Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 151.
V LJUBLJANI, sobota, 10. julija 1926.
Posamezna številka Din 1‘— LETO III.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemsi nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'	.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. CPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Slovenci in vladne krize.
Vselej, kadar pridejo iz Beograda vest?
0 nastopajoči vladni krizi, se pojavijo tu<b v slovenski javnosti številni konien-
arU in še številnejša ugibanja o posle-, . 1 H morejo nastati, če bo dosežena 'Jia reSitev. Vse te komentarje in vsa lLUS ,!ania pa bi si slovenska javnost d„ez skcde prihranila, ker izkušnja uči, ne na VS6 re*kve važne le za stranke, slušni, Za s Venski narod. V najboljšem {(x j, se zgodi, da je zastopana tudi kara io ovenska stranka v vladi in da mo-
1 .... 'l!lemenibo režima občutiti urad-{j, u er včasih tudi občinski zastopi, to-, a v glavnem ostane vse pristarem, kar n« e najtočneje konstatirati samo slovenski davkoplačevalec.
obstoječi	^	L8	sSnce
prav nobenega razloga, da bi se “m rešitve krize razburjali. Naj ostane čisto neizpremenjena sedanja vlada, ali pa naj pride kaka razširjena koncentracijska vlada, ali pa naj dobimo radikalno volilno vlado, za Slovence bo pravzaprav ostalo vse neizpremenjeno, ker vse kardinalne zahteve Slovencev bedo ostale še nadalje nerešene.
Ne bomo dobili zveze z morjem, ne bo zmanjšano davčno breme, ne bodo vzpostavljene samoupravne skupščine, n_e ho se nič storilo za povzdigo sloven-
temveč kakor ved-rm, tako se bo tudi sedaj spznala edina sprememba režima v izmenjavi urad.
nikev. Prav res pa se ne izplača, da bi se slovenska javnost vsled tega razburjala.
Rešitev za Slovenijo ne pride od spremembe vlade, temveč le cd Slovencev samih. Nujno je, da bi slovenska javnost to že vendar enkrat spoznala in se Po tem tudi ravnal a.
Slovenci se moramo organizirati, do fanatizma krepko organizirati, ^da postanemo močni in da nobena rešitev vladnih kriz ne more oslabiti našega položaja. Naša dolžnost je v tem, da rešimo slovenski problem najprej doma in da ga sele potem rešujemo v Beogradu. In ne narobe!
Najprem si moramo biti sami na jas-e,1h kaj najbolj rabimo in temu pri-Yerho sestaviti tudi našo parlamentarno e§acij0. Smo mnogo premaloštevilen »ared, <ja bi gmel biti tudj samo en naš P°slanec Samo številčna enota. Nasprotji VSftk naš poslanec, pa naj pripada tej len °D* s^ranki, mora bili delavec na svo-' mesfu, mora vsled svojega strokov-znanja veljati za dva druga. Sestava take delegacije je težka stvar m mogoča le po sporazumu strank ki So na slovenskem stališču in ki ne’de lajo za račun tujih strank. Ni nobena sreča, če imamo veliko strank, nesreč je le v tem, da ni delo vseh strank podrejeno enemu skupnemu cilju, temveč da je strankarski interes potisnil splošna v ozadje. Stranke bi morale ena nor?0 ^Pbpolnjevati v delu za sploš-to si- ?r' nas Pa poznajo stranke samo da ^ie ’ Ciln Bolj ena drugo ovira in ni.' . fc*ei11 efekt strankinega dela za Za	'»izernejši.
Ponam 1 tega se ob vsaki v!adui krizi bio v	• ®^ovenci	nikdar ne more-
va n vse§a svojega političnega vpli-šiteva^i-, zato Pa tudi nobena re-Bejie V . nekrize ne pomeni za nas no-.stareii|)r^cBitve, temveč ostane vse pri
V	v
aznejŠe ko vse vladne krize je za nas To j61?00 nBsolutna organizacija naroda, he Zvesti naJ bo cilj slovenskih strank, hloč 8 Skrb’ kako si bodo razdelili vladno — drugi.
Radičeva izjava po avdienci na Bledu
Bled, 10. julija. Včeraj dopoldne je iralj sprejel Štefana Radiča v avdienci. Radič je bil na dvoru cd pol 11. dopoldne do pol 3. popoldne. Samo avdienca je trajala do 1., potem pa je kralj zadržal Štefana Radiča pri kosilu, ki je trajalo do pol 3. Državni podtajnik Košutič in dr. Kežman sta kosila s kraljevim adjutantom generalom Hadžičem.
Radič je po avdienci izjavil novinarjem, da se je s kraljem razgovarjal o vseh važnih državnih in političnih vprašanjih. Kralj je dal ministrom navodila in jim rekel, da pride, če bi bilo potrebno, sam v Beograd.
Politična situacija je čista in jasna. Stavil sem predlog, da se sestane narodna skupščina 1. avgusta, da se resi agrarno vprašanje. Mi nismo vladi nič pretili. Krize in pretresljajev ni. Krivi so samo časopisi, ker prinašajo lake stvari.
Sedanji položaj je za vlado prav ugoden. Boljše vlade kakor jo imamo sedaj, ni mogoče sestaviti. Kar se tiče Nikiča, to ni tako važna stvar, da bi se zaradi nje prekinila koalicija. Jaz sploh ne zahtevam, da Nikič ne bi smel biti minister. Dr. Nikič lahko osnuje svojo lastno organizacijo, če more.
Potrebno bi bilo najeti v inozemstvu večje posojilo. To posojilo bi se razdelilo na pet delov po 100 milijonov Din. Prvih 100 milijonov bi bilo za Primorje, Dalmacijo in Črno goro, da se tam urede luke in zgrade pota. Drugih 100 milijonov bi bilo za izsušitev neretvanskega polja tretji del bi bil za regulacijo Save,
da postane plovna od Ljubljane naprej; četrti del bi bil za vodne zgradbe v Vojvodini, peti del pa za poplavljene kraje. To posojilo pa se ne more prej najeti, prodno ni izvedena agrarna in davčna reforma.
Glede svojih razgovorov o zunanji politiki ni hotel Radič nič izjaviti.
Kralj je bil vesel ter je bil z Radičevimi informacijami zelo zadovoljen. Med kodlcm se je Radič dalje'časa razgovar-jal s kraljico. Prišel je tudi prestolonaslednik Peter.
O	ministru Simonoviču se ni govorilo.
Glede Uzunoviča je rekel Radič, da je bil na Bledu samo zaradi povodnji in da se je o politični situaciji le malo razgo-varjal.
Naši sklepi v Zagrebu niso ultimativnega značaja.
Bašič je sporočil Uzunoviču, naj kar naprej dela.
. 0 kaki drugi vladi,« pravi Radič, »sedaj, dokler imamo to vlado, ne more biti govora.«
Pri bodočih volitvah bo HSS, postavila za kandidate posebno veliko število Dalmatincev. V Dalmaciji računamo, da se bomo ojačili.
Glede netunskih konvencij je rekel Radič, da je vse odvisno cd njih izvajanja. To pa je zopet odvisno od tega, kakšna bo vlada, ki jih bo izvajala. Če bo vlada slaba, jo bo treba vreči. Rok za trajanje konvencij, ki je določen s o leti, je predolg, zadostovala bi tri leta.
Krize ni.
Beograd, 10. julija. Radikali zatrjujejo, da se njih prav nič ne tičejo sklepi, ki jih je napravila HSS v Zagrebu. Oni zahtevajo, da naj HSS stavi konkretne predloge. Splošno se smatra, da je situ-! aeija precej komplicirana, vendar pa ' mora ostati taka, kakor je danes, če HS klub ne bo stavil novih zahtev, ki bi jih Uzunovič ne mogel sprejeti. Če pa postavi HS klub kake nesprejemljive pogoje, bo nastala težka kriza in bo moral Uzunovič storiti vse korake, da situacijo razčisti. Včeraj ni nastopil noben nov moment in vsa situacija je ostala v znamenju pričakovanja. Za včeraj najavljeni sestanek med Pavlom Radičem in Uzunovičem se ni mogel vršiti. Bržkone so se čakala navodila Štefana Radiča z Bleda.
UZUNOVIČ 0 POLITIČNEM POLOŽAJU Beograd, 10. julija. O političnem položaju je izjavil Uzunovič novinarjem:
»S Pavlom Radičem se nisem mogel sestati. Kar se tiče verzije, da bi dr. Kež-
Skrb vlade za poplavljene«.
Beograd, 10. julija. Uzunovič je bil včeraj popoldne ves čas zaposlen z vprašanjem pomoči za poplavljene kraje. Konferiral je s predsednikom skupščine Markom Trifkovičem in s predsednikom Rdečega križa. »Rdeči križ« bo prevzel nase vso organizacijo pomoči za poplavljene kraje. Uzunovič sts je včeraj popoldne razgovarjal tudi s prometnim ministrom Vaso Jovanovičem in z ministrom za socialno politiko Simonovičem. Dalje se je tudi minister dvora sinoči dolgo razgovarjal s predsednikom vlade o kraljevih navodilih v vprašanju pomoči za poplavljence.
Beograd, 10. julija. Sinoči ob pol 10. je Uzunovič pri odhodu iz predsedstva vlade izjavil novinarjem:
,Danes sem se ves dan bavil z vprašanjem poplav in pomoči za poplavljene kraje. Kralj se je zelo interesiral ra to vprašanje. Nocoj me je posetil dvorni minister in me vprašal, kakšno je da-našnjS stanje. Direktne nevarnosti sicer ni več, vendar pa vsa nevarnost še ni minila. Poslali smo še nekaj denarja in delamo na organizaciji odbora za pomoč poplavljenemu. Danes sem prejel obvestilo, da je »Rdeči križ« pripravljen prevzeti vso akcijo v svoje roke. Nastopiti moramo vsi solidarno, vlada in narod, da pomoremo oškodovancem. Sedaj so ti kraji na vrsti, drugo leto so pa lahko drugi.«
DR. NIKIČ USTANAVLJA NOV KLUB.
Beograd, 10. julija. Dr. Nikič priprav-da vzpostavi svoj Hrvatski počaka J k-Ub in upa Pr‘ tem na uspeh. H <ra hn „Ke ^ povratek dr. Šuperine, ii ^1'nl	’	V1’ da se loči od Radičeve-
ga kluba m da osnuje z njim skupen klub s programom, na katerem sta stala ze prej. Dr. Nikič se nadeja, da bo pritegnil se kakega poslanca.
Kar se tiče njegove izključitve, je dr. Nikič mnenja, da izključitev po Statutih stranke ni bila pravilna, ker 011 o izključitvi ni bil obveščen in ker izključitev sploh ni bila postavljena na dnevni red seje, da bi se bili lahko posamezni poslanci samostojno opredelili. Nikič trdi tudi, da so bili v dvorani pri razpravi o tem vprašanju prisotni tudi neposlanci, ki so s svojo navzočnostjo napravili pri-
man postal minister za socialno politiko,
o	tem ne vem nič,
V	nekaterih listih sem čital o neki svoji posebni misiji na Bled. To moram zanikati. To se ne bi smelo tako izražati. Dela se mi krivica, če se pravi, da govorim sedaj, da bi vlada padla v parlamentu in da sem zato skupščina razgnal. Toda vsi dobro veste, da je to sedaj lahko reči, da pa to ni res.«
NIKIČ OSTANE V VLADI, RADIČEVCI DOBE SE EN RESOR.
Beograd, 10. julija. Poset ministra Simonoviča .se spravlja v zvezo z vestmi, ki so včeraj krožile, da bi dr. Kežman imel postati minister za socialno politiko. Na ta način bi HSS dobila še peti resort. Razen tega so v opozicijskih krogih trdili, da ostane dr. Nikič še naprej v vladi in sicer kot predstavnik svoje lastne skupine, ki jo misli zopet organizirati. V vladnih krogih vesti o tem, da bi dr. Kežman postal minister, niso potrdili.
tisk na člane kluba. Ker izključitev ni bila pravilna, on ne bo izvajal nobenih konsekvenc in tudi ne bo dal na razpolago svojega ministrskega položaja.
PRED SKUPNIM NASTOPOM RUMUNI-JE, JUGOSLAVIJE IN GRŠKE PROTI BOLGARIJI.
Beograd, 10. julija. Včeraj je rumun-ska vlada vprašala našega zunanjega ministra, ali vstraja pri blejskem sklepu, da se napravijo skupni koraki v Sofiji, ker je zadnji čas ugetovoljeno, da koniit-fke ^dc z bolgarskega ozemlja v večjem številu prihajajo čez mejo v naše južne kraje in pa v Dobrudžo. Kakor se doznava, je dr. Ninčič odgovoril, da sprej-j me to akcijo. Enako vprašanje je bilo j stavljeno tudi grški vladi, ker bolgarske j čete vpadajo tudi na grško ozemlje.
SPOR MED NINČIČEM IN MAKSIMOVIČEM SE VEČA.
Beograd, 10. julija. Skupina Maksimoviča zelo obsoja dr. Ninčiča, ker je separatno konferiral z dr. Krajačem iii s Simonovičem. Boža Maksimovič ugotavlja, da se je Ninčičev upliv pojavil v krajevni organizaciji radikalne stranke v Beogradu. To se je ugotovilo na zadnji seji krajevnega odbora, ki je bil razdeljen v dva tabora. Spor med Maksimovičem in dr. Ninčičem se vedno bolj zaostruje, posebno odkar je Maksimovič predlagal, da se Bobič izključi iz organizacije. 'Po bo prvo vprašanje, ki se bo dne 20. t. m. obravnavalo na seji izvršilnega odbora radikalne stranke.
ZDRAVSTVENO STANJE PAšIČA SE ŠE NI ZBOLJŠALO.
