezuiee sedem ali osem let. 1'stan >-vila bo zvezo med Oranom v francoskem Mar: ku ter Otig 1 nigoit-jeni. ki je glavno medo province Volta "\t Zlati obali. Segajoča • Sred -:- mskega morjn p.i d • Nisrrn ter vode"*a direktno prt-ko neiz-mernih ozemelj dos.-daj neorema-£r»nili pu; -av. bo pomenj.t'a trans-saharska železnica sk- r - prav piko važno pridobitev kot j • bih* tr::n^—fibii-ska železnica. To ne bo 'e de'o velike strategične važnosti. ker bo spajalo dva na dab»č ' očena dela franc« ske za pad ne Afrike, temveč bo tudi velike ek->-eomske vrednosti, ker bo olajšalo prevez eksj »rtov v 3.1 arseilles.
S prej »m iitve vojaške postave, ki določa letno rekrutiranje tis afriškdi d<;mačin >v za vojaško službo je p* spešil ra/]ir ivo o tem načrtu, o katerem s-* ;e raz-n.išl jaSo ž-« v* č let- Francoska vr»-jaška administracija je pr: dlje-ra naj: i sredstva, kak > spraviti to veliko kolonijalno v-] , v dt'"e-lo v svrho vežbanja. Sestavljeno je bilo jwroeilo. v kat- ri rr se je jjlii.siiO. da bi b:la «* lina rešit ■ -
problema zgralitev trsns-sahar-ske železnice. To poročilo •» bilo predloženo generalu Mangij -i, ki sra je takoj odo!»ril t r« * >;« j" lo le ^e fklobrenja predsednika Mil! p ran la pred no se spravi poročilo v obliko postave, katero mora sprejeti poslanska zbornic«:.
Pomirjen je notranjih pb neii .* Maroku je sedaj za vršen >. To k>: :e zgodilo prvikrat. « dkar ■>«i s" Francozi lotili naloge civillzira-nja notranjih afriških kol «idj i'i zgraditev velike železniške žil • bo ;niela brez d v« 'na vei knn-ki učinek na bodočn »st dr'i svei . ki je bil v zadnjih sbib-ljih a i pravzaprav v \ nekdaj skrajno primitiven.
■Zanimiva (»osebnost predlagane trans-saharske železnice b«. ta. di bo treba položiti na razdalj 17" ) milj cevi z;i neprestano d »bavo vode. Te cevi bod > vezale po<"-mezne glolioke artezijske vrele'. Svetovni izvedenci so mnenja, da ' se bo to inžinirsko delo lahko kosalo z grajenjem Panamskega kanala.
Francija bo dobila s {<• /. dezni-* co direkten in lahek d"-4 .i k • zemlju v zapailni centralni A' -ki. kojega bogastva so bila d s daj komaj Še dotaknjena. K-"' nijalno ministrstvo pravi, da bo mogoče izpremeniti suh ». a r« b>-vitno ozemlje 7~>0.00() kva lratifh milj v rodovitno pokrajino, ki -e bo lahko merila z dolin > N;la : li Evfrata. To obširno ozemlje bo lahko postalo žitnica Francije. i;i bo na ta način s pomočjo svojih kolonij popolnoma neodvisna. -
Ta železnica pa bo vezala Francijo tudi z drugimi njenimi kolonijami. Sudan, ki je seda ] 21 dni od Pariza. l»o oddaljen le «>st dni. ^tro-iki zzrajfjnja te žeT'»^nice bo-lo znašali 1200 nnlijonov frankov in celo to investirano s\ t > bo mogoče pokriti z dohodki v te'i-i rtne generacije. Tako naj tri Potreba te železnice.
Kolonijalni min:ster j«' r k 1. d«i bo imela železnica na h-t0|T*0 70.C00 potnikov in 300.00'> r n tovora. Sudan ima le 7.000 t: ,") prebivalcev ter je seveda via bo "blin-den v primeri z d »lino Nila, kj r pride 1000 prebivalcev -ra « no
kvadratno mi'.jo. _
sarjena ter	ob ce-.ti. Jsr-d.
katerega go je Japonci še vedno proti Korejcem, izoruhne ob takih prilikafi z novo silo na dan."
. <
m.AR itkBkfik. 16. KOT 1923
POTOPLJEN SUBMABN.
Zastrupljen je in samezastropljevanje.
Nad vsakim človekom visi stal	i
na in takorekoč neizogibna nevar-	s
uoht zaatrupljenja in samozafttrup-	«
Ijenja. Zrak, ki ga vdihavamo v	i
sobi, kjer je mnogo ljudi in ni po-J	i
trcbnr ventilacije, vsebuje močan	i
»trup. Alkoholne pijače, kava. to.	i
bačni dim. pogoltnjen celo v zmer-.	1
ni količini, vse to je strupeno. —	i
g falzificiranimi jestvijiami, ki jih	t
uživamo v tako veliki količini, tu-	I
d i zastrupljamo »voj organizem-	«
Mitopii je me«! nami takih, ki so	*
prisiljeni, da .si preskrbe dnevno	*
hrano, delati v okolaostih, kjer so	1
neizogibno izpostavljeni nevarno-	*
at i, da ne zastrupe. Kjerkoli se na-	*
haja človek, vedno in povsod ga	<
obdaja neb roj različnih bakterij,	j
ki ga stalno oblegajo in napada-	z
jo in čim se jim je poarečlio pro-	t
dleti v njegov organizem, ga za-	I »trupe. Poleg številnih strupom,
ki na tM ali oni način lahko pri-	<
dejo v naš organizem od zunaj, iz	>
okolice, v kateri živimo in delamo)	i
pa smo pogosto podvrženi nevar-	*
ncwti MimozaNlrupljenja.	1
,Znani (naeoiki profesor Hon 1 chard je pred več leti dokazal. * da je naš organizem celo v nor- \ maJnem stanju reservoir in labo- ' ra<«rij za strupe. Pri različnih 4 živijfnj*kih proecsih, prebavi bra- J »f. fizičnem in doševnetn delu in, drugih fizioloških procesih stable nastajajo snovi, ki jih mora orga- j nitem irločiti .ki pa pri gotovih okoinnctih ostanejo v celoti ali 1 samo deloma v njem in ga zawtrup Ijajo. Sok ki ga proizvajajo ne- j kateri ddi naših notranjih organov. razkraja hrano v tankem črevesju in se »talno razliva po njena. Tod« kadar ta sok na ta ali o«i 1 način obtiči v ceveh, po katerih ^
j W	j
pretaka in ne more normalno krožiti i>o notranjih organih, preide v kri in tako nastane zastrup-j* lien^e — zlatenica. Obenem s ^ hrano mrgoli v erevah stalno mi-kn»hov. Hrana. ki je -obrisala v »"■revnli neprebavlj»na. začenja trni li. V tem slučaju nastane več strupenih snovi, med katerimi so zlasti važne takozvani in dol, skatol In fenol, ki povzročajo smrad izločenih snovi, lndo-1 in skatol prehaja iz črevesja v kri, od tam pa v me-hnr in z vodo iz organizma, fenol pa izločuje organizem obenem z o-stanki prebavljene hrane. Cim prej izloči neprebavljeno hrano, tem manj je v krvi indola in ^ka-tola in tem manj vpliva ta strupena snov na organizem. Ako ima elovek telesno zaprtje, se te škod Ijive snovi v debelem črevesu zbirajo v vedno večji količini in tako nastopijo znaki samozastrup-ljenja.
Pri fizičnem in duševnem delu se vrse v natem mišičevju in živ«— nem sistemu komplicirani procesi. Rezultat teh procesov je nastala energija dovršeno delo in obrabljeni delci živčnih in mišičastili kletk ki se izločujejo na zunaj. Ako gre to izločevanje bolj počasi kakor proces postanka obrabljenih delcev obtiče slednji v krvi in jo zastrupe. To kar čutimo, kadar je naš organizem utrujen, so znaki samozastrupljenja. Tudi pri drugih fizioloških procesih nastajajo v zdravem človeku snovi, ki lahko povzročijo samozastruplje-nje Naš orgauizem ima vse potreb ne priprave za borbo proti najrazličnejšim napadom. Ako pride v človeško telo nekaj, kar lahko povzroči bolezen, se takoj začne mobilizacija cele serije zaščitnih organov in elementov. ki deloma fabrieirajo posebne snovi — proti strupe, deloma pa začno delovati z večj oenergijo. da tako izločijo nepotrebne in škodljive snovi ali strupe iz organizma- Zato moramo vedno paziti na delovanje teh organov. ki jih je treba po možnosti ohraniti v zdravem in nepokvarjenem stauju.
Mnogo je med nami ljudi, ki zanemarjajo redno opravljanje velike potrebe. Mnogo je zlasti inteligence, ki ae iz tega ali onega razloga noče pokoriti zahtevam organizma. Velika pertreba se odlaša večkrat zaporedoma, to se ponavlj*. pogosto več dni in prebavljena hrana se kopiči v debelem i!*V(8U, ki se raztegne in po-vkto&l bolečine. Tako nastane telesno zaprtje, ki vpliva ne samo m idravje, nego tudi na sposob-
3 os t in veselje do dela, zlasti duševnega. Iz prej navedenega jasno »ledi, da se po telesnem zaprtju ■ačenja samozastrupljenje, kajti ndoi in skatol prihaja v veliki nnožini v kri in posledica je obi-'ajuo hud glavobol, apatičnost, nelanholija, izguba apetita, .smrad zdihavanega zraka, grenkost v istih itd. Ako se pravočasno ne irepreči nad al jn a cirkulacija in-lola. skatola in drugih škodljivih ■novi v črevah, se pojavi anemija, evrastenija. kronične bolezni ne-caterih notranjih organov, kakor ielodca in črev, hemeroidi, nered-la menstruacija pri ženskah in I ruga slična zabolevanja. Mnogo e bolezni, od katerih trpi Človek :a to, ker jih zanemarja in ni žalostno poučen o zdravstvenih iroblemih.
Telesno zaprtje nastane tudi iz lrugih razlogov, in sicer v prvi ,T.sti, ako uživamo preveč mesa li premalo zelenjave ali sadja, ako io naši. živci bolni in končno še Lot posledica kroničnih in čreves-lih bolezni. V te mslučaju čuti slovek bolečine v trebuhu, dočim prej omenjeno zaprtje ne poezro-"•a navadno nobenih bolečin. —
Zato si mnogi skušajo pomagati
i aspirinom ali sredstvom za vzbu-j
janje apet ita, ker jih boli samo i
L'lava in jim ne diši nobena jed.
ne čutijo pa l>olečin v trebuhu. — I
Seveda je vse to brez uspeha, kaj-l
ti ljudje običajno pozabljajo, dol
»o vsi ti pojavi posledica neredne-1
pra opravljanja telesne potrebe.!
