Posamezna številka 6 vinarjev. SIEV. 114. Izven Ljubljane 8 vin. v [Mani v sredo, 21. mala 1913. Leio XLL 5 Velja po pošti: s Za oelo leto naprej .. K 26'— za en meaeo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meso* „ • • n 2-— V upravi prejeman meseSno „ 1*70 = Sobotni, izdaja: = za celo lete ...... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo „ 12'— SLOVENEC Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 i za dvakrat za trikrat . . . . n 13 10 za večkrat primeren po past Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti: enostolpna petitvrsta po 18 vin. Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 Tin. Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne. delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. KS* Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 9/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne c=s sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =s Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nlloi it. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlikega telefona St. 188. Današnia številka obsega 8 strani. Na prelomu. Poljska politika se nahaja na prelomu. 3nano odprto pismo poljskih škofov tvori zgodovinski dogodek za razvoj poljskega političnega življenja. Seveda nc smemo misliti, da se bo naenkrat vse presuknilo, pač pa je dotič-no pismo mejni kamen, ob katerega sc je razbila dosedanja sestava poljskih strank in se bo pričela razvijati nova. Ker je dotično pismo provzročilo mnogo začudenja in se je po zunanjem svetu različno in večinoma napačno tolmačilo, hočem dati tukaj pojasnil iz popolno zanesljivega vira: V gališkem deželnem zboru se že dolgo bije boj za novo volilno postavo in menda ga v Galiciji ni človeka, ki bi ne bil prepričan, da je reforma potrebna. Zakaj so torej poljski škofje jia-stopili zoper reformo? Predvsem je treba povdariti, da nikakor ni bilo v njihovem namenu stopiti v ospredje in započeti boj v javnosti, ampak v ta položaj jih jc spravila samo nerodnost namestnika Bobr-zynskega. Položaj je bil sledeči: V deželnem zboru sta bila. dva tabora: znatna večina, ki je izdelala načrt nove volilne postave, in manjšina, ki je bila proti. V gališkem deželnem zboru ima tudi pet poljskih škofov ve-rilne glasove. S škofi se poprej ni nikdo pogajal in nikdo jih ni vprašal, kako bodo glasovali. Bobrzynski je menda mislil, da je dovolj, da v zadnjem trenotku sporoči: pridite in glasujte, pa bodo prišli in glasovali z vlad-ino večino. V zadnjem trenotku se je pa pokaralo, da bodo glasovi škofov odločevali pri glasovanju. Ako ne pridejo v zbornico h glasovanju, ne bo navzočih tri četrtine poslancev, katero število zahteva gališka deželna postava za spremembo volilnega reda. Opozicija je štela nekaj manj, kot četrtino vseh poslancev, gališka deželna postava pa zahteva, da mora biti za spremembo volilnega reda navzočih vsaj tri četrtine poslancev. Ako škofje \pridejo, ne bo imela njihova navzočnost nobenega vpliva, ako pa ne pridejo, manjka potrebnega števila za zborovanje. Ko je Bobrzynski zapazil, jc sporočii škofom: pridite v zbornico, ker cesar tako želi. Tako postopanje je bilo gotovo netakt- no, toda to samo na sebi ni bilo mero-dajno za nastop škofov. Ogledali so si načrt nove postave ln prišli do prepričanja, da za tako postavo ne morejo glasovati. Najbolj meroclajna je bila določba, ki se tiče volilnega reda po mestih in trgih. Vpeljali sta se dve kuriji: poljska in rusinska. V rusinsko so sc vpisali Rusini in Nemci, v poljsko pa Poljaki in judje. Ker imajo judje že sedaj po nekaterih mestih in trgih večino, po mnogih po skoraj večino prebivalstva, bi potem, ako bi sc izločili šc Rusini, v poljski kuriji imeli judje ponekod absolutno večino, drugod bi bili pa tako močna stranka, da bi bil izvoljen kogar bi oni hoteli. Najmanj dvajset poslancev bi bilo judov izvoljenih od judovske večine, v vseh drugih mestnih okrajih bi bil pa izvoljen samo oni Poljaki, s katerimi bi držali judje. Poleg tega so škofje očitali še marsikaj drugega novemu volilnemu načrtu. Ni jim bilo všeč, da bi se kmečko prebivalstvo vzhodne Galicije razdelilo na dve narodni kuriji: na poljsko in rusinsko, ker živi sedaj med sabo v jako tesnih zvezah.Želeli so tudi določbe, naj sc rusinski deželni odborniki volijo iz cele zbornice, a ne samo iz ru-sinske kurije, ker jc nevarno, da bi pri sedanjih razmerah v rusinskem klubu bil v deželni odbor izvoljen tak radi-kalec, da bi bilo ž njim vsako skupno delo nemogoče. Toda to so bili manjši pomisleki, glavni vzrok je bila žc omenjena določba za trge in mesta, po kateri bi sicer dobili Rusini svoje zastopnike, a Poljaki bi bili izročeni na milost in nemilost judom. Škofje so torej rekli: da sicer ne bodo nastopali zoper volilno reformo, toda tucli ne marajo glasovati zainjo, torej ne pojdejo v deželni zbor h glasovanju. Kako dobi vlada skupaj potrebno večino, to naj bode njena skrb. Zadeva bi nc bila prišla v javnost in ne izzvala toliko hrupa, ako bi Bo-brzyinski ne naredil druge netaktnosti. S pomočjo svojih prijateljev je pridobil grofa Stanislava Tarnowskega, eno najuglednejših oseb v Galiciji, poštenega moža in odločnega katoličana, da je, pač ne da bi slutil posledice, priobčil v nekem listu odprto pismo na škofe, kjer jih pozivlje, naj obrazlože javnosti svoje razloge, zakaj ne marajo glasovati za volilno reformo. Bobrzynski je mislil, da bo s tem spravil škofe v škripce: ali morajo odgovoriti in tako nastopiti javno zoper vlado, ali pa priti v zbornico in glasovati za vladni načrt. Namestnik je mislil: da se prvo ne boelo upali, torej jim bo preostalo samo drugo. Škofje niso odgovorili na to pismo in stvar bi se bila pozabila, toda gotovo zopet po namestnikovem vplivu je začel ugledni konservativni list »Czas« drezati v škofe, naj odgovore na dotično odprto pismo, če si upajo. Sedaj je bilo seveda treba: ali odgovoriti, ali pa se ukloniti in se vrhu-tega osmešiti. Postopanje škofov jc bilo torej popolnoma pravilno: ako imajo v zbornici pravico glasovati, imajo seveda tudi pravico se vzdržati glasovanja, a to tembolj, ker so imeli zase dobre razloge: stvarne in formalne narave. Stvarne, ker se v svoji vesti niso mogli strinjati z načrtom volilne reforme, zlasti kar zadeva mesta, ki bi bila izročena judom, formalne pa, ker niso imeli nobenega sodelovanja pri sestavljanju dotičnega načrta. Da so potem nastopili javno in priobčili odprto pismo, so bili moralno prisiljeni in izzvani. Posledice naj nosi, kdor je to zakrivil, in Bobrzynski je moral res prevzeti posledice nase ter odstopiti. Tako sei torej predstavlja ono, v zadnjih dneh tako razkričano nasprotovanje galiških škofov zoper »demo-kraško« volilno reformo. Rumena nevarnost. Nemir se loteva evropskih in ameriških političnih krogov. Povod nemira tvorijo vesti z Daljnega Vztoka. Japonska je na tem, da organizira Azijo in je zato podala roko Kitajski. To dejstvo samo je že svetovnozgodovinskega pomena, kajti kitajsko japonski svet, v katerem bo čila in zmagonosna Japonska prevzela vlogo političnega in vojaškega inštruktorja, broji nad 500 milijonov ljudi, torej veliko več kot cela Evropa. Azijskomongolska rasa se budi in pri-tega v svoj silni krog vse narode vstoč-ne, centralne in južne Azije. Toda Evropa, razrovana in razdeljena vsled domačih antagonizn\pv, jie uvideva še tc »žolte opasnosti«, čeravno je ena najmogočnejših njenih držav — Rusija na lastni koži občutila probuditev Japonske. Zadnji čas pa vstajajo tudi v Ev- ropi glasovi, ki zahtevajo, da se resno razmotriva o panazijatski nevarnosti. Umevno, da je Laokoon, ki svari lahkoverne Trojance —■ Rus, saj je Rusija direktno interesirana na tej stvari. .Vi listu »Kijevljanin« pravi član gosudar-ske dume A. J. Savenko, da se je tre-ba v polni meri zavedati, kaj pomeni probujunje silnega Kitaja. Proces pre-roditve pojde po isti poti kot pri Ja-* poncih in sloni na dveh glavnih nače« lih, na uvedbi evropskega državnega ustrojstva in ustvaritvi moderne armade, kajti azijatski Vztok izbira od Evrope lo to, kar jo dela močno, in pojde nato proti nji. Če je že Japonska pokazala svetu, kaj zmore SOmilijonski azijski narod, ne bo težko uganiti, kaj moro Evropa pričakovati od 500 milijonov Kitajcev in Japoncev. Kakor je svojčas preseljevanje narodov razrušilo rimsko cesarstvo in preobrazilo vsn usodo Evrope, tako jo more v bodočno. sti kolosalni panazijatski ocean do< cela zatopiti. Kaj torej početi? Edina pomoč ja ta, da sc azijatski zvezi postavi nasproti evropska zveza. Sicer pa tudi Nemce same skrbi »žolta nevarnost«. Prvi, ki je kazal na to vprašanje bodočnosti, je bil sedanji cesar Viljem, in to za časa boksarske vstaje.. Kakor poročajo listi, on sedaj vno< vič poživlja Evropo na skupno obram-i bo. Zdi se, da brez večjega uspeha, kaj-t ti Angleška, kot najbolj zainteresirana sila v Aziji, je v zvezi z Japonci. Ker je Rusija po svoji geografski legi najbolj ^postavljena navalom azijskih narodov in bo tudi ob njo najprej butil ljudski val, je v prvi vrsti njena dolžnost, venomer opozarjati Evropo in jo združiti v obrambo proti skupnemu so* vražniku. Tako omenjeni list. Državni zbor. Ljubljana, 21. majnika 1913. Svet je pričakoval včeraj, da doži-t vi nekaj posebnega. Napovedan je bil govor ministrskega predsednika, a posebnega grof Stiirgkh ni povedal niti, ko je govoril o zunanji!