Beograd, 10. julija. Včeraj je dospel iz Karlovih Varov dr. Martinac. Po svojem prihodu je imel sestanek z Ilijo Mihailovičem, Simonovičem, Dragovičem in dr. Ninčičem. Kakor še doznava, Pa-šičevo zdravje ne gre na boljše. Po izjavah, ki jih je dal dr. Martinac, se sodi, da Pašič še dolgo ne bo mogel prevzeti j oblasti v svoje roke. Še več: on se sploh ne bo smel zanimati za politične dogod-! ke. Včeraj so zatrjevali, da se bosta dr.
; Srskič in Miša Trifunovič pri odhodu iz Prage oglasila tudi v Karlovih Varih, da poselita Pašiča.
i VOJNI MATERIJAL MORA AVSTRIJA j	UNIČITI.
Fariz, 10. julija. Zastopniki konfe-: renče veleposlanikov so sprejeli avstrij-j skega poslanika in mu sporočili, da se mora vojni materijah ki se nahaja na ! avstrijskem ozemlju, takoj ves uničiti.
; Avstrijski poslanik je nato izročil pismeno prošnjo, da se sme vojni materijal prodati v inozemstvo. Zdi se, da tudi tej prošnji ne bodo ustregli.
Konferenca veleposlanikov je ugotovila. da so v Avstriji športna društva, ki jim načelujejo nemški častniki. Ta dru-Štva lahko vsak čas pridejo do orožja in j vojnega materijala in s tem spravijo v
I	nevarnost mir v Srednji Evropi.
Mussolinijev Čredo.
V	Coolidge-ovi četrtletni reviji za zuna- • njo politiko je objavil Robert Cantalupo pod naslovom Fašizem v italijanski zgodovini« neke vrste historično utemeljitev današnjega italijanskega fašizma. Ta publikacija je še posebno zanimiva radi tega, ker ima pripombe redakcije, da jo je potrdil diktator Mussolini kot točen izraz svojih lastnih nazorov. To je^ terej nekaka veroizpovedi fašizma, ki se licče po revolucionarnem pohodu na Rim iti po nasiljih legitimirati kot edini pravi ti: slednik tvorcev Italije iz Risorgimenta. Mu-solini je postal legitimist. Ker pri nas ni se bila podana slika mentalitete fašistov v Hiihovi lastni luči, in ker je brez dvoma potrebno, da dodobra spoznamo ideologijo teh najhujših zatiralcev našega naroda, prinašamo Cantelupov članek brez komentarja v celoti:
• Najlažje je razumeti in soditi fašizem talko, da ga ločimo kot političen program od fašizma kot pokreta v zgodovini italijanske nacionalne revolucije. Na naslednjih straneh hočem premotriti in oceniti zlasti drugo stran — ali funkcijo — fašizma kakor se kaže v zgodovini moje domovine.
Zgodovina fašistične politične stranke, ki je mnogo enpstavneja in krajša, kakor pa zgodovina fašističnega revolucionarnega pokreta, se da lahko pregledati, Najnoveji politični boji v Italiji so na nesrečo odprli pot v teoriji in praksi proti nacijonalnim strankam, t. j. socijalistom, krščanski ljudski stranki (Popolari) in framasonom. Skozi leta je socializem prepovedoval masam načela čistega in edino zveličavnega gospodarskega razrednega boja, ne da bi se pri tem količkaj oziral na neizmerno nevarnost za edinstvo iu moč naroda, skrito v teorijah, ki kličejo k nasilju zato, da se utrdi prvenstvo mate-rijalnih zahtev, zanikajo pa vse moralne in historične vrednote, ki jih povzdiguje nacio- j nalizem za državo in domovino.
Ljudska stranka, spontana in močna po- ! vojna formacija, je vstala iz pepela razsute I krščanske demokracije, ki se je zdelo, da je ; mrtva, odkar je odšel s pogorišča papež Leon XIII., in je prevzela nekaj naukov radika- | lizma iz preteklega stoletja. Ona je zavrgla i tako ravnotežje med pravico in človečan-.itvom na eni kakor potrebe očetnjave na ■drugi strani in si je postavila za cilj zvezo celega sveta med katoliki, ki naj bi se pokorili načelom vsem vernikom skupnim, ne glede na državljanske dolžnosti. To ni bil internacionalni socializem razrednega boja. To je
bil duhoven internieionalizem s fatalnim ciljem, da oslabi državne in domovinske ideje.
In končno je mogočna prostozidarska organizacija. ki obstoji v zapadni Evropi, izdala glasan kozmopolitičen apel, ki je ‘bil vedno najsilneji takrat, ‘kadar je prostozidarstvo nastopilo finančno ali pa direktno protiversko.
(Za Italijo tistega časa so postali ti trije elementi na nekak način skupna nevarnos: vried skupnega jim mednarodnega duha. Njihove akcije so resno zadrževale kristalizacijo italijanskega narodnega edinstva prav takrat, ko je po končani svetovni vojni ta koncepcija začela dobivati jasnost dn moč. Fašizem kot načelo politične stranke zavestnega, borbenega, prekipevajočega nacionalizma je te tri internacijonatizme izzval na boj ter jih potolkel soeijaino, duhovno in politično. Bilo je naravno, da je vstopila v faši-stovsko stranko, ki je to narodno križarsko vojno začela, mogočna armada pristašev, med njimi tisoči, ki so se ločili od strank, proti katerim so nastopili fašisti.
S tem naj bo pojasnjena napetost političnega boja, ki divja isedaj med fašistično stranko in intemacijonal-no orijentiranimi skupinami. Triumf tega ali onega kombatan-ta bo brez dvoma važen dogodek v zgodovini Italije. Zmaga ali pa poraz načel fašistične stranke bosta določila tempo napredovanja iem načelom po drugih evropskih deželah. Ne glede na to, je pa Izid boja vitalnega pomena za Italijo, kajti fašizem je v bistvu tipičen italijanski pokret. Tak se nam kaže bodisi, da ga gledamo kot politično stranko ali pa kot fazo v naši nacij ona! ni revoluciji
—	da, v tem poslednjem primeru še bolj, kajti fašizem, dasi je na zunaj politična stranka, je v resnici glavni faktor oblikovanja modeme italijanske države. Prepričan sem, da bi to stališče moral sprejeti kdorkoli piše zgodovino italijanskega narodnega preporoda, ki se je pričel v začetku 19. stoletja in se nadaljuje še danes. S tega vidika presojan, stoji v grandijozni panorami Evrope 19. stoletja fjšizem zase. Opazovalci često izolirajo pojav fašizma in ga zmanjšajo na razmerje uporniške politične skupine, tako da se zdi v najnovejših političnih bojih Italije samo kot epizoda, živahna sicer, toda hitro minljiva. Mi pa, ki hočemo v zgodovini italijanskega edinstva dati fašizmu mesto, ki mu gre, moramo razjasniti 'kontinuiteto in nujnost v dogodkih tekom teh sto let obstoja Italije.
(Dalje.)
Speotator:
— mele.
/Skup.ština se odmarak To je obupni refrčn, ki ga poje spričo splošne narodne nesreče v Vojvodini in Južni Srbiji skoro celokupni zbor prestolniških listov. Gospodje narodni poslanci silijo v kopališča, ker so v neznosni vročini letošnjega deževnega zasedanja sprejeli par enočlenskih novelic k že obstoječim, po lastni sodbi gg. ministrov nepopolnim in slabim zakonom, razun tega pa so narodu poklonili — beograjske konvencije. Skupština se, dakle, edmara! Medtem pa vije naš človek v Vojvodini, Sremu in Slavoniji roke, ko gleda, kako uničujejo umazani valovi zbesnele Donave in Drave njegov — ne, tudi naš! — pridelek. Katastrofa prvega ustavnega faktorja — in to je menda narod — ni vredna, da bi se otvorilo izredno zasedanje glede nujne pomoči tisočerim in tisočerim poplavljencem. Ta v sebe zaverovana skupščina prepušča celo reševalno akcijo finančno-ekonomskemu od-Ivtii ministrskega sveta, le-ta pa misli, da je z dvakrat deset milijoni dinarjev in nekoliko vojaške asistence zadeva za politične kroge že rešena. Kdo pa si je
drznil pomisliti, da je treba nujnega noveliranja finančnega zakona za nastopno proračunsko leto, če bi se res hotelo priskočiti prizadetim pokrajinam na pomoč? Ne, na to ni nikdo pomislil. Pač: mislili_ so na fonde, iz katerih se ratresa malenkostna vsota in — konec. Politični krogi mislijo: Beogradska čaršija je pred poplavo sigurna, zakon narave pa je tak, da se- reke in veletoki pomirijo kakor naša opozicija ...
* ‘
A v naslednjem majhen prispevek k poglavju o naši socialni anarhiji. Nekje v Sloveniji je tvornica, ki izdeluje proizvod svoje vrste, a nima konkurence v vsej državi in malodane v vsej Srednji Evropi. Dotični izdelek stane tvornico 1 dinar 20 par pri kilogramu. Tvornica oddaja to dnevno potrebščino po 5 Din 20 par, h kateri vsoti je treba prišteti še 60 par trošarine. Uganka pa je sledeča: v vsoti 1.20 je že zapopaden koeficient sigurnosti, v njej so zapopadeni vsi režijski stroški, kajti dnevna povprečna produkcija znaša 5—6 vagonov (kapaciteta i)—10). En vagon dotičnega izdelka sta-
MLADINA« ST. 8.—10.
'Zadnja, trojna številka »Mladine« zaključuje tretji letnik te revije. Trojna številka Mladine < dokazuje, da niso bile zgolj prazne besede, ko je »Mladina* obljubljala ob začetku, da hoče postati idejna nositeljica najmlajše kulturne generacije ter da hoče »lati pečat njenemu sodobnemu izrazu. So-
1	rudniki »Mladine? so večinoma le malo znana ali pa sploh neznana imena in vendar je •Mladina dosegla ono, česar v podobnih razmerah še nobeno drugo glasilo mladih ljudi ni moglo, namreč splošno priznanje.
Tudi je res, da so hoteli nekateri »Mladino« ignorirati, kar se je pa ponesrečilo, ker so morali ravno najbolj strankarski časopisi prekiniti svoj molk in se oglasiti s polemiko 'Največ priznanja pa je dosegla »Mladina« pri neodvisnem tisku, kakor pri slovenskem tako tudi pri neslovenskem. Vsa res napredna in demokratična svobodoljubna mladina se je »Mladinec oklenila; kar naj bo njenim sodelavcem v pobudo.
Ako pregledamo zadnji številki dodano kazalo lahko takoj ugotovimo kateri so biti glavni izrazniki najmlajše kulturne genera-
‘ Kvantitativno in kvalitativno je najboljše zastopan pokojni Srečko Kosovel. — Poleg mnogih peemi (po številu 17) ima tudi pro-gramatič*® članke. Naj jih preberejo vsi oni, ki so ob njegovi smrti pisali, da je bil »neopredeljen In »nevtralen«, in videli bodo, kako krivico so mu napravili. Malo pred svojo smrtjo je napisal:
»Eno je vroče: žeja Pravice m Odrešitve.«
»Eno je sveto: Preprosto in pristno.«
S temi verzi umirajočega Kosovela je *z-
načeno vse umetniško, kulturno in miselno j stremljenje najmlajše generacije, ki ve:
>>To je resnična svoboda duha, — če človek umira,in še pri poslednjem utripu srca še protestira v imenu Duha — še protestira!«
V	zadnji številki »Mladine« je objavljen del zapuščine pokojnega pesnika. Krik ranjenega ptiča je to, krik labuda, ki šele na predvečer svoje smrti izpove ono, česar poprej ni smel. Protest in ljubav se spenjata v ritmu zadnjih Srečkovih pesmih. Cim močnejša ljubav, tem silnejši protest teni večja bridkost užaljenega srca in tem lepši izraz.
Kosovelovo predavanje »Umetnost in proletarec«, ki ga je pokojni predaval med delavci, jasno priča, da je bil Kosovel prepri; čan o pravilnosti nazora, da je umetnost radi življenja in obratno, da je last vseh, še tako neznatnih ljudi in da nihče nima privilegijev na umetnost, kakor tudi ne na kulturo.
(»Narodni Dnevnik« je svoječasno priobčil kratko vsebino tega predavanja).
S Srečkom Kosovelom je »Mladina« izgubila mnogo, zelo mnogo, ali njegova smrt ji ne 'bo vzela poguma, kvečjemu ji bo vlila še nove smelosti.
Druga glavni sotrudnik »Mladine« je Debevec Ciril. Vprašanje, kateremu se je izključno posvetil je gledališče. Temeljita izobrazba mu nudi najboljši kriterij, s katerega kritično premotriva vprašanje našega dramskega gledališča, njegove usode in njegovega dosedanjega razvoja. V zadnji Številki ima članek »Vprašanje režiserjev v ljubljanskem gledališču,« kjer pride do za ključka da je 10 režiserjev v naši drami absolutno preveč.	C. K.
ne tvornico 12.000 Din, a ona dobi zanj \
58.000 Din. Tvornica je v rokah inozemskega židovskega kapitala, redi celo jato parazitov in samo ravnatelj bo imel ekreg 40.000 Din mesečne plače, ker je j tvornica zanj plačala v preteklem letu !
