Več kot 2000 pionirjev, mladincev, pripadnikov JLA, delavcev in občanov je v torek dopoldne pri tovarni „Krka“ v Novem mestu pričakalo štafeto mladosti. Boris Pe-tančič, delavec „Krke“, eden najboljših brigadirjev in udarnikov novomeške občine je ob navdušenem ploskanju tisočglave množice in plapolanju zastav izročil zvezno štafetno palico Darji Colarič, predsednici koordinacijskega odbora ZSM „Krke“. Slavnostni govornik, predsednik občinske konference ZSM Novo ŠTEVILKA 2IRO RAČUNA Delovnim organizacijam in posameznikom iz novomeške občine, ki želijo pomagati od potresa prizadetim krajem na Tolminskem in v Posočju, sporočamo številko žiro računa občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto: SDK Novo mesto 52100-678-80144. V nakazilu je treba pripisati: za pomoč prizadetim ob potresu. no dr*- —— ■Ih mesto Bojan Fink, je med drugim poudaril, da nas ime Tito povezuje z vsemi delovnimi ljudstvi sveta, z vsemi narodi, ki hočejo živeti in ustvarjati v miru - brez kakršnegakoli pritiska. Ime Tito združuje v sebi tudi najboljša hotenja in misli naših narodov in narodnosti, prav zaradi tega ga razumejo in ljubijo tudi preprosti ljudje - kot tudi on razume njih. Zato je velika resnica geslo: „Tito - to smo mi vsi, Tito je Jugoslavija". Po govoru Bojana Finka je učenka bršlinske osnovne šole Marjana Bukovec prebrala novomeško pozdravno pismo predsedniku Titu, nato pa je zvezna štafeta, ki se ji je v Novem mestu pridružilo tudi 7 krajevnih štafet, nadaljevala pot po domovini Petindvajsetega maja jo bodo izročili tovarišu Titu in takrat bo Novomeščane prežemala prijetna zavest, da so ta simbol ljubezni do našega predsednika objemale tudi njihove dlani. M.B. DANA: TOVORNJAK PIJAČ IN ENODNEVNI ZASLUŽEK Mirenska Dana se je na zboru delavcev v ponedeljek odločila poslati zaradi potresa prizadetim Tolmincem sirupe za mešanje pijač in sadne sokove v skupni vrednosti 30.000 dinarjev. Za sirupe in sokove so se odločili po posvetovanju s štabom iz Tolmina, ki je to pomoč pozdravil zaradi težav pri preskrbi s pitno vodo. Pijače je včeraj že odpeljal Danin tovornjak na prizadeto območje. Tolmincem bodo namenili tudi enodnevni zaslužek vseh zaposlenih, denar pa bodo, kot nam je v torek dejal predsednik sindikalne organizacije Niko Došel, nakazali nemudoma, še preden bodo delali na prosto soboto. ČRNOMALJSKA POMOČ TOLMINSKEMU V pošiljki prikolic, ki je v ponedeljek, 10. maja, iz Novega mesta odpotovala na od potresa prizadeto Tolminsko, sta bili tudi dve, ki sta jih v okviru solidarnostne pomoči dala črnomaljski Belt in Kmetijska zadruga. Iz sklada za preprečitev posledic elementarnih nesreč pa je izvršni svet črnomaljske občine nakazal 50.000 dinarjev. POZDRAVI TITU - Novomeška mladina ob sprejemu štafete mladosti. (Foto: M. Bauer) Posavje podpira cestni načrt Uprli se bodo poskusom tistih, ki bi hoteli razvrednotiti pomen posojila za ceste Medobčinski svet Socialistične zveze za Posavje je 4. maja ugotovil, da srednjeročni cestni načrt v Sloveniji za obdobje 1976 -1980 upošteva najnujnejša posodobitvena dela. V Posavju bo v tem obdobju moderniziranih 74 km cest, dela pa bodo vredna več kot 136,9 milijona dinaijev. POMOČ PRIZADETIM - Delavci Industrije motornih vozil Novo mesto so s čezurnim delom pohiteli, da je vlak lahko pravočasno odpeljal zasilne domove na Tolminsko. (Foto: Mikulan) 70 prikolic ja Tolminsko V ponedeljek popoldne so predstavniki Rdečega križa, Avtomoto društva in nekaterih novomeških delovnih organizacij odpeljali z osebnimi vozili deset prikolic IMV — Adria (darilo novomeških delovnih organizacij) v kraje, ki jih je četrtkov potres najhuje prizadel. Zvečer istega dne pa so s tovornim vlakom odpeljali iz Novega mesta še 60 IMV prikolic, ld jih je naročil republiški štab civilne zaščite. Na podlagi tega se bo odstotek posodobljenih cest povečal v občini Brežice od 78 na 98,5 odstotka, v Krškem od 65 na 92,3 in v Sevnici od 22,1 na 61,6 odstotka. Leta 1980 se bo posavska