« zadevah, niti ko jc o notranjih zadevah svojo misli razlagal. Bistveno je grof Stiirgkh, ko predložil začasen proračun, izvajal: o notranjih zadevah. Predloga o budgetnem provizoriju se ne predlaga v ugodnem trenutku, LISTEK. Pesnik. (Spisal Ivan Baloh./ Vem, kadar sliši ali bere mlada, dražestna gospica ali idealen dijak besedo pesnik, da si ga predstavljata tako-le: V majhni, s cvetličnim vonjem napolnjeni sobici sedi za mizico s svinčnikom v roki. Na oknu mu prepeva v kletki ptica, skozi cvetlične vejice se vsipljejo solnčni žarki, po stenah so razobešeno razne častne diplome, med suhimi lovorovimi venci so razvrščene slike slavnih mož, na mizi je polno albumov in dragocenih daril, — on sam pa sedi med njimi tih, zamišljen. čez čelo mu vise lepi, črni kodri, nemiren si jih večkrat popravi; skrivnosten mir vlada po sobi, le svinčnik gre tiho po papirju naprej . . . Ne — tak ni bil naš pesnik. Če bi ga tista gospica in tisti dijak srečala na cesti in bi jima rekel kdo: Glejte, to jo pesnik, in če bi jima odprl njegovo sobo z besedami: Glejte, to jc pesnikova soba, tedaj bi oba odgovorila ogorčeno: Kaj, ta že ni nikoli pesnik in taka soba ni pesnikov hram. In vendar je bili Pesnikova soba je bila čisto navadna soba in on sam čisto navaden človek, kakor drugi ljudje. V njegovi sobi ni bilo lovorovih vencev, ne slik slavnih mož, ne kupov albumov in fotografij, šc manj dragocenih daril, celo cvetic in ptice pevke ni bilo v sobi. Po njej se ni širil prijeten cvetlični vonj, le gosti oblaki tobakovega dima so se valili po sobi od črvivega lesenega tlaka gori do nizkega stropa ter potrpežljivo čakali, kdaj sc bode odprlo okno, da bodo šli na prosto. Po stenah so visele mesto dragocenih slik različno pipe večje in manjše vrednosti — pesnikove ljubljenke, ln on sam? — Ni bilo tistih lepih, okroglih kodrov, ni bilo klasičnega nosu, ni bilo tiste lepe, vabljive jamice sredi brade, pesnik jc bil v svojo največjo jezo — plešast in nos je nosil barvo, ki je bila pesniku skrajno neljuba, mesto lepili polnih brk pa so le ob kaki brazgotini nekatere močnejše pognale, tako da se je videla cela brada kot stara, obrabljena krtača. Njegovi prijatelji so rekii, da bi bilo veliko lepše, ko bi 'bil gospod pesnik popolnoma obrit. Tega pa on ni hotel. Že zaraditega ne, jc dejal: ker tudi na glavi ni nič. Da je bil pesnik tak po svoji naravi, temu on ni bil kriv, da je imel pa tako borno, priprosto opravo, temu so bile pa krive razmere. Pesnik je bil namreč uomožni uradnik. Res je, da je v svojih mladih letih, ko je imel še vzore, zlival skrite čute svojega srca v verze ter polnil knjigo svete poezijo, toda ko so nastopili resni dnevi borbe za vsakdanji kruh, tedaj je odložil pesniško pero ter povedal vsem svojim prijateljem-vpraše-t valcem, zakaj več ne pesnikuje, da zato ne, ker svet pesnika ne razume in ker lepe poezije sploh vreden ni. In, recimo, da je bila to pesnikova slabost — na to je bil zelo ponosen. Vedel je, da so drugi bogatejši, uče-nejši, v svojem stanu zmožnejši — ampak pesnik pa le ni bil nobeden. Kako mu je bilo gorko okoli srca, če se je ponižal k njemu njegov predstojnik ter mu b prijaznim obrazom prav prijateljsko dejal: »Gospod pesnik, prošnjo imam do vas! Mi boste napravili eno pesem, V zadregi sem. Zelo Vam bom hvaležen.« In ko si je pesnik dal dati pojasnila, za kak namen se pesem potrebuje, tedaj je kratko odgovoril: »Boni.« — in milostno je odslovil svojega prosilca. Zato jo tudi užival pesnik v uradu marsikatere ugodnosti, katerih drugi niso imeli. Tako je lahko n. pr. zamudil uradne ure in prepozno prišel, pa jc dobro vedel, da mu nc bo nihče ničesar očital, ker so od njega odvisni. Če bi ga kdo trdo prijel, bi žo prišel čas, da bi mu povrnil. Ko bi stopil v kaki potrebi za kako slavnost pred njega in bi mu dejal: Prosim, ali mi boste napravili pesem — pa bi kratko odgovoril: Ne morem, šo več, no-čem! Kam bi se pa drugam obrnili, kaj-t ti pesnik ni vsak, pesnik je v tistem kraju samo — on. Še več, tudi pri časopisih so ga upoštevali. In to je bilo njegovo naj-* večje veselje! Če je prišla kaka slavnost, če je bila potrebna kaka slavnostna pesem, tedaj so se merodajni krogi gotovo obrnili nanj, ker je bilo zagotovo. da ne hode odrekel. In kako ponosen je bil, ko so časopisi prinesli njegovo pesem z njegovim imenom in so brali njegovi tovariši, da je on to napravil, cin, ki je bil najnižji v uradu, drugi pa visoko nacl njim, z visokošolsko izobrazbo in z imenitno plačo, niso pa bili tega zmožni — so gledali doli nanj z zavestjo: vsak ni pesnik, on je pa le. Tak je bil torej gospod pesnik, njegove okoliščine in njegova soba. Nekega dne sedi pesnik po obodit v kavarni, ko j)ride nenadoma zanj brzojavka. Tri stvari je ljubil pesnik na tem svetu: tobak, črno kavo in — šah. Redoma vsak dan je šel po obedvi v kavarno ter tam ob črni kati dveh ali treh skodeljic igral šah, dokler ni prišla uradna ura. Natančno je imel preračunano, da bo njegov nasprotnik mat v treh uo-. saj nekateri celo dvomijo, da je zbornica sposobna delovati iu še more izvesti delo, ki jo čaka. Ministrski predsednik noče črno gledati in želi vsem nekoliko optimizma. Nato govori o spravnih pogajanjih na Češkem in v Galiciji. Na Češkem so radi narodnega nasprotstva deželne finance zelo razrovane. Upa, da se vsled neznosnosti položaja store zadnji koraki za mir. Zdelo se je, da se že bliža trenutek, ko se sklene mir in ko si obe stranki podasta roki. Zal, da smo se varali. Upati ni zdaj na narodni sporazum. Češka se nahaja v finančni kalamiteti, položaj je resen in se bo moral morebiti z resnimi sredstvi obvladati. ,V Galiciji so pogajanja o volilni preosnovi zelo napredovala. Nastale so pa težave, ki se niso mogle odstraniti. Po razpustu deželnega zbora in z razpisom novih volitev je omogočeno jeseni zasedanje gališkega deželnega zbora in upati je, da se doseže mir v Galiciji. Upa le, da se še doseže narodni mir. Ministrski predsednik naglasa, da se bo moralo najti pokritje tudi za izdatke, ki so radi balkanske vojske bili potrebni. Potrebna je finančna preosnova, da se dvigne gospodarski položaj državljanov. Grof Stiirgkh govori nato o zunanjem položaju; tozadevna njegova izvajanja smo že včeraj v našem brzojavnem delu objavili. Politična razprava. Prvi govori o Sttirgkhovem govoru slovenski poslanec dr. K o r o š e'c. Vše-bino njegovega govora smo že včeraj med brzojavkami objavili. Nemška narodna zveza o položajn. Govornik nemške narodne zveze dr. Gustav G r o s s izvaja med drugim, da so Nemci sicer pripravljeni za cesarja in državo nastopiti, a zahtevati le morajo, da zahtevane žrtve ne presegajo gotove mere. Graja birokratično skrivalnico; dne 14. in 15. t. m. je grof Stiirgkh še odločno izjavil, da ne more o odpustu rezervnikov ničesar izjaviti, dne 16. so pa odpust odredili! Značilno je, da je dr. Korošec grajal da vihra na dunajski mestni hiši frank-furtarska zastava. Dogodki so vplivali na naše notranje zadeve. Akti naših vojaških sodišč bi pojasnili, kako so se vpoklicani slovanski rezervniki obnašali. (Taka sumničenja so r6s vstanu ugledu države nazunaj škodovati. — OpOmb. uredn.) POslanee dr. Korošec ni sicer posredno proglasil trializma, a nič več in nič manj ni zahteval, kakor da se Jugoslovanom v korist prevrne naša ustava. Če dr. Korošec govori o zatiranju Jugoslovanov, ali sam tudi veruje, da se Jugoslovani zatirajo? Najbolj dr. Korošca boli, ker ne sedi noben Jugoslovan v svetu krone. Nimamo posebnega povoda, da bi mu pomagali ustreči tej želji. Če bi sledili dr. RoroŠčevemu svetu in če bi uvedli federalistično ali trialistično ustavo, bi nastale zelo resne posledice za monarhijo. Dobro je znano, katera velesila je ob balkanskih zmedah pomikala proti nam šahove figure. Kar žele Jugoslovani, bi bila voda na mlin Rusije. TrialistiČna država, ki, hvala Bogu, ni še proučena in tudi ne izvedena, bi bila gojišče panslavizma in centrifugalnih sovražnosti. Za tako izpremembo usta-ve se ne moremo zavzeti. Balkanske zmede so dokazale, da so naša diplomatična zastopstva v inozemstvu odpovedala ali da so vsaj njih informacije zelo pomanjkljive. Danes znamo, da balkanska zveza ni bila produkt zadnjih dni pred izbruhom vojske, zdi se pa, da o tem naši diplomati niso nič vedeli. Tudi v vojaških zadevah gospodje niso bili vedno dobro poučeni ali pa nas niso resnično informirali. Dejstvo je, tla so nas hitri uspehi balkanskih Slovanov presenetili. Če bi bila naša poslaništva izpolnila svbjo dolžnost, bi ne bili tako zelo presenečeni. Z načinom, kakor so se vodila pogajanja, ugleda države na B a 1-k a n u nismo pomnožili, ker smo vedno svoje stališče izprerninjali in opustili marsikatero zahtevo, ki smo jo prvotno stalili. Opozarjam le na fa-mozno zadevo P r o c h a s k e in na zadevo s parnikom »S k o d r a«. To so si-< er stvari, ki so sanie kot take siccr malenkostne' in smešne, a ravno v teh državah bi morali najodločnejše svoje pravice zastopati. Kar se tiče naše politike na Balkanu, ne moremo in ne smemo nasproti balkanskim državam sovražno nastopati. Stremiti moramo 7a prijateljsko sosednim razmerjem, 1<1 je prosot malih šikan in sovražnosti razmerje, ki odgovarja dostojnosti in sili naše monarhije. Češka socialna demokracija. Češki socialni demokrat S o u k o p izvaja: Roke proč od Albanije! Na tisoče državnih uslužbencev in učiteljev čaka službene pragmatike, delavci pa na socialno zavarovanje, a vsi zaman. Dr. Kramaf izjavi: Če bi presojal politiko monarhije s panslavističnega stališča, bi ne mogel nič reči, ker bi tej tendenci nihče ne mogel bolj ustreči, kakor delo naše oficielne zunanje politike. Grof Berchtold