Pri telesnem zaprtju mnogi upo-l
rahljajo brez zdravniškega svetal
dabiln asredstva, ki pa večinoma j
ne učinkujejo kajti kadar je za I
prt je v akutnem stadiju, se je I
treba držati nastopnih navodil:
1. Nikoli se ne sme odlašati ho-j T , .	. I
ja na stran, t im čutimo najmani-|
"o zahtevo ortranizma. je treba de-j lo takoj odložiti in opraviti teles-1 no potrebo. 2. Ako smo bili iz te- j era ali onejja razloga prisiljeni od I ložiti hojo na stran, je treba to J opraviti pri prvi priložnosti. 3. —J Telesno potrebo je treba oprav-1 Ijati ob določenem času. zjutraj I ali zvečer- 4. Življenje mora bit• I redno, zlasti glede spanja in gi-l banja, ki ga mora imeti organizem | vedno v zadostni množini. 5. lira I na mora biti raznovrstna. Kdor jej podvržen zaprtju, naj uživa malo! ali pa nič mesa, mleka in jajc in I več zelenjave, sadja in kruha. — I (i. Pred zajtrkom naj se pije pol en kozarec mrzle vode. 7. Izogi-I bati se je treba »labilnih sredstev I 8. Od časa tlo ča.sa je dobro jemat' I eno žlico grenke soli v pol kozarca mlačne vode. 9. Pomisliti treba, da telesno zaprtje povzro ča samozastrupljenje, ki ga moramo pravočasno lečiti po zdrami I kovom nasvetu.
Žita se omoči?
V "Tribuni"' poročajo iz Mo-nakovega. da se je na eni izmed zadnjih sej nemških monarhistov, kateri sta prisostvovala general Ludendorff in madžarski general Tanezos, razpravljalo tudi o poroki biv* rf-iricc Zite- Žita bi se imela omožiti z bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom Koburškim. Ta načrt zlasti forsira madžarska aristokracija. Ferdinand Ko-buržan je baje že pridobljen za ta načrt in grof Aponnvi in general Tanezos sta odpotovala v Španijo, da pregovorita Žito, da sprejme ponudbo Ferdinanda Koburžana. Ferdinand sam je že pismeno zaprosil za Zitino roko. Težko je verjeti, da bi bil Ferdinand Kobur-žan, ki je že zelo zelo v letih, razpoložen za take avanture, vprašanje je tudi. če bo Žita hotela za moža starčka, ki ji ne more ničesar več nuditi. Sicer je pa danda nes vse mogoče. Ve se je Viljem še na stara leta oženil, zakaj bi sc ne oženil še Ferdinand, zakaj b se zlasti ne omožila še mlada Zi ta?!	•
Zagoneten nmor pri Šibeniku.
Pred kratkim sg našli v hraji Vrdiee ne daleč od &ibenika, 1 <yoji lastio hiši mrtvega Mark; Roeo, ki je, umrl radi zastruplje nja. Reda j so bili aretirani pokoj t ni kova raate*. njegov sin Ivsn 13 ►j Čeh Tvan Rohieder, ker so na su \ mu, da so Boca otnovali.
Prer kratkun se je pripetila pri vhodu v Panamski prekop velika nesreča. Parnik. •• Abangarez" je trčil v ameriški submarin "O—5", ki se je takoj zatem ]«,topil. Pri tem so izgubili življenje trije mornarji. Kmalu >:atem so submarin dvignili. Sirka nam kaže. ko pa jt- že pol nad površino.	*
Zgodovina nogavice.
Prvotne nogavice so bile suknje-ne in nsnjate, — Take nogavice so nosili že vojaki kralja C.ra.! ustanovitelja perzijske države. Pletene nogavice so pričeli izdelovati Švicarji v 16. stoletju.
O Slovenkah zlasti Ljubijan- 1 čankah so tujei včasih dejali; — Re.nično, mnogo krasot i c je med njimi, samo — pod noge niso le- j >e. . . Dandanes to vee ne velja, j Moda kratkih kril je odgmila z j ^nske nogavice zaveso skrivno- j sti- In prav ta moda je tudi pri j nas dvignila zanimanje za fine če-č':e in nežne nogavice, ki ig-, rajo pri ženski obleki veliko vlo-'
.	w	!
»o. Svoji obutvi posveea dandanes naše ženstvo toliko — skrbi in pozornosti. da se moramo — celo ne 'lote vprašati: — Kdo nosi še nekoliko ponošene čeveljčke in zaši- i te nogavice, ko so uaise gospe in gospodične vedno v novih ? . .
Zgodovina nogavice je razme- j roma malo znana. Prvotno so bi-e nogaviie šivane iz usnja ali suk-a in so se tesno »oprijemale noge. Delane so bile kot podaljšek hlač in so imele podplate iz us-! iia ali ličja. Že vojaki kralja Ci-| | ra, ustanovitelja perzijske države i so nosili take nogavice. Pri Rim-^anih so nosile najprej ženske in samo pomehkuženi moški obveze i okrog meč in nog. Sele v 5. in 6. j stoletju so se jih ljudje posluževali splošno. V srednjem veku so nosili pogostokrat še take nogavice. a so imeli tudi že pletene, j Sredi 16. stoletja so pričeli de-I 'arti v Švici prve pletene nogavi-I "e. Splošno pozornost je vzbudil I Henrik II. ko je prišel na svatbo I svoje sestre z vojvodo Sa vojski m Iv pletenih svilenih nogavicah. — I ste koncem 16. /stoletja so veljale (nogavice kot tolika nezaslišna po-I trata, da je dejal nekoč Iva: I Brandeburški svojemu svetovalcu r Mandelslohu. ki je oblekel na de-llavnik nogavice: — Ej. ej. Man-| j del si i h. tudi jaz imam svilene no-|?raviee. a jih nosim samo ob ne-I deljah- —
i Približno v istem času je dobila I angleška kraljica Elizabeta od ne-I kega trgovca v dar par črnih svi-I lenih nogavic. Njeno veselje je bi-I lo veliko. Da to veselje še poveča I ie svojim dvornim damam stro-■ sro prepovedala nositi take noga-I vice. In ko je Anglež Lee izumil
I	stroj za pletenje nogavic, je Eli-I zabeta na vso moč zatirala to obrt I ker je hotela biti edina v deželi. I ki bi imela tako fine nogavice.
II	Izumitelj Lee je bil globoko u-; I žaljen zaradi tolike nehvaležnosti. j J Obrnil je hrbet svoji domovini in
l je šel na Francosko, kjer ga je rl kralj Henrik IV. prav gostoljub-I no sprejel. Toda prišel je z dežja I pod kap. Henrikovi drogi ženi, ^ I Mariji Medicejski, so pletle do-^Itlej volnene nogavice njene dvor-a ne dame. Kakor razdražene levi-J nje so planile te dame na Leeja, I ki jim je hotel odvzeti privilegij a j kraljevih isdelovalk noganric. -r -ISpletkarile so proti izumitelja talko dolgo, da so resnično pregnale
nesrečnega Leeja tudi s francoskega dvora. Šele ko se je začela moda kratkih hlač, so tudi na Frai, eoskem uvideli potrebo lepih nogavic. Sedaj so spadale k elegan-j tni obleki vedno tudi umerjeno izdelane svilnate nogavice. 1'bogi Lee pa je bil že davno mrtev. — Z največjo težavo in velikimi žrtvami so sestavili nekaj polomljenih Leejevih strojev.
Francoska revolucija ki je bila toli sovražna glavam, tudi ni imela usmiljenja z nogavicami. Niii-j če se ni brigal ,da izpolni njih ob-: liko in barvo. In tako so nosil . skoraj samo še bele nogavice, ki ! ~o bile sicer higijenske. a ne lepi. I 'a črsa naših babic je dobila no-; ga vie a zopet večjo veljavo- Vsaka ! nevesta ki je kaj veljala, je do-; bila v svojo balo poleg drugega tudi najmanje tueat parov doma pletenih nogavic iz najfinejšega platnenega belega sukanca. Svil j nate nogavice pa so izginjale in so \ se umikale solidnim nogavicam iz drevesne volne.
Mnogi pravijo: — Poglej žen-i sko pod noge^ pa boš vedel, kakšna je! — Treba je še dostaviti: — Vsaka — mlada, starejša in še celo najstarejša — bi bila rada le-' pa. lična in mična. Samo ko bi n» : bile te nogavičke, skoraj prozor-J ! ne floraste in svilnate in ko bi ne bili ti nežni tanki čeveljčki in šo-j lenčki tako preklicano dragi in bi se tako strahovito hitro ne obra-'' bili in strgali!
Kdo je izumil tiskarstvo?
Avtor te ideje nisem jaz. ampak profesor Andreas Krauland iz Ko-j čevja. ki jo je izražal, ko sem mu i Izkazal uspehe svojih rimskih iz-kopnin. Ttidi moje tozadevne naj<l; be niso bistveno nove, vendar našel sem poi zemljo za to zadevo tako lepo zbirko, da enake nikjer v literaturi nisem opazil. A' savinjski dolini sem izkopal v notranjosti več kot sto metrov dolgega vo-i jaskega rimskega poslopja na 200 opekah odtiske 32 različnih lese-nili rimskih klišejev. ki f^lgovar-jajo popolnoma lesenim tablam, s katerimi je začel Guttenberg svoje kn j i got iskarst vo. Že stari Rim-i ljani so izrezavali na lesene table v več vrstah tiskarsko pisavo, ki so jih natiskali na opeko. Knjigo-t iskarst vo ne kaž«^ nobenih znakov izuma, ampak samo začetek nove uporabe že znanega izuma. Ce bi Guttenberg danes predložil pa tentnim uradom svoj "izum", jaz pa kot ugovor svoje izkopninsko poročilo, bi Guttenberg povsod popolnoma pogorel, posebno pa v Nemčiji, ki bi mu bila odbda prijavo brez nadaljnih debat. Na svtije tiskarstvo ne*bi mogel dobiti patenta, na knjige pa seveda tudi ne, ker so bile knjige v isti obliki in uporabnosti že pred Gut-tenbergom znane. Kulturni po-■ men natiska knjig pa ne bi igral pri patentiranju nikjer nobene . vloge. Dr. F- Lorger. i -
Postava je večni princip, ki mo-: ra voditi vesoljstvo.
Kako nastaja moda?
Čudnf. in banalni vzroki nekaterih med. — Lasuljo je izmnil in vpeljal brivec kralja Ludviku XIII., da bi zakril ž njo svojemu kralju plešo. — Mnogo mod je nastalo radi telesnih, nedo-statkov.
