MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ur«dnl»t„o la upravai Maribor. Ataksamfeora cesta tt.» , Tatoton 3440bi3450 bchaja razen nadalje In praznfcov vaalc dan ob 18. url , Varja —»fno prejaman a upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom U Ota # Oglasi po ceniku / Oglaaa A A sprejeme tudi oglasni oddelek -Jutra- v Llubllanl t Poštni čekovni račun it. 11^*00 JUTRA’ 99 Nemška borba proti mirovnim pogodbam REMINISCENCE OB OBOR OŽEVALNI NOTI. 0 nastanku in povzročiteljih svetovne vojne se je v listih, revijah in neštetih /ošurah, knjigah ter debelih razpravah toliko pisalo, da je popolnoma ugotovilo, da je veliki svetovni požar zanetil ft^ndšljeno in hotoma vsenemški impe-lahzem Nemčije in bivše Avstroogrske. °tna se je pripravljala že desetletja in j>arajevski atentat je bil le dobrodošla y£za za memorandum predvojni Sr-in za vse, kar se ie nato zgodilo, toški narod si je hotel docela osvojiti p e<»nio Evropo, ustrahovati je nameraval ,‘atIcijo, oslabiti Rusijo in odpreti si pro- J* Dot na Balkan ter dalje na vzhod. do Adrije in pot do Bagdada, to sta dva smotra vse politike nemškega §l na in nemškega Dunaja. Namere so še dalje, daleč na tuje kontinente v (0 °nUe in preko vseh oceanov. Na vse v nilajša generacija ne misli, starejša pa tj.J^ablja, in vendar je prav sedaj po-too, da si osvežimo spomin! 8ač *°Vna V0Jna ie Pa k°nčala dru-kakor so dunajski in berlinski go- pričakovali. Proti njim se je zdru-S[oril pno fronto skoraj ves svet in *B.V skupno fronto skoraj ves svet ie vse, da prepreči nemške name- t» š,. . i—°Hri dolga leta so se bili najstrašnejši kar jih pomni človeška zgodovina, k c Si. ti. Pvani so bili milijoni življenj, milijoni narjrov in milijarde lDj da zrušena sila svet ogrožajočega v nap/ Ifbila premoženja. napori so bili potrebni, preden ega imperializma in despotizma. govV,S6rn tem -ie razumljivo, da so zma-rf-.aici sklenili storiti vse, da se v bo- s ta rega dofp sj, . bropreči vsaka obnovitev Inipr*-’ v*aka obnovitev stare nemške |,ii.er‘alistične velemoči. Avstroogrska je cjjl ra2de!jena po etičnih načelih, Nem-ta^S. obremenjena z reparacijami in i«var°-2e,la* ^reP°vccJano ii je bilo vzdr-graje^.c rc^ne vojske, zidanje trdnjav, D0vCnjc vojnih ladij, letal, nabavljanje to-sii - orožja in municije. Posebna komi-toq0Zl,tag°v3lcev, pozneje Društva na- stfi^* ie poskrbela za to, da se je sklep kilt .Si je Nemčija zopet svobodneje za- z.uio izvedel. VI e| to ne bo kedaj še kruto maščevalo! N, “ K| lova vojna nevarnost na vzhodu A-1SKI BOJKOT JAPONSKEGA BLAGA. JAPONCI ZASEDEJO PEKING IN TIEN TSIN? BOJI S PROSTOVOLJCI. iP^ON, 3 to Pi Deiši. N, 3. septembra. Na Daljnem k««* Dostaja položaj od dne do dne "ro- sili V uankinških diplomatskih ^"^Pričakujejo, da bo poslala Japon- Zf>iU, kitajski energično noto, v kateri bo -.ak a*a tekojšnjo odpravo bojkota jato)«, l*8 blaga v Šanghaju. Kitajci se novč bodo >laP°ncl P° odhodu Lytto-čeij ‘teifotne komisije takoj zopet pri-Mand,V°i"e operacije v Šanghaju in žurjj) ZL,ri|i. Japonske posadke v Mand-°roii'? Prejele te dni ogromne množino ld to streliva. h . Idn* izmera vajo Japonci okupirati Pe-Si Tsiu. V Jeholski pokrajini » 1"i, ki, tojskimi in maiidžursklini če-L?vedi,1 Poveljujejo japonski častniki, ' iih i.° trala3o. Kitajske iregularne čete, j?e«, P°nci Imenujejo »razbojniške tol-toh USDe^no udejstvujejo v okolici teukflg a* Spodletel jim je le napad na J*« letališče, vojni arzenal in ra-toponcl povsod podpirajo 1,1 kitajgL-, Afete- Vojna sreča japonskih ,et se neprestano menjava, Jshi mestni župan jo izdal na prebivalstvo poziv, naj z vsemi sredstvi prepreči bojkot japonskega blaga, da bi tako nastale normalne razmere in ne bi bili dani vzroki za nove vojne sovražnosti, ki uničujejo ne le blagostanje Šanghaja, temveč vse Kitajske. Kitajski »razbojniki« so po vesteh iz Tokia zasedli mesto Fušun v južni Mandžuriji in ga izropali. Tudi mostu Ciclkarju grozi oplenjenje In opustošenje po kitaj, skih iregularnlh četah. FAŠISTOVSKE VAJE V RIMU. RIM, 3. septembra. Predsinočnjim so imeli fašistični avantgardisti na trgu Siena velike gimnastično vaje. Sodelovalo je kakih 4000 avantgardistov, med njimi tudi večje število iz tujine. Vajam sta prisostvovala tudi Mussolini iti tajnik fašistične stranke Starace, DRŽAVNI PRORAČUN S SUFICITOM. LONDON, 3. septembra. Kakor poročajo iz Catnberre v Avstraliji, je ministrski predsednik in finančni minister Liion izjavil, da Ima letošnji državni proračun 1314 funtov suficita, dočim je znašal lanski proračunski deficit milijon futov. Vremenske katastrofe v Bosni NEURJE IN POTRES V BANJALUKI IN OKOLICI. TRI SMRTNE ŽRTVE. SILNI PLAZOVI OB DRINI. BANJALUKA, 3. septembra. Po dvomesečni suši je v petek zvečer pričelo močno deževati in se je dež kmalu spremenil v strašno nevihto. Med slinim grmenjem se je utrgal na več krajih oblak in je bilo mesto včeraj zjutraj z vso okolico, polji in njivami pod vodo. V bihaš-kem okraju jo silno neurje zahtevalo 3 mlade žrtve, sestre Zlato, Hanko In Rah-mano Hodžičevo. Najbrže pa bo podlegla tudi še njihova prijateljica Fehima Iširo-vičeva. Nalivu, strelam, grmenju In viharju, ki je ruval tudi močnejša drevesa, je okrog poldne sledilo več močnih potresnih sunkov, ki so porušili večje število hiš. Prej omenjene sestre so pri drugem potresnem sunku pohitele skozi vrata na prosto, v istem trenutku pa se je nanje in njihovo prijateljico zrušila streha. Vse 3 sestre so bile na mestu mrtve. Iširovlčeva je bila prepeljana v bihaško bolnišnico, kjer zdravniki dvomijo, da bi ji mogli rešiti življenje. SARAJEVO, 3. septembra. Tudi v vsej vzhodni Bosni je divjalo včeraj silno neurje, ki je opustošilo vse nasade in drevje. Najtežje je bila prizadeta Drinska dolina. V trenutku, ko je vozil osebni vlak čez most na Drini, se je odtrgal s hriba pred mostom plaz in zasul progo. Strojevodja je še pravočasno ustavil na mostu vlak. V tem pa je tudi že za vlakom zasul ogromen plaz progo v dolžini kakih 200 m. Tako je vlak obtičal na mostu. Od vseh strani so bili poslani na pomoč močni delavski oddelki, toda ves njihov napor doslej ni imel uspeha, ker se s strmih pobočij ob progi trgajo še vedno novi plazovi. Ves promet na vzhodni železnici med Sarajevom in Beogradom je ukinjen. Amerika proti Nemčiji NEW YORK, 3. septembra. Diplomatski korak Nemčije v Parizu je vzbudil v Ameriki zelo neugoden vtis. Kako razbur-Ijlvo razpoloženje je objelo vladne kroge, je razvidno iz izjav senatorja Svansona, ki je rekel, da bodo dale nemške zahteve Franclji povod, da ne bo podpisala onih pogodb, ki jih je doslej bila pripravljena podpisati. Tudi senator Borah kaže malo simpatij za nemške zahtove glede enakopravnosti v oboroževanju. Enakopravnost v oboroževanju, do katere ima Nemčija pravico, je izjavil Borah, se bo izvedla z razorožitvijo drugih držav in ne z oborožitvijo Nemčije. Najmočnejše države sveta jemljejo svojim davkoplačevalcem vsako leto 5 milijard dolarjev samo za oboroževanje. Izvedba enakopravnosti z zvišanjem že itak neznosnih bremen bi bila zločin. Pomilostitev beuthenskih obsojevcev BERLIN, 3. septembra. V pruskem državnem ministrstvu se je sestal včeraj pod osebnim predsedstvom državnega kanoelHrja von Papena pruski komisarski kabinet, da bi sprejel končni sklop v vpra šanju pomilostitve iia smrt obsojenih narodnih socialistov v Beuthenu. Sodišče je predlagalo pomilostitev na ta način, da bi bili obsojenci poinlioščeni na dolgolet- no ječo. Temu predlogu se je pridružil tudi pruski pravosodni minister. Odločeno pa še ni, ali naj se smrtna kazen spremeni v dosmrtno, ali časovno omejeno ječo. KATASTROFA ITALIJANSKEGA LETALA. RIM, 3. septembra. V bližini letališča na Monte Celio je padlo na tla neko vojaško letalo. Pilot narednik Brunetti je bil namestu mrtev.. Zagrebaiki zbor 3.