ni bil med prebivalstvom nepopularen, ker ni rožljal s sabljo. Prebivalstvo j pesnik! Ko je pismo zapečatil, je dojal: To sem jim povedal, to sem jim pokazal! Je žc prav — naj se pa obrnejo name pravočasno in — plačajo naj! V tem trenotku je bil sam seboj tako zadovoljen, kot takrat, ko je dobil prvo krono za svojo prvo pesem. Ravno je hotel pismo oddati na poŠto, ko —- stopi v sobo pismonoša z novim brzojavom. Prestrašen skoči pokonci pesnik in bere: Pesmi ni treba. Slavnost preložena. Kar zaprlo mu je sapo. »Usoda — bogovi« —■ to so bile edine besede iz ust pesnikovih. In pismo pesnikovo je romalo mesto na pošto v njegov koš in bilo je prvo, ki je padlo v njegovo veliko globočino. Pesnik pa je vzel klobuk, da bi šel v pisarno, še enkrat korakal po sobi gori i:i doli in govoril polglasno: Usoda je ukrenila, — bog hotel je tak6. Tisti dan pn sta bila oba zadovoljna, urednik in pesnik. ni J ml grajski krogi demontirajo bulgarske trditve, da je Srbija odklonila oficielno zahtevo, da se objavi zvezna pogodba, ker Bulgarija tega ni zahtevala. Srbija bi se objavi nič ne proti-vila. — Enver bej, o katerem se je poročilo, da je bil napaden, se je vrnil nepoškodovan v Carigrad. Trde, da odpotuje najbrže na dopust v inozemstvo. BULGARSKO STALIŠČE. »Mir« odločno zavrača one srbske 4n grške politike, ki zahtevajo, naj bi se Balkan tako razdelil, da Bulgarijo nc bo veliko močnejša, kakor drugi zavezniki. Načelo ravnotežja je merodaj-no med sovražnimi državami, nikakor pa ne med zavezniki. Gotovo je Rusija mnogo močnejša kakor Francija in vendar sta med seboj zvezani. Tako tudi balkanski zvezi ni nevarno, ako Bulgarija dobi tisto, kar ji gre po pogodbi in kar si je priborila s tolikimi žrtvami. Isti list zagovarja vlado in pravi, da še ni prišel čas za strankarsko politiko. Vse. bulgarske stranke morajo zatajevati svoje strankarske simpatije toliko časa, dokler nc bo sklonjen mir in dokler ne bo izvršena razdelitev Balkana. Kakor jc bilo mod vojsko potrebno soglasje in složno sodelovanje vseh Bulgarov, tako je to potrebno še sedaj. Nevarno bi bilo, ako bi stranko iz strankarskih ozirov napadale in ovirale delovanje bulgarske diplomacije. Vojni uspehi se dajo zagotoviti samo po diplomaciji. Sedaj so vse velesile naklonjene Bulgariji. Naj torej nobena stranka ne skali teh simpatij, ki so Bulgariji potrebne za ugodno rešitev balkanske krize. Pismo iz Rimo. Konštantinske slavnosti bi imele v hedeljo doseči — višek. Začele so/se, kakor znano, na belo nedeljo z evhari-slično procesijo, ki je šla iz cerkve sv. Domitile proti Kalikstovim katakombam, kjer je na prostem podelil kardinal Cassetta blagoslov z Najsvetejšim. Odtod pa je procesija zavila po Via Appia, cesti, ki ve toliko pripovedovati o mučeništvu prvih kristjanov, o slavi Cerkve. V cerkvi sv. Sebastijana jc bil zadnji blagoslov. Procesije sc jo udeležilo mnogo občinstva, veliko cerkvenih dostojanstvenikov, redovnikov in klerikov iz raznih zavodov. Zatem se jc obhajal slovesni spomin zaporedoma v raznih cerkvah iz konštantinske dobe, posebno lepo v krasni, veličastni in sijajno razsvetljeni lateranski baziliki, ki je »mater et caput omnium ecclesi-»rum«. Cel teden sc je slavil spomin na zmago Cerkve tudi nad sedanjimi sovražniki. Prvo nedeljo je bila slovesna sv. maša v grškem obredu, ki jo je opravil patriarh zedinjenc vzhodne Cerkve, drugo nedeljo pa jo maševal na papeževem oltarju kardinal Vanutelli. Ko so bile končano slovesnosti v Late-ranu, so se začelo v cerkvi sv. Pavla in zatem pri sv. Križu. — Na binkoštno nedeljo pa bi bil opravil zahvalno daritev na grobu sv. Petra sv. oče sam, ko bi ga nc bila zadržala bolezen. Dasi je že ozdravel, vendar šc ni mogel iz Vatikana. V zahvalo pa, da je zopet okreval, se je vršil popoldne slovesni Te Deum v baziliki sv. Petra. Opravilo jo imel kardinal Rampolla. Pri tej priliki je Rim pokazal, kako še spoštuje in vdano ljubi namestnika Kristusovega. Ogromna množica ljudstva je napolnila velikansko baziliko. Pt/i so i-iks-filiski pevci, vsa navdušena množica pa je navdušeno odpevala. Zvečer je bil Rim razsvetljen. Posebno so se odlikovali razni zavodi in mnogoštevilno cerkve. Izmed morja hiš so blestela pročelja konštantinskih bazilik, s svetlo lučjo ožarjeni križ na kupoli cerkve sv. Petra je klical: In lioc signo vinces, in priklical v srcu spomin in netil vero v besede Kristusove: In peklenska vrata jo nc bodo prema-I gala. Gotovo bo letošnji jubilej mnogo pripomogel k poživljcnju verskega življenja po celem katoliškem svetu, posebno v Rimu, zelo tudi probudil verskn zavest in udanost do Cerkve ter ljubezen do njenega vrhovnega prestojnika. Sv. oče, kakor sem omenil, jc sedaj fcdrav, njegovo stanje je ugodnejšo kakor pred boleznijo. Opravlja žc daritev sv. maše in sprejema tudi kardinale. Lisi iz Proge. Bratje Sokoli so izdali brošuro »Vari« proti črnim »klerikalnim« Orlom. Nekoliko fraz, nekoliko laži in obrekovanj. mnogo baharijc pa smo pri kraju. »V močvirju in razsulu Orel, a češki Sokol visoko pod oblaki; oblit od žarkov zlatega solucu kroži po ažurnem nebu češkega obzorja. Ni ga madeža na njem.« — O, o, kaj pa brat Menšik, steber podkrkonoške sokolske župe, ki je cel vagon obvez, nabavljenih s prispevki za balkanske Slovane — prodal Turkom? 1 In brat Tomšu, ki je stavbni sklad za sokolski dom, veliko premoženeje češke glasbene šole, dobrodelnih društev »Ludmile«, »Besede« itd. — bilo je vsega vkup do 80 tisoč kron — tako skrbno upravljal, da je zbok tega »zblaznel« in ne more dati računa?! O vsem tem zgoraj imenovana brošura previdno molči. Pač pa liberalni in sokolski tisk vlači na dan že davno mrtvega Drozda, dasi prebito dobro ve, da so mu mladočeški rodoljubi pomagali krasti pri »Svetovaclav-ski posojilnici« in da je bil Drozd lah-komišljen gledalec cele manipulacije. Sokol naj si pa prihrani poniževanje in blatenje vrlega moravško-češkega Orla in naj se no smeši pred svetom. Naš Orel, hvala Bogu, nima Menšikov in Tomšu j ev! izpred sodišča. PAVEL KUNSCHAK OBSOJEN NA SMRT. Dne 20. t. m. so v sodni razpravi proti Pavlu Kunschaku zaslišavali tiste pričo, ki so izpovedovale, zakaj jc bil Pavel Kunschak iz raznih delavnic odpuščen. Več prič je povedalo, da socialni demokratje niso hoteli skupno s Kunschakom delati. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje, da jc zavrat-no Schuhmeierja usmrtil, nakar je sodišče obsodilo Pavla Kunschaka na smrt. Obsojenec jo bil popolnoma miren, ko se jo razsodba prečitala. Predsednik ga vpraša: Ali ste razumeli razsodbo? Obtoženec s krepkim glasom: Da! Predsednik: Pravico imate, da vložite ničnostno pritožbo. Ali sc te pravico poslužite? Obtoženec: Da! Naznanim ničnostno pritožbo. Predsednik: razprava je zaključena. Preden je Pavel Kunschak zapustil sodno dvorano, jo šo podal roko svojemu zagovorniku. Dnevne novice. '+ Shod v Vevčah. V nedeljo zjutraj po prvi maši se je vršil v Vevčah delavski shod, kateremu je predsedoval deželni odbornik g. dr. Zajec, ki je tudi poročal o razmerju vevško tovarne proti delavstvu, deželnemu odboru in drugim oblasem. Drugi poročevalec je bil deželni odbornik g. dr. Pogan, ki je opozarjal ljudi na socialno demokracijo, katera so o štrajku za delavce ni zmenila, sedaj pa vsiljuje svojo organizacijo tudi v Vevčah, obširneje poročilo o shodu priobči »Naša. Moč«. -r Shod pri Sv, Gregorju. Minulo nedeljo popoldne jo v »Gregorskom domu« poročal državni poslanec Jaklič. Dotaknil se je našo diplomacije, razmer at državnem zboru in domačih razmer. Sprejela so je zaupnica S. L. S. in vsem poslancem. + Občni zbor podružnice »Slovenske Straže« v Postojni se vrši v nedeljo, dne 25. majnika popoldne po večernicah (okoli 4. ure). Na občnem zboru govori v imenu osrednjega vodstva »Slovenske Straže< g. dr. Malnerič. -f Dr. Mile Starčevič — kristjan. Ko je dr. Mile Starčevič, ko je dospel z Dunaja v Zagreb, izvedel kaj se jc v, stranki prava zgodilo, je dejal: »Sve je dobro, što iz božje ruke dolazi.- — To ne znači nikakc pasivnosti v dr. Milinem značaju, ker je že opetovano v najhujših bojih pokazal, kako zna junaško udariti, če treba, ampak kaže v resnici krščansko srce in mišljenje, vredno občudovanja. + Hardenovo predavanje v Pragi. Značilno za duševno potenco (nemške politične javnosti v Avstriji jc, da nima v Avstriji človeka, ki bi jo mogel zadostno orientirati v zunanji in notranji politiki zadnjega časa, marveč cla mora to posel vsaj vsak** kvatre enkrat opraviti znani bismarckovcc Jlarden iz nemškega rajha, ki ga naši Nemci vabijo zdaj na Dunaj, zdaj v Prago itd. Mi bi gotovo nič nc imoli proti takim političnim predavanjem Ilardena, ko bi se ta človek zavedal dolžnosti, ki jih ima kot gost v naši državi. Toda kar si je dovolil Nemoč Ilardon v Pragi, presega vse meje. V svojem predavanju je trdil, da morata braniti koristi nemštva obe nemški cesarstvi (Nemčija in Avstro - Ogrska), brez ozira na državnopravne svoje meje. Ta tujec pri nas torej čisto nekaz-njeno uči, cla monarhija nima več svoje lastne državne ideje, ampak je navadna vazalna država Germanije in mora lako plesati kakor ji godejo v Berolinu. Ali niso to veleizdajalske besede, katerim so naši nemški patrioti celo navdušeno ploskali. Ivo bi bila naša vla-da& res avstrijska, bi morala I-Iardena zapreti. Taka protidržavna propaganda je v vsaki drugi državi absolutno nemogoča, pri nas pa jo hodijo celo javni funkcionarji poslušat. Ali si je mogoče misliti, da bi mogel kak Balkanec ali pa Rus z ozirom na dejstvo, da tvorimo