Blagopokojni kralj Tutenka-' camen ne bi bil nikdar sanjal, da ! >o imel tritisoč let po svoji smrti vpliva na današnjo žensko modo.: jrospa Asquith, ki je znana v slov-( itvu in politiki z imenom Margot, ie^prišla na .neko aristokratsko ivtbo oblečena a la Tutenkame.n. ■ »bleka i/, celega kosa, valovita,; jpekaste barve, Sorokih gub, stisnjene v pasu z veliko zaponko, t Zdi s*1 ovoj mumije. Nekateri do-"dki imajo sploh odmev v modi. rak'! na primer po balkanski vojni so Amerikanke začele nositi pajčolan po načinu turških žen. Ne ve se. ali iz posnemanja in ljubezni do svojih turških sester, ali iz koketer.ije, morebiti pa le iz praktičnosti, kajti Američanke so nred vsem praktične. — Poletno •>olnce žge polt, kvari njeara fine-•m in belo barvo in preživi odsevi solnca kaze vid. Nova moda po turškem načinu brani in obvaruje obraz in je obenem mameča koketnost. Mol svetovno vojno je povzela pariška moda ne.kak vojaški značaj. Le bonnet de police, vojaška kapa, kakor pravijo Fran cozi. se je razširila neverjetno. — X a stala je ta moda na evropski eeluii na najbolj enostaven način. Ko se ie antrleška vojska ob umiku približala Parizu in so se v francoski prestolici prikazali angleški, škotski in irski vojaki, t»o jih Parižani sprejeli z velikim en-tuzijazmom. In vojaki so dajali posebno dekletom kokarde in ka-T>e. One. ki so prve dr-bile ka|»e. Sijih postavile ponosno na glavo. Po prvih desetih, dvajstih dekletih z vojaško kapo. se je moda priiela. Sprva so bile kap evse e-nega tipa, pozneje pa so se razlikovale po barvi in tudi po obliki Nekatere mode so nastale zato, da prikrijejo kako nedostatnost. — Tako je nastala moda visokih o-vratnikov vsled elegantne dame. ki je na vratu imela znamenje, katero i^kazilo belino njenega vratu. Ilčere Ludvika XI. so imele velikanske noge in so zato upeljale obleke z vlečko. fiiroki in bogato nabrani rokavi na ramah so zakrivali tamkajšnje nedostatke. — Včasih nastaja moda tudi iz kakšnega banalnega vzroka. Tako se je Franc I. leta 1531. ranil na glavi in je bil primoran ostrici se d<i kože. Takoj ga je posnemal ve? dvor in četrt stoletja je bila mo da golih glav. Ravno tako je nastala lasulja iz potrebe. Ludvilt XITI. je izgubil lase, ko je bil & prav mlad- S 25. leti je bil popol noma plešast in njegoiv bricev si je izmislil lasuljo, da bi svojemi kralju prikril plešo. Post ari a jena to moderna skoraj po vsem svetu Grof Orsav je bil svoj čas naj elegant nejši mož v Londonu. — Ko se je vračal nekega dne
Za večjo varnost v premogovnikih..
Ravnatelj federalnega rudar- o<
skega urada H. Foster Bain po- in
udarja v svojem letnem poročilu. 1 se
da je urad izuril že okoli stotisoč'
rudarjev za reševanje in prvo po- bi
moč v slučaju nezgod v rudnikih. I nI
Dočim je urad leta 1910- treniral ( z<
v to svrho 734 mož. je dobilo lani j ri
14.941 mož pouk te vrste.	n
Da si rudarski urad prav odloč- j r.
no trdi. da obsežnih eksplozij ra- p
di ogljenega prahu ne bi smelo več fl
b;ti. vendar je res. da jih imamo d
še vedno. Leta 1922 so eksplozije
radi plina in ogljenega prahu po- n
vzročile 311 smrtnih slučajev — j
skoraj 16 odstotkov vseh jrmrtnih š
nezgod Obširnih ekspk^ij je bilo n
v zadnjih lotih vedno manj in z
manj, dokler se niso pripetile dru- s
v a -za drugo one strašne eksplozi- r
je: dotedaj je bil rudarski urad (
upravičen smatrati da smo se kon- i
čno res iznebili nevarnosti večjih e
eksplozij.
Ruda i ski urad poseduje blizu {
Pittsburgh a premogovnik, ki slu-ji
y\ le za eksperimente v dosego 1
večje varnosti v premogovnikih, r
Ta premogovnik ji' edini sv »je «
i vrste na svetu. Tu se je v svrho i 1 i
proučevanja že povzročilo čez — -500 umetnih eksplozij. Poskusi so t privedli do dvoje načinov za prt- 7 prečite v večjih eksplozij, ki str 1 vedno posledica prisotnosti oglje- 1 nega prahu v premogovniku. Og-l;eni lirah je namreč ono sredstvu potom katerega se manjša in neznatna lokalna eksplozija razšir j po vsem premogovniku; posledice ' takih eksplozij so strašue toliko radi sunka, kolikor radi strupenih
■	rvlinov. ki jim sledijo. Prva metoda za preprečitev takih večjih ne-
I z god, je ta. da se ogljeni prah o ( škropi s prahom iz škriljevca. ap , nenea ali druge nevnetljive snovi Itako da plamen ne more skočiti i od praška do praška, j Dolgoletni poskusi in proučevanja eksplozij radi praška sn pre pričali rudarski urad. da ne smo-mo smatrati velikih eksplozij kot nezgod, ki so neizogibne in nor-
•	malne v premogarskem poklicu Velike eksplozije se morejo in mn-
•	rajo preprečiti. Premogarji in u
■	'u-avitelji premogovnikov kakor i tudi premogarski nadzorniki se
-	morajo energično ukvarjati s tem
>	vprašanjem, drugače bomo imeli » večiih takih nezgod.
Velike eksplozije seveda obra-1 -vj ?o nase pozornost širšega ohčin-
>	stva in se radi tega misli, da tvo
1	r\io največjo nevarnost v premo-
-	govnikih. Ali veliko več smrtnih 1	nezgod povzroča sesutje stropa in
■	premoga. Ako bi mogli odpraviti
•	te nezgode, bi se letno število ubi-1 tih prexnogarjev znižalo na polo-
-	vieo, Ako se kamenje in premog 1 sesuje in pade na premogarja. u-
•	tesne ubiti le enega ali dva člo-
-	veka- Ali tekom leta se te smrtne >*	nezgode nakopičijo; leta 192*J..
-	jih je bilo 900. Res je, da je t«, šte-j a	vilo manjše kot v prejšnjih letih
-	ali to je pripisati dejstvu, da se 1 tekom mnogih mesecev ni delalo
-	radi premogarske stavke.
Da se nezgode te vrste znižajo. >■ je po mnenju rudarskega urada večinoma stvar premoga rje v sa a mili. Te nezgode se vršijo na sa-menu mestu, kjer premogar dela i- in kjer mor on najbolj soditi, kdaj 1 je treba sneti s stropa ali pa po-a staviti dodatnih podpor.
-	V dobi enajstih let. do konca >- leta 1922. je od vseh smrtnih ne-
zgod v premogovnikih bilo pripi-1-(sati: 47.84 odstotkov sesutju stro-pa in premoga, 16.85 odstotkov e vozovom in lokomotivam v rud-*- nikih, 11.25 odstotkov eksplozi-jam radi plina in ogljenega pra-hu, 6.04 odstotke razstrelivom in ~ 3.47 odstotkov elektriciteti. — V tej dobi je bilo v premogovnikih :e usmrčenih 25.975 ljudi. Skoraj J- 00 o<lsitotkov vseh smrtnih nezgod 1° se je pripetilo v podzemlju, 2.29 ps -----
'> sprehoda, ga je ujela grozna neti- vihta. Videl je mornarja z manti-ik ljo iz belega sukna m do kolen, ki ** je. ne meneč se za nevihto, mirno »1- hodil. Grof ga vpraša, ne bi mu li si prodal svojega plašča. Mornar je »u privolil in groi se je ogrnil ter a- odšel. Prišel je v park ob času n. elegantne promenade, ko že ni več ej- deževalo. Čez par dni je nosilo že
-	mnogo mož iz visokih krogov ta-s: ke dolge plašče.
odstotkov nezgod je bilo v šaftu in ostalih 7.59 odstotkov nezgod se je pripetilo na površju.
Ravnatelj Bain poudarja potrebo obsežne varnostne propagande nted premogarji. operatorji in nad zamiki, uboganje varnostnih svaril. kar bo dovedlo do preprečitve nezgod. Zato treba razširiti ono i znanje in izkušnjo, ki si jo je že pridobil rudarski urad. kakor tudi druge agencije, ki ž njim sodelujejo.
Treba tudi natančno proučevati nevarnosti, ki pretijo premogar-jem vsled elelctrieitete in boli ob širne rabe strojev v rovih- Treba osredotočiti vse sile na to. da sc zniža število smrti vsled sesutja stropa in premoga in vsled nr o voznih sredstev v premogovniku. — Oboje zahteva nadaljnih preiskav in stalno pa ž njo s strani prerao-erarjev in operatorjev.
Popolnoma krivo je domnevati, da jo sedanje razmerie smrtnih ! nez«od v premogovnikih neizogiben davek na človeških žrtvah, ki <xa mora plačevati ta dežela za svojo zalogo premoga. Das> imamo v tej deželi manj smrtnih ne-z?od /n vsakih milijon t^n izkopanega premoga k<>t v drusnh de. relnh. ne sme nihče misliti, da "i treba nič več v.tor*ti v do^eso še večje varnosti.
Razmere v Bokhari.
, V glavnem mestu Bokhare ni niti t. enega hotela. — Edini avtomo-b* 1 v mestu ie lastnina ruskega zastopnika. — Mesto ima 150 tisoč prebivalcev.
Bokhara je brez dvoma eno nnj-i >ol; primitivnih in slikovitih mest Oriientu. 7ap;>dni vplivi se ni-■ ^ skoro prav nič dotaknili tega ,Tiesta. N'ma namreč 'd kaki h mi-. ~ ionov, misijonskih šol ali misi-t ro»iskih bolnic.
Xohen zapadni adniin:strastor ■e ?ii poskusil izčistiti mesta ali . 'tui dati najbolj enostaven ^ani-*arni sistem. N:ti enega hoiela m p Bokhari čeprav šteje mesto 150 p tisoč prebivalcev, i V Bokhari ne vidi elovek sko-i ro nikdar razkrite ženske. Niso zadovoljne s tem da si pokrivajo . >braz. kot napr'mer tartarske 'e- ske v Baku. Maloštevilne žen-Ve. ki se prikažejo na cestah in v bazarjih, so zavite v težke šale h ter si pokrivajo lice z gostimi Pi mrežami iz konjske žime, i Moški, s svojimi svetlimi in sli-. kovitimi oblekami. nadomestijo nusto in enolično barvo žensk.