—12. IX. 1932. Splošni mednarodni veliki sejem vzorcev s specijalniml sejmi: ELEKTRIKA - RADIO, HOTEL-HISA. KUHINJA, INDUSTRIJA PREHRANE.TEKSTIL - KRZNO, VOLNA, ZIMSKI ŠPORT. NARODNA ROČNA DELA IN PREPROGE POLJEDELSTVO IN GOVEJA HRANA ter Sploinl sejem raznovrstnega blaga Velika veterinarska razstava Z vnaprej nabavljeno^ potno legitimacijo Zagrebškega zbora na železnicah 50% popust (brezplačni povratek), na Jadranskih paro-brodib višji razred za ceno nižjega. Legitimacije se dobijo v vseh potniškili pisarnah in denarnih zavodih v vseh večjih mestih. Vstopnina Din 10.—. Ponedeljek in petek Din 5.—. 2748 Stran'? Mariborski »VEČ ERNI K« Jutra V MariS U r u. 'dne 3. IX. 193?; Dnevne vesti Konferenca' zastopnikov avto busnih podjetij Za ukinienje obveznega zavarovanje avtobusnih potnikov. Včeraj popoldne so se sestali y mestni posvetovalnici zastopniki avtobusnih podjetij avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja ter trške občine Vitanje. Na konferenci je bila sprejeta obširna resolucija, ki bo poslana ministru za trgovino in industrijo. Resolucija zahteva, da se ukine obvezno zavarovanje potnikov v avtobusnem prometu, ki je v nasprotju z obrtnim zakonom. Med druoim naglasa, da bodo avtobus r.i podjetniki v primeru, da se ta načrt izvede, prisiljeni ustaviti obratovanje. Z obligatnini zavarovanjem se je naprtilo avtobusnim podjetjem, odnosno potnikom novo in tako občutno breme, da je na-daljni obrat popolnoma nemogoč. Odveč je naglašati važnosti avtobusnega prometa, ki se je v zadnjem času tako lepo razvil in napravil razne kraje naše bano vine dostopne ter jih zvezal z najvažnej simi prometnimi središči. Iste važnosti je tudi v tujsko-prometnem in gospodarskem pogledu sploh. Maribor je za svoje avtobusno podjetje 'doslej plačeval za zavarovalne premije 60.000 Din na leto. Po novih predpisih o prisilnem zavarovanju potnikov pa bi se zavarovalne premije zvišale na 437.840 Din. Iz tega sledi, da bi morala podjetja, ki so doslej plačevala 2 odstotka od kosmatih prejemkov, plačevati 12 odstotkov. NAŠIM NAROČNIKOM! Četrtkovi številki »Večernika« smo pri ložili položnice. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam naročnino čim prej nakažejo. Z rednim nakazilom olajšajo naročniki upravi mnogo dela, sami pa si zasiguraio redno dostavo lista. Uprava »Večernika«. UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« In mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava je do preselitve še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455. Rojstni dan prestolonaslednika Petra, 6. septembra, bo letos proslavljen na svečan način. Proslava bo združena z obletnico, ko je kralj izročil polkom nove zastave. Tega dne bo revija čet mariborske posadke pred stolnico in parada na Aleksandrovi cesti. Po svečanem cerkvenem opravilu, ki bo ob 8. uri v stolnici, krene posadka na Trg svobode. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki javnosti, vsi častniki mariborske posadke in rezervni častniki. Bratje Poljaki na potu skozi Maribor. Jutri popoldne prispe z dunajskim brzo-vlakom ob 13.45 v Maribor večje število poljskih izletnikov, povečini železničarjev, ki potujejo na otok Šolto pri Splitu, kjer bodo odkrili spominsko plošču maršalu Pilsudskemu, v kapelici državnega »Poljskega doma« pa bodo postavili kip Matere božje, dar mesta Vilne. Brate Poljake bodo sprejeli ob prihodu na Glavnem kolodvoru zastopniki državnih obla-stev, Sokolstva, društva železniških u-radnikov ter Jadranske straže, ki jim pri-rede oficielen sprejem in malo zakusko. Pozivamo tudi ostalo občinstvo, da se u-deleži sprejema v čim večjem številu! Zvišanje najemnin v mestnih stanovanjskih hišah. Mestna občina mariborska bo zvišala s 1. oktobrom najemnine v mestnih stanovanjskih hišah. Tako bo zvišala najemnine petim strankam v mestni hiši v Frančiškanski ulici; osmim v hiši v Vrtni ulici št. 9., šestim v hiši v Vrtni ulici št. 11, sedemdesetim v stanovanjskih hišah v Smetanovi ulici, štirinajstim v hiši v Klavniški ulici in desetim v hiši v Kacijanarjevi ulici. Skupno so plačevale te stranke doslej okoli 46.300 najemnine na mesec, po novem zvišanju pa bodo plačevale 67.800 Din. Novo zvišanje bo prineslo mestni blagajni na leto okroglo 258.300 Din. Doslej je prejemala za najemnino v mestnih hišah na leto 555.300 Din, po novem zvišanju bo pa dobila o-kroglo 813.600 Din. »Žalni teden«. Pri naši Primorski posvečenih prireditvah »Žalnega tedna«, ki jih pripravlja društvo »Nanos«, bosta sodelovali tudi društvi »Jadran« in Jugoslovanska matica. Premeščen je od tukajšnjega okrožnega sodišča k sodišču v Tržič pisarniški pripravnik Josip Štalcer, na njegovo mesto pa pride pisarniški pripravnik Franc Giegorevčič, nameščen doslej v mariborski moški kaznilnici. Obrtniki za svoje interese. V ponede-deljek 5. t. m. bo ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke na Akksan drovi cesti obrtniški shod z dnevnim redom: Sprejemanje in izvrševanje obrtniških del v tukajšnjih zavodih. Obrtna zadruga vabi svoje članstvo, da se shoda polnoštevilno udeleži. Gremij trgovcev v Mariboru razglaša, da smejo biti na praznik 8. septembra trgovine dopoldne odprte. Kar pa se tiče raznih državnih praznikov, opozarja gre mij ponovno svoje člane, da morajo biti trgovine zaprte samo na državni praznik 1. decembra in na rojstni dan Nj. Vel kralja 17. decembra. Ostali državni pra niki za trgovine ne pridejo v poštev. Zborovanje Cirilmetodarjev. V Slovenski Bistrici bo dne 11. t. m. veliko zborovanje Družbe sv. Cirila in Metoda. Ob 10. uri bo zaupen shod, na katerega imajo dostop le delegati, zaupniki, pokrovitelji in kamnarji; ob 11. uri bo slav nostno zborovanje. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. Vozni listek velja tudi za povratek. Legitimacijo za polovično vožnjo dobi vsak udeleženec na zborovanju. Vodstvo Družbe sv. Cirila iri Metoda vabi vse rodoljube, naj se a deleže zborovanja v čim večjem številu. Prošnje nabornikov za službo pri obmejni četi. Letos usposobljeni naborni obvezniki, rojeni leta 1912 in pristojni v mestno občino mariborsko, ki želijo od služiti odrejeni jim kaderski rok pri obmejni četi, se pozivajo, da se radi vpisa javijo v pisarni mestnega vojaškega ura da, Slomškov trg 11, med uradnim ča som, najdalje do 15. septembra. Prvem stvo imajo oni, ki imajo namen po odsluženem roku prositi za aktiviranje pri obmejni četi in so siromašnega stanu, Pravila »Društva najemnikov stanovanj n poslovnih lokalov za Maribor in okolico« potrjena. Banska uprava je končna potrdila društvena pravila. V kratkem bo sklican ustanovni občni zbor. Novo društvo bo takoj pričelo delovati v okviru potrjenih pravil. Upravni odbor Oficirskega doma priredi na dan rojstva Nj. kraljevskega Vis., prestolonaslednika Petra 6. septembra v spodnji dvorani restavracije »Orel« družabni večer. Začetek ob 21. uri. Vabljeni so vsi, ki imajo stalno vabilo! Obleka poljubna. Poseben vlak Maribor - Ljubljana. Jutri v nedeljo zjutraj bo vozil iz Maribora v Ljubljano poseben vlak, m sicer bo to drugi del brzega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 5.05. Ustavil se bo na Pragerskem, v Poljčanah, na Grobelnem, v Celju, Laškem, Rimskih Toplicah in na Zidanem mostu. Za vlak veljajo vozne cene potniškega vlaka. Razvitje gasilskega prapora. Prostovoljno gasilno društvo v Studencih bo jutri v nedeljo na slovesen način razvilo svoj prapor. Pokroviteljstvo nad razvitjem je prevzel ban g. dr. Marušič, ki bo najbrže tudi sam navzoč. Vrli studenški gasilci zaslužijo vso pozornost, saj bo njihov prapor prvi v mariborski gasilski župi. Oddaja buffeta na postaji Velenje bo potom licitacije 10. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice 1OI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciji.) Lovski blagor. Na lovu veleposestnika Bartlerja v Račah so lovci ustrelili te dni okoli 60 divjih rac. V obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru bo vpisovanje vsako nedeljo od 9.