107.000 Din — dohodninskega davka. V bilanci tega podjetja, *ki plačuje svoje uiadnike domačine sramotno nizko (od 1000 do kvečjemu 1600 Din, manipulantke dobijo povprečno 600 Din), pa je letni čisti »dobiček« označen z vsoto 3 milj. dinarjev. Čeprav zasluži tvornica skoro dvakratni znesek v enem samem mesecu, vpoštevajoč njene ogromne liferacije v — Anglijo. V ilustracijo, kako zna iti kapitalistični interes preko vseh skru-pulov, pa sledeče: Zastopnik te firme sedi v Beogradu in prevzame vsak dan po en vagon omenjenega izdelka. Ker ima od vsakega kilograma 30 par provizije^, zasluži dnevno 3000 Din — kot nameček k svoji bajni direktorski plači iu vsem tantijemam. Iu v tem podjetju,'ki dobiva svoje surovine iz inozemstva, so inozemci z mastnimi plačami na vodilnih mestih, vse do prvega knjigovodje. Ostali — domačini — pa smejo garati za mi-zerno plačico cd zore do mraka: eni v pisarnah, na stotine pa je tistih, ki sušijo v vzdušljivi atmosferi zaradi zaslužka inozemske židovske gospode svoja zdrava pljuča. Tako je Slovenec izmozgan na lastni grudi, država »propisno: ogoljufana za davke in vse to se godi pod plaščem tolikanj »ogrožene privrede«. Seveda, če je industrija res samo molzna krava za kapitalistične parazite, potem njene krize nikdar ne bo konec. Amerikanizacije bi bilo treba, kjer delajo vsi čim najintenzivneje, a uživajo v primernem obsegu tudi sadove svojega dela. Pri nas pa je v modi nagrada za brezdelje.
IZJAVA.
V svoji 151. številki z dne 6. julija t. 1. je prineslo ljubljansko »Jutro« članek »Peklenske intrige proti mariborski Mestni hranilnici«. V tem članku se žigosa pisava neznanega pisca v dunajski »Neue Freie Presse« in to tako, da se na nekvalificiran način alu-dira na Radičevo in tudi na Narodno Radikalno Stranko.
Predsedstvo Oblastnega Odbora izjavlja kategorično za Narodno Radikalno Stranko, da je to podtikanje lažnjivo in zlobno delo samostojnih demokratov, ki bi s tem hoteli prikriti nerednosti svojih eksponentov v Mestni hranilnici’.
Istočasno ugotavljamo, da ni zavod kot tak v nikaki nevarnosti, ker garantira poleg drugega za vse vloge mestna občina mariborska s svojo davčno močjo in « svojini premoženjem.
Oblastni Odbor Narodne Radikalne Stranke v Mariboru.
PRAVDA DR. GORIČAN-D. ŽABKAR ODNOSNO »JUTRO«.
V nekem dopisu »Jutra« je D..Žabkar, ki je iz NSS prestopil v SDS, napisal o g. dr. Goričanu, občinskem svetniku celjskem, le-le ljubeznive besede: »Vodja opozicije, radikal dr. Goričan, je smatral za potrebno ugotoviti, da ima njegov klub sedaj 7 članov, s čimer je menda hotel opravičiti najhujšo fidunijo. ki jo je zagrešil proti Narodnemu bloku in s tem pogazil program in dogovor, ki Sta ga sklenila z Demokratskim klubom pred občinskimi volitvami NRS in NSS.«
Ob poslednjih občinskih volitvah v Celju so namreč SDS, NSS in NRS, da pariiajo posledicam takozv. Žerjavovega volilnega re-
Ivo Grahor skuša v svojih petih, šestih člankih podati analizo vsega idejenega življenja slovenske javnosti in iz tega stališča obris ideologije generacije okrog »Mladine*. Cirahor je poieg pokojnega Kosovela f?'‘*^ni ideolog »Mladinef. V zadnjem članku »Mladinsko gibanje« očrluje med drugim tudi vo križarsko smer med katoliškim dijaštvom ter jo označuje kot nesolidno, neizčisčeno in
tudi neslovensko.
Stalni sotrudnik »Mladine« je tudi dr. tr. Veber, ki nadaljuje svojo zelo zanimivo študijo o Sokratu.
Med drugimi sotrudniki zadnjega letnika Mladine« navajamo še A. Gspana, B. Borka, V. Košaka, Karla Kocjančiča, Br. Krefta,
C.	Kočevarja, I. Krošlja, dr. I. Lokarja, A. Ocvirka, P. Šegoto, univ. prof. dr. Tasiča, St. Tomšiča, dr. Vurnika itd.
Poleg že omenjene vsebine, vsebuje št. 8.—10. »Mladine« še lep nekrolog Srečku Kosovelu I. Krošlja in fino, nežno Ocii'kov" pesmico »Večeri«, posvečeno Kosovelu, aa-lje zelo lep članek B. Borka o pokojn , ravno umrlemu češkemu pesniku J J
kerju, članek C. Kočevarja »Slovs vo in kn-
tika« informativen Članek B. šegote »Iz. mlade dalmatinske lirike,< ist^^ “J članek V Premruja. Par besed o delovanju S Antona Podbevška, »Poslano« Jerneja Stanteta in popravek nar. poslanca g. dr.
^Na^piatnieah obljublja »Mladina« nadaljevanje dela v jeseni, kar je tudi samo ob sebi umevno. Toliko energije in mladostne sile, kot jo je zbrala »Mladina« okrog sebe, ne bo propadlo zlepa. Optimizem »Mladine je prvo znamenje, da bo izpolnila vsaj del ualog, ki si jih je stavila.
da. po katerem ima pridobljena relativna večina absolutno večino mandatov, sklenile dogovor, da nastopijo skupno pod firmo Narodno gospodarska stranka, ali kakor se je tud ireklo: Narodni blok. S tem se je nameravalo preprečiti in se je tudi preprečilo, da ni zmagala nemško-klerikalna koalicija.
Z volitvami najkasneje pa z izvolitvijo župana in podžupana je Narodni blok preje-njal. iako Narodna socialistična kakor tudi Narodna radikalna stranka potrjujeta, da sta si ob dogovoru za čas po volitvah izrecno pridržali svobodne roke ter poudarjali, da je v občinskem svetu vsaka stranka samostojna. Odklonili sta celo predlagano ustvaritev skup-neka kluba.
Tudi SDS ne more zanikati, da se je dogovor, ki je tudi zapisan v tem zrnislu, nanašal samo za volitve same. Tako so morale izpovedati v pravdi, ki se je razvila na tožbo dr. Goričanovo, zaslišane priče iz vrst predstavnikov SDS, s pristavkom, da so bili pač mišljenja, da «e bo Narodni blok ohranil tudi še po volitvah.
Res je, in to zatrjuje tudi dr. Goričan in na njegovi strani zaslišane priče, da sta obe ob volitvah s SDS koalirani stranki v občinskem svetu od slučaja do slučaja podpirali SDS, toda to se je zgodilo brezobvezno, brez speci jej nega bodisi pismenega bodisi ustmenega dogovora ali pakta. Obe stranki sfa SI ohranili popolno prostost.
Že 30. januarja 1925 — volitve so bile 28-septembra 1924 — je dr. Dobovišek kot načelnik kluba NSS z ozirom na skupščinske
volitve, ob katerih je SDS nastopala tudi pod tvrdko Narodni blok, čuti potrebo, da jo podal v občinskem svetu izjavo, s katero je ugotovil, da je Narodni blok z volitvami v občinski svet prejenjal. Ob tej priliki je dr. Goričan, kakor je potrdilo več prič, izjavil: da izjava NRS v tem smislu še sledi.
Ni bilo torej nobenega dvoma, da je Narodni blok z izvršenimi volitvami izgubil svojo eksistenco, zlast-i pa ga ni bilo več potem, ko je NSS bila podala omenjeno izjavo.
Kljub temu pa je NRS, čeprav z ničemer vezana, »od slučaja do slučaja-1-, šla -s SDS.
Naravno je, da se nihče ni mogel pregrešiti proti Narodnemu bloku, ki ni več eksistiral, in da ni mogel zagrešiti felonije< proti objektu, ki ga ni bilo. Zlasti pa ne proti dogovoru pred volitvami, ki je bil z volitvami samimi konzumiran.
Očitanje »Jutrovega« pisca dr. Goričanu.-češ da je zakrivil »felonijo« — glej besedilo ’ inkriminirane -'"notice — proti Narodnemu bloku in proti preti volitvami sklenjenemu dogovoru, je torej ne samo deplacirano, ampak popolnoma, stvarno neutemeljeno, torej kriva obdolžitev.
Pri razpravi 6. t. m. so se zaslišale z obeh strani ponudene priče.’ Sodišče je odklonilo predlog zasebnega obtožitelja, da se sodno zaslišijo še nekatere priče, ki so bile poleg, ko se je sklepal dogovor za občinske volitve in ki torej morejo avtentično interpretirati smisel dogovora.
Po sklepnih govorih obeh zastopnikov — na strani tožitelja dr. Ravnihar, na strani toženca dr. Knaflič — je sod išče izreklo oprostilno sodbo, češ da je smatrati za dokazano, da je vendarle bila neka zveza, ali se je imenovala Narodni blok ali kako drugače, je irelevantno, med temi tremi odnosno dvema strankama, ko zasebni obtožitelj sani pravi, da je NRS, čeprav »od slučaja do slučaja«, podpirala SDS.
Proti sodbi je tožiteljev zastopnik priglasil ničnostno pritožbo, ki bo pokazala, je li sodba v skladu z obtožbo ali ne.
Ne bi o tej zadevi tako obširno poročali, da ni »Jutro« poročila o razpravi zavilo po svoje ter ga zabelilo s svojimi malicijoznimi opazkami. ,
FERRBRO 0 DIKTATURI
V	»Illustralion Fran^aise« od 26. junija j® napisal Guglielmo Ferrero članek o Bismarckovem sistemu in Viljemovi Nemčiji, o lete Ustvaritvi in propadu. Članek sklepa avtor s tremi točkami, ki jih izvaja iz svoje študije. Te točke so z ozirom na sedanje politične razmere vredne, da jih priobčimo:
a)	Diktatura se težko uveljavi,'ne da b. se oprle na monarhičen režim, ki jo podpira in izpopolnjuje.
b) Nekaj časa krije sicer minister diktator suverena, če gre pa le predolgo, mora kriti ali pa nadomestiti diktatorja suveren.
c) Ta oblika vlade je v tesni zvezi z vojno-Ona iz nje Mlaja ali jo pa izziva; časih dik' tatura iz ene nastane in končno drugo voj'11' povzroči. In taka formula vlade je najt^1 nevarna —.«
Dopisi.
Moravče. V nedeljo, dne 20. junija t. 1- je Matice v Moravčah. Dne 20. junija t. 1. le priredila tukajšnja podružnica Jugoelovenske Matice prav lepo uspelo prireditev v PTa'.M štorih gostilne »Pri Kavki*-. Zri veselici jf najprej nastopil združen pevski zbor; zap£* je pod vodstvom šolskega upravitelja Adrijansko morje; Slovenec, Srb, Hrvat in nežno pesem O mraku. Nato je govoril odposlanec oblastnega odbora prof. dr. Rumpel o ritji.1' in nalogah Jugoelovenske Matice. Orisa* J v živih barvah trpljenje in bedo na&ih n osvobojenih bratov v Primorju m Korotanu ter končal s pozivom, naj nam bodo ti na*i neodrešeni bratje vedno v m-iaUh in v 6rcu-Ta lep 'in temperamenten govor je globoko odmeval v srcu vseh navzočih in govornik je žel navdušeno pohvalo. Nato so domači diletanti vprizorili kratko enodejanko »Dobrodošli«, nakar se je ob zvokih domače god' be razvila prijetna, neprisiljena zabav*. Smeha in dobička željni so se zabavali ribolovu in amerikanskem zaporu. Pjureo tev se je končala s prav dobrim moralni'^
uspehom. Tudi gmotni uspeh je povoljen.* bi bil vsekakor veliko ugodnejši, aa imeli lepše vreme. — Hvala vsem, to so pripomogli do lepega uspeha!
Ing. Makso Klodič, podravaatelj drž. žel., Zagreb:
Uradni rezultati v zadevi zveze Siovenije z morjem.
Imel sem zopet priliko, da pogledam v imenovani direkciji vse zadevne projekte in račune. Dobil sem to pot v roko tudi korespondenco, ki jo tukaj objavim, ker se mi bi »d gotov strani sicer reklo, da ti rezultati niso avtentični.
St. 16161-25.
Direkciji za gradnja novih železnica, odelenje za trasiranje,
Beograd.
U vezi akta br. 10489 z dne 19. decembra 1025. Va^e Direkcije, potpiisanoj Ko mon cast je umoliti Vas, da nam iavodite Privreniene rezultate proraču-
iatih gradjev,inskih troškova za pojedine ‘ase, koje su predvidjene za produženje
0	tujskih željeznica iz Kočevja odnosno 17 'rilomlja za r.ijčku prugu, kao i za pru-v	—Sevnica i Straža Toplice—
Kočevje, pošto smo mišljenja, da Vama
je u medjuvremenu uspelo, da završite trasijske i računske radove na ovi-m ope-ratima.
Zahvaljujučf Vani se na Vašoj susret-ljrvosti unapred, nadamo se, da čete na-šoj molbi udovoljiti.
U Ljubljani, dne 11. marca 1926. Zbornica za trgovino, obrt .im industrijo v Ljubljani.
Podpis nečitljiv.«
*
Direkcija za gradjenje no,vih željeznica Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Br. 2224. — 14. aprila 1926. u Beogradu. Zbornici za trgovina, obrt i industriju,
Ljubljana.
Na Vaše pitanje br. 16161-25 od 11. m ar ta 1926. Direkcija Vam dostavlja rezultate prethodnih študija doljenskih j pruga na upoirebu.