? Bokharo obdaja zid. napravljen . iz posušenega blata in ilovice. Iz istega materijala obstajajo tudi e navadna poslopja v celi deželi, "lovek pride lahko v mesto >»ko/.i
i ena številnih vrat, ki pa so po-w noči vselej zaprta. To je skrajno r notrebno, kajti Basmači ali do-
0	mači u>taši ^o vedur* pripravljeni vdreti v mesto ter ira opleniti, če
I bi se jim nudila prilika, a Bavmaško gibanje se je pričelo
1	s padcem bokharskega emirja, av-i- gu>ta meseca leta 1920. Pod ru-la skim carskim režimom je zavzeli mal emir približno m»*sto zaščit-
nega vladarja ene številnih indijskih domačih držav. Po revolucija j: pa je skušal zavzeti stališče pc-e- polne neodvisnosti, ►i- Da! je uničiti železniške zveze o- t ruskim ozemljem ter uvedel re-rr žun neizprosnega zatiranja vseh rl- Ivolj liberalnih elementov, ki so n- zahtevali več prostosti ter boljše a- prilike za vzgojo. Ceni se. da je -in bilo usmrčenih nekako tri tisoč V oseb pod nazadnjaškim despotiz-ih mom emirja.
aj Leta 1920 ph so organizirali iz->d gnani bokharski liberalci uspešne >9 revolucijo in emir je bil pregnan ~~ iz njegovega glavnega mesta ter e- nrisiljen pobejrniti preko meje v ti- Afganistan. njegovo mesto jc ki stonila ljudska sovjetska vlada, no Številni bokharski plemenit-aŠi li so sirapatizirali z emirjem ter bije li sovražni revoluciji. S pomočjo er pozivov na fanatienost prebival-su stva. so zanetili plemenitaši v eč družbi mohamedanskih duhovnl-že i kov n«?ta5o. ki je dosr>ela do viška ta-i tekom preteki etra leta. nod Enver
I pain
OLAS KABOPA.. 16. NOT- 1923
V SPOMIN GENERALU WORTU
Na Bledu.
Povest. — Spusa.1 Rado M urnik.
(Nadaljevanje.)
--l»
11.	jP
Dru^u jutro m**M na <>*>j-	k
nikovtfit vrt«! J*-z«rr.», txgtir ka	b
v« ene lepote, je 1»*£h1o m^'wo*	-i
mirno v svojem |i<i>Uf■ elk viru.	£
tutntam h > orale gladjno lične	v
ladje in vlekle sijajne brazde za	*
»M bo; nekatere SO liuspdc ja<lra.	'
V jez»*ru ?w »e D^lflikvali beli po-	n
Ttni l>,a.vi in višnjevo ne4>o, idil-	^
sk» ot'»k in romantični grad. Soln- n tf je veselo igralo na zelenih vo- ,J lah rti na peskovitcai Unu. liraarnI
Vo'l'Mitee ivetega Martina ptiček, m«
je švignil, i^tilat -i.iuirugd. blis!io- z
••».—" -t« . .. :
l i e m ure bi sanjala duša, era-	u
rana po vceno novi, pnuiengbe	''
palm l»n <vti! Dom.šljja ti»i je ka-	M zala Hlod v pomladni ji radosti.
£aU ptiči opevajo >»rWnu ljubezen.	Ij
T.- čeri vonjavi p^aoi eveti t=le-	V
dajo v vodo. tk*eei4 T-.Otni iopkl	u
gledajo iz w>de» A!i morda še lep /
je nu Ifiedu, Kadar razlije ve-lika uiiM tiiM-a jt -«n obrežju in S ji'/itu v-e svoj«- pr»-lt-.-»tiie	ne- n
*nane vifprvii in poletju. lu p< -mm.! Za mrzlo jez»«ro en sam velik Si opal! Pola.žni otok v«** v prebrtili i-t pktiH! K« ler *«> i*»leti vozile čt adje, /.v nčkljajo vdaj v«rtc »a- p lil z Vetje -\'e!ie drsal ee. Bled v mladi ve-ni — v bejratem i>olet- Z nem čam — v i>estti jenensti
HI« ;i — v kristalnem in srebr- k n« m l nt .-■»!< e m plahti • koliko bai-M( d v ne krasote 1 Storilo se mi je p infko- d< mi 1:1 - ni w »mlepeifc... ^ Pi ha»ala je M Luka. Stopala je ^ i botnvljaje se. Rde&o ruto vi je potegnila globoko na čelo.
Kako je i/premendo pri Os »j n.Uovili, odkar je obolel vsedov •laka! Vsak je tibo opravljal svo-ie delo. Nemo so hodili kot sence.
1
t\Io Janezek je tibo pestoval mvo-j>-^a črnega mucka, kadar ni delal ,
1 L • i*	-	t.'	11
nap-te v kuhinji ali na njm. Iva- j
i:o -e ie tzpreineiiiiA vkratkem
* 1 i	o
zla ti Minka p»*ej tako vesela, po- ^
redna' No«"- in dan je ugibala in
. . ■ i 11
■ unarilfi o ljubljenem Ixdmku:
n
%-.> tlii^o ji je navdajala obupna /-al >*t. Kar osira&l nem se, ko siem .ii p 'i leda I v Otekle objokane oči.
"Obba je /.a'ela, ali glas ji i ie zastal v grlu. "Obhajali ga bo-1 11 do!" je zamolklo zzpregovorila z v« iiko muko. "Jaka je čisto one- 11 imirel, slab... tak .. oh! Liza 1 fin strehe." Za-iiitelu je. "Kdo pa je Lizi»?,T "N ev,va s< st ra. Liza pravi, ^ da. . . Z"|>et ji je vzelo glas*, du- * > la jo je te/ka topa. Uklonila je ^ <!>ra/.ek :u dihnila komaj tlišllO: v * Pravi, da bo — umrl!" Pre-j ireslo ji je telo. "1'inrl!" je t za tečala.
Iz teh oči, ki so m- prej zdele c U*. varjene le /h ve«*'l -meh, so pri- » vrele solze, pnlarle početkoma p >- 1 i-asi, potem j»a eimdalje hitrejt po 1 lieu in nap« sled se je jokala kakor ■ r otrok.	i	| *
"Ne bo umd, Mrnka, lako kmalu s*' ne! Kaj pa Liza ve? Zaupajte v I J« ga hi bodite porguamejni! j Ne jokajte se, Minka!"
Ubmila fee je v ran, m olrlal -"Ize in me pogledala plaho, pro-^•e.	i 1
"Minka kaj bi radi T Le pofej-j j te. veselilo bi »e, če bi vain in«»ir»-<i: \ uhI reči! *
•'C»b, gos|>od KalaJi... Nemara [ se vam 1j«> xdelo čudno... Ne za- ] merite iui... V« sem taka Tiaro- ; be, da. . . Prav lepo bi vas pn»*ila, pobarajte «e enkrat dohtarja! ( Prt *ite ga, naj vam pove itv nico !**
"Saj je že povedal! "Oh, to je koj tako rekel, da bi; nas pomiril. Zdaj pa tako poba-i rajte, kakor bi hoteli vedeti vi sa-, mi aits« ' V«in bo rajši povedati pravo resnico kakor nam. Potleji pa meni povejte! Lepo prosim!) Rodi, kar bodi! Samo da bom ve-j dela.. "
"Takoi pojdeni. Miitka!" " Iti g vam povrni stokrat, go-<»pod Kalan! I*rikriti mi pa.p<rtlejl ne smete uič!*f
Tesno mi je bilo pri oncu. ko sem J * bliža' Jankovemn stan^»vanju.^
Ako mi prizna, tla je bolnik izgub- j Ijeu, ali bom re>» motfel tako sira«-! no novico raacxleti z dva j* jočem u i ubogemu dekletu?
i'r^stregel nem .Tanka, ra>-n<> odprav!jaji*-eira se z doma, in mu povedal, čemu sem prišel.
44Ne maram te moriti s* popular-* no-znan*venim roredaranjean'*, mi' je d<*jal z mirnim njuuoehoni. *4 Povem ti samo toliko: Pljučnica i
je sicer nevarna bolezen, toda pretežna večina bolmkov okreva P' p ihionui in pr imeroma kaj kmalu. Največja nevarnost pret<i boln;ku, ki ima *l>olno ali slabotno ''ee, zakaj ubogo sree mora zdaj gnati ki i nkozi deloma zatnašena >Tirla pljuča. Zar^^ej jKxliwruj zdravnik zlar-'ti srce. ]Knnagaj iuu, da zrnata p^»množeno delo in da ne < niaga posel*no JiMii sjv*ni pre^ j kat! Jaka je mlad. je krepak, ima. nr "in . zdnvo sree. Nič se ni bati! !Vti, sedmi ali deveti dan se od-b ei. mrzlica poneha in bolniku cxl-lei*» p(vs»-wt!jAo hitro! X<-:iaJt-n začetek, nenaden k<mee. Ikr«Ls£cal
m fanta natanko. Komplikacij ni nobenih 7a' prihodnji tedeai se
bo čulil čudovito • lajšanega. A-uieri! **
\ \ - se i	s*- napotil na po-
lje. V >-C!km .ie prijetna jutninja vlaga držala prah na tleh,_nad »u-uieniiiii i>djmiara,! pa je že migljal /rak od vročine. Ob čelu Triglava
so se tajale nežne meglice. Po St'.lu je ]K>L^-la sen«-a tlt-bele*ra lenega oblaka preko 4 4 sveče'* in
"monštranee". V vtegih s.e je su'-šila pšenica in ječnn n. Ženske z /jvofcirvumii rutami :ia glavi s» čepele na ječmenovih strni? "-ih ;n plHe kf-renje. Na v«>č krajih s> ■s podkovaniaii vedi ali konji zili polne kose. da pognoje repi ai; "jedi"' (ajdi). V žitu jf* petpe«^!-kal cla-sin prepeljak.	S
Ob kamenatem kolovoku so se pod h&jc v sonci hladili vrči« hru-ševo votlo in studenčnieo, pokriti s svežo praprotjo. Zraven njih je sedel Osojnikov princ.
4'Kaj pa delaš, sokolče moj?"
"Nič. Nebeškal bi se rad!"
Mi^ka je z materjo skoraj do-y.ela dnlw ječmenovo njivo. Delo ii ni šlo tako naglo, lahko in veselo od rok kot predvčerajšnjim. Kadar je povezavala, se je zagle- j lala bogve kam. Trdo sta i*ska!a ostra srpa in ve a si toi.no zazvene- , la. Pred ženjicania s<i bežale zele- j ne kobilice skokoma proti še ne { požetemu koncu njive.	j
*"Tibo !" Kližiili st» .se Osojnikov ■ I oča. 4*Til»o!" Pametna kobila je j j brez naglice vlekla prazne lestva- j I ne na desno, otresala glavo in mahala z dolgim repom po nespodobnih muhah in brenči.jih. "Oba!" ; tVa Martin so ustavili pri ženji-cah.
Ko me je zagledala Minka, upo- { gnjena nad žitom, .se je maiioma vzravnala in zadrgetala. Vsa zbe- : gana je strmela kakor okameuela vame.
Povedal seru, kaj je rekel doktor Zalokar.
Minka se je globoko, globoiko oddahnila. I.epi obraz se je poizkusil nasmehniti, in solze veselja so s" zale-jketale na njenem
I	rdečem licu kot jutranja	na ' -n adi roži. Izpregovoriti ni mogla J n d»eiie !x-sedice.