—11. ure in vsak delavnik od 10.—12. ure na mestnem županstvu. Ker se je doslej javilo šele nekaj vajencev, opozarja šolska uprava delodajalce in delodajalke, naj ne-modoma pošljejo učence k vpisovanju, ker bodo zamudniki poklicani na odgovor. Krožek učiteljskih upokojencev in upokojenk za mesto Maribor ter okolico se sestane v sredo, 7. septembra popoldne ob običajni uri pri teti Koštomajevi v Mlinski ulici. Radi važnosti pogovorov pridite vsi! Program promenadnega koncerta. Jutri dopoldne bo ob lepem vremenu v mestnem parku običajni promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika kapetana Josipa Svobode: Fuči-kovo koračnico »Vedno naprej«, Flotova ouverturo k operi »Marta«, Dolinarjev venček slovenskih narodnih pesmi »Mlada pota«, Ponkelijevo serenado iz opere »Giaconda«, Svobodovo narodno davo-rijo »Planula zora« in Kubičkov tango »Kako lepe so sanje«. Ceneno meso. V ponedeljek 5. t. m. bodo od 7. ure naprej prodali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 300 kilogramov govejega mesa po 4 Din. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe glede do bave hrastovega lesa. Žalostna usoda dveh mladih življenj. Na neki beograjski ulici se je odigrala preteklo sredo krvava drama. Krojaški pomočnik Ivan Brinjevec, rodom iz mariborske okolice, je najprej ustrelil svojo izvoljenko Marico Rukavino, nato pa je še sam sebi pognal kroglo v srce. Ivan in Marica sta se ljubila že deset let. Za dnje čase pa je Marica jela zanemarjati svojega zaročenca, česar on ni mogel več prenašati in se je odloči! za usodni ko rak. Nesreče. Včeraj in danes so pripeljali v bolnišnico več ponesrečencev. Nekateri so žrtev dela in poklica, drugi so se ponesrečili po neprevidnosti. Tako je padel včeraj popoldne z drevesa lOletni Ivan Najglič v Zrkovcih. Fantek je splezal na visoko slivo, klestil sadje ter padel doli in si zlomil levo roko. Slična nezgoda je doletela tudi 131etnega Frančka Zbrena v Račah, ki se je pri padcu notranje poško doval. Posestnica Marija Kodrava iz Rač je padla z voza in se potolkla po glavi. Z voza je padla tudi Marija Lipovškova, stanujoča na Aleksandrovi cesti, in se poškodovala na glavi. Pri delu pa se je ponesrečil ključavničarski pomočnik Ivan Sel. Težko kladivo mu je padlo na noge in mu zdrobilo prste. Tatvina kolesa v Hotinji vasi. O priliki sokolske tombole v Hotinji vasi preteklo nedeljo je neznan tat ukradel gdč. Kovače vi iz Hoč 1000 Din vredno kolo. Kolesa torej tudi na deželi že niso več varna. Gozdni požari v Stopercah. V borovem gozdu pri Stopercah na Dravskem polju se neprenehoma ponavljajo požari. Doslej je gorelo v presledkih dveh treh dni že sedemnajstkrat. Ogenj so vselej pogasili domačini brez gasilcev in tuje pomoči. Zgorelo je okoli 5 oralov gozda in nastala škoda znaša približno 30.000 Din. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Ukradeno kolo. Trgovcu Leonu Cer-goju je bilo včeraj dopoldne ukradeno izpred neke trgovine na Glavnem trgu moško kolo znamke »6teyr«, vredno okrog 1000 Din. Vlom v škofijski grad na Betnavl. V noči od pretekle srede na četrtek so tatovi vlomili v škofijski grad na Betnavi. Odnesli so poleg postelnine in drugih predmetov tudi- več dragocenih preprog. Svoj posel so opravili nemoteno, ker v onem delu grada, kjer so vlomili, nihče ne stanuje. Oče obstrelil sina. V neki vasi pri Ljutomeru se je pripetila huda nezgoda. Posestnik Šmigovc je ravnal tako neprevidno s puško, da se mu je sprožila in je krogla nevarno ranila njegovega 241etne-ga sina Ivana, katerega so takoj spravili v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je obtičala Ivanu krogla v vratu. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčica izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravni-kov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Opozorilo. Po zakonu o srednjih trgovskih šolah je število učencev za prvi razred omejeno. Starši, katerih sinovi ali hčerke so bili radi tega odklonjeni, preskrbe lahko kljub temu svojim otrokom solidno teoretično in praktično trgovsko naobrazbo, če jih vpišejo do 9. t. m. na enoletni trgovski tečaj Slovenskega h' govskega društva v Mariboru, Zrinjskega trg 1. Internat »Vesna« v Mariboru sprejetim učenke vseh srednjih šol. Pomoč pri U' čenju, skrbno nadzorstvo. Prospekti «a razpolago. Vpisovanje v šole zavoda $e vrši 12. in 13. septembra. Danes ob 20* uri v kadetnici Sokola Maribor I Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski t®* čaj, Maribor. (Zasebno trgovsko učilišče-) Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. Zavod je na najboljšem glasu radi svojih odličnih učnih uspehoVi izbornega učiteljskega zbora, vzorne dh scipline, nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lastni dijaški internat, zniža' na šolnina. Prijave ustmeno ali pismen0 v trgovini v Slovenski ulici 7, zraven ti' govine VVogerer. Šolski programi bre^ plačno. Začetek dne 9. septembra 1932* Glej tudi današnji inserat! Dr. Josip Furlan, specialist za ušes* nos in grlo od 4. do 8. t. m. ne ordinira. Prostovoljno gasilno društvo v Kamu*1-* vabi na svojo dobrodelno tombolo, ki1,0 11. septembra ob pol 15. (3.) uri pri kam* niški cerkvi. 6 tombol in nad 400 lepil* dobitkov vas čaka! Gasilno in reševalno društvo. Od jutrj do prihodnje nedelje je ,v pripravljenost 2. četa. Četnik Armin Tutta. V primehj požara in nesreče kličite telef. št.22-^ ali 23-36. Kolesarsko društvo »Poštela« v vanju priredi v nedeljo 4. 9.1.1. ob 14. w svojo zaključno dirko. Po dirki velika ve* selica v gostilni Mautner v Radvanju * godbo, plesom in drugimi različnimi 1? bavami. K obilni udeležbi vabi odbor. Občinski urad Radvanje opozarja vSl one, ki imajo grobove na radvanjske111 pokopališču, da traja posestna pravic3 za grobove 12 let. Kdor ne plača podali šanja, zapade posestna pravica do grob* Po preteku tega časa si tudi pridrži obči* na pravico, da grob prekoplje oziroma S3 uravna v novo določeno vrsto. Istota^0 se mora občino obvestiti do 15. oktobr3 1932 glede sajenja dreves na pokopali^0. Občinski urad Radvanje, dne 22. avgus*a 1932. Poskus samomora. Včeraj kmalu poldne se je zglasil na policiji posestih1* Leopold K. iz Sv. Janža na Drav. P™! in prijavil, da mu je nekdo ukradel vecJ znesek denarja. Ves zmeden je zahtev3* od službujočega uradnika, da mu polic*1 povrne ukradeni denar. Ko so mu P°Y j dali, da je to nemogoče, je mož izvlek z žepa nož in si ga zasadil v vrat. Le največjo težavo so mu ga iztrgali. O d godku so bili obveščeni reševalci, ki ranjenega Leopolda K. z avtom Prep jali v bolnišnico. y Črno pleskano žensko kolo je našel • iližini Čeraičkove opekarne v Kam'11^ likarski vajenec France Terglavčmk slikarski vajenec ga izročil mestni policiji. Nogometna tekma za državno prvenstvo V nedeljo 4. septembra ob 16’30 na igrišču I. S. S. K. Maribora v Ljudskem vrtu A. S.K. PRIMORJE (LJUBLJANA) : L S. S. K. MAR1BO* Ob vsakem vremenu Predigra ob 14‘30 Ob vsakem vreme011 S. K. MURA (Murska Sobota) : I. S. S. K. MARIBOR REZERVA V M a r i b' o r n, dne 3. IX. 1932. Mariborski teden V LUČI VESTNEGA IN NEPRISTRANSKEGA OPAZOVALCA. MarffiorsKi »VEČERNIK« Itttra STran 3 V 196. številki »Večernika« se je oglasil »kritični opazovalec Mariborskega tedna«, ki je na ironičen način odpravil resna prizadevanja prireditvenega odbora, mestne občine in ostale javnosti, ki je vložila ves svoj trud v to našo prvo .večjo prireditev po dolgih letih mrtvila. »Mariborski teden« je orisal tako, ko da ne bi bil vseboval drugega, ko same koncerte v parku in razstave, »ki smo jih Že poprej videli«, a nezadovoljen je bil celo z razstavo konj pri »Unionu«. Da je prireditev »Mariborskega tedna« vzbudila toliko pozornosti tudi pri »kritičnih opazovalcih«, je vsekakor razveseljiv pojav, javnosti na ljubo je pa treba pokazati tudi drugo plat medalje, optimistično. »Mariborski teden« je bil pri-Tejen po vsestranskem preudarku najuglednejših mož naše gospodarske, kulturne in politične javnosti zato, da se da našemu mestu novega impulza, da se naveže tesnejši stik z okolico in privabijo k nam tujci. Pri tem se je sestavil in izvedel program, ki je bil v danih okolno-stih mogoč, posebno še z ozirom na kratek čas, ki je bil na razpolago. Treba je bilo zato iti naglo na delo, in kar se je v tako kratkih dneh storilo, je vsekakor Sijajen uspeh, kakršnega niti pričakoval nismo. Res je, kakor pravi »kritični opazovalec«, da je bilo na sporedu veliko, skoraj preveč koncertov, toda ti so bili le postranskega, ne glavnega pomena: glavno so bile razstave, športne prireditve, »Prodana nevesta« in noč na Mariborskem otoku. Da omenimo najprej razstave, o katerih pravi »kritični opazovalec«, da niso bile nič novega. Gozdarska razstava je bila res prirejena tudi že na ljubljanskem velesejmu o priliki gozdarskega kongresa, a ne v takem obsegu in ne v taki zvezi! Za Maribor je bila nekaj docela novega in velepomembnega, saj nam je pokazala delo važnega zavoda, naše nižje gozdarske šole in razne naše spccielne zanimivosti, ki jih v Ljubljani nismo videli. Organizirana je bila tako, da zaslužijo aranžerji vso pohvalo in bi deala čast tudi vsakemu velemestu. Dalje razstava ženskih ročnih del v »Vesni«! Z njo nam je naše ženstvo odkrilo svoje velevažno in plodonosno delo za povzdigo ženske domače obrti in Izboljšanje gmotnega stanja naših podeželskih žen in deklet. Slovensko žensko društvo je organiziralo v Središču ob Dravi in nato v Halozah tečaje za ročna dela, ki ne služijo samo okrasu domov, ampak tudi zaslužku. Čipke in druge ve-ženine, ki jih sedaj izdelujejo podeželske Žene in dekleta, predstavljajo važen del zaslužka, ki koristi zlasti sedaj, v času velike gospodarske krize, ki tare naše Podeželje. Na tej razstavi je pokazalo tudi to delo in kdor ne doume pomena, mu hobena razlaga ne more pomagati. Prav tako je bila tudi zgodovinska razstava Važna, ne zaradi ogleda muzeja, ampak najnovejših izkopln, ki niso bile še nikjer '‘azstavljene. Z njim je naše Zgodovinsko društvo jasno pokazalo, da je odličen kulturni činitelj v slovenskem Mariboru. Isto velja za razstavo jadralnega letalstva. Res je, da smo imeli tako razstavo tudi že lani- a letošnja je bila izpopolnje-tudi že lani, a letošnja je bila izpopolnje-praktične uspehe! Mimo tega je to naša domača zadeva, delo naših agilnih dijakov. Po tečaju na Pohorju postaja Maribor prvo središče jugoslovanskega jadralnega letalskega športa. »Kritični opazovalec« se je naposled obregnil tudi ob razstavo konj toplokrvne reje, češ, da je bila brez haska. Resnica pa je, da je bila potrebna že zato, da pripravi teren za mednarodni konjski sejem, ki naj postane v bodoče stalna prireditev »Mariborskih tednov«. Prihodnje leto se mora zanjo zainteresirati tudi tujina. Izvesti se mora velika propaganda, tako, da bo razstava konj tudi trgovskega pomena, ne samo teoretičnega. Vse to je bilo ob otvoritvi tudi razločno povedano. Naši konjereje! posvečajo svojemu delu vso skrb in ljubezen in zaslužijo zato polno podporo in razumevanje vse javnosti, ne pa nepotrebno kritiko. Tako so bile vse razstave »Mariborskega tedna« zares velikega pomena in bodo lahko postale temelj za večji in lepši razmah. In potem »Prodana nevesta« na Trgu svobode! Res je, da prostor za gledalce ni bil prvič dobro urejen, toda to je bila začetna pogreška, ki se je že pri reprizi popravila. Uprizoritev sama pa je gotovo daleč presegala vse slične uprizoritve te velike Smetanove opere ne le v Jugoslaviji, temveč tudi drugod. Postava dela v onem idealnem okolju in s takim velikim aparatom zasluži Vso pozornost. Sijajna režija, izvedba v vseh podrobnostih itd., vse je bilo naravnost kolosalno in navdajati nas mora s ponosom. Spričo .vsega tega se malenkostne tehnične pogreške lahko oproste. Dalje prireditev na Mariborskem otoku! Bila je tako veličastna, da veličastn^jše v naši državi še ni bilo. Kdor jo je videl, je zlepa ne bo pozabil. Malenkostne zamude niso prav nič motile, bile so le začetne težave, potrebne za bodoče aranž-mane. Toda prireditve »Mariborskega tedna« niso nudile le »circenses«, temveč tudi »panem«. Pulz mestnega prometa se je v dneh prireditev podeseteril. Ves čas so prihajali v mesto okoličani, pa tudi tujci iz oddaljenejših in najoddaljenejših krajev, polnili naše hotele, restavracije, gostilne, kavarne in trgovine. Promet je bi! povsod izreden. Nekatera podjetja so napravila nenavadno dobre kupčije in pritok denarja v mesto znaša milijone, ki jih nikdar ne bi bilo, če ne bi bilo »Mariborskega tedna«. Vsega tega »kritični opazovalec« ni videl, videli so pa naši podjetniki, hotelirji, gostilničarji, kavar-narji, trgovci in obrtniki. Z njimi vred so zaslužili vsaj posredno tudi drugi stanovi. Sijajen dokaz, da je nudil »Mariborski teden« mestu tudi »panem«, ne le «circenses«! Vse skupaj je pa bil več ali manj prvi poizkus, ki je bil potreben Že zato, da se pridobe izkušnje za bodoče »Mariborske tedne«, ki naj postanejo naša staina institucija, kakor je n. pr. ljubljanski velesejem ali solnograška »Festwoche« itd. Z izkušnjami, ki so se letos pridobile in z daljšim časom za priprave in širokopotezno propagando se bodo dali realizirati veliki projekti do vseh podrobnosti in do popolnega uspeha, tako, da bo potem vsaka kritika nemogoča. Toda začeti je bilo treba, in kljub vsem težavam lahko trdimo, da je ta začetek presegel vse pričakovanje in ne more nikomur biti žal, da smo imeli naš »Mariborski teden«. Črnogledi in nezadovoljneži se pa najdejo povsod, toda preko njih je treba iti dalje svojo začrtano pot, ki edina vodi do uspeha in cilja. ASK Primorje : ISSK Maribor Tekmovanje za nogometno državno Jutri v nedeljo 4. t. m. se državno prvenstvo po ligah v naši skupini oficielno zaključi. ISSK Maribor bo imel v gosteh ASK Primorje iz Ljubljane. Jutrišnja tekma sicer ne bo spremenila tabele in ima pomen samo s prestižnega stališča. ISSK Maribor mora ponovno dokazati, da je najmočnejši klub v Sloveniji in da znatno nadkriljuje ljubljanske. Tekma bo več ali manj dvoboj med Mariborom in Ljubljano. »Primorje« je v prvenstvenem tekmovanju boljše odrezalo kakor oficielni prvak LNP Ilirija. »Primorje« razpolaga trenutno z najboljšimi ljubljanskimi igralci in je že često presenetilo. Zato naši fantje jutri tekme ne smejo vzeti prelahko sicer se jim lahko zgodi, da zapustijo igrišče poraženol To sc ne sme zgoditi! Tekma se odigra ob vsakem vremenu, in sicer ob 16.30 v Ljudskem vrtu. V predigri se srečata SK Mura iz Murske Sobote in rezerva ISSK Maribora. prvenstvo. SK Svoboda.-SK Olimp (Celje). Za jutri napovedana tekma je preložena na praznik 8. septembra. Lahkoatletski dvoboj SSK Maraton :SK Rapid se preloži na dan 2. oktobra, jutri pa bo lahkoatletski miting Rapida z istim razporedom kakor je bil razpisan za dvoboj z Maratonom. Nastopili bodo vsi mariborski klubi. ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. Pozivam atlete, da se sigurno udeleže lahko atletskega mitinga SK Rapida jutri v nedeljo 4. septembra ob 9. ufi dopoldne na igrišču SK Rapida: Hinko, Berto, Tone, Gustl, Franci, Paher, Karlo, De Petri, Gomolj, Toni, Dolfi. — Sprinterice in copate prinesite s seboj. Drese dvigne Toni pri pirostorniku. Zbirališče atletov najkasneje ob 8.30 na igrišču SK Rapida. — Naš interni trobojni miting odpade. Prosim točno. — Načelnik. Sokolstvo Redjia telovadba dece Sokola matice Redna telovadba dece Sokola Maribor matice se bo začela v pondeljek 5. sept. Telovadba bo do nadaljnjega na ietnem telovadišču v Samostanski ulici po sledečem razporedu: Moška d e c. a bo telovadila zaenkrat skupno v enem oddelku vsako sredo in soboto od 17. do pol 19. ure. Zenska d e ^ a v starosti od 10.