Pruga	Dužina	Dužina
pruge km tunela m
Kožlvle—Moxavice 50,500
11.698
Cm-ome~{rraža ^	41100	2.920
V^~ivlal0gUlin	43'76°	' 1,680
I>rot‘ obstoječim zvezam,
~ adbenih km:
Veze slovenačkih pruga sa sušačkom prugom:
Broj via- Kvadratura Zemljo- Kostanja dukta viadukta u radnja m3 bez vozn.
uzdužnom	parka	i
profilu m2	sina	ui milj.
pap. Din
17	37.185	1,515.000	360
10	22.495	1,361.000	252
2	13.280	881.000	129
2	17.420	878.000	108
2	13.560	400.000	40
Sistem preko Sistem' preko Vrbov-	Brod Moravic
skega	oz.	Ogulina
Ljubljana—Sušak	211	(119)	202	(128)
Ljubljana—Split	464	(72)	477	(59)
Maribor—Sušak	323	(70)	334	(59)
Maribor—Split	575	(25)	554	(46)
Da se skrajša pot Ljubljana—Sušak za 9 km, naj se izda preko Brod Moravic za 108 milj. Din več kakor preko Vrbovškega. Da se podaljša pot Ljubljana—-Split za 13 km proti poti čez Vrbovtsko, naj se vrže skozi okno 108 milj. Din za progo Črnomelj Ogulili, skupaj za oboje torej 216 milj. Din. In da podaljšamo pot Maribor—Sušak prcfti poti <’ez Vrbovško za
11	km, naj se izda za progo Straža—Kočevje za 43 milj. Din več in naj se vodi vlake za 118 m više kakor pri progi Črnomelj—Vinica—Lukovdol. Država naj vrže torej skupaj 259 milj. Din ali okroglo četrtino milijard Din na cesto brez vsakega smisla, samo da se ustreže svo-jeglavnosti nekatere, v svoje za naše razmere nemogoče projekte zaljubljene gg. Okrog proge na Brod Moravice.
To odpre oči menda tudi tistim, ki hočejo baje lokalnim interesom te gospode žrtvovati svoj privatni kapital, in katerim se pripoveduje, da se bo ogromni izdatek za progo Kočevje—Brod Moravice renti ral iz transporta maksimalno 30 voz le=a na dan. O delu imenovane gospode pi »puščam sodbo merodajnim faktorjem v Beogradu, doma in široki javnosti, ali upanja ni, kljub današnjemu jasnemu Položaju, da bodo ti gospodje uvideli, da so na krivi poti in da neizmerno škodujejo Sloveniji! Prvo s tem, da zahtevajo zvezlo, ki je tehniško in prometno slaba, ki je financijelno katastrofalna in ki se nikako ne more radirati. Drugo pa s tem, da zadržujejo s svojimi nemogočimi zahtevami uresničenje izdravega, večinoma že v zakonu predvidenega projekta.
18.790	—
zLiltat-6 SU koštania primljene prema re-™a »ajnovijih licitacija i ispada-cenaa "°°/o Jeltinije od prošlo-godišnjib
10489^^19. decaki9o-°Ve Direkciie br' t. j. da je potrebno naC£ pomenute pruge detaljno, da bi S6 gao doneti definitivan sud.
Pomočnik Direktora V. Markovič.ni. p.«
Kakor čujemo, hoče tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo sama te rezultate objaviti, za kar ;|i moramo biti hvaležni, ker zbornica s tem pokazuje, da ni instument neke male skupine interesentov, katerim so rezultati glede proge Kočevje—Brod Moravice zelo nepri-
da zl)°rnici dolžnost raz-1 111 položaj v tem -za Slovenijo (in dr
njem moči m skrbeti le za aploSne /nte_ rese; ali zbornica nima sledečih podatkov, ki skupaj z uradnimi še jasnejše osvetljujejo zadevo.
Javnosti kličem v spomin, da gre za dva konkurenčna sistema zveze Slovenije is Sušakom. Prvi vsebuje proge Kočevje Stari trg—Lukiov dol—Vrbovško, Sevnica—&t.‘ Janž* in Črnomelj—-Vinica —Lukovdol, od katerih sta prvi dve zve-•'•i v zakonu predvideni; drugi pa proge Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravice
■ evmca—št. Janž, Črnomelj—Vinica— ' gin m in Straža Toplice—Kočevje. Prvi sistem zahteva skupaj 94 km novih prog » »troskom od 880 milj. Din, drugi pa km s stroški od 639 milj. Din.
raZl-^ledeteni navajanl nove daljave v ^ relacijah, v oklepaju pa skraj-
ivse v
Sami fabifikati.
se raore izmotali iz falzilikalov. i’aie ,n„ resnico, ki jo vsi ljudje vidijo, še ‘aCtoflin*6 dogodkov iz polpretekle dobe,
<r, Stt i tS3?<Sfflfc®WT
‘U seveda tudi s slepo vero svojih ožKh ° Stašev. Zakaj ti poslednji so pripravljeni iftti rvrnv vsako »Jutrovm	*	”l
‘n seveda tudi « slepo vero svojih ožm Stašev. Zakaj ti poslednji so pripravljeni pri' jeti prav vsako »Jutrovo« trditev, Pa {LVer" utaji modrino z neba in naj je tudi sicerl^ Inka glupost.	'
Je to druga plal medalje časopisja kadar se ono zlorablja v nečedne namene. Vzgojna *\la. ki smo jo vajeni videti v dobrem časo-v‘asu’^>s‘«ne le krinka, pod katero se skri-/.uje naroa °^raz nemorale, ki se ž n jo oku-nc/nkovitei? !n, ta moralna škoda je mnogo nega znani? i°r kaka škoda materiiel' 'lice. Da m .e.r ‘»»a za seboj trajne posle-Pisju .‘n; sli°di, napravljeni dobremu časo-
borimo.
''Utrot »‘i ,Sll,0> ne bo dolgo tega, ko bo ZllaHa	utajilo,	da se je bila sklenila
Mandat .i	Za	ljubljanski	skupščinski
'!r- fuca ,n1>:Vla- so PodPisi na tej pogodbi
S*1*- Prav :x/te.rjava ‘n J os. Turka falzifici-111 • nas lu<b ne presenetilo, ako |,osnet(.i. ( 'lllne's'° facsimile ali fotografski |ltt *'<li>iiff ~ l)08°dbe brez onih podpisov ali
P4 (h ®c-lun Skatom, »ego je v resnici. ^feHk(»J 'vemo k predmetu. Dopisnik za-E 'Narodnega Dela« je imel inter-;	'•aeem, dr. Ravniharjem in dr.
glede občinskih volitev v
up p
Vedno ',c J® baje izjavil, da so bili demokrati
da čimprej prejenja sedanje stanje komisari-jata in da se vrše občinske volitve.
Temu nasprotno je dr. Ravnihar izjavil, da ni bilo nobenega stvarnega razloga, da se je bil razpustil občinski svet in da je samostojnim demokratom uspelo, da so se že razpisane ^volitve (18. marca 1925) zopet preklicale.
»Jutro« temu pristavlja, da je radikalno-vrSif(fvaka v*a<^a kriva, da se volitve še niso
‘deto^klp ^-e še sve^ spomin, da se ne bi ve-drzna »TiJe resnicat zato ]>a je iireveč pre-
tvorUi"tnSa* ‘rditev’ s kalero skuša P°'
je deja^d^n^biki poipobnoma prav, če pust občinskega ®"arneKa razloga za raz-
razloga se tudi nikdar mvo^tga ?lvarnega
ie naravnost cinifim ‘Vak) m. temveč " (>e !iar:unost ei,ni ')“ pustilo veljati da so razlogi za razpust čisto političnega znaLa. .spominjamo se se, da se je takrat v občinskem svetu tako s strani predstavnikov Narodno napredne stranke oziroma še Radikalni; stranke kakor tudi s strani Narodno socialistične stranke javno protestiralo proti domnevi, kakor da bi se s te strani povzročil razpust.
Razpust iina na vesti samo in edino samostojno demokratska stranka, (pa zakaj ? Ker je kljub Žerjavovemu volilnemu redu in baš zaradi njega pri volitvah na se zbrala najmanjše število ljubljanskih volilcev. Pljunila je na rešpekt pred voljo večine ljubljanskega prebivalstva. Pogazila je parlamentarni
za	.	...... , '	ga	preDivaistva.	Pogazila	je	parlamenta
obdmsko avtonomijo, dalje za to,princip večine, samo in .edino zaradi tega,
ker ona ni prišla do oblasti na ljubljanskem magistratu. Izpodkopala je temelje avtonomije ljubljanskega mesta ter s tem ustvarila nevaren prejudic za vse večne čase. Zakaj s tem je dala pravico tudi kaki drugi stranki, ki bi bila slučajno na vladi, da razpusti občinski svet ljubljanski s slučajno večino samostojno demokratske stranke. In tako bi šlo in infinitum.
Pri poslednjih volitvah je dosegla Delovna zveza (SLS in socialisti) 39CO, Jugoslovanska zajednica (Narodno napredna in Narodno socialistična stranka) 2900,^ Samostojni demokrati pa 1800 glasov. Pa čeprav je bilo za vsakega mislečega človeka jasno, da se bosta v tem volilnem bcju kosali samo Delovna zveza in Jugoslovanska zajednica, je demokratska stranka ves volilni boj vodila samo proti Jugoslovanski zaijednici. Njej je bilo ljubše, da zmaga »omo-rdeča koalicija«, kakor pa v Jugoslovanski zajednici združeni narodni in napredni stranki. In ta namen jej je tudi popolnoma uspel. Delovna večina je
— bodi zahvaljeno Žerjavovemu volilnemu redu — prejela 36 mandatov, Jugoslovanska zajednica 8, Samostojni demokrati pa 5 mandatov.
Bogu bodi potoženo, da se je tako zgoam.. Krivde na tem se samostojni demokrati ne otresejo, pa če še toliko fatžiticirajo. Pa končno pred rezultatom je treba kloniti, po krivdi volilnega reda sfabriciramo Medino ljubljanskega volilstva je treba respektirati. Naglavni greh je bil, zaradi pričakovanega, pa neuspelega rezultata žrtvovati — avtonomijo Ljubljane ter pustiti razpustiti v legalnih volitvah izvoljeni občinski svet. To pa ima na vesti Samost, demokratska stranka.
No, in dalje. Ob skupščinskih volitvah so Samostojni demokrati smatrali položaj za toliko ugoden, da so riskirali razpis občinskih volitev. Vlada je iste določila na dan 18. marca 1925.
Tu pa je kakor v protest vstala cela Ljubljana. Združile so se vse stranke v »Samoupravno zvezo« ter proti skrunilcem avto-mije postavile svojo listo. Ni bilo nobenega dvoma, kako bi izpadle volitve. In kdo je bil, ki je povzročil preklic že razpisanih volitev
— Samostojno demokratska stranka. Dr. Žerjav je bil tedaj vsemogočni minister za Slovenijo, dr. Baltič pa veliki župan. Preklic se je motiviral z ničevim izgovorom.
Danes pa ti pride »Juitros ter falzificira vsa ta dejstva. Gloriiicira Samostojno demokratsko stranko, kakor da je bila vedno zvesta čuvarica avtonomije stolnega mesta Ljubljane in kakor da je bila ona, ki je hotela po raZjpustu občinskega sveta čim skorajšnjih volitev. Še ve8, ima to drzno čelo, da impulira drugim strankam lastni greh. l’o zakonu je bilo razpisati volitve v šestili tednih po razpustu občinskega sveta. Minulo je šestkrat šest tednov, ko je bila samostojno demokratska stranka navladi, pa volitev le ni hotelo biti. Saj vemo, zakaj. Potom komisa-rijata in potom gerentstva, ki si ga je uzurpirala kot najmanjša stranka v bivšem občinskem svetu, je hotela pripraviti tla, da bi, čeprav nenaravnim potom, prišla do oblasti.
Taka. je torej stvar. So sicer gola dejstva, ki smo jih navedli in ki so še v živem spominu vsakega ljubljanskega volilca. A spričo »Jutroveniu« falzifikatu smo bili primorani jih pribiti, da se ne bo nekdaj trdilo, da je fazifikat ostal brez ugovora in da je s tem postal — resnica.
Politične vesti.
= Dr. Krnjevič o sklepih Hrvatskega se-ljačkega kluba. Po svojem prihodu v Beograd je izjavil dr. Krnjevič novinarjem sledeče: .»Vsi današnji beograjski listi pišejo, da je rji la s sklepi HSK izzvana kriza vlade in vsi današnji komentarji so narejeni na tej predpostavki. Ko se to čita, se dobiva vtis, da nihče od teh ljudi ni prečital sklepov, ki so bili na tej seji storjeni. Ti sklepi govore jasno in nedvomno, da se s sklepom o izključe-nju dr. Nikiča in z ostalimi sklejpi ni zadelo v odnošaje HSS z radikalno stranko, že celo pa ne v odnošaje z vlado g. Uzunovica. Narobe se pravi v tretji točki, da se hoče vlado narodnega sporazuma še nadalje »stalno in odločno« podpirati. S tem »stalno in odločno« se je hotelo reči, da se ne misli menjati linije narodnega "Sporazuma in da ima HSK popolno zaupanje v vlado g. Uzunovica. To je jasno izraženo začetkom prve točke, kjer se pravi, da je skušal Uzunovic dosledno in iskreno izvajati politiko narodnega sporazr-uma. S tem se je posebej naglasilo, da ostane stranka ,pri politiki narodnega sporazuma in da ima popolno zaupanje v sedanjo Uzu-novičevo vlado. Kar se tiče vprašanja izključitve dr. Nikiča, je treba reči, da to vprašanje v nobenem oziru ne spreminja velike linije naše politike. To je naša interna stvar, ki ne more v nobenem oziru vplivati na odnošaje radikalne stranke in HSS. — Z drugimi besedami se pravi to, da radičevci ne nasprotujejo temu, da ostane dr. Nikič v vladi, toda le pod pogojem, da dobi dr. Nikič portfelj od radikalov in ne od radičevcev.