regija uvrstila med tiste v Sloveniji, ki bodo glede moderniziranih cest povprečno razvite. Medobčinski svet je menil, da tako zastavljen cestni načrt omogoča tudi hitrejše posodobljanje. Posebej so člani poudarili, da je posebna prednost tega načrta v tem, da hitreje ureja modernizacijo cest v manj razvitih občinah. Razpis javnega posojila za ceste je tudi zavoljo tega doživel tudi posavsko podporo, še zlasti med družbenopolitičnimi organizacijami te regije. Medobčinski svet je pozval delovne ljudi, naj bi za ceste posodili najmanj polovico mesečnega osebnega dohodka. Ljudje z najvišjimi dohodki naj bi vpisali več in bili tako za zgled drugim v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Na koncu naj omenimo, da bo posavska regija za uresničitev cestnega načrta posodila 23,575.000 dinarjev. Posojilni zenski za občine so: za Brežice 7,293.000, Krško 10,450.000 in Sevnico 5,832.000 dinaijev. Po partizanskih poteh 76 Pionirji bodo prehodili okoli 300 km — Obiskali bodo partizanske mamice in borce — Okoli 15.000 udeležencev Letos so se tradicionalnega pohoda na osvobojeno ozemlje - začel se je v Brestanici 25. aprila, končal pa se bo na zboru vseh jugoslovanskih pioniijev v vasi Fara pri Kočevju — udeležili tudi pioniiji iz novomeške občine. Tačas so na poti štiri domicilne brigade, in sicer Gorjanski bataljon, 1. VDV, 12. SNOUB in 1. SAB. 11. maja so pohodniki iz krške občine predali novomeškim vrstnikom v ŠE VEDNO VELJA KOT NEKDAJ: mi gradimo cesto, cesta gradi nas. Z uspešno množično delovno akcijo so v krajevni skupnosti Žužemberk v nedeljo počastili 304etnico mladinskih delovnih brigad. (Foto: Srečko Kodre) roftflaimiAlflu Im I ■ ^ V četrtek bo deloma sončno in razmeroma toplo, v petek pričakujemo padavine Iin ohladitve. V soboto bo še nestalno vreme. Cesto je tlakovalo 395 parov rok Tlakovalci ceste Veliki Lipovec-Brezova reber so v nedeljo s proslavo zaključili solidarno delovno akcijo — Brzojavka tovarišu Titu Na trasi krajevne ceste Veliki Lipovec-Brezova reber je v nedeljo delalo 395 ljudi, ki so z okoli 600 m3 kamna tlakovali nad 6000 m2 cestišča. Vzorno pripravljene enodnevne delovne akciie se ie udeležilo tudi 20 članov novomeške lovske družine, ki je prispevala tudi 3.000 din. ATOMSKI VEK - V STARI VASI - S helikopteijem RSZN so se v četrtek popoldne pripeljali na ogled gradbišča jedrske elektrarne v Staro vas pri Krškem republiški funkcionarji: Franc Popit, predsednik CK ZKS, Andrej Marinc, predsednik IS, Zvone Dragan, podpredsednik IS, in Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve. Pozdravili so jih predstavniki občine Krško s predsednikom občinske skupščine Silvom Gorencem na čelu. Goste so po ogledu gradbišča seznanili tudi z manj razveseljivimi dejstvi: z velikimi podražitvami, ki jih bosta morali kriti obe sodelujoči republiki, Slovenija in Hrvatska. Dokončna vsota še ni znana. (Foto: S. Mikulan) fff Prišli so dijaki novomeške gimnazije in ekonomske šole, vojaki garnizije, skupaj je bilo iz Novega mesta malo manj ko sto prostovoljcev, ostali pa so bili krajani žužemberške krajevne skupnosti: učenci osmega razreda žužemberške osnovne šole z učitelji, mladina iz Žužemberka, Dvora in Lipja. Največ udeležencev je bilo iz vasi okoli Ajdovca, nekateri med njimi so prišli na akcijo s traktorji in konjskimi vpregami, da so na traso dovažali kamen. Štirje tovornjaki so na tlakovano cestišče dovažali nasipni material, ki so ga pripravljali in nakladali delavci iz peskokopa krajevne skupnosti, na cestišču pa ga j? ravnal buldožer KS. Delovne akcije so se udeležili tudi 74-letni Karel Mežnaršič iz Velikega Lipovca, 71-letni Franc Gnidovec iz Srednjega Lipovca, 70-letni Janez Grivec iz Malega Lipovca in 66-letni Štefan Iskra iz Ajdovca. Akcija se je konačla s proslavo, ki je bila počaščena 30. obletnici prve mladinske delovne akcije. Navzočim sta govorila predsednik skupščine KS Žužemberk Frane Jarc in predsednik medobčinskega sveta ZSMS Marjan