—14. leta v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure; od 7. do 10. leta vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure; deca do 7. leta pa v torek in petek od M. do pol 16. ure. Starši, ki žele svojim malčkom prijetnega razvedrila in zdravega razvoja, naj vpišejo deco omenjene dneve pri vaditelju oddelka. Telovadba Članstva in naraščaja se pa bo začela 12. septembra in bo razpored ur Še pravočasno objavljen. Župne tekme v odbojki Preteklo nedeljo so bile na letnem telovadišču Maribora matice župne tekme v odbojki, katerih so se udeležili prvaki okrožij in župni prvak Maribor matica* Tekmovalo se je po izločilnem načinu. Člani: Ormož, Ljutomer, Siovenjgra-dec, Maribor II. in Maribor matica, Mesto župnega prvaka si je zopet priboril Maribor matica. Članice: Maribor I. je porazil Ljutomer, ki je prej zmagal nad Poljčanami, končno pa podlegel Mariboru matici, ki je ponovni župni prvak. Moški naraščaj je odigral najlepšo igro. Iz štirih tekem, ki jih je odigra! naraščaj iz Središča, Poljčan, Maribora I. in Maribor matice je izšel slednji kot prvak. Zenski naraščaj: Poljčane, Sv« Lenart, Maribor III. in Maribor matica* Po ostri borbi med Lenartom in Mariborom III. je zmagal Maribor matica nad Mariborom III. in si priboril mesto župnega prvaka. Župni prvaki v odbojki se bodo kosali za prvenstvo Slovenije na tekmah, ki bodo 8. t. m. v Ljubljani. &r. Fr. Mišic; Pri svetem Arehu »V nedeljo se vidimo pri sv. Arehu!« Se pred sto leti so te besede pogosto culi domačini na Pohorju. Govorili so jih Osebno tik pred Arehovo nedeljo oblastmi nemški delavci iz Češkega in iz Šlezl-'e. ki so bili zaposleni v Vivodovl in v drugih »glažutah«. Tedaj so imele te be-**ede popolnoma drugačen pomen nego dandanes. Pomenile so poziv na krvav ^fačun, na pretep in pokolj med dobro Phanimi in dobro rejenimi tujimi stek-aTii in domačimi kovači, vozniki in dr-Varii- Danes pomenijo v našem jeziku Orijazno vabilo na prijateljski sestanek, "a skupščino vseh pravih ljubiteljev na-Pohorja in naših lepih gor ln planin, Obenem poziv na počastitev najzaslužnejših in najidealnejših delavcev in t)r-kanizatorjev našega obmejnega planinskega udejstvovanja sedaj in v dobi še Pozabljenih narodnih bojev za naš kaninski svet. Zadovoljno se smeji sv. Areh, oni na ta rju m oni v vodoravni legi, v trd ka-mien vklesani, z nabrušenim mečem v v ' na vse ono, kar je slovenska požrt-e^nost postavila okoli njega 'r enem ftstoletju ix>d njegovo okrilje. »Ruška koča« pove mnogo več kakor navadna druga naša planinska koča. To je borba, vztrajna in zmagovita; borba za našo obmejno zemljo, za našo severno mejo ob Dravi. To je z okusno vilo Planinko, s Čandrovo kočo, z moderno ledenico, z gospodarskimi poslopji, s cerkveno hišo, s cerkvijo sv. Areha pravcata gorska slovenska vas, skoro 1300 m visoka, tako velika, svetla in zračna, zdrava in privlačna, da zatemnjuje čast in slavo Martina nad Slov. Bistrico. Boj za sv. Areha prav za prav še danes ni končan; na eni strani, na južni, ga vežejo stare in za to časti vredne vezi, župnijske vezi, z daleko nižjim in pohlevnejšim sv. Martinom. V to smer so obrnjeni tudi njegovi svetli pogledi skupno z njim, s sv. Urhom in s sv. Tremi kralji na prelepo sv. Uršo, ki se sredi njih sramežljivo skriva v senci jesensko pisanih lip in brez. Na drugi strani pa stoji del njegovega posvečenega hrama na Rušanskih tleh in Rušani, ki še danes sredi cerkve kažejo dokaze svojih pravic in svoje posesti z živo mejo v obliki gibljivega, v cerkvena tla vzidanega štora, že radi tega, pa še bolj kot ustanovitelji vesele naselbine okoli »Ruške« upravičeno trdijo, da je sv. Areh njihov. Ko Je sv. Areh še hodil po svetu la na poti k pokori v Sanoso zablodil tudi v pohorske Šume, je bil ta svet last tujih mogotcev, ki so s križem in mečem potiskali mejnike svoje oblasti vedno bolj proti jugu. Toda celjski grofje, ti prvi snovatelji jugoslovanske enotnosti, so v dosledni borbi proti Habsburžanom tudi te kraje hitro obsolnčili s svojo slavo in mogočnostjo in jih že tedaj priklenili jugoslovanskemu uplivu. Tega se moraš zavedati, ko se sprehajaš okoli stare, nekdaj romarske, sedaj turistovske cerkve sv. Areha, ko gledaš sedaj proti jugu, na širno Dravsko polje, na Haloze, na Celjski grad, na Konjiško goro in Stenico, proti severu pa preko našega obmejnega, zadravskega Kozjaškega zidu v osrčje naše severne sosede. Tik pod sv. Arehom so Še razvaline dveh razpadlih cerkva; ena je bila posvečena sv. Primožu, druga sv. Tomažu. V bližini cerkvice sv. Urše najdeš ostanke rimskega kamnoloma. V njem so lomili in obdelovali pohorski mramor za spomenike, stavbe, za gledališča in druga poslopja v Ptuju, v Celju, v Lipnici. Na pokopališču in na cerkvi sv. Martina nad Slov. Bistrico, pa tudi na cerkvi In pokopališču v pohorski vasi Tinje še danes lahko gledaš njihove zadnje sledi; pri sv. Martinu tudi v kamen vklesane priče treh dob v razvoju slovenskega življenja v latinskem, v nemškem in nazadnje v slovenskem jeziku. Bil Je čas, ko so bogati meščani ln uradniki iz rimskega Ptuja, iz rimske Celeje in iz rimske-Lipnice, tedaj Flavije Solve, hodili na letovišče in na božjo pot tja, kjer stoji sedaj cerkev sv. Martina. Pozneje so jim sledili Avari in Germani. Dolgo, dolgo časa. Vse to je minulo. Na razvalinah starih podrtij je vzklilo novo, zdravo, sveže domače slovensko življenje. Tedaj je postal sv. Areh naš — ves naš. Rušani, ki so postavili prvi razgledni stolp na Pohorju onega na Žigartovem vrhu, so bili tudi prvi, ki so si sebi ln nam osvo-jili Pohorje. Dvignili so z »Ruško kočo* z mladeniškim pogumom pokrov zlate Skrinjice, ki hrani za nas v Pohorju tisoč in tisoč zakladov; pokazali in kazali so desetletja ostalim bratom pravo pot ljubezni do slovanske zemlje. Ko sedaj obhajajo visoko gori nad Gladovnim studencem, nad Strmico ln nad Blagoslovljenim studencem Četrtstoletnico svoje neomajne ljubezni do naše zemlje, jubilej dela In naporov, bojev ln konečnih zmag, moramo sl drug drugemu zaklicati: » V nedeljo se vidimo pri sv. Arehu!« m Stran 4 In aiiUUjdtii * v l. w L K i^i i i\< JUlftl M a r i b o r u, Poslovanje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru ODGOVOR NAČELSTVA NA NAPAD PREDSEDNIKA TRGOVSKEGA GRE- MIJA. dne 3. i/\. 19o2. * BESitoi-tf.' S. v Vašem uglednem listu od 17. avgusta 1932 št. 185 ste objavili pod naslovom: »Potrebe mariborskega trgovstva« govor predsednika trgovskega gremija g. Vilka W e i x 1 a. V tem govoru navaja g. Weixl o trgovini, zajutrkovalnici in pekami Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev stvari, ki niso točne in ki utegnejo škodovati dobremu imenu in gospodarskemu kreditu Nabavljalne zadruge. Prepričani smo, da nam bodete dovolili stvaren odgovor, predvsem, ker poznamo Vašo nepristranost in stvarnost in da bo javnost poučena o pravem stanju stvari. V imenovanem govoru je navedeno, da prodaja zadruga »vsakomur«. Vsakdo se pa lahko prepriča, da ima Nabavljal-na zadruga na svojih vhodih napisano razločno in z velikimi črkami, da prodaja samo članom. Kontrola v trgovini je do skrajnosti stroga. Če se je pa kljub temu kakemu izzivaču posrečilo, da je Izjemoma dobil pecivo ali v gostilni pijačo, ker ga slučajno niso poznali in je zbežal iz trgovine, ko so ga drugi spoznali, se ne more in ne sme trditi, da se prodaja vsakomur. Kakor hitro pa bi Vodstvo zadruge ugotovilo, da bi kateri član posojal svojo nakupno knjižico nečlanu in bi ta kupoval zase, bi ga takoj izključilo, kakor se je to tudi že večkrat zgodilo. Prav tako netočna je trditev, da* izkazuje Nabavljalna zadruga trikrat večji promet, nego bi ga moglo kriti vse mariborsko članstvo s svojimi dohodki. Znano je, da so