—	Interesantna izjava »uglednega« radikala. V zagrebških »Novostih«, ki vedno bolj postajajo vladno glasilo, piše neki ugledni radikal o zadnjem nastopu St. Radiča. Pravi, da je ta nastop v škodo naroda in da je neodpustljivo iod Radiča, da spravlja vlado v zadrego ravno v trenutku, ko hoče ta po-magati poplavljenim krajem. Ali ne pozna Radie obupnega položaja desettisočev, da po-stolia ,ako nehumano in tako nekulturno?
— Ireba vsekakor reči, da je očitek uglednega radikala naravnost mojstrski. Radič zahteva, da vlada štedi, da bi mogla pomagati poplavljenim krajem, »ugledni radikal« pa zav'-!a°f' k nebu in se čudi nad brezsrčnost-J _pCa' '*a »arguinenat pa res ni upalio. ., — “rometui minister Vasa Jovanovič je izjavil o svojih utisih v poplavljenih krajih: l oleg vseh žalostnih vtisov, ki jih človek dobi v teh nesrečnih krajih, je pa tolažljivo ugotoviti močan čut solidarnosti med narodom, ki je, ne strašeč se naporov, storil vse, da je odvrnil naval vode. Poseben vtis na-
pravi požrtvovalnost žena, ki skupno z moškimi in z vojsko neutrudljivo delajo na gradbi nasipov po navodilih inženerjev. i)i-ven je vtis, če človek vidi, kako seljaki razkopavajo svoje vinograde, da izkopano zemljo porabijo za nasipe. Mislim, da je tej visoki morali mnogo pripomogel poset kraljeve dvojice, ki se ni ustrašila truda in pose-tila Vse tako prizadete kraje. Midva z gosp. .predsednikom skupščine sva vse napravila, kar so nama pristojne osebe rekle in bova v tem smislu še jutri stavila vladi predloge.
= Finančno debato v francoskem parlamentu je otvoril vodja skrajne levice Franclin-Bouillon. Najprej je vehementno napadel \vashingtonski dogovor o odplačevanju francoskih dolgov, vsted višine vsote, vsled pomanjkanja varnostne klavzule in vsled pooblastila Ameriki, da sme komercializirati francoske dolgove. Italiji se je odpustilo 70%, Franciji pa le 50%. Toda že z ozirom na zasluge Francije za neodvisnost Amerike bi Francija zaslužila večjo obzirnost. Govornik prečita nato razne izjave Amerikancev, ki so še po vojni izjavljali, da je čisto izključeno, da bi Amerika zahtevala od Francije povrnitev vojnih dolgov. Fran-clin-Bouillon je govoril z velikim patosom in poudarjal, da ne govori kot strankar, ker je treba, da so v sedanjem kritičnem trenutku vsi Francozi edini. Žel je mnogo odobravanja in opetovano je moral nastopiti Briand v obrambo vlade, toda večine zbornice ni Franclin-Bouillon prepričal. — Kot /drugi glavni govornik je nastopil socialist L e o 11 B 1 u m. Predvsem je govoril proti polnomočjem, ki jih zahteva vlada. Parlament ne more nikdar dopustiti, da bi izgubil svoje glavne prerogative, to je določitev davkov. Nato pravi Blum, da pomeni Cailllaux-ov načrt prikrito inflacijo. Izvedba načrta strokovnjakov bo povzročila, da bodo cene silno narasle, a obenem bo inflacija onemogočila vsako stabilizacijo valute. Enako so socialisti proti vsakemu tujemu posojilu in zato tudi proti ratifikaciji \vashingtonskega dogovora. Končno je izjavil Blum, da so socialisti globoko prepričani, da je za rešitev franka samo eno sredstvo in to je oddaja premoženja. Kakor za časa vojne, tako se mora tudi sedaj dvigniti ves narod k velikemu patriotizmu in potem bo frank rešen. Govor Bluma je naredil globok vtis, ali tudi zanj se ni izjavila večina zbornice. Mnogo pa se je opažalo, da so Blumu najbolj ploskali skrajni desničarji.
= Amerika nepopustljiva. Iz ameriških finančnih krogov se poroča, da ni niti misliti na to, da bi Amerika dovolila Franciji nove olajšave, če francoski parlament ne bi hotel ratificirati ameriškega dogovora, potem bi Francozi dosegli samo to, da ne bi dobili v Ameriki nobenih novih kreditov. Ko pa bo dogovor ratificiran, so Franciji ameriški krediti za stabilizacijo franka sigurni. Po mnenju ameriških strokovnjakov bi se moral franc, frank v najugodnejšem slučaju stabilizirati na višini 3.5 do 4 ameriškega centa ali na eni šestini predvojne veljave. Če bi vlada izvedla svoj sanacijski načrt na podlagi od parlamenta ji poverjenih polnomočij, ne bi to na ameriške kroge vplivalo neprijetno, ker so ameriški velefinančniki tudi za Mussolinijevo diktaturo vneti.
= Nemčiji ni bila obljubljena, povrnitev kolonij. V odgovoru na neko interpelacijo je izjavil v spodnji zbornici Baldwiu, da ni sprejela angleška vlada nobene obveze, da bo Nemčiji povrnjen mandat nad kraji, ki leže okoli jezera Taganjika. V Locarnu je bila nemška delegacija ustmeno informirana, da more Nemčija potem, ko bo član Zveze narodov, predložiti prošnjo za podelt-iev kakega kolonialnega mandata ravno tako, ko vsak drug član Zveze. Angleška vlada pa smatra svoj mandat nad kraji okoli jezera Tanganjika kot permanenten. — »To je torej stalen mandat«, je vprašal nato neki poslanec. Baldwin je nato odgovoril, da on ni tega rekel, ker je vsak mandat podrejen ak-ciji Zveze narodov, ki jo morajo izvajati v skladu z Verzajskim mirovnim dogovorom.
= Relormo ustave sprejel poljski parlament v prvem čitanju. — Debata zaradi revizije ustave je v poljskem sejmu zaključena, nakar je bila reforma v prvem čitanju sprejeta. Za reformo ustave so glasovale vse desničarske stranke, centrum in večina levice. Proti so glosovali samo socialisti in komunisti. Sejni je skoraj moral tako glasovati, ker bi bil drugače sejni razpuščen in vpeljana vojaška diktatura.
= Socialistični napadi na Pilsndskega. —
Socialistični poslanec Daszinski je v parlamentu ostro nastopil proti Pilsudskemu, ki da nima nobenega določenega načrta in je vsled tega spravil deželo v najtežji položaj.
—	Zahteve poljskih imperialistov. »Polska Zbrojna«, glasilo vojaških organizacij Pil-•udskega, piše: Versajski dogovor je naredil Poljakom krivico. Ni nam dal Poljske kakoršna je bila pred letom 1772. Ni nam dal Gdanskega, Mazurske, Konigsberga. Stettina in Bratislave. Nikdar ne odstopimo od zahtev na ta mesta. Ker imamo odprte meje, moramo imeti mogočno armado, ki nas bo mogla braniti tudi na štiri fronte. Vsak Poljak mora biti vojak, vsak vojak v rezervi mora pripadati narodni gardi. Od glave do pete oborožena Poljska bo kos vsem sovražnikom. Vsaka poljska hiša mora biti trdnjava!
KRATKE VESTI.
Italijanska vlada je prepovedala italijanskemu poslaniku v Pragi udeležbo pri Huso-vih svečanostih.
Mas Hohenberg, sin umorjenega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, se je poročil z grofico Elizabeto v. Wald-burg.
Vsled rudarskega štrajko je padla produkcija angleškega premoga za 45 milijonov ton, ka-r pomeni izgubo 36 .milijonov futov.
Nove agrarne carine na češkoslovaškem so bile sankcionirane.
Kemal paša je odredil, da se morajo izgnati vsi člani opozicije, ki so bili količkaj zapleteni v zaroto.
Dnevne vesti.
NARODNO EDINSTVO.
Komplicirana je naša politika, neverjetno komplicirana. Tako Siftamo v radikalni »Zastavi« to-le:
»Imel pa je Pribičevie v srbski Bosni še eno nepriliko in sicer, ko mu je povedal neki kmet samo v par besedah zelo dotbro lekcijo. Ta kmet je vprašal Pribičeviea, če je Jugoslovan. Odgovoril mu je, da je. Nato mu reče krnet: »Jugosloven je tudi Spaho, mi pa smo bili in ostanemo Srbi.4
»Zastava« pravi na to, da se morajo radikali iz tega poučiti in ne pustiti, da jih Bosna uči, kaiko 6e — srbuje.
Nauk »Zastave« je za pašičevce primeren.
Mislimo pa, da je mnogo bolj pametno, če bi vsi oni, ki se tako navdušujejo za narodno edinstvo premerili poit, ki jo je treba še prehoditi od argumenta bosanskega kmeta pa do resničnega narodnega edinstva.
Prav resno dvomimo, da bi imeli za to pot — dovolj navdušenja.
BOJEVNIKI
-	8. AVGUST 1926 -BREZJE!
Ustanovni občni zbor in sestanek Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne se vrši v smislu točke 9. Zvezinih pravil v nedeljo 8. avgusta ob 10. uri dopoldne na Brezjah s sledečim sporedom:
1. Otvoritveni govor, sv. maša za padle to-vriše na prostem pred cerkvijo.
2.	Sestanek in občni zbor Z. S. V. na prostem :
a) poročila odbora:
b) volitev odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto;
c) eventuelna prememba pravil;
d) pozdravi in govori;
' e) slučajnosti.
-V Ljubljani, dne 7. julija 1920.
Martin Colarič l. r., t. č. predsednik.
Fran Bonač 1. r., t. č. tajnik.
— Dr. Josip Stoj« t. Včeraj popoldne se je z bliskovito naglico raznesla po Ljubljani žalostna vest, da je umrl dr. Josip Sloje, še pred dobrim tednom je čvrst in zdrav stopal po ljubljanskih ulicah in takrat gotovo nihče ne bi bil verjel, da bo moža v njegovih najboljših letih nenadoma zagrabilo. Pred nekaj dnevi se je začel čutiti tako slabega, da je moral leči, a vstal ni več. Okoli 4. ure popoldne je svoj boj dobojeval. Pokojni dr. Stoje je bil rojen Ljubljančan. Po končanih medicinskih študijah se je stalno naselil v Ljubljani in je kot zdravnik nad vse vestno opravljal svojo službo v deželni bolnici kot primarij kirurgičnega oddelka. Nesrečna politika ga je kot zavednega Slovenca iz deželne bolnice izrinila, a dr. Stoje je kljub temu ostal v Ljubljani, kjer je užival opravičeno zaupanje vseh slojev prebivalstva, ne samo kot zdravnik in špecijalist v svoji stroki, ampak v prvi vrsti kot človek in kot mož-pošte-njak. Spoštovalo ga je zaradi njegove vzgled-ne značajn-osti staro in mlado, njegova liha dobrodelnost in človečnost pa mu je pridobila srca vseh dobrih ljudi. Velik ljubitelj narave, kakor je bil, je izvrstno poznal celo domačo deželo, kot športnik pa se ni ustrašil nikakih telesnih naporov in še danes se ljudje dobro spominjajo njegove nesreče na Triglavu, ki bi ga bila skoro veljalo življenje. Bilo je skoro čudežno, kaj je takrat njegova jeklena narava prestala. Danes človeka zlatega srca ni več, in vsa Ljubljana žaluje.
— Groharjeva razstava. V sredo si^ je ogledala razstavo skupina učiteljev in učite-■Ijic na inicijativo in pod vodstvom g. ravnatelja Novaka. Razstava je odprta zadnji teden in prireditveni stroški zanjo z vstopnino se niso pokriti. Obisk je dosegel dozdaj število 500 ali statistično izraženo, od Ljubljančanov se je seznanil z delom velikega Slovenca vsaiki stodvajseti meščan iz obeh velikih županij pa vsaki dvatisoči Slovenec. Ugotovitev ni častna. Morda postane vprašanje: ali si bil na Groharjevi razstavi, za marsikoga nerodno vprašanje za presojo lastne kulturne in narodne brige... — Vodstvo v Groharjevi razstavi je v nedeljo 11. julija ob enajstih.
'	— Nov pravilnik za poljedelske zadruge.
Poljedelski minister je podpisal nov pravilnik o ustanavljanju in organizaciji okrožnih in oblastnih zadrug za poljedelske kredite. Te zadruge bodo pričele delovati še ta mesec.
— Kredit za izgradbo pristanišča v Suša-ku. Gradbeno ministrstvo je .odobrilo za zgradbo pristanišča v sušaški Brajdiči kredit v znesku 2,800.000 Din.
— Madjarski konzulat na Reki. Kot se poroča iz dobro informiranih krogov, se otvori v kratkem na Reki italijanski konzulat.
— Francoski sanitetni aeroplan v Zagrebu. Včeraj je prispel v Zagreb v svrho propagande francoski sanitetni aeroplan tipa »Gou-dromSaisseur«.
— Poljedelske razstave v Srbiji in Bosni. Srbska kmetijska družba pripravlja sporazumno s poljedelskm ministrstvom za jesen prireditev pol jedel, razstav v raznih krajih Srbije, južne Srbije, Črne gore ter Bosne m
H ere e^ o v m	(l|mlišPo »a Sušaku. Te
dni je bilo na Sušaku slovesno °tv°rjeno novo moderno mestno kopališče. Kopališče im. 120 kabin ter je eno od najlepših mestnih kopališč v Jugoslaviji.
— Angleško del« Jugoslovana prevedeno na Japonščino. .Naš roja‘k Janko Lavrin iz Semiča na Dolenjskem, profesor za rusko literaturo na univerzi v Nothinghamu na Angleškem je spisal v angleškem jeziku knjigo
o	Tolstoju. Knjiga, ki jo priznavajo angleški kritiki koit najboljše angleško delo o Tolstoju ie sedaj prevedena na japonski jezik.