Slovani v Avstriji skoro dvotretjinsko večino prebivalstva, med nami javno širiti izdajalsko idejo panslavizma? Ilardcn pa čisto nemoteno pridiga rav-notako veleizdajalski pangormanizen^ in bo šc prišel k nam. Bridko je, da nemška javnost še vedno veruje v nevarni nauk, cla je monarhija nemška država in da mora braniti idejo nemštva, čeravno jo za vsakega zdravega jasno, da v habsburškem ljudskem mozaiku, kjer žive politično probujeni in kulturni narodi, 12 milijonov Nemcev nc more diktirati 25 milijonom Slovanom. Harden pač lahko uči, da mora biti politika nemškega rajha nemškonacianalna, naši monarhiji jo pa taka politika v škodo. Kdo je krvoločen. Nemci bi radi dokazali, da so Jugoslovani krvoločne zveri, ki jih treba neusmiljeno zatreti. Ker jim manjka drugih dokazov, posegajo daleč nazaj v zgodovino janičar-jov. Ta dokaz pa seveda najmanj velja, kajti čc so bili janičarji krvoločni, niso bili za to sami odgovorni, marveč tisti, ki so jih za krvoloke naravnost in z jasnim namenom vzgojili, ker so bili sami tucli za ta posel preleni. Ravno Nemci najbolje vedo, cla je bil Slovan po svoji naravi vodno jagnje in zato lahek plen raznim požrešnim volkovom, ki so ga tu in tam kar iztrebili. Zlasti Jugoslovanom (Slovencem in Hrvatom) bi se najbrže malo drugače godilo, ko bi bili malo bolj volčje nego ovčjo narave. Sicer pa, čc hočejo Nemci vedeti, kaj jo krvoločnost, kaj jc zve-rinstvo v najgroznejšem pomenu besedo, potom jim ni treba segati som dol na naš jug in v turško zgodovino, marveč naj ostanejo lopo doma pa sc zatope v časnikarska poročila o činih raznih Dornburgov v nemških afriških kolonijah. Potem so jim bodo zdeli jani-čarji kakor jagnjeta. + 46 let stara gospodična Kamila Theimer na Dunaju, osokoljena po sobotnem podlistku »Slovenca«, jc stopila v ožji stik tudi s »Slovencem«, sove samo za to, da osreči Jugoslovane s svojim semeniščem in da omogoči kakemu našemu politiku dobro partijo. Počaščeni in odlikovani po tako vplivni strokovnjaški osebnosti si ne moremo kaj, da ne bi dali prostora njenemu že-nijalnemu peresu tudi v tnašem listu: »Razkritja gospodinjske strokovnjaki- nje o učinku kranjske klobase. Gdč. Kamila Theimer nam piše: »Jaz nisem krščena Židinja, marveč izhajam tako z očetovo kakor z materine strani iz stare vojaške rodbine. Nisem umobolna in tudi nisem v Mari-janišču izvršila samomorilnega poizkusa. Pač pa sem leto dni bojna na ledvicah in pri najmanjši pogreški v dieti trpim na bljuvanju, združenim z dia-rejo (Breclulurchfall). Vsled zavžitja mastne kranjske klobase sem v Mari-janišču prestala tak napad. Iz zdravstvenih ozirov tudi doslej nisem sprejela mosta konzulentinjo c. kr. poljedelskega ministrstva za celokupni podeželski gospodinjski pouk, katero mi jc gospod sekčni načelnik Koller ponudil žo februarja t. 1., dasi mi jc ministrstvo v vsakem pogledu ustreglo — in sem tudi cventuelni kesnojši sprejem zvezala s pogojem, da se mi zdravje popolnoma povrne. Jaz nc trpim na clo-mišljevanju, da bi morala postati žena kranjskega deželnega glavarja. Ravno nasprotno sem jeseni minolega leta za-časa dr. Krekovega razdora z dr. Šu-steršičem radi njegovo politike (po-litische Haltung) prisojanje (Zu-mutung) dr. Kreka, s katerim sva bila i dotlej prijatelja, naj iz političnih razlo-| Rov poročim državnega poslanca Pov-šeta, z ogorčenjem zavrnila, ker tedaj dotičnega gospoda še lakorokoč poznala nisem in so nisem hotela iz političnih razlogov prodati (verschachorn). V Marijaniščo som prišla radi povoda (Veranlassung) in izrečnega povabila predsednika c. kr. kmetijske družbo za Kranjsko, gospoda Povšota. in sicer da bi kot strokovnjakinja sestavila učne načrte za novo semenišče, ki so jo imelo ondi ustanoviti, in so tudi lo zato vrnila na, Dunaj, kor sem imela ondi radi razdružitve in likvidacijo poljedelskega državnega ženskega društva nujno opraviti. Ravno tako neresnično so tucli vse druge »Slovenčeve« trditve. Camilla. Theimer.« Samoobsebi se razumo, da seclaj »Slovenec« da popolno čast duševnemu zdravju gdčne Kamile Thoimer, kor jo sedaj kot strokovnjakinja popolnoma jasno dokazala, odkod in kje jc njena bolezen, namreč od — mastne kranjsko klobase. Koliko dobi »Glavna posojilnica iz Pavšlarjevih posestev? Po Ljubljani govorijo, da ocl izkupila za Pavšlar- jeva posestva na »Glavno posojilnico« ne pride več kakor kakih 20 do 30 tisoč vron; vse drugo baje pride na državne pristojbine (davke, vpisnino, prenosni-i no itd.) in na stroške. Za pomirjanje javnosti bi bilo dobro, če bi prizadeti faktorji pojasnili javnosti, koliko je resnico na tej govorici. Davčni erar jo na pristojbinah, ki naj pridejo do pokritja iz Pavšlarjevih posestev, prijavil nič manj kot 80.000 K. — Gospodarski odbor v Litiji ra* puščen! Nevzdržljive razmere med županstvom in gospodarskim odborom v Litiji in upornost, ki jo je pokazal ta gospodarski odbor nasproti deželnemu odboru, ki jc odredil zaslišanje članov gospodarskega odbora glede vsebine govorov na nekem shodu, ki ga je sklical ta gospodarski odbor, v kar ni bil niti poklican, niti po postavi upravičen, in na katerem se je na nedopusten način kritikoval deželni odbor, česar ta kot najvišje nadrejeno obla« stvo v avtonomnih zadevah ne sme trpeti, — vse to je dalo povod, da je deželni odbor v soglasju s c. kr. deželno vlado razpustil gospodarski odbor v Litiji. Začasno izvrševanje tozadevnih poslov se je izročilo g. France tu Rozini, sobnemu slikarju v Litiji. — Vsemogočni g. Slane & tutti quanti bodo naposled sedaj tudi uvideli, da so še višja oblastva na svetu, ki imajo pravico ukazovati, in da je tudi za Litijo prišel čas obračuna z liberalnim terorizmom. — Umrla je 19. t. m. popoldne Te« režija Bukovec, sestra župnika Franceta Bukovec, službujočega v Tr-vižu v Istri, v starosti 72 let. R. i. p.! — Sneg. Iz Črnega vrha nad Idrijo poročajo: 20. maja zjutraj jc pri nas pobelil sneg zeleno naravo, tako da se le malo zelenih bilk vidi iznad snega. Prejšnji dan pa smo imeli tak naliv, kot da bi se bil oblak utrgal. Čudno vreme! — Odbor gasilnega društva je prešel po zadnjem občnem zboru v liberalne roke. — Na Krimu je sneg močno zapadel, — Sneg koncem meseca majnika. Po Gorenjskem je v noči od ponedeljka na torek sneg pobelil vse gorske velikane, Sueg je padal skoro do podnožja. V dolini veje mrzel pomladanski veter. Bati se je, da pade slana. — Potres. Iz Postojne nam pišejo: Točno ob 5 1/., popoldne je bil včeraj, dne 20. majnika, tu potres, ki je trajal kake 4 sekunde. — Smrten sunek. V nedeljo zvečer jc v občini Čirčiče pri Kranju hlapec posestnika po domače pri Čcsnju okrog polnoči zapazil, da je kobila gospodarjeva nenavadno živa. Zato se je na licu mesta prepričal o vzroku. Kobila pa ga jc pri tem tako udarila v prsi, da jc vsled notranjih poškodb drugi dan umrl, Nesrečnik je bil star 60 let. — Kamila Theimer je izvršila te dni na Dunaju nov samomorilni poizkus. Vzela jc strup. Strežno osobje je to še pravočasno opazilo in z močnimi protisredstvi so ji še rešili življenje. — Pavšlarjev mlin v Lajhu pri Kranju je — kakor znano — kupil na javni dražbi dne 7. februarja t. 1. g. Rudolf Kokalj iz Kranja za svoto 192.670 K. Takoj drugi dan se jc Kokalj hitel pobahati v »Savi«, da jc mlin izdražil in da se »bo ustanovila v Kranju družba za izdelovanje in čiščenje lanenega in jedilnega olja«. In res, povsod povprašujejo, kdaj se bo začelo kaditi iz Kokaljevega mlina! Triinpol mesece smo zastonj čakali tega veselega dogodka. Sedaj se pa raznaša vest, da je Kokalj ponudil svoj mlin Pavšlarjevi sestri, za 160.000 kron. Mlin, ki danes stane žc okrog 215.000 kron, pa ponuditi v izgubo 55.000 kron, to niso mačkine solze! — Lov krajevnih občin Jesenice, Kropa, Lesce, Leše, Ljubno, Mošnje, Ovšišc, Radoljica, Bled, Bogunje, Pred-, trg in Bela peč se bo 2. junija ob devetih dopoldne v uradu c. kr. okrajnega glavarstva v Radoljici oddal po javni dražbi za čas ocl 1. julija 1913 do 30. junija 1918. — Pogoji se morejo pregledati pri istem c. kr. okrajnem glavarstvu v navadnih uradnih urah. Dražilo sc bo v vrsti, v kateri so zgoraj občine naštete. — Kočevarji se izseljujejo v Ameriko. Okrajno glavarstvo v Kočevju je izdalo, kakor poročajo listi, samo od 1. januarja do 13. maja nič manj kot 600 potnih listov za izseljonjc v tujino. Največ Kočevarjev sc izseli v Ameriko. Kranjska grofovska tota, ki postujc malega nemškutarskega »Domačina«, ki brca in kriči, naj liste groše raje dol med naše Kočevarjo pošlje, da jim no bo treba po svetu romati za kruhom. — Deška šola v Kočevju zaprta. Doško ljusko šolo v Kočevju so zaprli radi ošpic. Šola ostane zaprta do 2. junija. — Razmere na Dobrovi. Pod tem naslovom jc priobčil star gasilec, ki pozna jako slabo razmere v dobrevskem gasilnem društvu- v st. 98. v Slovenskega Naroda, članek, katerega namen ia bil oblatiti častivrednega podnačelnika Ivana Jarca, po domače »Podrepca«. Gosp. Ivan Jarc je zvesto deloval v društvu kot načelnik skozi dve leti ter je bil tisti, ki jc največ pripomogel k temu, da se je društvo, katero je vsled slabega vodstva pro- 1>adlo leta 1910. zopet oživelo. Resnici na jubo pa izjavljamo, da ni bil Ivan Jarc dotična oseba, ki je hotela razdreti društvo, ampak da se nahajajo v društvu drugi elementi, katerih namen je, sejati med društvo prepir in sovraštvo. G. Ivan Jarc, ki je vsled teh napadov odstopil od društva, zasluži, da mu podpisani izgovori tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo za njegovo marljivo delovanje v društvu. — Odbor. — Gospodinjski