(Dalje prihodnjič.)
Finančne razmere v Bolgariji.
Cpravni svet sofijske Narodne banke je določil za svoje pod razni i e in agenture nov način kreditiranja in siler: 1. kredit se bo dajal odslej industrijalcem, ki proizvajajo neobhodno potrebna predmete ali pa blago za izvoz; 2. — izvozničarjem; 3. trgovcem z ne-| obhodno potrebnim blagom; 4. ' državljanom, ki hočejo graditi poslopja za laMiio potrebo; 5. osta-1 lim industrijalcem in trgovcem 1 kot podpora za plačevanje davkov in obresti; 7. osebam svobodnega i poklica in uradnikom v izjemnih j j ! slučajih. Krediti se bodo dajali j j do 500 tisoč levov prvovrstnim
II	bankam, do 300 tisoč drugo in _f t ret je vrstnim agenturam do 150
i tisoč. Nepremično imetje bančnih jklijentov (stare in nepokrite -'zgradbe) se bodo cenile v šest* jikratnem razmerju vrednosti 1914 i — 15 leta. v času vojne zgrajena »i poslopja pa v polovičnem razmer-• j ju današnje vrednosti.
dola za gluhoneme Žide.
Te dni je bila v Varšavi otvoi-,, jena že četrta š*dt. za gluhoneme u in to &olo je ustanovilo udruženje i gluhonemih ter bo služila za glu-
honeme Žide. Vodstvo je poverje-(i no dr. Krakovski, čije dvajset-l letna praksa jamči za popolenn-
»Ispck.
Sirka nam predstavlja spomenik genera-la W. J. Wortha v Xe\v Vofrku. Ob priliki petinsedeni desete obleitnice ustanovitve Port Wortha, Tex., so se vršile velike slovesnosti. V New York je dospela ob tej priliki iz Fort Worth Miss Dura L. Coerell ter položila na spomenik krasen venee.
Deklici med sabo.
Marcel Prevost.
Slika se odigrava v znamenitem ti penzionatu v Vernonu. Beli dan ! kr je. Odmor. Dve učenki višjega j razreda sta zapustili par in se vr-jhc liili v delavnico; pri nadzorujočih j iti j damah sta se bili izgovorili, da'pc i hočeta pisat i svojim staršem. — .si I V tem trenotku sedita druga po- ni leg druge v pusti delavnici, vsa-1 ka i»ri svojem itis^tlniku se z na- I slonjenimi komolci zaupljivo po- j ve govarjata. Obe sta plavolasi in za-j li. A to sta dve popolnoma različ-1 si ni vrsti belolask in krasotic. Lu-1 la cija ima sivoinodre oči. je velika,' n< vitka, nekoliko bleda. V pepelna- to stih laseh se igrajo zlate lučke, ti videti je kot kaka Angležinja. — j Julči je majhna, nekoliko okrog- v< last a, ima zelene oči. rdečkaste te lase in je zelo živahna v svojih m kretnjah. Skozi odprta okna lije la v sobo mlačni spomladanski zrak si dehteč i K) španskem bezgu-Julči: Rečem ti, Margaretino , ti •mo pride lahko še danes popoldne. Le izračunaj: v pondeljek d
.	v	|
t je omožila, se isti večer sta se r< odpeljala z vlakom v Niioto. V to- či rek <>4> in h je prišla tja, je torej ii sredo zjutraj preživela že štiriin- v dvajset ur s svoj m možem. . . Po- si temtamkem je mogla pisati že v -redo, in pismo je prišlo v četrtek /večer v Vernon. Alice nama je ob- p ljubila, da bo prišla s svojo služkinjo |H> zajtrku mimo pošte. — (e je prišlo pismo pod znano er- t' ko. ga nama gotovo prinese zdaj -pred poukom.
Lucija (zamišljeno): Imaš prav Sl nisem mislila, da je danes že petek.	I Julči (vznemirjeno): Oh. rada c bi ga imela že tu. pismo! Če nama je le Margareta vse prav razloč ^ no pisala! Mora biti prav težki 'razumeti, kajti nobena tukaj, tu- r ^ d i najstarejša ne. ne ve popolno ^ ( ma natančno, kako je ta stvar j I pravzaprav.
! Lucija: Misliš, da nobena ne ' »ve?
Julči; Vsaj povedo ne. In če !■ nekatere vedo, zakaj neki ne po-i vedo? Rečem ti, Če bi jaz vedela. . bi druge takoj izvedele. In ti, kaj bi ti naredila?
Lucija: Jaz bi seveda tudi po- ^ vedala.	\
i
Obe deklici zamišljeno molči-
i* ta.
p r Julči (poluglasno) : Ali si stvar j kako predstavljaš. Lucija?
Lucija: Pravzaprav ne. Čemu : - bi si tudi belile glavo nad nečem. < t- j kar morava vendar v dveh. naj-I'kasneje v treh letih izvedeti. Da <
11
:i odkrito povem, ne mislim dosti-irat na to-
Julči: Ker nisi radovedna. Ti r lioeeš torej slepa, z zaprtimi očmi \ iti v zakon, ne tla bi bila le malo (j poučena. O ne, hvala lepa, želim ^ pojasnila. (Ponosno). Sicer p i* ^ tnalo že vem.	^
Lucija: Kes? Kaj pa?. . .	j
-Julči: Čemu naj ti povem, li se ^ vendar za to ne zanimaš.	j,
Lueija (objame Julči): Kako f si neumna, seveda me zanima. De- n Ia me le čisto nevrvozno, če vedno iščem, česar ne razumem, za- \ to nečem na to prav nič misliti. A ti, povej mi, kar veš!
Juilči: Torej — — (zardi) — <; veš. ni baš lahko povedati, in potem ne vem čisto gotovo. Obljubi mi. da se ne boš iz mene norčevala, če bova iz Margaretinega pi- j srna videli, da sem se motila.
Lucija (radovedno) : Ne, ne. j ti norček.	-t
Obe mladi <leklici se primakneta t druga k drugi; Lucija dene svoju l roko okoli Julčinega života; Jul- \ či, ki je čisto zardela, govori tiho \ in gleda pri tem v tla. Lucijine si- ( vomodre oči se v pričakovanju svetijo.
Julči: Torej — — Veš — —. ] 'irvie — — to se more vršiti le ] ponoči. . .
Lucija : jZakaj pa ?	,
Julči: Ne vem. zakaj, a prav gotovo ne podnevi. Saj si že večkrat -lišala " poročna noč" in še niko- ■ 'i poročni popoldan. Zakaj to. ko se vendar poroče podnevi. Zakaj e govori v pesmih in spevih in o-oerah vedno le o ''ljubezenski noči' in nikoli o ljubezenskem popoldnevu"?
Lueija (prepričano) : Imaš prav. Julči (ob tej trditvi ohrablje-na): In potem vem tndi še. da morata biti slečena in ležita v postelji.
Lueija (vznemirjena) : Slečena ? Čisto slečena*
Julči: Ne. ne čisto, v srajci. —j saj si videla, da so bile tudi sraj-J v Margaretini bali. Eno mi je -»elo pokazala, vso v Čipkah in v# vezenih všitkih in je pri tem rekla: — To je moja poročna sraj-( "a. — Torej mora vendar imeti pri J tem srajco; sicer bi pa vendar ne j dala napraviti za to tako lepe. j Lueija: In potem bi bilo tudi, straano. biti z moškim v postelji: in ne imeti srajce! (Glavo si skrije na Juleina prsa. Hehetanje v! zadregi; poljubita se.) In potem,! dalje!	j
Julči: In potem morajo biti tu-( di še Hofmanove kapljice. Teh si
•a absolutno ne morem razlagati, d
vem za gotovo, da morajo biti ii lišala sem na Margaretin poročni an, kako je rekla njena mati k i jeni teti; Ne pozabi dati Hof- I lancrve kapljice v Marjetičin pot- h i kovčeg! In nato je teta odgo-orila r Kako moreš le misliti, da om to pozabila; dala ji bom pre; g ve kot eno stekleničico v kovčeg - naša dra?ra ubožica! — In nato n ta se obe dami jokaje objeli. — z Molk).	,
Lucija (obotavljajoče): Pa če Q e slečena in leži s svojim možen. , postelji, se mora vendar nekaj ,
:oditi. Baš to bi rada vedela--
Julči: Gotovo, jaz tudi, nprav to p. česar ne vem. Najbrž nas mož £ elo poljublja, poVsod, naprimer ia lakti. (Kratek molk). Ali nisi « likdar sanjala, <da ležiš z moškim postelji?
Lueija (zardi,) : Da, enkrat. Julči: S kom?
Luei;a: Oh, ne poznaš ga. Ir >otem je bilo preneumno. Hude anje, — bila sem vesela, ko sem e prebudila.
Julči: Povej mi, s kom, draga, lraga Lucija. Prosim. prosim! .'e mi poveš, ti povem tudi nekaj > sebi.
Lucija: Bil je. . . (obotavljaje ;e) . . . bil je. . . z učiteljem plava-ija.	- f »?rif
Julči (zelo osupla): Z učiteljem davanja1!
Lucija : Da. s Cabourškim. debt? lim, starim, petdesetletnim učiteljem s sivo brado. Učil me je plavati. in pri plavanju na hrbtu nr je vedno držal svojo roko pod telesom. Neko noč pa sem sanjala, da leživa skupaj v isti postelji. Bilo je strašno. (Molk). In ti? O kom s* ti sanjala? Gotovo o svojem bratrancu Henryju. ki ti je tako dvoril o počitnicah?
Julči (zardi) : Bog varuj, ali si neumna! V svojem snu sem ležala poleg nadkonjarja. ki sem ga videla v cirkusu krasen človek, ti rečem. Ime mu je bilo Jim-Jim. Imel je ogljenočrne lase in v sredi prečo, želo imenitno! Rjave o-či, čudovito lepe brke. Videti je bilo. kot da nima ničesar na sebi. tako dobro mu je stal triko. Imel je kratke plavalne hlačice iz črnega žameta. Izredno mi je ugajal, le upala si ga nisem dobro ogledati ; bala sem se, da je to nespodobno.
Lucija: In v noči nato si sanjala, da spi s teboj v postelji?
Julči: Da.
Lueija: Kako strašno, kaj ne
da?
Julči: Tesra ne morem reči-
(Obe molčita).
Lucija: Ali misliš, da ni prav, ra govorive o takih rečeh?
Julči (skomigne z rameni) : Ni prav? Zakaj ne? Saj gre vendar za "poročne reči", in ker so nama tudi namenjene, so tudi nama nekaj mar. Sicer pa je meni vseeno. Najin spovednik je star in gluh kot noč, lahko mu rečem, kar hočem. — Da, če bi brl mlad mož. . .
Lucija: Oh. tu je Alice. . .