— Razpis profesorskih mest. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpisujejo s šolskim letom 1926/27 *»stopna učna mesta:
1. Tri profesorska ali suplenlska mesta za gradbeno stroko (arhitekturo), 2. dve profe-forski ali suplentski mesti za strojno stroko,
3.	eno profesorsko ali suplenlsko mesto za elektrotehniko, 4. eno profesorsko ali sup-ientsko mesto za matematiko in fizika, 5. eno profesorsko ali suplentsko mesto za matematiko in opisno geometrijo, 6. dve profesorski ali suplentski mesti za prostoročno in dekorativno risanje, 7. eno profesorsko ali suplentsko mesto za srbohrvaščino, 8. eno profesorske ali suplenlsko mesto za slovenščino v .zvezi s francoščino ali nemščino ali eno mesto za komercijelno stroko. Za ifltesta pod 1. do 3. se jemljejo v poštev samo inže-njerji z drugim državnim izpitom ali pa ab-solvirani slušatelji tehniške fakultete z daljšo prakso. Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do dne 26. julija 1926 pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
— Radi izleta v Prago je izvršila tržaška kvestura pri tržaških Slovencih številne hišne preiskave. Sicer se pa poizvedovanja ne omejujejo samo na praški izlet, temveč se raztezajo tudi na slavjenje Sv. Cirila in Metoda. 'Na Vidov dan so bili policijski agentje celo v pravoslavni cerkvi in so si beležili imena Slovencev in Hrvatov, ki so se udeležili slavnostne maše.
— Policijske preiskave v Trstu. Te dni je izvršila tržaška kvestura pri vseh članicah športnega društva »Adrija« in njihovem trenerju, ki so se bili udeležili hazenaške tekme v Ljubljani 27. junija in v Mariboru 20. junija t. 1. hišne preiskave.
— Bančna internacijonala. V četrtek je dospel v Pariz Gilbert Parker, generalni agent za reparacije. Te dni so se namreč sestali v Parizu zastopniki najmočnejšega ameriškega in angleškega kapitala. Med drugimi se nahaja v Parizu Strong, ravnatelj Federalne banke, Norman ravnatelj angleške banke, Dillon Read, ravnatelj Morganove banke ter Kuhn Loeb ravnatelj Blairove bančne skupine.
— Brezposelnost v Angliji, število brezposelnih na Angleškem se je zvišalo tekom letošnjega leta v primeri z lanskim letom zn 336.357 oseb. Štrajkujoči rudarji pri lem niso všteti.
— Pokojnina novinarjev v Franciji. »Fede-ration nationale des journaux Francais je sklenila, da ustanovi blagajno, ki naj zasigu-ra vsakemu francoskemu novinarju, po 25-letnem izvrševanju poklica primerno pokojnino. Kapital se zbere na ta način, da bodo vplačevali v konkretnem slučaju polovico potrebnega mesečnega obroka listi, drugo polovico pa novinarji.
— Kongres za »izboljšanje človeške rase«. Pod predsedstvom angleškega majorja Leonarda Darwina, potomca slavnega Darvvina se vrši te dni v Parizu mednaroden kongres, ki bo pretresal vprašanje, kako bi se izboljšala človeška rasa. Na dnevnem redu sto zanimiva vprašanja: zdravniško izpričevalo za ljudi, ki se hočejo poročiti, kongres hoče delati na to, da se uvede za ljudi, ki se hočejo poročiti, potom medn. zakanodaje obli ga -torična zdravniška preiskava. Druga točka je vprašanje zakona med sorodniki: ali je za- , kon med sorodniki priporočljiv? Darvviiiov odgovor je jasen: pri živalih se vidi prav pogostokrat, da se parijo slariši z otroci, kljub temu imajo krasne zdrave mladiče. Ne da bi hoteli zato priporočati k r vos ra m st vo, je večina udeležencev kongresa mnenja, da ni zoper zakon med bratranci in sestričnami ničesar oporekati, kajti iz takih zakonov se ro-de lahko zelo zdravi otroci. Del udeležencev kongresa to mnenje pobija.
— Regulacija Trsta. V tržaškem mestnem gradbenem uradu so izdelani načrti za regulacijo Trsta. Program bazira na načrtih izza let 1878 in 1906 ter ima dve glavni točki. Predvsem se hoče bolj akceutuirati slikovita lega Trsta ter ustvariti boljši dohod k morju, raz v en tega pa zvezati Trst z Barkovljami in razrastki Krasa. To se namerava doseči s tem, da se zgradi dve glavni prometni žili, eno ob morju, drugo na višini ter ju zveže s široko cesto, ki bo vodila od Barko vel j skozi sredo mesta v Žavlje, kjer se bo stekala v glavno cesto skozi Istro. Raz novo cesto, ki bo tekla mestoma po 100 metrov nad morjem se bo nudil krasen razgled na najlepša mesta Trsta. Mesto se regulira po vseh pravilih moderne bigi jene, na številnih krajih ^o predvideni med hišami vrtovi. Veliki ’li'st bo segal od razrastkov Krasa in Zavelj d° Barkovlja. Seveda bo treba pri reguliranju demolirati velike dele starega mesta, ozke ulice in neestetične hiše morajo izginiti. Sredi mesta je projektiran velik trg z mestno hišo in drudimi impozantnimi palačami. Historična poslopja na gričku, na katerem sloji cerkev sv. Justa se ohranijo. Vse neestetične halupe okrog njih se demolirajo, na njihovo mesto pridejo vrtovi, tako da se ustvari neke vrste arheologičen pavk, v katerem >si bo tujec ž lahkoto ogledal vse zgodovinske spomenike. To so glavne poteze načrta za veliki Trst. Načrt je lep, toda kdaj ga bo mogoče
, izvesti, je vprašanje. Zaenkrat manjka potrebnega denarja.
— Zlatnike v milu »Gazela« so našli: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Rezika Rozman, Jed-
lovnik-Svečina pri Mariboru (Matija Arh,
, Svečina pri Mariboru); Ema Podojsteršek, Mežica (pri Prvem delavskem konz. društvu, prodajalna Mežica pri Prevaljah); Jurij Kovač, Prevalje (pri Prvem del. konz. društvu Prevalje); Jožefa Bozina, Veliki Obrež pri j Dobovi (Gustav Seušek, Dobova pri Breži-1 cah); Pepca Glinšek, Sv. Križ pri Kostanje-
1	vipi (pri Prvem del. konz. društvu, Sv. Križ ! pri Kostanjevici); Helena Kocjan, Ptuj, Do-’ vozna c. 2 (pri Hinku Kreftu, Ptuj); Marjana Pivk Petkovo 13 (Anastazija Cvetko, Rovte nad 'Logatcem), Marija Petek, Gajevee (rr.
Miki, Sv. Marjeta pri Moškanjeih); Ana Hočevar, Zvirčem 20 (Ignac Pugelj, Zvirčeui pri Dobrem polju); Jožefa Grunvvald, Koprivnica (Jakov Hirschler ml., Koprivnica); Av-ram Levi, (Izidor Saloni Sarafič, Banja Luka) ; Husein Bajagllovič, Banja Luka (Izidor Saloni Sarafič, Banja Luka).
— Elementarne katastrofe na Japonskem. Londonski »Daily Express« poroča da je bil v Tokiju zopet silovit potres. Porušenih je 20.000 hiš, 60 ljudi ranjenih in nekaj mrtvih.
— Sneg na Francoskem. Iz Pariza poročajo, da je zapadel v nekaterih gorskih krajih Francije sneg. Mesta Sielville in Sur Are pokriva 20 cm debel sneg.
— Vtdikanski požar v Trstu. Te dni je pogorelo v Trstu glavno skladišče Jadranske spedicijske družbe. V skladišču se je nahajalo 10 vagonov blaga, med tem 7 vagonov čaja. Med požarom so se čule močne eksplozije. Skladišče je popolnoma uničeno, škoda velikanska
— Prva obsodba Saba,na. Bivši državni pravdniik, bivši šef zagrebške policije in bivši ravnatelj lepogiavske kaznilnice dr. Žabam, očegar zločinih smo poročali, je bil te dni prvič obsojen. Fin. direkcija v Varaždinu ga je obsodila radi tihotapstva na 73.000 Din denarne globe. V slučaju neiztirljivosti bo Ša-ban par tednov sedel.
— Italijanski visokošolec razžalil našega kralja. V Šibeniku je bil aretiran Bruno Con-stantiti, italijanski vseučiliščnik. Predrzni dečko je zabavljalna našega kralja javno v kopališču. Državno pravdmštvo ga bo tožilo radi žaljenja veličanstva. Pridržali so ga seveda v zaporu.
— Roparji v Hercegovini. Kot poročajo iz ( M'oetarja, je umoril te dni v ljubuškem okrožju ropar Peter Roganovic dva kmeia. Prebivalstvo se radi tega zelo razburja, kajti Ro-ganoviča so iskali že dva meseca potom tiralice. -Nedavno so ga videli v gaskem okrožju, pozneje v Nevesinju.
— Za 20.000 dinarjev umoril žensko. Svo-ječasno je bila v Beogradu na strašen način umorjena stara žena Evica Gjiorič. Te dni so izsledili morilca v osebi Sretena Dakiča, ki ima na vesti še dva druga umora. Dakič je priznal ter izpovedal, da ga je najel za -0.000 dinarjev neki Simonovič, ki je živel z umorjeno v skupnem gospodinjstvu.
— Krvav pretep med komunisti in nacionalisti v Altsohlu na Češkem. Te dni je prišlo v Altsohlu na Čehoslovaškem do krvavega pretepa med fašističnimi železničarji in komunisti. Železničarji — pristaši slovaške ljudske stranke .so priredili neko slavnost, katere so se udeležili tudi rodobranci (slovaški fašisti). Po neprevidnosti sa zašli tekom slavnosti rodobranci na konjih med množico. Vsled tega so jih komunisti, ki so so nahajali med gledalci, napadli. Prišlo je do hudega pretepa. Po končana slavnosti so napadli rodobranci, da se maščujejo, lokale komunistične stranke in prišlo je do pravcate bitke, v kateri je obležalo 15 komunistov težko ranjenih. Mir in. red je vzpostavila Sete policija. I.ncktent je zahtevat tudi človeško žrtev. Mater enega od tepenih komunistov je zadela, ko je izvedela, da je njen sin ležko ranjen, kap. Med težko poškodovanimi se nahaja tudi komunistični poslanec. Ša-franko.
— Za 25 dinarjev dolga ie zastavil vložno knjižico za 25.000 dinarjev. — V neko gostilno na Kraljevem trgu v Beogradu je prišel sluga beograjske banke Merkur Nikola Smetljikovič ter zahteval kosilo. Po kosilu je naprosil gostilničarja, da bi mu dajal -stalno luano na abonement. Ker ni mogel abone-menta takoj plačati, mu je zastavil za varnost vložno knjižico imenovane banke, glasečo se na 25.000 Din. Isti dan je prišel sluga tudi na večerjo, pozneje pa je izostal. Po nekaj dnevih se je jelo dozdevati gostilničarju sumljivo, da mu je zastavil bančni sluga za dolg 25 Din celih 25.000 Din. Odšel je zato v banko. Na njegovo iznenadenje so ugotovili, da je vložna knjižica falzifikat. Takoj je ovadil Smetljikoviča radi goljufije, banka pa se mu je pridružila z ovadbo radi ialzificaranja vložne knjižice.
— Trik stradalnoga »umetnika«. Te dni se je zglasil tla dunajski policiji 231etni artist Franz Wisnetzky, ki je prijavil, da je vrgel pred par tedni neko deklico v Donavo. Deklica je utonila. Wisnitzky je opisal vse podrobnosti s fantazijo za katero ga lahko zavida vsak mazaž filmskih senzacij. Naslednjega dne pa je dečko svoje priznanje preklical ter izjavil, da je lagal, da si je pa črez moč premislil, da ne bi prišla stvar v liste, kar bi povzročilo njegovim starišem veliko sramoto in bridkost. Dostavil je, da je
ral policijo zato, ker bi rad postal strada umetnik«. Ker se je bal, da mu policija produkcije ne bo dovolila, se je obdolžil izmišljenega zločina, da prične, ce ostane v zaporu, takoj z gladovno stavko.
— Odškodninska tožba zapuščenega zaročenca Gospa Aliče Balai porečena Dutang se je povrnila z ženitovanjskega potovanja iz Španske v Pariz. Doma jo je čakalo neprijetno presenečenje: tožba njenega zaročenca Boissiere-a, ki zahteva 70.000 frankov odškodnine, ker ga je brez povoda zapustila. Nenavadni proces se vrši v kratkem.
— Erjavec Sr.-Flere P.: Starejše pesnice in pisateljice. Izbrani spisi za mladino. Z risbami okrasili Iv. Kobilčeva in R- IClein-Ntei-nenova. V Ljubljani 1926. Natisnila mi »«r žila Učiteljska tiskarna. Str. CXXav i 293; cena vez. knjigi 80 Din. - P« daljšem
presledku ie izšel zopet, sedaj	-
l	c 1 i J	slovenski pesniki in
znane elegantne zbnke	lUkir-
ir satelit', ki jo .izdajata pri ucneijsiu tiSKar ni Fr Erjavec in P- Vien. Ja zvezek obsega ■starejše pesniee in pisateljice , to je vse do mstODa naše moderne, ki jo zaznamuje tudi ' »odovini naše žene ustanovitev tržaške Slovenke«. Čeprav je namenjena knjiga v urvi vrsti mladini, zlasti ženski, bo vzbudila gotovo veliko pozornost tudi pri odraslem občinstvu, posebno med ženstvom, saj je tu v naši literarni zgodovini prvič izčrpno obdelana vloga, ki jo je zavzemala žena v našem slovstvu. Obširni literarni uvod v knjigo
obdela izčrpno sicer le Hausmannovo, Turno-grajsko, Pesjakovo in Pajkovo le glavne štiri starejše literatke, vendar se dotakne tudi vse druge dolge vrste, ki se je kakorkoli pojavila na našem slovstvenem polju iako, da imamo sedaj res popolen pregled ženskega literarnega dela v preteklem stoletju. Nanizanega je v tem uvodu ter v tolmaču toliko doslej še popolnoma neznanega gradiva, da lahko mirno rečemo, da s,ta nam podala šele Erjavec in Flere izčrpno sliko navedenih slovstvenic. Tudi antologija, v kateri je objavljenih nekaj doslej sploh neznanih spisov in g s katero so postale naše starejše pisateljice zopet dostopne širšemu občinstvu, je izbrana le iz del Hausmannove, Tu r n ograj« ke, Penkove in Pajkove. Zbirka je zaradi svoje te; redno elegantne opreme znana že od jiopT&li le to naj omenimo, da je ta zvezek tudi ilustriran od dveh žensk, namreč Iv. Kobitčeve in Rože Klein-Sterneiiove, najvažnejših zastopnic starejše generacije naših upodabljajočih umetnic. Prihodnji zvezek, ki nam ga obetata prireditelja, bo obsegal .»Pokrajinske pesnike in pisatelje«. Zbirko in posebe še ta zvezek seveda vsem toplo priporočamo.