tečaj v Mavčičah pri Kranju, ki je trajal osem tednov, je obiskovalo 20 deklet. Poučevali sta dve učiteljici. Uspehi večine gojenk so zadovoljivi. — Nesreče. Miner Anton Kravanja iz Bohinjske Bistrice, ki se je težko ponesrečil, je bil transportiran v deželno bolnico v Celovec. Vsled dinamitne eksplozije jc bil nevarno poškodovan na obeh očesih. — Minulo nedeljo zvečer je šel 37 let stari 'delavec Janez Vogelnik, ki je bil vposlen pri posestniku in gostilničarju Ivanu Ga-gperlinu v Št. Juriju pri Kranju, spat na svisli svojega gospodarja. Bil je malo vinjen. Naslonil se je na vrata, držeča na hodnik gospodarskega poslopja, ki so se odprla, nakar je Vogelnik padel tri metre nizdol na dvorišče. Obležal je na mestu mrtev. — Binkoštni ponedeljek okrog 11. ure ponoči so položili neznani storilci v občini Trata pri Šokfji Loki sedem metrov idolg hlod iz hudobije počez na deželno cesto in tako zastavili vožnjo pot. Ravno ob tistem času pridrvi od postaje Škofja Loka avtomobilni omnibus, na katerem je sedelo sedem oseb. V daljavi 20 metrov jc zapazil šofer hlod, tako da je avtomobil srečno ustavil in preprečil večjo nezgodo. — Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu g. Josip L e u s t ek, glasbeni profesor in bivši zborovodja »Kola« in »Slobode«, ■— V Dolenjem Logatcu je umrl trgovec in posestnik g. Anton Kastelic, star 58 let. — Novice iz Kranja. Včeraj, v torek, |e prišlo iz Škofje Loke v Kranj 93 vojakov z nekaj častniki, ki ostanejo tu samo en dan. Imeli so vaje po bližnjih hribih. — Dijaki tukajšnje gimnazije so imeli v torek, 20. t. m., celodneven dopust, da napravijo majnikov izlet. Vreme je bilo skrajno ne-pgodno, tako da je večina izletov izostala, i— Minuli ponedeljek sc je na nekem dvorišču v bližini Stare pošte splašil konj, katerega so ravno vpregali. Zdirjal je po Jelenovem klancu in državni cesti proti Majdičevemu mlinu in provzročil dokaj opravičenega strahu ravnokar s kolodvora idočim potnikom. Zgodila se ni nikaka nesreča. — Staro tehtnico, ki je ležala sredi ceste poleg Stare pošte in zelo ovirala promet, so v torek srečno prepeljali v Pun-grat. Morda jc k temu pripomogla »Slo-venčeva« notica. — Zaročil se je mizarski pomočnik in načelnik »Sokola«, g. Franc Ažman z gospico Pavlino Suhadolnikovo, hčerko vrtnarja in hišnega posestnika v Kranju. »Slov, Narod« je v svojem poročilu od ponedeljka napisal priimek neveste z gospico Hudaklinovo. — Od nedelje sem se vrši nadrobna razprodaja raznovrstnega perilnega in manufakturnega blaga tvrdke Edmund Kotzberk, kateremu je pred kratkim pogorelo več blaga. Nekaj je ošmojenega in zmočenega po gasilcih. Cene so neverjetno nizke. — V deželno blaznico so prepeljali Marijo Rottman iz Trnovega na Notranjskem. —Rop na Bledu izmišljen. Po poročilih z Bleda si je tehnik Jakob Clin-nag roparski napad izmislil. Clinnag je zapravil veliko denarja z veseljaštvom in se je hotel nasproti očetu na ta način izrezati, češ, da je bil napaden in okraden. V petek zvečer je napravil v hotelu Petran samomorilni poizkus, a se je lahko ranil in zapusti v kratkem času ljubljansko bolnišnico. — Inženirske zbornice za Dalmacijo, Kranjsko, Istro, Goriško in Trst. Današnja »Wiener Zeitung« prinaša odredbo ministrstva za javna dela, po kateri se imajo ustanoviti inženirske zbornice za zgoraj omenjene kraje. — Nov brzovlak iz Monakovega na Reko začne voziti s 1. julijem. Iz Monakovega bo odhajal zjutraj ob 7. uri 5 min,, v Solnograd pride ob 10. uri 35 minut, v Beljak ob 3. uri 20 minut, v Ljubljano ob 6. uri, na Reko ob 10. uri 15 minut zvečer. — K izseljevanju v Ameriko. Kamniško okrajno glavarstvo je lav.i par-krat obvestilo župne urade, kdo je vzel potni list v Ameriko, a letos že dolgo niso poslali nobenega obvestila, ako-ravno jih je šlo že več v tufino. Ali ni tozadevnega ukaza deželne vlade? — Vročekrvni Primož Trubarjevi če-stilci. Iz Clevelanda v Ameriki poročajo ameriški listi to-le: »Pri seji društva Primož Trubar, spadajočega k Slovenski Naroduunapredni Podporni Jednoti, se je F>ripetil grai ravs in kavs, da je morala po-icija napraviti mir. Pri seji je bil tudi glavni predsednik S. N. P. J., da bi delal mir, pa zborovalci se niso nanj mnogo ozirali in nastopiti je moralo redarstvo. Teplo se je s cepci, vihteli so se noži, in rabuka je bila baje čez vse nesramna; rabila se je surova sila, tepež, cel6 po predsedniku Miklavčiču, ki je prišel sem. Kaj je vzrok teh nečastnih postopanj, ni jasno. Očividno je društvo Primož Trubar že delj časa v sporu z nekimi osebami, ki nimajo pri društvu ničesar iskati. Pa naj bo vzrok kakršen hoče; nečastno je za vsakega, ki se toliko izpozabi, da rabi fizično silo v dosego svojih nakan pri društvenih sejah,« — Kakor se vidi iz tega poročila, je bila ta seja zelo prijetna in slavna za ameriške svobodnjake. — Poročil se je pivovar v Lescah g. Andrej Franz z gdčno. Ano Dobida iz Lesc. — Obesil se je v Idriji 25 let stari rudar Ivan Krapš. Zmešal ga je alkohol, — Jubilej. Dobropoznana anončna ekspedicija Henrik Schalek na Dunaju je slavila dne 1. majnika t. 1. 401etnico svojega obstoja. Tvrdko je ustanovil leta 1873. Henrik Schalek; po njegovi smrti jo vodi njegov sin Norbert. Ta anončna ekspedicija spada ne samo med najstarejše, ampak tudi med najuglednejše svoje stroke in jc od svojega početka odlično sodelovala pri razvoju avstrijske časopisne reklame. Povodom 401etnice je izdala tvrdka jubilejski časopisni katalog, ki obsega poleg običajnega seznama tu- in inozemskih listov in potrebnih podatkov tudi mnogo splošno porabnih sestavkov, tako zakon o trgovskih pomočnikih, o zavarovanju, različne tabele itd. Katalog se vsakemu inserentu na zahtevo dopošlje brezplačno. POMNOŽITEV NEMŠKE ARMADE. Proračunska komisija nemškega državnega zbora je brez razprave sklenila, da se topničarski bataljoni pomnože za 7, pionirski bataljoni za 11 in prometne čete za 13 bataljonov. ANGLEŽI IN PERZI. Iz Teherana se poroča, da je nedavno izročil angleški poslanik perzijski vladi spomenico, s katero se naznanja, da se bo Anglija poslužila stare navade in izvedla službo svetilnikov v Perzijskem zalivu in prevzela varstvo prebivalstva na obrežju in na otokih Perzijskega zaliva. SLAVNOSTI V BEROLINU. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung<-izvaja, da bo ob poroki edine hčerke nemškega cesarja in cesarice obdajal ista sijajen krog krcnanih gostov. Poleg staršev ženina še s posebnim veseljem pozdravljamo angleškega kralja in kraljico ter ruskega cara. Četudi gre predvsem za rodbinsko slavlje, bo prisrčnost, ki bo vladala med tremi vladarji, dragocen impon-derabil za varnost nemotenega medsebojnega napredka velikih kulturnih evropskih narodov. Primorske vesli. p Zlet Orlov v Rihenberg. V nedeljo, dne 18. t. m., se je vršil v Rihenberg zlet srednje vipavskega orlovskega okrožja, ki so se ga udeležili po svojih zastopnikih vsi odseki goriške podzve-ze. Bilo je nad 250 Orlov v kroju. Pri prostih vajah jih je nastopilo 125. Ker so isti dan Sokoli imeli svoj dan v Ri-liembergu, je bil slavnostni sprevod od postaje prepovedan obema strankama. Vendar je bila prepoved skoro nepotrebna. Nasprotniki so se tudi obnašali zelo dostojno, kar jim moramo priznati. Naši ravno tako niso dali povoda za prepir. Le zvečer se je na postaji nekemu pijančku zljubilo nekaj vpiti na čuke, pa je bilo Sokolov samih sram takega brata. Tako naj bi bilo povsod — žalibog da navadno tega med Sokoli ne opažamo. p Tržaški Nemci za Italijanske liberalce. V ponedeljek zvečer se je vršilo v Trstu obilno obiskovano zboro-v tnje nemškega političnega društva, pri katerem so po dolgem ugibanju za junija se vršeče volitve soglasno sprejeli sledečo resolucijo: »Nemško politično društvo je sklenilo priporočiti nemškim volilcem v Trstu, da naj glasujejo vsled prav posebnih razmer, ki vladajo v Trstu, pri bodočih volitvah za občinski svet, oziroma deželni zbor, mož za možem za italijansko liberalno stranko.« Nemško politično društvo bo razširilo to priporočilo s posebnim pozivom, razven tega pa okliče pečetkom junija še eno veliko zborovanje. p Zadeva Finžgar in Rojina. Vsak teden najmanj enkrat začno po Gorici govoriti, da je Finžgar izpuščen. Kakor stvari sedaj stoje, moramo reči le, da niti Finžgar niti Rozina ne prideta še kmalu iz zapora. Preiskava se vrši dalje. Gradiva je naravnost ogromno. Porotne obravnave se začno čez en mesec. Niti misliti ni. da bi mogla ta zadeva priti pred to poroto. p Umrl je v Gorici sodni svetnik v pokoju Josio Gorluo. Uil je vitez Franc Jožefovega reda. — V deželni umobolnici je umrl zobozdravnik Rihard Schorl. p Samoumor v zaporu. V červijan-skih zaporih se je nahajal Izidor Ma-rinčič iz Gorice. Zaprli so ga kot tatu bicikljev. V zaporu se je najprvo hotel obesiti; ker ga je rešil neki paznik, se je ustrelil. Ne ve se, kako je prišel do samokresa. p Nesreča na Železnici bi se bila v nedeljo lahko pripetila velika. Mecl Plavmi in Gorico se je na progi pokvarila tračnica. Brzovlak se je moral dopoldne ustaviti. Opoldanski vlak proti Trstu je imel 1 uro zamude. Nekateri še več. p Tatova zla usoda. Zaprli so v Trstu zloglasnega tata 331etnega Fiora-vanta Tomadina, kateremu je pri tatvinah tudi služilo dejstvo, da je slikar sob. Tako je imel lažji pristop. Pri njem na domu so našli dleto, več vetrihov in drugega orodja za vlomiti. Z nekim listkom, ki so ga našli pri njem, so pa šli v zastavljalnico in tam so dobili žensko obleko in nekaj perila. Toma-dinu so že tudi precej na sledu, da