člani poročeni, imajo lastno gospodinjstvo, otroke in nekateri tudi sorodnike pri sebi (samci razen malih izjem niso člani). Iz seznama za razdelitev povračila na letnem čistem dobičku se more vsakdo in vsako oblastvo prepričati, da povprečni promet na člana in mesec ne presega Din 600. Upoštevajoč, da zadruga preskrbuje članom razen ži-.vil tudi kurivo, manufakturo, čevlje itd., je razvidno, da je promet skladen z dohodki članov in da danes državni uslužbenci žive mnogo skromneje, kakor je prav za prav v skladu z njihovim položajem. Razumljivo je nadalje, če se trdi o kaki stvari nekaj, kar ni vsakomur znano, ali o čemur se ne moTe prepričati — ne' odpustljivo pa je, če se navaja, da je »zadruga iztočila v lanskem letu 1931 najmanj toliko alkoholnih pijač, kakor vse mariborske gostilne v istem času in sledi torej iz tega, da ne prodaja pijač samo svojemu članstvu«. G. predsednik gremija in vsak prizadeti se lahko in more prepričati, da je M Mariboru več gostiln, ki so vsaka posamezna iztočile lansko leto večje količine alkoholnih pijač nego Nabavljalna zadruga. Glede pekarne se trdi, da je nehigienična. Oziraje se na to trditev, prosimo, da pristojno oblastvo pregleda našo pekarno, pa tudi ostale v Mariboru, kar se tiče higieničnosti, in ni nobenega dvoma, da bo izid pregleda tak, da ustreza vsem zdravstvenim predpisom in da tako higienične in moderne pekarne sploh ni y Mariboru. Izkazalo pa se bo mogoče, da marsikatera druga ne ustreza popolnoma zdravstvenim predpisom. Onega gospoda pekovskega mojstra, ki je izjavil, »da bi prodajal po štiri žemlje za dinar, če bi bil deležen istih ugodnosti in olajšav, kakor zadruga«, prosimo in pozivamo, da daje našim članom žemlje po tej ceni, v predpisani teži, pravilno izpečene iz moke, iz katere se običajno pečejo žemlje, in zadruga se zaveže, da mu bo plačala vse one ugodnosti in olajšave, ki jih uživa v pogledu davkov s pristojbinami in tovornino, ki jih gospod pekovski mojster nima, in sicer na ta del obratovanja odpadajoče zneske. Zadruga bo takoj založila potrebno varščino. K trditvam, ki ne nanašajo na davke in ki se glase, da zadruga ne plačuje davkov, se vsakdo in posebno gospod govornik lahko prepriča pri davčni upravi in mestnem načelstvu, da zadruga plačuje vse davke, davščine, trošarine in takse, ki jih plačujejo obrtniki in trgovci, razen pridobnine in samoupravnih doklad k pridobnini. Kar se tiče točnosti priia« za različne takse in davščine ter njih plačila, pa lahko zadruga služi marsikomu za vzgled. Glede tovornine bi se pa vendar lahko gospod predsednik na merodajnem mestu prepričal, da so zakonite olajšave za zadrugo do danes še samo na papirju ter plačuje zadruga isto tovornino kakor vsak drugi. Letni predpis pridobnine znaša za mesto Maribor za industrijo, trgovino, gostilne, obrti, proste poklice itd. na osnovnem in dopolnilnem davku in na samoupravnih dokladah od osnovnega davka skupno 8,000.000 Din. Od te vsote ne odpade na trgovce, gostilničarje in peke niti celih 2,000.000 Din, ostanek plačajo industrija in drugi poklici, ki so podvrženi pridobnini. Na zmanjšanju plač in pokojnin državnih uslužbencev je prištedila država samo v Mariboru okroglo 15,000.000 Din na leto, torej približno 4 krat toliko, kakor znaša državni osnovni in dopolnilni davek na pridobnini. To so številke in dejstva! Ako prizadeti nudite dovoljno jamstvo, da boste v primeru ukinitve zadruge, če se razdeli njen promet med Vas, razen onih dveh milijonov dinarjev na državnem davku in dokladah še plačali 15 milijonov dinarjev samo državnega davka na pridobnini, potem ste lahko prepričani, da ima članstvo zadruge toliko državljanskega čuta, da bo takoj ustavilo poslovanje zadruge. Kar se pa tiče trditve, da je znašala dividenda na čistem dobičku leta 1931. nad 15%, prepustimo presodku javnosti, če je to sploh mogoče. Če pa so nekateri predmeti v zadrugi 115 čevljev dolgi lopatasti plavuti, s ka-dražji, kakor pri trgovcih, potem je to menda samo v. korist trgovcem, ker dandanes nobena gospodinja ne plača komu na ljubo niti 1 Din za blago več, kakor ga nudi konkurenca. Člani nikakor niso primorani kupovati v zadrugi. Če bi zadruga prodajala blago po predlogu gospoda predsednika po nabavnih cenah, potem bi še-le nastalo to, kar se zadrugi danes očita, namreč, da bi člani kupovali malenkosti tudi za družine nečlanov, ker je kljub temu, da se vnese vsak nakup v člansko knjižico, kontrola natančnega konsuma članov nemogoča in tudi gospod predsednik ni navedel točnih direktiv, kako se lahko natanko oceni količina potrebnega blaga za posamezne družine, ker danes še ne obstojajo nobeni predpisi za državne uslužbence, katere vrste in koliko blaga smejo konsumirati. Pripominjamo še, da bo zadruga pri taki nestvarni gonji plačala še pridobni-no in pričela prodajati res »vsakomur«. Dvomimo zelo, da bo s tem ustreženo trgovcem in obrtnikom. Uspešen boj zoper ustanove se ne vodi z nestvarnimi napadi in denunciacijami, nego s konkurenco, to je z boljšim blagom in nižjimi cenami. Do sedaj je zadruga kupovala kolikor je le bilo mogoče različno blago na mariborskem trgu, če si bo radi gonje to premislila in plačevala še pridobnino, potem mogoče prizadeti ne bodo več ploskali govorom svojih voditeljev. Pojasnimo še, da večkratne najstrožje preiskave s strani oblasti niso mogle dokazati nobenega trgovanja z nečlani, razen malenkostnih primerov, ko so neki gospodje sami dajali denar nečlanom in jih pošiljali v zadrugo, da na kak zvit način pridejo do malenkostnega nakupa, da potem lahko zadrugo ovadijo. — Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Mariboru. Morska kača v znanstveni luči NaJVAŽNEJŠA ZANESLJIVA POROČILA O NEZNANIH MORSKIH POŠASTI Najhujša julijska in avgustovska vročina sta skoro pri kraju, v časopisju se pa še vedno ni pojavila — morska kača. Izgleda, da je moderni čas ubil ta priljubljeni tnonstrum 19. stoletja. Moderna znanost je tolerantnejša od stare in nikakor ne izključuje možnosti eksistence »morske kače«. Ker so morsko kačo ljudje vedno samo videli, nikoli je pa niso ujeli, se je splošno domnevalo, da je bil pojav »morske kače« ali halucinacija mas, ali pa kake odtrgane morske vele-rastline, jate delfinov ali kak velik kit. Iz mnogoštevilnih natančnih in verodostojnih poročil pa je razvidno, da morske kače vendarle eksistirajo. V Gloucestru je kakih 200 meščanov 14 dni opazovalo iz neposredne bližine veliko morsko kačo, ki prav za prav ni kača v pravem pomenu besede, temveč neka posebna vrsta ogromnih plesiotaurusov, ki so na suhem že izumrli in jih pogosto vidijo še ob obalah Nove Angleške, Norveške, Škotske in v vsem Atlantiku. Druge pošasti, ki so deloma podobne želvam, deloma pa tulnjem, so mornarji videli le redko in so neki eksemplar samo enkrat mogli opazovati iz izredne bližine kake pol ure. Naj navedeno nekaj zanimivih primerov o »morskih kačah«: 1. Prava morska kača je dolga 60 do 100 angleških čevljev. (Angleški čevelj meri 30.5 cm.) Značilnost te morske pošasti so vitki vrat, dolg rep, relativno močno telo in štiri lopataste pla-vute. Gornji del telesa je temno-rjav, spodnji pa bel. Koža je gladka, nekatere vrste živali pa imajo majhno grivo. Živi v Atlantiku, ljubi solnce in toplo vodo ter je po vseh znakih sodeč žival-se-lilka. veljnika angleške korvete »Daedalus«, poslanega admiralu Gageju v oktobru J. 1848. posnemamo: »Neki moj mornar me je poklical, naj pogledam čudno pojavo, ki plava proti ladji. Kake 4 čevlje iznad vode je plavala ogromna kača z veliko glavo in debelim vratom. Kačino telo je bilo dolgo kakih 60 čevljev. Vse telo je bilo negibno in se je brez vsakega pre' mika mišic pomikalo z veliko brzino tik ob ladji v ravni smeri proti jugu. Po mojem računu je napravila pošast na uro 12 do 15 milj. Na temenu je kača merila kakih 15 palcev v širino. Glava je bila izrazito kačja. Vseh 20 minut, ko smo jo opazovali z našimi daljnogledi, se ni potopila. Barve je bila temno-rjave z bel-kasto-rmenkastim pasom pod grlom. Na hrbtenici ni imela nobene plavute, temveč neke vrste grivo, ki pa je bilo mogoče le dobra pest morske trave. 