— Zlatnike so našli v »Zlatorog« terpenti; novem milu: Marjana Kavčič, Godešič pr' Škofji Loki, Ana Rupert, Ljubljana, Knezova ul. 27; Roza Peterca, Ljubljana Vič 19; Marija Lapornik, Celje, Amalija \Vinter,
nica, iBoštanj pri Sevnici; A. Konig, 8° čarka, Kočevje; Frančiška Drstvensek,
Turn pri Velenju; iPovlina Polzovič, Sarajevo, Aleksandrova 58; Zora Gerovac, Sarajevo, Koroščeva 17; Pepica Balog, Lukarisic kraj Dugosela; Katarina Hribar, Bjelovar; Vilma Pfaf, Zagreb, Kukovičeva ul. 7; Zorka?., Eiršt, Zagreb, Slovenska ul. 13; (Hermina Horvatič, Klanjec.
— Darovi za Jugosl*ovensko Matico. rJ® predvečer slovanskih apostolov je družba pri o- A. Drašlerju v Borovnici zbrala za Jugo*, slovensko Matico Din 405.—, Savinjska posojilnica v Žalcu je nakazala Din 50.—. III-razred osnovne šole v Vodicah je kot celoletno zbirko za bratce in sestrice tam preko aakazal Din 311.50. V isti namen je poslala šola v Gor. Sušici Din 20.—. Za koroške t Slovence je zbral II. razred šole v Hajdini® Din 10.—. Vsem darovalcem iskrena lrvalaM
— Continentalni pisalni stroji so najboljši in se dobe v samoprodaji' Ivana Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434.
Ljubljana.
1— Vrtno veselico priredi pevsko drusl''0 Slavec« v nedeljo 11. julija t. 1. na vrtu r®* stavracije hotela Miklič v Kolodvorski ulif1. Začetek ob 4. uri popoldne: Spored: ‘Petje* godba Sokola I., šaljiva pošta, ples itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vsen notranjih prostorih.	M
l— V nedeljo popoldne ob 3. uri se kolesarske dii^ke »Save* in Zveznih koles#'' skih društev z bogatim sporedom na prostoru SK Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Popoldne ob pol 2. uni zbirališče na Sv. Jakoba trg^ ter skupen pohod z godbo na prireditveni J prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je-<H>-vezen trening danes popoldne na dirkališču S. K. Ilirije.
— »Grafika«, pevsko društvo ljubljanskega grafičnega delavstva je v nedeljo, dne 27. junija ponesla slovensko pesem v hrvaško provinco. Priredila je koncert slovenske pesnil
v iSamoboru pri ‘Zagrebu. Koncert, ki je v ]g materijalnem in moralnem pogledu izborn0 uspel, je poselilo številno občinstvo. »Grafika«: je točke svojega sporeda absiolvirala brezhibno, pri prednašanju posameznih pesmi pa je naravnost briljirala. Posebno lepo so bile orednašane pesmi >0 kresu* -in Adamičeva ‘-Ljubica vstani«. Po koncertu se je razvila intimna zabava, na kateri so. Sa-m o tortam j Grafiki« toplo nazdravljala. — GraJffl« uspelem koncertu toplo čestitamo.
Maribor.
m— Veliko protestno zborovanje radi Mestne hranilnico v Mariboru sklicuje Nariodn8 Radikalna Stranka na vrtu restavracij Gambrinus« za petek, dne 16. julija t. 1. 0, 20. uri in sicer s sledečim dnevnim redoiu-1. Čitanje revizijskega poročila občinske misije. 2. Ugotovitev, da je zavod siguren niso vloge v nikaki nevarnosti. Za I« rovanje vlada v vseh mariborskih ,kr0*L. ogromno zanimanje, ker bo javnost tu i*v® la čisto resnico o celi zadevi .	,
m— Stanovanjska mizerija v Mar ., število prošenj za stanovanje pri marin skem stanovanjskem sodišču v letu 1923 ša 108; 1. 1924 78; 1. 102.-. 370; 1.
5. jul.) 374; Skupaj torej 930. Od teh 5e -.p do 5. julija t' 1. rešenih 115, ostane torej » nerešenih 815. Stanovanj je bilo odpovedan"1 pri stanovanjskem sodišču 83 in pr^ reiln^ ‘ sodišču 70, skupaj torej 153. DeložaisJ J® j izvršenih: po stanovanjskem sodišču ’	-
rednem sodišču 36, skupaj torej ljivili deložacij je bilo 5, in to radi m - g bojnega sporazuma. Po vagonih Prebv'.'':‘ i strank število njihovih rodbinskih etan«
/	•	.ji'
' m_ Gostovanje Slanov »BeogradskegaJ;t rodnega poaorišta« v Mariboru. Jutri zvčcr.(, 'ostujejo v mariborskem narodnem gtod^. “	—	-	-	“	,oaoii.
Egu člani »Beogradskega narodnega p1
ta« z Nikodemijevo komedijo
noč . Nastopita prvaka *eogral<* ,inovi«-gospa Desa Ongalač m g. ^ •; ,,foviilo se m— Sokoli na povratku > ('01,V, _
\ ozljo vsi s
11	TVlMrihOVa*
posebnimi vlaki preko MartD
V	četrtek je bilo na kotodvoru ves dan P
občinstva, ki je vračajoče se Sokole m' Jjfl
štvo navdušeno pozdravljalo. 1 osebno ■
bil sprejem slovenskih sokolov, ki ^ je
speli v četrtek okoli 10 zvečer Kolodjo
bil natrpano poln občinstva, kot v
mobilizacije. Tudi domača sokolska god ))r
bila tu. Došli Sokoli so se pritozeva •
prijaznem ravnanju avstrijske
Ul
uprave.	.	taboi'e”
- Mariborski skavti so odšli n	jili
nje v Završnico pod Stoloni. Po
je “
30. Vrnejo se čez mesec dni.
Gospodarstvo.
OKRAJNA OBRTNO-GOSPODARSKA RAZSTAVA V ORMOŽU
od 8. do 15. avgusta 1926 po sledečem spo- j redu:
Otvoritev obrtne v nedeljo, dne 8. avgusta ob 9. uri, razstave konj noriške in belgijske pasme .isti dan -ob pol 12. uri, razstave govedi pincganske pasme v pondeljek, dne 9. avgusta ob 10. uri in razstave žlahtnih vin iz ormožkega okraja z vinskim sejmom v to-
1	dne 10. avgusta 1926 ob 10. uri.
Obrtna razstava traja ves teden; ostale pa
»e enodnevno.
Legitimacije za polovično vožnjo se dobe y ^‘oveniji pri vseh podružnicah Sl a venske
u..Te^tne banke ter tobačnih zalogah; na nke'^a podružnicah Prve hrvat-
Legiiimacija stane 13 Din.
LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 9. julija 1926.
Vrednote: Celjska posojelnica d. d., Celje, «en 193, bi.	195,	za.klj.	193. »šešir«,	tovarna
klobukov d.	d., Škofja	Loka, den.	103, bi.
I(w, zaklj. 104. — Blago: Bukova drva, po- j Polnoma suha, same cepanice, fco vag. nakl. postaja, 1 vag., den. 10, bi. 18, zaklj. 18; ajda 'Jomača, fco	vag.	slov.	postaja, pol	vagona,
den- 250, bi.	250,	zaklj.	250.
iu])*ia- Newyork ček 56.4234— j;,: v,London ček 275.03—276.23, Pariz iz-( iii*iin Jf-149, Praga ček 167.383-168.383, 1094.548-1098.548, Berlin izplač. iznU,^;i ?A„I)un;‘i ček 798.65-802.65, Milan
0 S| °	2-14~193.34r Budapešta 0.0789-
5165f?\ iu^ija. Beograd 9.14, Newyork 15 Ho rK, ,ndon 25.12, Pariz 13.3625, Praga Sofiii 122.95, Dunaj 73, Bukarešta 2.35,
1	3-7o2, Budapešta .0.007230, Milan 17.85.
služba se je s 1. t. ni. Drv?™ * ^^sevati pri .poštni hranilnici in nje lipvin^n^S. in Pri vse*1 poštah v naši kra-
1 ranke noCifstv.^’ kli želi nalagati svoje pri-fe, dobi vsaIaDolrpKkn^žice P°®tne hranilni-koli pošti ali pri	pri	kateri'
hranilnice v Ljubljani. PoS,nUZn'1Ce P°štne obrestuje vloge s čistimi 4 odMotk^a^teto
Šport.
Važne inozemske nogometne tekme, _________
D.	F. C. porazi praško Slavijo 1 : 0 (0 : 0)
Pred 7000 gledalci se je odigrala ta veležani-miva igra. Pri D. F. C. so se odlikovali vratar Taussig ter Wei-gelhoffer in Steffl, pri Flaviji pa vratar Planicka.
Gustave Le Rouge: MISTERIJA. Roman. Knjižica »Jutra« zv. 11. Ljubljana 1925, strani 177. — Ne pretiravamo, če trdimo, da je to morda najbolj napet moderen roman našega prevodnega slovstva. Dejanje se razvidi* TuVIki,le,llat°srafsko naglico: iz ban-pisatelj na dom^mtn b?8aTtl!Scv nas vede od tu v tajno iKtružen^zlaVi" ftkrfe gorsko mesto mehikanskih Indijancev i» n ih podzemsko svetisce, polno zlata. Tu reši smrti pogumni Lionel zadnjo po-tomko starega kraljevskega rodu, jo privede s seboj°v San t1 rančisco in jo poroči. Toda zločinska koin-tesa Sara, ki tudi ljubi Lionela. mu iz ljubosumnosti in sovraštva zastrupi ženo. Začne *e gigantski boj med obema, ki je popisan uprav drastično. — Zanimanje za ta roman med vsemi sloji je bilo čislo upravičeno, kajti ne samo, da je drznejše sestavljen l<ot najbolj drzni Harry Pielovi filmi, temveč je tudi visoka pesem moškega poguma in energije. iNa eni strani stoji možak-poštenjak, jek-™ živc,ev’ ki s& mu ugrabili nai-oj na%fSjre/me : mlaidoJ.,eP° ženo, na dni-svoii hii, * f'-aL ^ z'*0Ci'nske ženske, ki v
o.P blazni ljubosumnosti in strasti sled ni ič
mSSSL?-.- "r- SSSt
Evri^i origi„alllo naslovno sliko
Pesti Ttu.T\^tyo v Florctu- V Buda‘ Prei fF ? tekme v iboreinju in sicer naj-^ i » Horetoin. Evropsko mojstrstvo si je'
?aiVne trakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, ^®kiografični zavitki in druge potrebščine p;i
priboril Italijan Chiavazzi, drugi ije bil Oger Berti, tretji Italijan Pigneti, četrti Italnjau Bini in peti Avstrijec Ettinger.
,.i mi ii i 11 iin iar>gMwniTiinTmiH,Tr,‘,,"™,l,*IMBI**^IIIHm^
To Ib ono.
SUMATRA, DEŽELA POTRESOV.
Iz Sumatre prihajajo poročila o katastrofalnih potresih, ki so zahtevali že nad tisoč smrtnih žrtev. Ognjeniki bljujejo in zasipajo vasi Med prebivalstvom vlada silna panik i.
iSrednjeevropejec govori o Sumatri pogosto, toda v splošnem vedo ljudje pri nas o tem otoku, njegovih dimenzijah, tamkajšnjih življenjskih prilikah, prebivalstvu in kulturi prav malo.
Ljudje si predstavljajo, če je govor o kakem otoku, navadno ozemlje prav omejene obsežnosti. Toda v resnici je otok Sumatra prav velika dežela. Meri namreč 438.000 km'-. Seveda pa ima mnogo manj prebivacev kot kako evropejsko ozemlje iste površine. Število prebivalstva znaša namreč samo 6 milijonov duš. V tem oziru stoji otok Sumatra daleč za mnogo manjšo Javo, ki ima 35 milijonov prebivalcev.
Mesto Padang, ki ga je te dni potres tako močno poškodoval leži skoraj natančno sredi južne obale, ki je dolga okrog 1650 km. Mesto ima 50.000 prebivalcev ter je drugo naj-večje mesto Sumatre, po številu prebivalstva ga prekaša namreč samo Palembang z 61.0C0 prebivalci. Padang je najstarejsa nizozemska naselbina. Nizozemci so se nasel ^, v t®"“Jl: eksoort bogatili naravnih za'klado\ velevaz nem mestu pred 260 leti. Kljiibjtemu tvorijo samo 10% celokupnega prebivalstva.