(Malo Alice, dvanajstletno deklico, sprejmeta obe večji z burno nežnostjo; vzameta jo v naročje in jo nežno poljubljata. Julči reče : In pismo, mala ? Aliee ga potegne z važnim obrazom iz žepa in ga da. Dobi tablico čokolade in jo pošljejo stran).
Julči (zelo resna, odpre pismo): Sedaj bova torej slednjič izvedeli resnico. (Razgrne pismo). Kako sem razburjena. Satiri strani! (Obe mladi deklici vtakneta glavi tesno skupaj — lase navskriž. Vsaka objema z roko život druge in obe hkrati citata.)
— Moja draga Julči! Vidiš, d« sem mož-beseda. Včeraj zvečer sem dospela v Nizza, pišem ti to zaradi tega. ker nisen« pozabila na svojo ljubljeno Julči j in se spominjam lepega časa v Ver-i nonu. Moja vožnja je bila zelo J prijetna; izvrstno sem spala v spal Jnem vozu, in ko sem se prebudila J so mi bile oči čisto prevzete od krasnih pokrajin, od lepega juga j ki ga nisem poznala. Pomisli -—* J (sledi opis vožnje od Maršeila t j Nrzzo. Lucija in Julči presko "i-. ta vsa ta mesta.) Jakob je diven z menoj. (Julija in Lucija skupaj : No. vendar!) Je najveselejši in 'najnežnejši spremljevalec na po-, I to van ju. ki si ga moreš predstav-j 1 jat L (V sledečem našteva Jako-, bove čedno«tL) Nastanila sva ' sc v Angleškem hotelu, kjer se prav
dobro počutiva. (Sledi opis sob in hotela). Nizza je krasna, moja ' ulči; Jakob srčno dober z menoj in zelo sem srečna. Moži se hitro, la boš prav kmalu istotako srečna kot tvoja tisočkrat te poljubljajo-a Margareta. —	ir
(Obe deklici se trenotek molče gledata.)
Julči: To je lepo pismo! Kaj naj neki počnem z opisom Sredozemskega morja, Nizze, njenega Jakoba; niti besedice mi ne pove o tem, kar sem hotela vedeti in <ar mi je obljubila, da mi bo pi--iala.
Lueija: Morda je pozabila-^ JulČi: Ne. dela kot vse druge. Čim so omožene, nam nočejo ni-
česar več povedati. (Jezno zmečka pismo. Nič ne de, bom že izvedela, vprašala bom kar svojega bratranca«
Potres zrušil h"šo.
V selu Srime pri Sibeniku se je zinšila hisa Avgusta Kursara radi potresa, ki je bil tam 10. okt. K sreči ni brl nihče v li si navzoč.
ALI VESTfe, —
da je l»il dne 21. oktobru kršfen v 1W-Kradu z velikimi slovesnostmi
vauski prestolonaslednik? Ali iveste,
<la je tolmk v Helmar Turških Cigaretah lH»ljSi in finejSi toluik kot i a
v navadnih rigurefalii.'
IE POSUIIE NITI CENTA 2B "ČSJŠBS"zlMoZF™
POITODBA SAMO ZA 60 DNI
I>» dikaiemo velikost naS.- ruseprodaje. vam bemo poslali po poSil iil« po eks-
rsu za bre2c(ač«n created nafo revo 2l-kamen«ko pozlačeno uro v krasnem
r.gTavlrarom <.t>odU, Rarr.ntlrr.r.o r;> rtva'si't let. <~en«i srr.o li zniiall za polovic n pelec teRa. Lomo poslali tiari v ozroma premij |>OVs m Zjotonj. T*4 lir<? SO j.'l--o dobre ter so mane po vsem svet«. Kolesje j«- iz nuji ol jše«n materijala tfr j-■to izaf-»-nih delavcev. l"re f=o znane. «la kažejo pravilen čas ter ne prehitevajo iti e zakasnevajo kot ponavadi druse ure. Regulirane s., in pri*iski;šene v vp-lt irih v tovarni, prdno jih pošljemo r.ažim otljcmalcem. Niso niti prevelike, tllti eniajhne. paf- pa prave moške ure. velikost Iti.. Mi J i te ure lahko prodajali po
25.OO. ker 3ih pa imamo veliko i«!i>bii in ker potrebujemo »lennr za drusro blago.
ruda jamo te ure skoraj za polovično ceno, poleg tega pa dajemo z vsako uro
•rezplafno 25 predmetov. Predmeti 5=0 naslednji: p<ilaier.a veriiira. varnosnu
itev s klinjo: to je jako lepa in majhna žepna britev, vredna cena $1.00. Krasna
"a za. milnico s kovinskim rob«.m. č-opič a kovinskim držajem: ta ?opi£ s c^aSo je
reden JI.25. Imitacijski 5-slrtlni 32 kaliberski revolver, težko ponikljun a frnim
tajem. Daljnogled. Čarovnija, žepr.o ogledalo 3 sliko na zadnji strani, glavnik.
ov žt-pni godbeni instrument, na katerega lahko vsakdo igra. Imitacljska za-estna ura, bogato okrašena: fountain pen. krit, ki ga lahko nosite kr«.g vratu r.a ~aku ali verižici, pipa. okrašena s pozlačenimi okraski, žepni nož. ženska zapest-ica, pozlačena ali iz slonove kosti, banka z uro-budllko, kravatna igla z kant->om. ki se sveti kot diamant, moderni manSetni gumbi, ovratnl gumbi ter krasen rstan, ki izgleda viedcn $5.00,
Ura In vsi ti predmeti so vredni najmanj $25.00. in nikjer ne morete kupiti a manj. NsSa posetna nizka cer.a za vse skupaj je samo $12.Ce poSijete upon z naročilom. Č"e ne pošljete kupona, je cena $15.95.
Vam ni treba pcšiijati denarja vnaprej, niti enega centa, samo pošljite ku. pon. $12.55 pa plačate, ko vam to vse prineSono v hišo. Mi garantiramo zado-voljnost, ali pa \*rnemo denar. Izrežite ta kuixm in ga roSljite z naroČilom na:
UNION MAIL ORDER COMPANY 629 Eight Avenue,	Dept. 170.	Milwaukee, Wis,
Pošljite kupon in prištedite $3.00. Cena brez kupona Je $15.95. S kuponom samo $12.95.
UNION' MAIL, ORDER CO.. 623 Kight Ave.. Dept. 170. Milwaukee. Wis.
Prcsim pošljite mi takoj to 21-kamensko pozlačeno uro in poleg tega 25 predmetov povsem zastonj. Ta kupon je vreden $3 00 in bom ob sprejemu plačal s i-mo $12.95 za vse. V slučaju, da ne bom zadovoljen, vom bom vrnil blago in vi ml • os-te poslali denar nazaj.
Moje ime je ............................................
Moj naslov ................................."..V....................... .*. ...
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se jas likal Spisal Jakob Alešovec Povest slovenskega trpina VT pouk in zabavo 1 . 2. !D 3. del Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani fl.6C
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima iS63 strani,	79
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo resnobo in tež t vami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebnje 157 strani.	H
Juan Bfiseria. Opisal P. L Coloma
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani.	.M
Ne v Ameriko. Spisal Jakob AJesovec.
Povest Slovencem v pouk Po resničnih dogod-
2**« ta vi jen. Vsebuje 239 strani.	M
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri1 starih Slovanih Vsebuje 149 strani	.4»
Malo iivljenjo- Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje itirflL Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu	po-
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	jq
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Cadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniike smrti
Vsebuje 878 strani,	JV
POŠTNINA PROSTA
"GLAS INARODA"
82 Cortlandt St, ^lew York
J-.. SHkihii I
-..„:■> .'i-.-.■ ■ .S¥:Vjv., .
J,
CrUS NAKOPA, 16. NOV. 1923
M A RIJ I NAJ'O V EST
Spisal JEAN RAMEAU. Za "Glas Naroda" priredil J. T.
-	. (Nadaljevanje.)
Kako di.>i. kako diši — je vzklikala, pograbila vile ter sku-*i la vrtri velik sveženj sena na voz.
i tla njene r<-ke -<> bile preveč nežne, njena moč ji? bila pre-
.sliiba,	"
Kmctji- .-(• spo^itilaii in se z;isincjaii, K len jo jf vpraša!, če t*i sIh na voz tlačit seno. Tja «;«.ri 1 —- }'■ vzkliknila in c.či ji zažarel«. l>a. na voz seno tlačit.
—	Seno tlačit ?
Seveda. Dobrih delavk vedno manjka. ]Malo nam pa lahko
pomagate.
U< i ji /.,/arele. Kako rada bi se valila po suhem senu. za-j ^~eb!a vanj glavo, vrat in roke. Ni dolgo pomi&ljala. Stopila je naj < • ter sk'.!*ii'a priti na kup. Toda voz je bil že skoraj poln. Seno na !
Pnj«'iu je tvoril«) u'ndkd steno.	|
i kriif 'a sta ji hotela j -ma trati. ona je pa od skočila ter ste- j Ua k sosedjiiuu vozu. ki je bil na|H>i zvrhan.
1'ovzp« la . -kočda jn padla na bojeeegra _ kmečkega £anta.1 tar ga } • '	ali >«•<-! na j*t let. ki je tičal do ramen v senu.
Oprosti. je vzkliknila preplašeno.— Ali sem te udarila?
Ali	I ^Bril
1" aiit ,;e povesil paleti, zardel do ušes in zajecal, da ga ne boli. H — .^aj Mm lahko malo pri tebi? Kaj ne.'
—	Seveda m lahko — je fKlvruil.	* N . -.i, ne b«.m <b-ljr >. Prijetno j«* na senenem vozu, kaj ne?
- -ft- in ni — je odvrnil fant boječe. Marija ga j«' š - nekaj vpraševala, toda njgovi odgovori so bili t t.:ko » hi in j < <a>i;ir da ni vt lela. te pravi da ali ne. Me i tem je bil voz naložen.
—	Drži se. je zaklieal mož, ki je jnvganjal voli.
V /. -<« j» zač»'i majati, enkrat v to, enkrat v drugo stran. Marijo j«> nn talo sedaj na liesno, sedaj na levo.	• <)U i <jh!ijš, m zazibljanju je grabila za roko kmečkega fanta, j
—	Hala >t-m >o — je rekla — da bi ne padla.
Fant se je posili nasmehnil in ni hotel takoj izpustiti njene
l ike. Sel. t<-daj ga je natančno ] ogledala, lili je lep. Imel je sivo-j
zelene < >-j. pogleda mu je sevala {»oštena duša. Za svojih sest
najst l« t j«- bil izvanndno resen in možat. Izpod kape mu je maha-1
1" p.ir Ornih kodrov. IJil je izredno belega obraza in nežen.
Ti nisi odtukaj: — je vprašala Marija.
Zazrl s#> je v daljavo. poka al z roko ter cnlvmil: _ Od t an. 1
zgoraj sem.	. i
...	.	i - X ii.