2. Drugo morsko čudo je bilo videno z angleške kraljeve jahte »Osborne« 11. junija 1. 1877. ob severni obali Sicilije. O tem dogodku so poročali ladijski častniki: »Okrog 5. popoldne, ko je jahta v mirnem vremenu plavala proti Cap Vitu, je častnik, ki je imel službo na krovu, opazil na morski gladini kakih 30 do 40 čevljev dolgo vrsto hrbtnih plavut, ki so se polagoma premikale. Ko je ladja prišla bližje, so se plavute potopile, v istem trenutku pa se je dvignil iz vode sprednji del strašne morske pošasti. Telo ni imelo luskin, temveč je bilo gladko kakor tulnjevo. Glava je bila okrogla in je merila v premeru kakih 6 čevljev, do-čim je bil vrat zelo ozek. Vrat je kmalu prešel v telo, ki je v onem delu, ki je molel iz vode, spominjalo na oklep ogromne želve in je bilo široko 15 do 20 Iz poročila kapitana M. Omhala, po- čevljev. Ob straneh je imelo telo dve po Za šolo Za šolo DOBRE ČEVLJEM terima se je pošast pomikala naprej kakor želva. Od glave do konca telesa, kolikor smo ga mogli videti, je merila pošast kakih 50 čevljev in se je dozdevalo, da je to šele tretjina vse dolžine. Hrbtne plavuti so bile v tem času očito pod vodo.« 3. Moha-moha, neka vrsta čudežne želve, je bila videna v juniju 1. 1890. v Oullnslandu. Poročilo o tem je napisala miss Lowellova, potrdilo ga je pa 7 očividcev: »Videli smo čudo, pol želvo, pol ribo, ki je ležal v čevelj globoki vodi mirno na pesku. Pošiljam Vam skico o njeni-Pošast se ni prav nič ozirala na me iti se ni dala motiti. Mogla sem jo kake^pol ure natančno opazovati iz bližine 5 čevljev. Ko se je pa naveličala mojega opazovanja, se je z glavo in vratom potopila v morje, dočim je ribji rep molel v zrak nad peskom na bregu. Kmalu pa se je rep malo zakrivil in ogromno telo je z bliskovito naglico planilo v morje. Pošast nima ne zob ne nazobčanih čeljusti. Domačini na Great Sandy Islandu jo imenujejo »moha-moha« in trdijo, da ima žival noge in prste ter izvrstno meso. Črnci, ki pošasti ta dan niso videli, so jo po moji sliki takoj spoznali in se pričeli 'smejati. Pred 8 leti je taka pošast napadla tabor domačinov in se tedaj postavila popolnoma pokoncu. Sprednje noge je položila na rame 6 čevljev visokega črnca in ga vrgla na tla. Še dolge mesece nato so črnci prenočevali le v primerni oddaljenosti od morja. Nož pošasti nisem videla, ker so bile skrite v vodi. Cela žival mora meriti najmanj 30 čevljev. Ko je držala glavo nad vodo, je imela gobec odprt. Ker nisem opazila nobenih škrg, mislim, da diha skozi gobec. Glava in vrat sta bila zelenkasto-bela z velikimi belimi madeži na vratu in z belima kolobarjema okrog temno-črnih oči. Okroglasto, želvi podobno telo je gladko in sivo, široko kakih 8, visoko pa 5 čevljev. Rep je meril kakih 12 čevljev in je bil ribi podobni del v prerezu klinaste oblike. Plavuta je bila temno-rjava, luskine srebrnkaste in bele v velikosti palčevega nohta. Žival nikakor ni morska želva, temveč neko čudo, pol želva, pol riba«. 4. Četrto čudo je bilo videno 1. 1905-na brazilski obali z raziskovalne jahte »Walhalla«. Opazovala sta ga člana ekspedicije, zoologa mr. Meade Waldoa iu mr. Nicolla. Zadnja plavut je bila dolga 6, visoka pa 2 čevlja. Vrat je imel debelost vratu vitkega človeka in je štrlel 7 do 8 čevljev iz vode. Podobno pošast ie srečala v maju 1. 1907. angleška pomožna križarka »Hilary« južno od Islanda. V oddaljenosti 1200 jardov je pričela križarka streljati na 60 čevljev doigo pošast iz 3 šestfuntnih topov. Po daljšem obstreljevanju je bila pošast zadeta in je< v smrtnem boju, divje škropila vodo okrog sebe. Ta konvulzija je trajala kake 3 sekunde; nato je pošast izginila pod gladino in se je morje popolnoma umirilo. — Križarko »Hilary« je 2 meseca nato potopila podmornica. Poleg naštetih je bilo videnih še mnogo drugih živali, ki jih naše prirodopis-ne knjige ne poznajo. Mr. Macinthos Bell je 1. 1919. pri Orknejskih otokih videl neznano žival, podobno še najbolj tulnju. Ta žival je imela vrat, debel kakor slonova noga. Ker je bilo morje mirno, se je videl gigantski trup še daleč pod gladino. Kakor je iz gornjega razvidno, živi več pošasti, ki zaslužijo ime morske kače, čeprav niso s kačami v pravem pomenu besede v nobenem sorodstvu. Sicer se pa v današnjih resnih časih, ki povzročajo človeštvu nešteto drugih, večjih skrbi, nihče več ne zanima za te orjaške oceanske pošasti. V ječo, ker bi bil rad generalni ravna- telj. V romunskem kopališču Staniculu blizu Constanze je policija odkrila tajno igralnico, katere 3 ravnatelji so se izkazali kot skrajno nevarni sleparji. Markirali so karte in tako olajšali marsikoga za znatne vsote denarja. Pred dnevi pa se jo oglasil na policiji prostovoljno eden teh treh ravnateljev in povedal, da sej sprl s svojima tovarišema In je pPlsa_ vse mnogoštevilne sleparije, ki so jih zagrešili vsi trije na svojih gostih. S sv0Jjj rna »kompanjonoma« se je sprl zara tega, k®r se nišo mogli sporazumeti, od njih naj postane — generalni ravu telj podjetja. V M a r i S s t n, 3rie-S. Rč. 1933.' ■s rri r i n—iiiipdi iiimmm m i n — SfarffiflFsEf »V E CWMk« Ju?« SrSn S- POSOJILNICA R, Z, Z O. P, MARIBOR, NARODNI POM Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega. Enodružinske hiše od 30.000 dinarjev dalje prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 2866 Dijaka (dijakinjo) sprejme dobra rodbina v popolno oskrbo. Solnčna soba, kopalnica, eventuel-no pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Večernika«. 2865 dijaka sprejmem v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Tattenbachova ulica 19/1, vra-Ja 5. 2866 Nemško in tudi angleško Poučuje ter prestavlja. Slovniške in konverzacijske ure tudi za otroke. F. Hanhs, Cankarjeva ulica 14, pritličje levo. 2876 §°bo s štedilnikom takoj oddam. Železnikova ulica 8, Pobrežje. 2873 Oddam sobo gospodični. Kopalnica na razpolago. ^Wildenrainerjeva 16, pritličje. 2874 Dvosobno in enosobno stanovanje, oz. lokal oddam. Centrum. Studenci, ^Slomškova ulica 5. 2871 Dijaka, najraje nižješolca, sprejme učiteljska rodbina v dobro oskrbo. Naslov v upravi. 2877 Stavbne parcele .v Studencih so na prodaj po 600 m5 za ceno po Din 25 za m* proti gotovini. Cestno zemljišče odstopljeno. — Skladišče Berndorf, Maribor, Aškerčeva plica 22._____________________________ 2869 Lepo stanovanje, sobo, kuhinjo in sobo s štedilnikom oddam s 1. oktobrom. Pobrežje, Zrkovska cesta 33.____________________________2872 Vinotoč Sok, Meljski hrib, odprt. 2879 2—3 dijake, iz boljše rodbine, le do IV. razreda srednje šole, sprejmem v dobro domačo oskrbo. Klavir in kopalnica v hiši. Naslov v upravi »Večernika«. 2832 Sprejmem čevljarskega vajenca. Hrana pri mojstru. Lovec. Glavni trg št. 4, dvorišče. 2859 Hiša s štirimi stanovanji in vrtom za Din 58.000 na prodaj. Nova vas, Livadna ulica 4. 2857 Kompletna mehka spalnica, hrastovo pobarvana, zelo poceni na prodaj. Miklošičeva ul. 6, mizarstvo. 2858 Glasovir Stutzfliigel) na prodaj. Maistrova ulica 18/1. 2860 Oddam takoj opremljeno sobico s prostim vhodom in električno razsvetljavo. Vrtna ul. 8 I, vrata 6. 2880 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. 2500 Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«. Slovenska 18. 2501 Jos. Tichy 1 Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 Rabim prvorvrstnega prekajevalskega pomočnika (selherja) za večje podjetje. Biti mora samostojna moč. Ponudbe na naslov: mesarija, Ljubljana, Domobranska cesta 7. 2856 Klavir (»Mignon« Stutzfliigel) na prodaj. Vpraša se: Koroška cesta 20, v trgovini. 