Večino prebivalstva reprezentirajo Malaj-ci, tudi število priseljenih Kitajcev je analno, raz ven tega je v mestu precej Indijcev, Aiab-oev in drugih Orientalcev..	„
iDasi ne riškfra potnik, da bo naletel ze takoj zunaj mesta na tigre in panterje, m kljub napredovanju civilizacije najbrze nobene tako izrazite iropične dežele, kot je Sumatra in kdor ljubi romantiko ter ima dovolj poguma si ogleda tu lahko tigra, panterja. orangutanga in slona v prostosti, da ne omenimo manjših zveri bujne .tropične favne.
Podnebje je vroče, vlažno, mocviino, za L\ ropejca se prično znosljive klimaticne razmere šele v višini 1200 metrov. Na Sumatri so številni, deloma še neugasli vulkani, najvisji je Indrapura (3805 m).	.
Vulkaničen je sploh ves ogromni bunda ar-hipel, najrazsežnejše otočje na svetu, ki si ga moremo šele prav predstavljati ce P<>£^ mo, da je dolga veriga otokov luse vle«eo< Sumatre do Nove Gvineje nad bOOO Km. vsi U Meliki in tisoči malih otokov so ostanek nekdanjega mostu med Zadnjo Indijo m
Avstralijo.	,	x
iNa vsem tem terenu se ponavljajo od časa do časa silni potresi. Posebno katastrofalen je bil potres leta 1883. Takrat pihnil eksploziji podoben izbruh ves otok Krakatau v
(Skoraj fantastična rodovitnost teh tropič-n ih krajev zabriše vedno prav kmalu vse tudi največjih naravnih katastrof. Kra-. h ie zalila žareča lava ali pa razoral p, lil J111 J k .;ie;0 hitro ziopel z najbujnejšo potres, se po JLabkoživi Malaj<-i pa spreje-tropično iiaiQu _ode z ravnodušnim fataliz-majo udarce u--
—
VELIKOPOTEZNE PONEVERBE DOBROTNIKA.
Vse mestece Seyne pri Toulonu govori te dni samo o senzacionalni aretaciji veleindu-strijalca Barrela. Barrel je ravnatelj državnega podjetja >Societe des Forges et Chan-tiers de la Mediterrane ter je bil radi svoje-ga bogastva splošno znana osebnost.
Svoje bogastvo si je pridobil Barrel s tem, da je kradel državno blago kot sraka. Izvažal je i/. tovarne po cele vagone medenine, železa in drugih kovin ter jih prodajal za svoj račun. Čudno je, da je mogel vršili te malverzacije več let, ne da bi bila prišla stvar na dan. Delal je javno, zato so bili uslužbenci mnenja, da je k temu upravičen ter so rade volje potvarjali knjige. Če se je
odpeljal n. pr. iz tovarne voz s 3000 kg železa, so vknjižili samo 1500 kg. Pozneje so postali tako brezbrižni, da materiala sploh niso več tehtali, temveč vpisovali poljubno težo ter pazili samo na ‘to, da so vpisovali manj kot se je vozilo iz tovarne.
Glavni vzrok, da ni Barrela toliko časa nikdo ovadil je pač dejstvo, da je bil Barrel izredno radodaren. Če je bil kdo v z:.gregi, mu je bilo treba reči samo besedo in Barrel mu je pomagal. Fesebno velikodušen je bil napram športnim društvom. Tako je n. pr. sezidal v Seynu krasen velodrem popolnoma na lastne stroške, subvencioniral je glasbena društva, umetnike,, literate itd. Zato se je vse balo izgubiti dobrotnika in nihče ga ni ovadil.
V	zvezi z afero je hil aretiran predvčerajšnjim še neki drugi veleindustrijalec, policija pa namiguje, da je zapletena v afero še neka tretja zelo visokostoječa oseba. Zdi se, da ima Barrel še več kompMcev. Škandal postaja od dne do dne večji.
MODNO PISMO.
Pozorišče je za vse stvari mode silne važnosti. Moda ne ustvarja novih senzacij vedno z istim stvariteljskim razpoloženjem. Četudi pripomore pozneje rutina, je vendar opažat), da genijalna regentlnja ne more najti vedno iste ljubezni za kako stvar.
Toda eno dekoracijo ljubi moda že od nekdaj — fino negovan od lampijonov razsvetljen park lepega poletnega večera. Tu se
lahko pokaže blago in nakit na krasnih ženskih stasih v vsej razkošnosti, pestrih barvah, čipke, svila in peresa pridobe mnogo vsled konkurence duhtečih cvetličnih parterjev cvetočih grmov. Te kulise ljubi moda mnogo bolj kot plesno dvorano ... Vsako leto nas iz-nenadijo pregnantne preprostosti poletnih promenadnih toalet, one bajno lepe kreacije, polne fantazije, ki osvajajo na mnogolike načine etiketirane dame in s tem moške:	Po-
letna večerna toaleta«, »Toaleta za kazino^, »Toaleta za zdraviliški park«, se imenujejo najbogalejše kreacije mode tudi letos. Dejali bi skoraj, da prekašajo ti modeli po kompliciranosti in bogastvu toalete pretekle plesne sezone! Ljubljenke mode...
Mousseline, crepe Fabiola, chiffon, čipke in til ter mični crepe Georgette so takorekoč temeljni materija!. Na njih se (blesti komplicirano vezenje iz biserov, fina inkrustacija jz draguljev in žlahtnih kovin, rafinirana imitacija" poletne krasote cvetja, in še različen drugi. .nakit, za katerega ne najdemo na prvi pogled nobenega imena, tako novo, talko čudovito lepo upliva. Posebno vlogo igrajo slikarije na kot tančica lenki svili, za katerih dekorativno okrašen je se uporabljajo najfra-pantnejše tehnike. Rezultati so sijajni. Cvetje svetlo-rožnate barve na še bolj nežnem ozadju ... Temnobujne vrtnice žare na svili, toda tudi tuje eksotičn cvetile in vsakovrstne ljubke živali lebde okrog vitkega ženskega stasa.-S fasono naj se imitira bistvo in gracijozni trepet cvetličnih listov, zato se ustvarjajo te nemirne toalete, ki imajo pač izreden čar.
Moderni ovratniki.
LUD. BARAGA,
Selenburgova ulica št. 6/1.
Telefon št. 980.
120
London:
Morski vrag.
Drugo jutro sem s© podal z MauHr> ki if* hiln izkazala vrlo pomoJSnico, v notranjo fartr’ i f-1?* čoko jambor. Komaj pa Bva pršela h°’	odstranil
jega kladiva privabil Wolfa Larse % om> glas 1110->Halo, ti spodaj! je zavpil.
Ob njegovem glasu je Maud stopila tik nni kakor da bi iskala varstva, in položila je eno^o!-'6116’ mojo laket, ko sva se pogovarjala z Larsenom. v° na >Halo, zgoraj!« sem odvrnil. »Dobro jutro!« ski,^ pa delaš tam spodaj?« je vprašal. »Ladjo mi saš navrtati, kaj?«
odgovorS naspr&tn°; popravljam jo,« se je glasil moj
je	za zlodja pa popravljaš?« Iz njegovega glasu
p. nel<0 začudenje, ja m h" ripravlJam vse potrebno, da nanovo namestim vq«J°re,< serM odvrnil, kakor da bi bilo to nekaj po-
11	enostavnega.
gah	je’	da	navsezadnje	res	stojiš	na	lastnih	no-
‘‘asa tiho SVa ga	re^‘:	na^°	Pa	je l>il nekaj
moreš^storiti	se Z0Pe^ oglasil. »Tega ne
' Ampak ta ladja je moja, moja osebna last. Kaj pa, 0 n prepovem.«
»Na nekaj pozabite,« sem odvrnil. »Sedaj niste več
največji kos kvasja. Bili ste nekoč, resnica, in ste me mogli pojesti, ‘kot se vam je zljubilo reči; ampak stvar se je preobrnila in sedaj lahko jaz vas pojem. Kvas je posftal star in se pokvaril.«
Nasmejal se je kratko, odurno. »Kakor vidim, ma obdeluješ sedaj z mojo lastno modrostjo. Ampak ne zagreši te pogreške, da bi me podcenjeval. V tvojo korist te svarim.«
>Od kedaj pa »te postali človekoljub?« sem vprašal. »Ker me svarite v mojo korist, kar priznajte, da ste jako nedosledni.«
Ne meneč se za moje zbadanje je rekel: »Kaj pa, C® bi sedaj zaprl lino? Ne boš me ukanil, kot si me v skladišču.«
»Woll Larsen,« sem rekel resnobno nagorvorivši ga prvikrat s tem imenom, »ne morem ustreliti človeka, Je brez Pomoči in se mi ne ustavlja. To ste dokazali v svoje in moje zadovoljsitvo. Ampak svarim vas ne toliko v vašo korist kot v svojo, da vas ustrelim v’tre-nutku, čim poskusite kako sovražno dejanje. Lahko vas •ustrelim pri tej priči, kakor stojim tukaj. Ako vas ie volja, kar naprej, pa poskusite zapreti lino «
»Vzlic temu ti prepovedujem, odločno prepovedujem, da bi se količkaj 'ukvarjal z mojo ladjo «
»Ej, človek!« sem vzkliknil. »Vi navajate dejstvo, da je ladja vaša, kakor da bi bila to kaka nravna pravica. Vi nrste pri svojem ravnanju v drugimi nikdar v pošte vali nravne pravice. Menda se vam vendar ne sanja, da jo bom jaz v ravnanju z vami, kaj?«
Stopil sem pod odprto lino, da sem videl njega. Pomanjkanje vsakega izraza na njegovem obrazu, ki je •bil docela drugačen kot tedaj, ko sem ga neopažen opazoval, so še hujše delale njegove nepremične, buleče oči. Neprijetno je bilo pogledati ta obraz.
»Nikdo ni tako beden, niti Klada, da mu izkažem spoštovanje,« se je rogal.
»Kako se počutite, kapitan Larsen?« je odgovori-vprašal čez nekaj časa.
Zganil sem se. Ona je bila popolnoma tiho, niti ganila se ni. Ali je bilo mogoče, da je vendarle nekoliko videl? Ali se mu je vid vračal?
»Kako se počutite, kapitan Larsen?« je odgovari-la.	»Kako veste,	prosim, da sem tukaj?«
»Slišal sem	vas vendar dihati. Veste,	Klada	se
boljša, mar ne?«
»Ne vem,« je odgovorila in se meni nasmejala. »Drugačnega nisem nikdar videla.«
»Torej bi ga bili morali prej videti.«
»Wolf Larsen, v velikih založkih,« sem zamrmral, jpredno vzamete in potem.«
»Vnovič ti povem Klada,« je rekel trepeče, da najboljše storiš, če pustiš ladijo pri miru.«
»Ali pa vam	ni do tega, da bi se rešili	z nama?<
sem vprašal neverjetno.
»Ne,« je odgovoril. »Tukaj hočem umreti.«
»No, midva pa ne,« sem kljubovalno zaključil razgovor in iznova začel z delom.
(Dalje prih.)
Stran 8
NARODNI DNEVNIK, 10. julija 1926,
Najboljša, najcenejša kolesa in šlvaSiai stroj so edino
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIEO'
„ V neizmerni žalosti sporočamo prelužno vesi, da je nas iskrenoljubljeni brat, nečak in bratranec, gospod
si ogleda zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri uporabi se splošno hvali. To je pristno
zdravnik in hišni posestnik
dne 9. julija ob 4. uri popoldne, previdtn s tolažili sv. vere po kratki mukepolni bolezni preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 12 na pokopališče b Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 13. t. m. ob 7. uri zjulraj v farni cerki i Sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. julij® 1926
Globoko žalujoči ostali.
ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega pa vsebuje vsak tisoči komad pristni ZLATNIK
4T 110 frankov J
u /r> K promenadne, bele in barvaste, 0*1	ovratnike	vseh	vrst	in
fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
B. S. A. MOTOCIKLI
in prikolice nejnovejšl modeli 1926. po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z, Ljubljana,
Dunajska c. 36. Telefon 236. • Ceniki na zahtevo brezplačno.
Umnimi' tovariia vinskega kisa,
JUH
najifnejši in najokusnejši na-misni kis iz vinskega kisa.
3SSJ" ZAHTEVAJTE PONUDBO I “IK
Tehnično in hfcjljeriično najmoder«
neJe urejena kisarna v Jugoslaviji-
c
Pisarna: Ljubljana, Dunajska centa St. la, II. noa<i!rop]e,
O
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano
Din 1’—.
IMA V ZALOGI
A. ŠARABON
LJUBLJANA
GLAVNA ZALOGA TU- IH INOZEMSKIH MINEHAU1IH VPDA
^n.i^ne cene in
šivalnih strojev, vsakovrstnih na-domestnih delov, pneumatike. l’o-eebni oddelek za popolno popravo emajliranje in poniktanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko.
JRIBUNV', r. B.JL
tovarna dvokoles in otročkih vozičkov. LJUBLIANA, Karlovška cesta 4.
Celulozni les I Stekleno
mehka drva, plača naj- strešno opeko imajo stal-bolje Fructus, Ljubljana, no v zalogi Združene op e Krekov trg 10. I kavne d. d. v Ljubljani
Uprava ..Narodnega Dnevnika
prodaja
makulaturni papir
kg Din 4-50.
Strojepiska,
perfektna, išče zaposlitve za par ur zvečer odnosno popoldne proti malemu plačilu, — Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Perfektna«.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku<l
Brzojavi: TRSOUSKU. Telefoni: 139,146s 458
PODRUŽNICE:
Hsriicr, Kami, Kbvo mesto. Plul M, SlBueBianfiGc, Slovenske Kuiin, Prebile.
Z« tlikaroo »Merkur v Ljubljani A*dr«J Serer.
IsdajatelJ 1« odjfuvorai vodnik ALEKSANDER ŽELEZNIK AR.