Kdo j. tvoj jrosjxMlar Čigav je ta travnik*
1" at si j«- malo bolj o*dJoeno o» t govoril:
—	Moj oee je gos|Mxlar- Vse to je njegovo.
—	Torej je I Krpat?
(. i/l j»» m j ■ _ , tUta hiša je naša, tam za reko je tudi nje govo. Tam so njegovi najemniki?
Pri f. ni j-' zardel ter potegnil kapo na oči, mislec, da bo tak bolj možar.ski.
Marija j<- mirno sedela. Za m -lila >e je in vprašala:
—	Kako se pa piše tvoj oee!
Brunal. INfep Brusal. Naša hiša je pri reki. i J' uri rev/. Ti pa meni* delati. Tvoj oee je bogat, ti p; moraš delati.
Že mora l>in tako — > odvrnil fant in se zazrl v daljavo. .m- Item je bil vrgel hlapec tm voz. sveženj sena. Marija je bih v	H /kr lila je r«'ke. h« teč se oprostiti, pa se ji ni posn
eilo. Kti'1 e za če i o,Itn. tavati, pa je v naglici zgrabil njeno kito ti ko ruoeno. da je d»-kliea zastokala.
Marija ga je prijela za roko ter jo obdržala v svoji.
0	ta uboga, rokavu r->ka! Kako morajo nekateri ljudje trpe* na svetu!
' .■ ra tin: -1- Izpustil je roko ter povesil po pled. \ Marij-nem srrn -e je nekaj ganilo. Kot da bi se pojavil \ nj« m nioean vroč vrelce, ki mora na dan.
s oee j. zahajalo, in drfve.su »o metala silne sence preko tra\ Inkov. y. r.-K,. . dv^rala pla-.t megle tako jasna in prosojna ko
Oba *ta molčala.
Matiji e liilo / i »tim in prijetno obenem. Tako prijetno in ta ko žalostno, da so se ji orosile oOi.
Medtem >e ^e voz približal svojemu eilju.
Z 1» -T' lu je rekla svojemu spremljevalcu. — Najbrž s ne bova nikdar več videla.
In k- r ,ie bila mlada. nedol> na in otročja, je našobila ustnic ter >e približala obratu mladega fanta.
rri tem je . amrmrala : — Ne. poljubi me.
1	" I -<»m nrop sne bla/em^ti, pod vplivom krasnega polet lir^a \ ee.-ra. jo , prijel za obe roki ter jo poljubil na usta.
-V -ine ustu. -e so se srečale Tako nežno kot da bi se dotaknil;, duša duše.
-la/ - n: M iti ju — je rekla šepet a je. — Ali bos kdaj misli
—	O seveda bom.
—	Kak t je pa tebi ime.* — ga je vprašala-
V	zmedenosti je zamrmral svoje ime tako tiho in jeclja je, dč ga Marija ni razumela.
Toda nič zato. V srcu je sklenila, da ne bo nikdar pozabila t eg; . j. .-♦•ga lepega fanta ki je mahoma m nehote v srcu in telesi mladega "t roka prebudil mlado dekle.
-- Z Bogom! — je jxmovila. ne da bi ga pogledala.
V	z -e jo ustavil. Marija se je oprijela vrvi ter se spustili nizdol.
—	Robec, na robec — je zaklieal za njo. - Kar Imej ga za spomin name.
—	Zahvaljeni — je rek^a kmetom, ki so se zbrali krog nje.
—	Oh. kaj bo to — so odgovarjali po vrsti.
—	Kako se pravi tetnu travniku? — je vprašala. ~
—	Kateremu travniku?
—	No. kjer ste nakladali seno. -— Zaplaz — je odvrnil voznik.
—	— Hvala, še^^nkrat.	•——
—	Ali ves kam domov? — so kričali za njo. -- Ne bujte s»e. Bom že prišla.
t I (Dalie priho«lnjit5.)^,.;: j. ..,_;. ^^^a^sMll
/ž	VI- ■
'I I
flH^H'. - / ■ ■ m^mm - . | I
Ko
je bilo konec štednje časa
Ko so bile rto. septemlira ur*' tiomaknjene nazaj, je solnee prenehalo opravljati za vas Ct-zunio delo. Vslert teh diKiat-nill tir teme, se jt? )K>javi"a aihtera veCje privlačnt«ti vaše trfcoriiie.
Postavite eno našili novih 500 Watt Standard Lighting Vnits nad svoja vrata, da vas bodo odjemalei uasli.
The
New Vork Edison Company
•	t-At Tour Service
Installment, Wiring and Fixture Bureau
865 Broadway	Telephone: Sninesan' ^6So
Iz Jugoslavije.
Bivši komunistični poslanik areti-	i
ran v SpLtu.	i
Na zal.tevo spliLske^a okrožne-	1
I «txl?šea je splitska policija are-	11
irala bivšega narodnega poslanca	1
Vieka Jebis-ka. Aretiran je bil na	1 podlag-i zakc-na o zaš^-iti. ker je
javno i ovarii pir ti dižavi.	1
Tihotapci iz zasede streljali na ^' orožnika.
V Kbe-ni^tko bolnico je bil pre-1 ' pc'jan težkoranjen ^rožn:ik lioiie, iratere«^a so napadli tihotapci, ko ' je -tvaiii mejo proti Za lin. Ob- 1 a.sti so aretireJe štlii moške, ki ,o napad izvršili.
i
\ Mesto zajca ustrelil učenca.
Krojaški mojster O juro G a v! i k z Heckftga je šel na lov v sprem-i^jeira ui-enca. V sleci ne-preznesti pa je Gavlik mesto zajca pngodil svojega ueenca, ki se je mrtev zgrudil na tla. Proti Gav-| liku je Lila uvedena preiskava, vendar je bil kasneje, ko se je ; ugotovilo, da je 1>?1 samo nesreveo slučaj, izpuščen ua svobodo.
Smrtns, tramvajski nesreča v Zagrebu.
Tramvaj na I lie": v Zagiebu je p n ozil kletnega privatnega u-1 i radirka Kranja Pleningerja v trenutku, ko i" prišel Izza vogala' i Gunduličeve uli«-e in hotel preiti ua drugo stran. Tramvaj, ki je v zil od Jelačieevega trga proti Krankf-pansk'i ulici, je ne«srevneža j p*»drl na tla in ga p »vozil. Plen n-; ^er je bil odveden v Za^kladuo bolnico, kjer pa je čez eno uro izd'ih-\ n i!. Proti v /ziiiku tramvaja je bila j uvedena prebskaA'a.
Pretep in poboj med seljaki.
Dne 14. oktobra se je vršil v I Obud'ncu v 1 *i sni lotni s^jem, na katenega je došlo umog-o narotla iz okolice. Okoli 4 popoklne, ko bila zabava na v išku, pa so se ! nenadoma "sprli seljaki iz Obudov-| <-a in rj(»r. Žabara in sicer ra«di 10 i 5>hi v si cd katerih no prišli pred dvema letoma v konflikt. Nastala | je bitka. Dva finančna stražnika, ki sta hotela raz-»rjene «eljeke razdvojiti. Nt a bila usnuvecia. Ob-! lasti < > ai etiiale 11 se^jaliov.
Smrt poglavarja roparjev.
i Znani roparski voditelj Čerjiia/ » - ki .i*' južnosrbsiveiitu prebivalstvu pi-izadejal mno«» « š'c«Hle Lu trpljenja. je v bl'r/.ini Pristine radi raz-I ■ -;tiellve lK»ud>e. katero je nosil pri j s«!ji. prišel ob življenje.
' ! Vlak pcvczil dva gluhonema . j	dečka.
1 { Pri Osijeku je vlak povozil dva defika, ki sla se iari-ala na progi. : Strf>je\o*ija je s.ieer din-ka opazil in je dajal signalna znamenja, n L pa ustavil vlaka.. Dečka sta bila oba do mrtveira povožena. S*i!e j kasneje se je ugotovilo, da sta bi-x. la oba dečka gluhonema.
Prijet defravdant
k V Prdoveu je bil prijet bivš blagajn'k barona Geze Raucha | Albin Ik-neelj ki je poneveril 20C ti-ioč dinarjev in pobegnil. I5il j* izvoljen tudi za podstarosto Hrv Sokola v Brdoveu in neki hrvat ski list je port)čal celo, da ima Bon cel j za hrv. institucije take za sluge kot Strossmaver...
Zagoneten umor ▼ Senti.
Pred dvema mesecema s> naši f v Set 11 i v lastnem stanovanju u 1 iiorit-nejrn posestnii:a Stefan; | Horvat p. Zločin je o^tal nepoja^ 'njen. Iz spinov j>okojuega [>a j
policija kasneje lojf.dovila, da je umorjt-neinu doljyuval a^ent Ala-lij i Tot	l> n. Tot in njego-
va ljnMea Elizabeta Po lak m* a bila aretirana in sfa priznala, da sta umorila Horvata, ker Tot ni bil v stanu, da mu vrru» <l"lg;. Oba mo-rilea sta bi'a oddana sxl'-s-eu.
Mis'.criiczen nmor na Marjana pri Splitu.
Dne '22. oktobra so našli v g z-lii na Marjanu v Dalmaciji truplo '» .naaeg-a mladcn:č-i>. ki j? b'S <iel-v! Ino umorjen. Na obrazu je imel ežko rano na vratu pa so se po-i znale br&zgofne od nohtov. l'?-a i o b la pcamašena z robcem. Iden-' titeta umorjenca se doslej ni mo-«la dfimati. Poizvedbe jjflede morilca so tudi ostale brezuspešne.
Potres na Snšaku pri Eeki.
Dn" 25. oktobra okolu 2. popoldne so čutili na Sušaku močan valovit potres, ki je trajal okoli tri sekund^ Škode ni nobene.
Tropična malarija v Dalmaciji.
V ?"<ibe-:iiku in n.i"ga okolioi se je pr ja^'ilo več slučajev tropičile malarije. Bolnica je prenapolnjc-
> na s temi bolniki. *
Svečana otvoritev mornariške i	vojne akadem'je
i v Gru/.u pri Dubrovniku se je vr-* - la dne -'A. fktolira. Prisostvovali i >i za^t<smiki vlade in drž. zbora.