je on oni drzni tat, ki je kradel po podstrešjih tržaških hiš. O večjih in drz-nejših tatvinah smo svoj čas poročali. p Tujski promet na Primorskem. V dvorani tržaške borze se je vršil v torek občni zbor deželnega društva za povzdigo prometa s tujci v Trstu in Istri. Iz poročila sledi, da se je lansko leto dvignil promet za 20 odstotkov, v Trstu pa se je mudilo skoro 100.000 tujcev, ne vštevši one, ki so se bili nameščali zasebno in pri rodovinali. p S kongresa cukrarjev. Na tržaškem kongresu cukrarjev, ki so ga po tridnevnem zborovanju danes (21. t. mes.) zaključili, je bilo zastopanih 76 tvornic za sladkor. p Novi parniki. V ladjedelnici pri Sv. Roku pri Trstu je sedaj v delu četvero parnikov za avstrijski Lloyd, ko-jih vsaki bo imel 6500 ton. Tripkoviče-va parobrodna družba pa je tam naročila 7500tonski parnik »Numidia«. Parnika »Maric« lbad« in »Baron Bruck« b odčita kmalu popolnoma urejena in opremljena ter začneta prometovati avgusta ali septembra. Pri Sv. Roku jc sedaj zaposlenih skoro 2500 delavcev. p K morju. Tujci že prihajajo k morju. Kopališča kažejo prve pričetke živahnega gibanja. V Portorose je dospelo zadnje dneve nad 100 gostov. Če ostane lepo vreme, bo tudi v Grad c-ž u koncem tega mesca že mnogo ljudi. p Na vislice je bil obsojen od porotnega sodišča v Rovinju Anton Vitasocih iz vodnjanske okolice, ker je umoril svojega svaka Dikoviča zaradi dedščine. Štajerske novice. š Slovensko dobrodelno društvo »Sv. Marta« v Gradcu vabi na veselico dne 25, maja 1913 v domačih prostorih, Pro-kopigasse 12 I. — Spored: V prostorih »Zarje« ob 4. uri popoldne: Marijin otrok sem!« Igra v treh dejanjih. Ob 7. uri zvečer: Amerikanska pantomima z najboljšimi močmi »Kresa«. — V prostorih »Kresa« ob 5. uri popoldne: 1. Petje društvenega moškega in mešanega zbora. 2, Tamburanje društvenega tamburaškega zbora. 3. Šaljiva prizora: »Vojak — rekrut — pestunja«; »Berač Jojmene. Ob 8. uri zvečer: -Dva žalostna rekruta«; »Klobasa — klobasar. — Prosta zabava s petjem, tamburanjem, konfeti, korijandoli in šaljivo pošto, — Vstopnina za vsako prireditev 20 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, prosi najobilnejše udeležbe odbor. š Abstinenčno gibanje v Mariboru. Kakor že znano, se je ustanovilo pred nekaj tedni tukaj protialkoholno društvo »Sveta vojska«. Pred kratkim se je priredilo v tukajšnjem kn. šk. bogoslovju predavanje o veliki škodljivosti alkohola na človeka, kakor tudi na človeško družbo sploh. Uspehi tega predavanja se že zda j kažejo. Društvu jc takoj pristopilo mnogo gg. bogoslovcev, ki so si ustanovili svoj krožek. Namen krožka je širiti abstinenčno gibanje v bogoslovju samem, saj so vendar v prvi vrsti duhovniki, ki naj širijo med ljudstvom to prepotrebno gibanje. Ljubljanske novice. lj Za katoliški shod v Ljubljani je deželnobrambno ministrstvo dovolilo uporabo velikega dvorišča v domobranski vojašnici na Poljanski cesti. lj Blagoslovljenje križa za zvonik pri novi cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bo jutri, 22. majnika, popoldne ob 5. uri. — Pristop za občinstvo prost. lj S. K. S. Z. in slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« se udeležita jutri procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče točno ob četrt no 9. uro ziu-trai za stolnico. lj Katoliško drultvo rokodelskih pomočnikov se udeleži jutri procesije svetega Rešnjega Telesa v stolnici, člani se zbero v društvenih prostorih, od koder gredo ob 8. uri skupno z zastavo v stolnico. lj Katoliško mladenlško društvo naznanja svojim članom, naj se zbero jutri v Rokodelskem domu, da gredo ob 8. uri k procesiji sv. Rešnjega Telesa v stolnico. lj šentpetersko prosvetno društvo V Ljubljani se udeleži jutri, 22. t. m., procesije sv. Rešnjega Telesa pri sv. Petru z zastavo. Zbirališče p. ti. članov in Članic ob četrt na 6. uro zjutraj na« sproti župnišču. V slučaju trajfnega dežja se procesija preloži na nedeljo. lj Musica saera v stolnici. Jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa, se bo pri p o n t i f i kalni sv. maši ob osmih izvajalo sledeče: Missa in hon. ss. Cordis Jesu, zl. Ign, Mitterer, gradual »Oculi omnium« in sekvenca »Lauda Sion«, zl- Pet. Griesbacher, ofer-torij »Sacerdotes Domini«, zl. Maks Filke. lj Ljubljanski občinski svet ima sejo prihodnji torek. Na vrsto pride mestni proračun za leto 1913, Začasni letošnji pro. vizorij poteče koncem majnika. lj Občni zbor društva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani bo dne 5, junija t, 1. ob 5. uri popoldne v posvetovalnici »Katoliške tiskarne«. lj Elektrarna na Ljubljanici. Včerajšnji • Slovenski Narod« jc pod naslovom: »Deželna vlada proti mestni občini« priobčil vest, da je deželna vlada prisodila pro-jektu deželnega odbora pretežno narodnogospodarsko važnost nad mestnim projektom. Nad tem se pač ni treba prav nič razburjati, ker drugega sploh ni bilo pričakovati. Deželni projekt obsega vse tiste ugodnosti kakor mestni projekt in še različne druge, ki izvirajo iz tega, da bo elektrarna na Ljubljani člen cele vrste po obširnem omrežju spojenih elektrarn. Kdor zna na prste šteti, lahko že iz tega izračuna, kateri projekt je važnejši. Razsodba deželne vlade nikakor ni naperjena proti mestni občini, ampak je velika dobrota za ljubljanske davkoplačevalce, zlasti pa za obrtnike, ker je le na ta način mogoče od-pomoči ljubljanski električni mizeriji za bodočnost. Deželna vlada je pač vpošte-vala pri tej razsodbi najmodernejše težnje elektrotehnikov, ki zahtevajo racionalnejšo preskrbo z elektriko v velikem slogu, nego jo morejo nuditi dosedaj običajne majhne, sporadično raztresene elektrarne. lj Sestanek pevcev in pevk »Ljubljane« je danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih »Uniona«. lj Stroge odredbe glede policijske ure za gostilne ima sedaj državna policija. Gostilničarje kaznuje za px*estop-ke po 50 K, 100 K in še več. Z ozirom na te visoke kazni naj imajo gostje ozir. na žepe gostilničarjev in naj točno za« puste gostilniške prostore. Ij V Spodnji šiški imajo boljšo državno policijo kot v Ljubljani. »Slovenski Narod« je v ponedeljek priobčil notico: »Policija v Spodnji šiški je včeraj ustavila Sokole, ki so se vračali z zleta v Medvode, ter jim prepovedala po šiški trobiti in pozdravljati na sokolski način. Ko so Sokoli prestopili ljubljansko občinsko mejo, pa so zopet smeli trobiti.« — Kakor se vidi, imajo v Spodnji Šiški boljšo državno policijo kot jo imamo v Ljubljani. V Ljubljani smo ta »sokolski način« v nedeljo ob 11, uri zvečer čutili v tuljenju pred frančiškansko cerkvijo. Mi hočemo vsaj zvečer imeti na ulicah mir, zato upamo, da tudi državna policija v Ljubljani primerno pouči društvo, ki je priredilo izlet, da take »tuleče vaje« zvečer na ulici niso dovoljene, Tak »sokolski način« je treba temeljito odpraviti že radi nervoznosti tistih »Narodov-cev«, ki jih moti celo šum krogelj na kegljišču »Rokodelskega Doma< , lj Vrste liberalne stranke v Mostah so zopet manjše. V Novem Vodmatu je bil pri zadnjih občinskih volitvah zelo glasen bivši trgovec in gostilničar Ma« tija Peklaj, ki jc domneval, da ima gotove pravice na županski stolec ter mu nikakor ni šlo v glavo, da bi zmagal oni Oražem, na katerega je žc on in njegova stranka izlila že cele golide napadov. Ko se jc pa pokazalo, da je liberalna stranka tako klavrno pogorela kljub temu, da. je c. kr. okrajno glavarstvo vpisalo v volihii iinenik nepostavno 40 volilcev, je bilo tudi Peklajeve slave konec. Da se maščuje nad nehvaležnimi Moščanci, je nabral kolikor se je dalo, iz gostilne in trgovine denarja ter jo je pobrisal v Ameriko ter se najkrajšim potom ognil preradovednemu državnemu pravdništvu, ki bi mu drugače izprašalo vest. Preden je po odšel, je napravil še nekaj neopravičenih ovadb zoper naše somišljenike, v svesti si, da ga v Ameriki ne bodo tožili. Njegova ženica je pa z njegovim zaupnikom Ivovafičem upravljala njegovo zadolženo premoženje. Radi raznih manipulacij pri napravljanju dolgov jo pa tudi ona obrnila nase pozornost državnega pravdništva. V svoit stiski sc io spomnila svojega v Ameriko pobeglega moža in izginila za njim v Ameriko. Sedaj se pa pi-ične drugo dejanje te ža-loigre. V celi občini znanemu Kovačiču, oskrbniku Peklajeve »evropske« zapuščine, ni bil po volji ta nenadni odhod Peklajevke ter je začel svojo ženo pretepati, kakor da bi bila tega ona kriva. Davil jo je za vrat, češ: »Saj mi nič ne morejo, ker sem neumen.« Policija ga je seveda spravila v varno opazovalnico, da šc prepriča, ali je neumen ali hudoben. Cela občina se, je pa oddahnila, — »Dan« in »Slovenski Narod« sta pa zopet za enega novega sotrudni-ka revnejša. Upamo, da bodo poklicane oblasti potrebno ukrenile. lj Koncert v »Unionu«. Jutri zvečer je koncert vojaške gobe v »Unionu«. Dirigent kapelnik Anton pl. Zanetti. — Spored: I. Reinhardt: »Filistri«, koračnica iz operete »Princezinja Jerica«. Novo. — 2. Be-teny: »Moja ljubica«, valček iz istoimenske operete. Novo. — 3. Gade: »Spomini na Ossian«, uvertura. — 4. Massenet: Fantazija iz opere »Herodias«. — 5. Grieg: Lirična suita. — 6. Winterberg: Potpourri iz operete »Dama v rdeči obleki«. Novo. — 7. Fučik: »Miramare«, uvertura. Novo. — Waldteufel: »Drsalci«, valček. — 9. Komzak: Nova dunajska ljudska godba. — 10. Wcttaschek; »Ogenj z dveh strani«, polka hitra. lj Nogometna tekma Ilirija I.