2898 KROJAŠKI ATELJE KONRAD MIHELIČ m milili imunim vljudno sporoča cenj. občinstvu, da se je preselil iz Jurčičeve ulice 9 v BERGOVDVOR, št. 23/1 na Glavnem trgu in prosi vse svoje stalne stranke, da mu ohranijo tudi na novem mestu do sedaj izkazano naklonjenost. 2815 Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini 5«i ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA SODA LJUDI! Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš ho-roskop. Slava prof. Helšna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi Imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni - vse bo bolie. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? - - • - V*«** iv v dlll JNU V C *»eide govore resnico! Čitajte. kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn Spoštovani prijatelji! l- :* „^e sfm samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, Je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje, {/rosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prl-naiajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tud! sam storim za vse, kar le v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svoj {'-■»'slov, poklic, dan, mesec In leto rojstva In poveni Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost In v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vlnograde. SleszkČ 116-M. Poštni predal 28. češkoslovaška. Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno Qeio potrebujem miru In zbranih misli. (Prof. Helčn )e star 86 let.) v Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter sl bom prizadeval, da am napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj prof. Helčn. astrolog. n Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenlak, ki le vse svoje življenje srefii zvezdam. Danes spada med naše naj večje dobrotnike, ker nam kaže pota k n« J zadovolistvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam lih morda pripravlja 1a 39-1 Dobro kosilo po Din 6.—. Vprašati v trgovini s čevlji, Koroška cesta 35.____________________2881 Učenka se sprejme v steklarni Ivan Kovačič, Slovenska ul. 10. 2885 Skladišče, primerno tudi za delavnico oddam v najem. Ivan Kovačič, Maribor, Slovenska 10. 2886 4 decimalne tehtnice 50—400 kg tehtne moči, na prodaj. Koroška cesta 20, v trgovini. 2897 Časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol noma slične fotografijam. 2595 Lepo, opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Vil-sonova ul. 13 I. 2887 ! ! ! Vam ! M~ ki preživite več kot 54 življenja y, stanovanju (postelji), podaljša življenje u-godno urejeno stanovanje. Madrace 250.—, žične vloge 115,—, lepi otomani 500.— Din. Postelje, kredence, spalnice, stoli itd. Posteljno perje čistimo hi-gijenično s paro dnevno ceneno. Zdrav niško priporočeno. Razpošiljamo izven Maribora. B. Jagodič dr. Vojašniški trg. 2888 Denarnice za kovani denar v veliki izbili pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2735 Velika vrtna veselica bo v soboto in nedeljo v gostilni Sei-fried, Aleksandrova cesta 79. Prima vino, prvovrstna kuhinja. Cenjene goste vabi gostilničar. 2782 Tovorni avto 334 tonski »Ford« (3-osmi) v brezhibnem stanju, 25.000 kg, vožen, zelo ugodno na prodaj. Dopise na upravo »Jutra«, podružnica Maribor pod »Ford«. 2755 Prodam nov paviljon za 9 družin čebel, dve sta že notri in stroj za vejenje medu in šest košov za Din 900. Betnavska c. 1. 2826 Oddam v najem takoj na novo opremljeno solnčno sobo* s posebnim vhodom, v bližini parka ter realne in klasične gimnazije enemu ali dvema gospodoma. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 2830 Nadzorstvo otrok prevzame inteligentna gospodična. Govori nemško in angleško. F. Hannss Cankarjeva ul. 14, pritličje, levo. 2890 Stanovanje dve sobi • in sobo in kuhinjo takoj oddam. Beograjska ul. 28. 2883 Lokale in eno garažo takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2827 V vili pri parku oddam lepo opremljeno sobo. Vprašati Trubarjeva ulica 11 I. 2829 Sobo in Srkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uHca 3, za kavarno »Astoria«. 3 Stavbišče Tomšičev drevored 861 m5 na prodaj. Pojasnila v upravi »Večernika«. 2892 Učiteljica vešča glasovirja, bivša konservatoristka, višjega odseka daje pouk v glasovirju po hišah. Začetnikom odličen temelj. Cena zmerna. Naslpv v upravi »Večernika«. 2890 Gradbena parcela 600 nr v Mariboru na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2890 Poltovorni avto v dobrem stanju prodam ali zamenjam za motorno kolo, stabilni motor ali drugo blago. Naslov v upravi »Večernika«. 2894 Lep kabinet oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Jenkova ulica 5, vrata 2. 2899 Išče se viničar s 4 močmi na posestvo z dobrimi pogoji. Vpraša se v gostilni »Beli zajec«, Meljska c. 10. 2825 Stanovanje v vili 3 sobe z vsem konfortom oddam mali, čisti stranki takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Bližina parka«. 2900 Znanja želi mlada, zelo simpatična, vitka gospodična z mlajšim gospodom visoke rasti, po možnosti črnolascem, v boljši službi. na vsak način odkritega in poštenega značaja. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošljejo na upravo »Večernika« m Mariboru pod šifro »Vitka kot jelka«. 5000 Pletiljo sprejmem v stalno službo. Zelenk^, Tržaška 3, Maribor. 2896' Motorno kolo s prikolico B. S. A., 2 cilindra, ugodno na prodaj. Maribor, Mlinska ulica 21. 2897 Nemški jezik, < pravopisje, dopisje, poučuje po najbolj ši metodi Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2733 UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7*-, 8*-meter * za birmance, ženine in neveste ❖ dobro in poceni v TRPIN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 V NEDELJO 4, SEPTEMBRA 'RTNI KONCERT V GOSTILNI PRI »LEPEM RAZGLEDU* V KAMNICI Za dobro kuhinjo in izborno vino najbolje preskrbljeno. Za obilen obisk prosi gostilničar. ssa* Ant. RudLEGAT- Enolefni v TRGOVSKI TEČAJ MARIBOR.,VRAZOVA UL.4 Začetek dne 9.s«pf. 1932 ■ ' " udobni, priklad-baržuna za isto Vrsta Trpežni otroški polčevlji : iastirrt podplatom ln peto iasti podplat je neraztrgljr pušča vodo. OTVORITEV GRAJSKE STARINARNE Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim na Trgu svobode štev. 1 starinarno. Vsak, ki me bo posetil, bo dobro in ceneno postrežen. - Kupovala in prodajala bom vse blago po brezkonkurenčnih cenah. Izvrševala bom tudi vso predtiskarija za polovično ceno. Najvljudneje se priporoča HELENALUKEŠ TRG SVOBODE 1. 2882 L NA POHORJU na prodaj EPO POSESTVO s 500 oralov gozda, lepo ekonomijo, lepim gozdarskim poslopjem, inhišo. Plačilo proti hranilni knjižici. Ponudbe na upr. „Ve čemika” pod „Nakup posestva s hranilno knjižico". i!S<4 Sanatorij v Mariboru Gosposka ulica 49 Telefon 2358 Laitnik in vodja kirurg dr. Mirko Černič Najmodernejša urejen za operacije, zdravilni aparati i višinsko solnce, dia'ermija, tonizator, Žarnica .Hala" Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijoča in kopeli) Cene zmerne! aa Šolska vodstva. učitelji pozori Moške nogavice 5, 7, 10 Din pat RE/ELITEV! Alojzij Zorattl, delavnica za cerkveno umetnost, pozlatarstvo, trgovina slik In okvirjev ter restavriranje atarih umetnin, se je preselil iz Stolne v Tatten-bachovo ul. 14, nasproti NARODNEGA DOMA. P. n. občinstvu se vljudno priporoča. 2870 knjige in vse šolske potrebščine dobite najbolje in najceneje v knjigarni in papirnici 2440 Tiskovna zadruga, Maribor, Aleksandrova c. 13 j lii»»iiiinii»i)iiiiiiiiiiniiuniiiiiniuiiu»niiiiiiitiiniiiiniii..iiiiiiuniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiinniinuiniiiiiiiim iiiiiiiiiiiHUHiuniiiiiniHiiimmiuiiniiim.miEt.iiiMimDiiii^ Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : C E L J E nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knJIElce ln telcočl račun proti nafugodneflemu obrestovanju Najbolj varno naložba denarja.