Kako sekuha dobra !| kava? J
Skuliati dobro kavo ni tako e- s nostavno, kakor bi si kdo mislil, d asi ni ni kaka umetnost za črnega j I ki je v tej stroki izvežban. Poset-j ni ki kavarn in restavracij dobro ; vedo, da se dobi tuiutam močna, prijetno dišeča kava, dočira nudijo drugod za isto eei» vodeno-sladko tekoeij>>, ki z dobro kavo nima nič s-kupnega. Kava in kava torej ni enoini-sto, pa naj gre pri tem za kavo. ki se kuha v kavarnah ali doma. Važno je slcuhati kavo talco. da predstavlja kot pijača neke posebne vrste užitek. Kuhati jo je treba v dobro ponji-tem loncu, ki se ne uporablja za nobeno drugo kuho- Velikost lonca naj odgovarja količini kave. ki jo pijemo jutra j ali po kosilu. — Poprreta kava ne diši nikoli tako dobro kakor sveže kuhana, in tudi nima tistega aromata in redilne moči. ki jo mora imeti dobra kava. Pri kuhi naj se vporablja veil-no sveža, hladna, nikoli ne posta-na vo-da. Prodno se voda pristavi, je treba priložiti vanjo košček-zmlete kavine primesi, da se do-, cela razkroji in pride tako do ve-| ljave. Kadar voda s primesjo za- -vre. na.i se nalije na zmleto kavo in počaka, da se ista prepoji. Na-J vadno se kava kuha tako, da sej položi v čisti lonec s svežo hlad-1 no vodo košček dobre cikorije, ki \ se najprej prekuha, potem pa se ( nasuje v to tekočino zmleto kavo in kuha nekaj easa v pokritem loncu. nakar se lonec odstavi. Da se kava hitreje sesede. je dobro pri-liti ji žlieo r.irzle vode. Pokrov naj se vzame z lonea šele tedaj, ko je kava že precejeoa. da njen aro-mat ne izpuhti. K<lor noče čakat' tako doljro. da se kava docela se-j sede, jo lahko precedi skozi £inn cedilo, ki pa mora biti vedno čisto. Ta način kuhe je bolj razširjen Mi ima to prednost, da se prihrani na ,, kavi. ki se. nekoliko prekuhana, e docela izrabi, dočim se v samovar-- ju samo opari in izgubi mnogo na moči in barvi, tako kava kalcor tudi primes. Telo kavo je treba držati v suhi, dobro zaprti posodi in jo mleti šele tik pred kuho, da l\ njen duh ne izpuhti. Čim boljši j< i. mlin. tem manj se potroši kave
Kretanje paraikov - Shipping News
JO. novembra: Duillo, Genoa,
21.	novembra:
Canopic. Cherbourg. Hamburg: Prea. Van Buren, Cherbourg; Zeeland, Cber-bourr-
22.	novembra;
Mount Clay, Hamburg.
24. novembra:	__^
Majestic. Cherbourg; Rochambeau. Havre; Ohio. Cherbourg, Hamburg; Pree. Roo«evelt, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam. Bo ur ogne; Tyrrhenle, Cher, beurg.
hov®ih brA s	a
tiereugana, Cherbourg. 28. novembra: Pre«. Garfield. Cherbourg. 9. novembre:
Albert fin 11 In. Cherbourg. Hamburg. Mongolia, Hamburg.
30. novem bra r
President Wilson. Trst.
1. decembra:
Leviathan. Cherbourg; La Savole. Havre; Olympic, Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen; Prea
•Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo. Genoa.
6.	decembra:	. Thuringia. Hamburg; Mlnnekahda
Cherbourg. Hamburg.
7.	decembra:
America. Genoa.
8.	decembra:
Aquitania. Ch«>rl>ourp; Sierra Ventana. Hremen: Rotterdam. Boulodne.
; Božična odplutja v Jugoslavijo
;	A BOŽIČ l»o<io
«	i	P<»S»'1>I1H (Mlplut-
V« i'	bEVIATHAN
M-lŽiJL	1. ileeem-
IcMELagj* bra. PItESIl»ENT ARTIIUR r> decem-
WASHINT.TON i>a
\
, 1">. <JtHftnl>ra \y. New Yt»rk;i. Tudi i druga oriplnr.in. Preskrbljeni' so dob-I r«>	z Jugoslavijo ]irfk<» Breme-
na :ili Iterlnmrjai. L'žlvajte u;lol»-' ndsti i»otovanj:i na auieriškili vladnih pamikili: velike kabine: zakonski jiari in Urnžine i«olujejo v jh>-selmih prostorih: prostorni j»r< me-] nadi krovi; postrežba uljiulnih stre-' žajev; izvrstna in raznolika hrana.
United States Lines
• 45 Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih. |	Upravitelji za.
U. S. SHIPPING BOARD
> i
l Isto velja prletle cikorije. Dob rt , j gospodinje dajejo prednost d rob j S no znileti eikoriji, ki se je malt porabi in ki vpliva na kavo ne sa
•	v
mo jrlede lepše barve, ne«ro tud j g"lede močnega in prijetnega okn r sa. Zato ne sme biti brez primer ^ nega dodatka crkorije niti bela ni ti črna kava.
a lien Franklin je napravil ste e- villain ptiekom v Sing Singu ka j majhno uslugo, ko je izumil elek " i triko.
11.	decembra: Suffren. Havre.
12.	decembra:
Paris. Jiu.vre: Pittsburgh, Cherbourg.
Hamburg; Pre«. Adams. Cherbourg;
Muenchen. Bremen: Lapland. Cherbourg;
Conte Rosso. Genoa.
13.	decembra:
Geo r»ce Washington. Cherbourg. Bremen: Hansa, Hamburg.
14.	decembra:	_
Andanla, Cherbourg.
15.	decembra:
Staje«tic, Cherbourg; DerfHinger, Hrr-
men.
19. decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg: Orbita, Cher bourg. Hamburg. Veendam. Boulogne.
dO. decembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
22. decembra:
Berengaria, Cherbourg: America. Cher, bourg. Bremen; Albania. Cherbourg; Seld-Uts. Bremen.
26.	decembra:
Chicago, Havre: Pres. Van Furen, Cherbourg; Canopic. Cherbourg, Hamburg.
27.	decembra:
Weatphalla. Hamburg; Torek. Bremen.
28.	decembra:
Martha Washington, Tret.
29.	decembra:
La Savoie, Havre; Pres. Harding. Cher-l. hourg, Bremen; New Amsterdam. Boulogne.	_laM^-MBM
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRST A (preko Genove) Najboljša in najkrajia pot po Sredozemskem morju z našimi »eličaitnimi parni ki,
DUILIO (prvokratno odplutjel 2d. nov. Največji in najhitrejši parnik na oi;e
z.a Sredozemsko morje.__
COLOMBO ............ 5. dec.; 29. Jan.
AMERICA ............ 7. dec.; 9. aprila
Udobne kabine tretjega, razreda i 1 4 in C posteljami za drutlne ln tenske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vprašajte nafiega agenta
v važtm mestu ali pa. naravnost »rt
nmvMi Gssims mm
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York NaSI zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, BeJgrad ln njene podružnic*.
New York, Plymouth. Havre. Pari«
PARIS .................. 12- decembra
New York. Havre. Park
CHICAGO ............ 17. novembra
ROCHAMBEAU ........ 24. novembra
LA SAVOIE ............ 1. decembra
New York. Vl*o [Spain], Bordeaux
LA BOURDONNAIS ........ 27. nov.
Putt« sa aan£!a Itblxa «t«ti aU aa slani arad: 19 STATE STREET.	NEW YOAK
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
KDOR Je namenjen potovati ▼ stari kraj. Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih lintih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje,
Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstno parnike, ki imajo kabine tudi T ILL razred n.
Tudi oni ki Se niso ameriSkl državljani, morejo potovati v stari kraj Da obisfc. toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in ,
so pripuščeni bre« vsake neprillke v to de2elo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor fell dobiti sorodnika ali p* svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne straSke izplačuje po nagem naroČilu JADRANSKA BA.N-KA tudi v dolar J ill.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadranska banks.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnine za "Glas Naroda", bo: Joseph Černe, Anton Simcič in Joseph Smaliel.
Upravništvo.
1BVFRTIBK IM «OL*l NABOD4"
Nenavadne razprodaje -- — samo dva mescc?.1
W. Rager« possda za sladkor	Dre zaveti za dvoje olua	Ura s baako ia iifc>lis j
Mi nudimo t-> nenavadno razjiroilii jo skoraj za. rwiloviOno	—sam«» t^kem
('veh mest-cev. \V. Rogers srebrna kn .sna posoda z.i sladktir—krasne tipkah'.e z;i vefw* in 1 uiiinit ura 7. nihali mi. Vst- to prodajamo V»r»-z dobitka, ker hofem> Vf6 pr< štora blaRo. katero smo ravnokar dobili iz tovarn«* tt?r pa moramo ti*-; koj spravili. Ta krušna 4 krat posrebrm na \V. Kogers sr^brr*-a posoda za sladkor Ima krog seb« prostora, za 12 žlic. \a vrhu ima krasnega izrezan>-gd, pti«"ka. Vi-njo Tjre dva funta sladkorja. Napravljeno je tako umetniško, da bo okras la jdom t« r jo bo > pakdu občudoval.
Dvt* i opoltii krasni fipkasti zavesi za dvoje < ken. ročno deU> v krasnem stilu in uzorcu iz dobr>ra Llapn in jako močro. Če jih obesite na vaSa okn;'. I bodo lkrasile ves vaš dom. C-i e gosiK-dlnje, ki fo jih že kupile od nas nam piswijo zahvalna pinra ter plavijo, da s-e Čudijo njihovi izdfljavi in i2Sledu.
Ki.nfna ura z rihakm je jako lepa in uporabna.
Za te prn'rafte t>i morali plačati v drugi trpovini najmanj $15 00: »'očim jih d«.bite od ras ttkem teh dveh mesecev razprodaje za samo 5«.T5. Vsaka, g -sj edinja ki itli kaj b-p» sa za svoj dom. naj bi kupila posifnlo za sladkor. 2 i popolni zavedi rn dvoje oken. In mi ramo prepričani, da bo ponosna, na ta na-! kup. Prepričani smo. da vam i odo vaši prijatelji zavidali, kakorliitro bodo vi-! deli. Izkoristite to ponudbo d< kler čas in pošljite z \ašim naročilom 25c v znamkah ali srebru. Ostan« k boste plačali ob^ sprejemu. Zadovoljstvo garan-j tirano ali ra denar razaj. Pišite r.a:
UNION TRADING CO., 629 Eight Ave., Dept. 84, Milwaukee, Wis.
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANŠKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi ▼ "Glas Naroda".
RAVNOKAR JE IZŠLA
HAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIG*
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani, jggr* Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
Viak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za itiri moške glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami
Cena s poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" S3 Cortlandt St., New York. H. Y
*
Neki znanstvenik nam pripove- J iluje, <la trpe morski kiti na rev-matizmu- To nam je sicer žal. a ne vemo kako bi kitom prepovedali bivanje na vlažnem.
* * *
Državnik, ki pravi, da je prohi-bicija v tej deželi še vedno v dobi dojenčka, misli grotovo. da se še vedno poslužuje steklenice.
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 48 let, i rez otrok, i stalnim zaslužkom, se želim seznaniti s Slovenko približno moj«* starosti, liodisi samica, vdova z enim ;»ii dvema otrokoma, tudi lo-eena ni izvzeta. Tajnost jamčena. R.. ~ru» mislec«1 naj pišejo in po-v!j.>jo sliko na nasloe: Mož. c o | G'as Xar.-da. H2 (,*J>rtlandt Street. Xevr York, N. Y.