—Ilirija II. Kakor smo že poročali, priredi S. F. K. Ilirija na praznik sv. Rešnjega telesa na tivolskem travniku za dirkališčem klasifikacijske tekme med 1. in II. moštvom, ki obeta biti nad vse in-teresantna. Kajti, kakor se je videlo pri zadnji tekmi z Jugoslavijo, sta si moštvi popolnoma enaki, ter napadalci 11. moštva gotovo odločnejši pred golom, kakor pa oni I. moštva. V resnici bo šele ta tekma prava tekma za nogometno prvenstvo med Slovenci. — Vstopnina: stojišče 40 vin., sedež 1 K. Tekma se prične točno ob 5. uri popoldne ter radi klasifikacije moštev samo ob ugodnem vremenu. V slučaju neugodnega vremena se vrši tekma prihodnjo nedeljo dne 25. maja. lj Potres. Tukajšnja opazovalnica je zaznamovala včeraj potres 80 kilometrov stran od Ljubljane ob jadranskem obrežju. lj Zqpet nesreča v Gruberjevem prekopu. Danes dopohine jc delavec Alojzij Barkel padel v Gruberjev prekop. Ža njim je skočil pleskar Adolf Mlinar iz Most, tvegajoč pri tem svoje življenje Barkela še živega potegnil iz vode. Preden je pa prišla zdravniška pomoč, je 36 let stari Barkel umrl. lj Mestni ženski šestrazredni licej je dobil pravico javnosti in sme izdajati državnoveljavna zrelostna spričevala, lj Polajnkotova žena v Ljubljani, Jožefa Polajnko, žena defravdanta Ivana, je dospela v Ljubljano, a brez uradnega spremstva, kakor smo že poročali, in sedaj svobodno diha ljubljanski zrak. Da ji ni dolgčas, gre tudi na sprehod. Tako si je predvčerajšnjim ogledala po Mestnem trgu, če je še tako, kakor je bilo pred njenim odhodom. lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Sušnik, sin tesarja in hišnega posestnika, 11 mesecev. — Ignacij Koščak, poljski dninar, 25 let. — Marija Jenko, delavčeva žena, 24 let. — Josip Strupi, železniški uslužbenec v pokoju, 70 let. — Josip Pertekelj, posestnik, 37 let. — Simon Anderlich, južne železnice strojevodja v pokoju, 66 let. Ij Tržne vesti. Ker je v šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu kanal izgotovljen, so se mesarji zopet nastanili na starih prostorih v Šolskem drevoredu, branjevke pa na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu. — Tržno nadzorstvo je danes preiskalo z električno lučjo 1050 jajc, ki so bila vsa dobra. Danes je bilo na trgu precej kumar.in so jih cenili po 60 vin. komad. Rožne stvari. Nemški cesar pomilostil angleške vohune. Londonski listi zelo hvalijo nemškega cesarja, ker je pomilostil tiste angleške častnike, ki so sedeli v nemških zaporih radi vohunstva. Da se maščuje, ustrelil štiri osebe. V Kijevu je ustrelil pijonir Melnikov štiri osebe, dve je pa nevarno ranil. Ustrelil je svojega narednika, tekel nato v stanovanja stotilikovo, kateremu je potisnil bajonet v trebuh. Ko je hitel v stotnikovo stanovanje, je zabodel dva policijska stražnika. V stotnikovem stanovanju se je nato zabarikadiral in je streljal na vojake, ki so šli nanj. Nevarno je ob tej priliki ranil enega vojaka in enega Orožnika. Končno jc v stanovanje udri neki orožnik, ki je s sabljo pobil Melnikova. Zgradba prekopa Panama. Oblast, ki nadzira zgradbo prekopa Panama, je ukazala prodreti nasip juino od Mirafloresa, da so izpustili v prekop vodo Tihega occana, ki je vdrla že v velik del kanala. Zadnje vesli. SVETI OČE. Rim, 21. maja. Sveti Oče je zdaj popolnoma zdrav in jc sprejel več kardinalov, škofov in inozemskih poslanstev, ZBORNICA. Dunaj, 21. maja. V plenurnu je S ta nek zlasti napadal naše koimile na Balkanu, ki so sami Nemci in Mažari, baje različne narodnosti hujskajo drugo proti drugi in so skrajno nepriljubljeni. Pritoževal se jo tudi, da pri odpuščanju rezervistov igra protekcija veliko vlogo. Za krščanske socialce je govoril S t o c k 1 e r. Za njim se je oglasil dr. A d 1 e r, ki je z vso ostrostjo napadal vlado radi omalovaževanja parlamenta. Zunanjepolitično vprašanje Avstrije je jugoslovansko vprašanje in vendar se ga ministrski predsednik niti z eno besedico ni dotaknil. (Splošno pritrjevanje.) — Grof Sturgkh je parlamentu glede »modrosti« in »zmernosti« postavil za zgled Anglijo, — jaz pa vprašam, ali se pa da kak avstrijski ministrski predsednik primerjati z angleškim? (Pritrjevanje.) Dr. Adler je potem kritiziral delovanje literarnega biroja zunanjega ministrstva. ADVOKATSKA PRAKSA. Dunaj, 21. maja. Justični odsek sc je danes s 7 proti 6 glasovom izrekel za to, da se obdrži sedemletna advok&tska praksa, ČEŠKI DEŽELNI ODBOR DOBIL DENAR. Praga, 21. maja. Deželnemu odboru se je posrečilo pri praških hranilnicah najeti osem milijonov kron. s čimer upa to leto izhajati. DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM. Pariz, 21. maja. V Boulognu, Toulu, Belfortu in Maconu so se ponovile demonstracije proti triletni vojaški službi, katerih so se tudi nekateri vojaki udeleževali. Prišlo je do spopadov in je policija več oseb zaprla. General Pau v Nancyju je izjavil, da bodo vse kolovodje vtaknili v kazenske kompanije in jih poslali v Afriko delat trdo pokoro. ANGLEŠKI KRALJ V BEROLINU. Berolin, 21. maja. Danes je dospel semkaj angleški kralj, „ UMETNIK UMRL. Lvov, 21. maja. Tu je umrl slikar in član gosposke zbornice vitez pl. Lozin-ski. XXX DOGODKI V STRANKI PRAVA. Zagreb, 21. maja. »FrankovCi« trdijo: Izprememba v urecVištvu »Hrvatske«^ ima v toliko pomena, da glavni organ stranke ne bo pisal več v zmislu koalicije, da nc bo več napadal gotovih pristašev stranke in zastopal bolj krščanskosocialna načela. Katoliško tiskovno društvo je Šegviča in Peršiča iz teh internih razlogov odpustilo. Stvar ima priti pred poslovni od bor stranke prava, v katerem imajo frankovci in krščanski socialisti večino, seveda pa tudi pred vrhovno upravo cele stranke. Zagreb, 21. maja. »Milinovci« trdijo: »Staatstreich« v uredništvu »Hrvatske« je največjega političnega pomena. Kar se tiče katoliškega tiskovnega društva, ono o tem še slutilo ni, ampak se je pridobil za to le dr. P. Vzrok je ta, ker je tiskarna bila v velikih denarnih škripcih, zdaj pa so ji frankovci priskočili na pomoč. Sploh bodo stranko in list odslej financirali frankovci, za katerimi stoje: Rauch, Tomašič in škof Krapac. Gre se za novo vladno stranko iz Tomašičeve stranke »narodnega na predka«, frankovcev in virilistov, ki upa dobiti v saboru večino. Zagreb, 21. ma ja. Dr. Mile Starčevič je zbral včeraj na svojem stanovanju somišljenike. Sklenilo se je, da se poslovni odbor stranke ne skliče, ker imajo frankovci v njem večino, pač pa vrhovno upravo stranke, v kateri prevladujejo milinovci, ki bodo Horvata in njegovo grupo izključili. Milinovci o Horvatu ln vladinovcih nočejo slišati. NESOGLASJE MED PRAVAŠI V BOSNI. Sarajevo, 21. maja. »Hrvatski Dnevnik« priobčujc kandidaturo svojega urednika Kaliksta Trdina proti oficielnemu kandidatu pravaškega saborskega kluba Nikolaju Precci za III. sarajevski volilni okraj. XXX KONFERENCA POSLANIKOV. London, 21. maja. (Reuter.) Konferenca poslanikov, ki se jc zbrala včeraj, je trajala tri ure in sc odgodila do ponedeljka. Poslaniki so imeli pred seboj izjave kabinetov velesil o upravnem štalutu Albanije, kakor sta ga izdelali Avstrija in Italija. Vsi so bili edini v tem, da je treba, da se preliminarni mir čimpreje sklene. RAUCH VODI POGAJANJA MED AVSTRIJO IN SRBIJO ? Dunaj, 21. maja. »Deutsches Volks-blatt« poroča iz Zagreba, da se baron Rauch pogaja s Pašičem, naj bi srbska vlada protiavstrijsko agitacijo v Srbiji ustavila, Pašič pa da se je dotaknil vprašanja cbiska kralja Petra na Dunaju, BALKANSKE DRŽAVE IN VELESILE. Dunaj, 21. maja, »Neues Wiener Tag-blatt« izve, da bodo velesile balkanskim državam te dni nujno svetovale, naj mir brez odlašanja podpišejo. IZ SKADRA, Skader, 21. maja. Pcveljniki mednarodnega brodovja so izdali proglas v angleškem in albanskem jeziku, v katerem naznanjajo, da vodi upravo komisija častnikov, vrhtega pa poslujeta občinski svet in sanitetna komisija. Strogo je prepovedano nositi orožje, kakor tudi priti z orožjem v mesto. MODERN ALBANEC. Dunaj, 21. maja. Albanski voditelj Dclvina je na Semmeririgu ustrelil svojo ženo, potem pa še sebe. Mnenje gospoda dr. V. Lofilerja na Dunaju. Gosp, J. Serravallo, Trst. Z veseljem potrjujem, da predpisujem Vaše železnato kina vino Serravallo z najboljšim uspehom v gotovih slučajih, posebno pa pri slabokrvnosti, kot. posledica bolezni in oslabelosti pri ženskah. Dunaj, 6. junija 1911. Dr. V. LoHler. 2e več let preizkušena, od slov. zdravnikov priporoC. brana za odrasle ln otroke pri motenju prebave, oslabelosti, pomanjkanju slasti. Idealno, od rekonvalescen-tov rado zavživano sredstvo ker se pripravi po vsakem okusu, dajo slast do jedi in pospeši redno prebavo. StcckcnpScrd^ ™ Itlijino mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice. Dobi se povsod a 80 vinarjev. /t ■ ' • v',' ' i ■ ^ 'I;«', A; • • iv-: S • i 3ristne le.o e Brez posebnega obvestila. 1574 Katarina Anderlich naznanja tužnim srcem vsem prijateljem in -naucern prežalostno vest, daje njen ljubljeni soprog, gospod Simon Anderlich strojevodja juž. žel. v pok. daues ob 2. uri zjutraj po kratki in nniCni bolezni, previden s svetimi zakramenti zh umirajofe v starosti 60 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se vrši v Četrtek, dne. 23. maja ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 20. maja 1913. .. 1V-..*';Jf,:.v. 'J. v .-*.' V- / i .. .'. < -V ' . . ■ :. .,..•• - ; - ... • - •:: 9 : • Posestvo v Ljubljani Karlovska cesta št 28 obstoječe iz hiše z dobro idočo gostilno, hleva, vrta in - travnikov, se ceno proda. Hiša je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam. ■TOPLICE (SfruiifsKo) rs: Pojasnila in prospekte pošilja . gratis ravnateljstvo ISClliaS. 1021; 1570 Rudolf Zore trgovec Pavla Zore, roj. Iiotrie poročeno Ljubljana, 21. majnika 1913 (otok SCrk, Istra) morsko kopališče ob blizu 1600 m dolgi peščeni obali, ki se prav polagoma dviga pod morsko gladino ter je izredno prikladna za kopanje in solnčenje posebno otrok že v nežni dobi. Morje je plitvo ter dno preplavljeno s finim peskom. IrBfll&TJlif*!?t>* Okrevanje po težkih boleznih, angleška bolezen in bolezni Iym-llilllUdlft-Hv« fatiških organov, phlyctena, eksudatna diathesa, bledica, lažja slabokrvnost, odebelelost, vnetje živcev in histerija, vnetje mišic, vse vrsto revmatizma, eksudati, katari dihalnih organov. PočBtek kopalni; m 1. maja. Dnevna mn 1 tto. Iliisirovane prospekte kakor tudi vse druge informacije daje na zahtevo 1264 kogsallišksa upraira. ■eSaaoaaSuBSBaaEaS BSOOOača ciEcJ t^j ca tn a ca a□ predstave od 157S ^ 1 se ponavlja na splošno zahtevo od sobote do pondeljka. p C3 cp rp p? cp ^ cigciapt^ggotj 3, 3- 5, 5-7, 7- 9, 9-11-Cene prostorom: sedež v loži.....K 1-90 parketni sedež......1*60 rezerviran prostor . . I. prosior...... II. prostor..... Dijaki in otroci znižane cene. „ i-30 „ 1-.. —60 D 0 G D n D D D D D D Prvoobbajancem se vtisne dan prvega svetega obhajila, ki je najsrečnejši dan celega življenja, najbolj v spomin, če jih na ta dan spominja kak dar v obliki lepe podobe. Tak spominek prvega sv. obhajila, umetniško izvršen s primernim napisom v velikosti 28 1/2 X 19 1/2 cm, ki stane samo 15 vinarjev, je na razpolago v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slika predstavlja Jezusa s sveto liostijo; puščen je tudi prostor za obhajančevo in darite-ijevo ime. Ista slika se dobi tudi pod celuloidom za ceno 80 vin. Za darila prvoobbajancem priporočamo istočasno tucli knjižice: »Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.« Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo — po 6 vin. »Spominek I. sv. obhajila«, 1? vin., vez. 24 vin. »Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa«, 10 vin., v platnu 20 vin. KNJIGOTRŽTVO. De Vaal: Valerija ali zmagoslavni Izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. Cena t K 50 h, v platnu 2 K 1.0 h. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Ravno letos je minulo 1600 let, kar si je krščanstvo z zmago Konšlan-tina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in z njim zavladalo celi svet. V navedeni povesti se slika ta veliki boj mecl ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je zmagoslavno izšlo iz katakomb ter v kratkem času prerodilo celo trhlo človeštvo. To krasno povest bo čital vsakdo z velikim navdušenjem in koristjo. Stoletna pratika XX. stoletja (1901-2000). 1 K 30 h, vez. 2 Iv. To jc knjiga, ki nas uči vsega, kar jo potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in lepoto. Knjiga obsega tucli koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih koristnih podrobnosti za praktično življenje. Načrt mesta Ljubljane zelo natančno izvršen v merilu 1 : 10.000 se dobi: v dveh barvah za ceno 30 h, v petih barvah za ceno 50 h. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za lujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s spoznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi sc tudi v nemškem jeziku po istih cenah. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Zahvala. 1576 Za vse prisrčne dokaze odkritega sočutja, ki so mi došli povodom smrti mojega, iskreno ljubljenega soproga, gospoda Matevža Zadnikarja gostilničarja in posestnika se tem potom kar najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo pa sem dolžna slav. pevskemu zboru Glasbene Matice" za prekrasno, src.c pre-tresujoče petje, slav. ..Zidarskemu in tesarskemu društvu" za udeležbo z zastavo, slavni .,Zadrugi gostilničarjev" za venec in udeležbo, vsem darovateljem prelepih vencev ter sploh vsem sorodnikom, prijateljeui in znancem iz mesta in dežele, ki so v tako mnogobrojnem številu blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. Ljubljana, 21. maja 1913. Žalujoča soproga. ! Stnnjo iTompe-g I Cas ora- 1 baro- j ratura = zovadja motra , )>o —1 | v "it" | Colziju| '1 ■-. .1-1 I •JO1 [t. zveč. i 7:(8-5 7 Vetrovi Nebo Srečke v korist »Slovenski Straži"! ooo frankov znašajo pri vsakoletnih (i žrebanjih glavni dobitki turških srečk! Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost. Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po sanio 4 krone 75 vin. — Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka. n <» v roko raznim špekulantom in nc dajte (USSS »SS«7 jpsfltsss. tC sc premotiti pri nakupu kolesa od papirnatih obljub, dokler si niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in originalnih 99 Bil koles. Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo pri domači, strogo scAIdu! SvrdM A__^ mM m s Kolesi in deli, Marije I mm cesta m [M Zahtevajte ccnlk. 838 1 Največja izposojevalnica koles. Št. 10. o. z. o. zsa z«lpavstv&»i Meteoroiogščno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. sred. tlak 736-0 mm ! sl. jug jasno I 7. zjutr. I 738-8 j 2-1 |sl. jjvzh. j obla&no .v; 2. pop. j 737-6 13-6 sr. szah. ., Srednja včerajšnja temp. 6-3«1, norm. 14-0°. ~ Tržne cerie^ Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 21. maja 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 11-53 Rž za maj 1913.......9 59 Oves za maj 191o......8*55 Koruza za maj 1913.....810 Koruza za oktober 1913 .... 8'13 Lepo kočijo malo rabljeno, lahko, tudi za eno vprego, in sani zraven, ki se nataknejo, ter popolno opravo za dva konja proda po ugodni ceni A. Juaovic, Krško, Dolenjsko. to30 3 •Jnc 16. maja 1913. Predsednik: Ivan BubnlČ. so priznano najboljši. Pouk šivanja iii vezenja na stroj brezplačen. Najnovejši brzošivalni stroj za NOVOSt: krojače, obrtnike brez čolnička do 3000 vbodlajev v 1 minuti. Dobi se le pri "ff 7" % Specialna trgovina šivalnih strojev in koles ICJIL V OlC Ljubljana, Sodna ulica 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 1430 10 letno jamstvo. 10 letno jamstvo. Podpisani zdravstveni odbor razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo in potno odškodnino vred K -4.500. Zdravnik stanovati mora v Podgradu, kjer je sedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora imeti v kraju svojega sedeža lekarniško omaro ter se natančno ravnati po službenem navodilu za občinske zdravnike Istre razglašenim v ukazu c. kr. primorskega namestništva z dne 10. marca 1908, štev. IV. a. 155/12 — 08. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje na občinski urad v Podgradu (Istra) do 15. junija 1913 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskega državljanstva, domovinsko pravico, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega ali hrvatskega jezika. Zdravstveni odbor v Podgradu za izdelovanje orgelj sprejme takoj Ivan Mllavec, LJubljana Linhartova ulica. 1515 MS M boljše znamke, s šti-HlIlH rimi sedeži, poraben 18111V tudi za potnike, v dobrem stanju in 1555 motor-kolo (Beljen1)! popolnoma prenovljen, proda za zelo nizko ceno Dragotin Hribar, Ljubljana. Kavarna „AvstrlJa" sprejme uodim si. Zaslužek dober. 154& Proda se lahek in nizek 1529 3 z dvema cilindroma, znamke »Styria«. Lastnik omenjenega motorja Cirman, četovodja v domobranski vojašnici pri dopoln. batalj. kadru, Ljubljana. pomočniki kakor tudi izvežbani delavci se takoj sprejmo. Vprašanja z navedbo znanja kakor tudi zahtev glede plače, oziroma predstava v tovarni usnje Krištof Neuner, Celovec. 1571 ite: na Plačilo: hrana. Ponudbe, ki se pošljejo clo 31. maja je nasloviti: LJUBLJANA, poštno ležeče; Počitnice 8. 1577 Tvrdka Ivan JelačJn v Ljubljani sprejme takoj H ¥ špecerijske otroke. Ponudijo naj sc le oni, ki so prosti vojaščine oziroma so približno 24 let stari. 1564 Proda se radi preselitve razna oprava (postelje, omare.) 1556 Vpraša naj se v Ilirski ulici 22, II., levo. Proda se po nizki ceni malo rabljen čevljarski stroj dobro ohranjen, v Škof ji Loki štev. 71 (»Društveni Dom")._1568 ^Odda se takoj mala, dobro vpeljana v v Ljubljani. — Potrebna glavnica K 1500*— do K 2000-—. Poizve se pri tvrdki H. Richter, Ljubljana, Cojzova cesta. 1510 Trezen, miren in zanesljiv MLEKAR popolnoma vešč v tem poklicu, kakor tudi rr izdelovanju surov, masla in vseh vrst sira, želi premeni ti službo. Nastop čez en mesec, najrajši pa od 15. septembra do 1. oktobra 1.1. Spričevala na razpolago. — Blagohotne ponudbe do 28. t. m. na upravo Slovenca" pod znamko: „Mlekar 1567" l''67 mehka in trda, (suha); radi pomanjka a pro- stora znižane cene. Dostavijo se na Mhtevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGHETTI. za skladiščem državnega kolodvora.-----« Kanafasi. 1012 Cefiri. 1053 ™ Ne smele n„bro iu prislnobarvno blago vsakdo najbolje in najceneje kupt naravnost pri izdelovalcu. Kdor rabi lanene iu bombažaste kanafase, cefirc, rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj sc obrne na znano krščansko tvrdko Jaroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistreir pri Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci sc pošiljajo zastonj In poStnlne prosto.. . V zatoni imam tudi vellKo množino ostankov tetiria, aenin«, Kanntnsa itd. in razpošiljam v zavojih po '10 metrov za 16 K, prve vrste za 20 K, finejf.o vrste za iS 11 franuo po povzet|u. Od ostankov r.e vzorci ne pošiljalo. - Srajco za gospode lz celirja nll oxtorda 1 nomad K 1'3<». 2-20, 2G0..V-, 1- »t 4 50-Pri naroČilih zmloSCa navedba Širine vratu. Doptoufe se slovensko. V enem lelu nad 3«i prlznalnlc od sinv«nr«v.