Pavlin. Proslavo je dopolnil kulturni progam, ki so ga izvedli člani KUD Žužemberk in učenci žužemberške osemletke. Prireditve sta se udeležila tudi sekretar OK ZKS Novo mesto Janez Slapnik in predsednik zbora krajevnih skupnosti novomeške občine Aleš Kulovec. S proslave so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Šentjerneju dnevnik in zastave, danes ob 17. uri pa bodo partizani presenetili Stopičane z mitingom in tabornim ognjem. V naslednjih treh dneh bodo v rateškem, otoškem in škocjanskem območju obiskali partizanske mamice, borce, spomenike in obeležja, obenem pa bo krenila na pot posebna kolona iz Mirne ečl Najbolj slovesno bo v torek, maja, v Dolenjskih Toplicah,1 kjer se bo zbralo okoli 3000 pionirjev in ostalih udeležencev. Raport bo sprejel stari znanec slovenskih pionirjev Franc Leskovšek-Luka, govoril pa bo general Franc Tavčar -Rok. Naslednji dan bodo pionirji obiskali Dvor in okoliške vasi, 21. maja pa gredo na osvobojeno ozemlje pionirji iz trebanjske občine. Pomoč Kanižarici Do torka, 11. maja, se je na posebnem žiro računu, kamor se steka solidarnostna pomoč kolektivu poplavljenega rudnika Kanižarica, zbralo 767.442 dinarjev. V akcijo za pomoč, ki jo vodi posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu, so se vključili številni kolektivi in posamezniki iz dolenjske regije in drugih slovenskih in hrvaških občin. Iz trebanjske občine so do sedaj prispevali 10.688 dinarjev, iz metliške 29.681, iz novomeške 246.457, iz črnomaljske 356.522 dinarjev; posamezniki in delovne organizacije od drugje pa so zbrali 124.094 dinarjev. Solidarnostna pomoč še vedno prihaja. Občinski štab za odpravo posledic te velike nesreče v kanižarskem rudniku se vsem, ki so priskočili na pomoč, zahvaljuje. O nadaljnjem poteku akcije to štab javnost sproti obveščal Referendum v Krškem Občani krške krajevne skupnosti bodo v nedeljo, 16. maja, odločali o graditvi otroškega vrtca in delavskega doma. Pričakujejo jih na petnajstih voliščih, da bodo na listkih svobodno izpovedali svojo voljo. Večina prebivalcev Krškega in okolice že zdaj optimistično računa z zmago tistih, ki se bodo izrekli za samoprispevek, saj sta vrtec in delavski center potrebna hitro razvijajočemu se mestu skoraj tako kot kruh. Za 500-letnico mestnih pravic Krškega, ki jo bodo slavili prihodnje leto, bo to dvoje najdragocenejša pridobitev. Samoprispevek naj bi občani plačevali 3 leta. V tem času bi se zbralo okoli 6 milijonov din, od tega 20 odstotkov za vrtec, in 80 odstotkov za delavski dom, kar znaša približno devetino stroškov za vsako zgradbo. Več o tem berite v člankih in izjavah občanov na 6. in 18. strani današnje številke. . s______________________-s Plemenitnik duha Tito je Jugoslavija Novomeščani toplo pozdravili zvezno štafeto mladosti Št. 20 (1399) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 13. maja 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI „Če je to ali ono v njegovem delu močno pogojeno v času ali njegovem lirskem, po sebi grebečem jazu, živi zlasti tisto, kar je trajno v njem umetniško, socialno in etično revolucionarno tudi v naš čas in celo v prihodnost, kajti Cankar umetnik in socialistično etični kritik in upornik ni bil le vest svojega časa, marveč je prav tako vest našega in tudi prihodnjega časa." To so besede dr. Bratka Krefta s sobotne osrednje republiške slovesnosti v počastitev stoletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Gotovo ga ni med nami, ki bi se v teh dneh na ta ali oni način ne srečal s Cankarjem, saj se nenehno vrstijo proslave, razstave in še toliko drugih obeležij spomina na umetnika. Cankarju je bila v celoti posvečena številka revije „Sodobnost", .JVaši razgledi" prinašajo vrsto pogledov na pisatelja, Cankarjeva je zadnja .sobotna priloga" Dela, na knjiž- Maksim Gaspari: Ivan Cankar nem trgu pa je moč kupiti blizu dvajset knjig, ki s te ali one smeri osvetljujejo pisateljevo delo. Ali v temle kratkem zapisu sploh lahko povemo še kaj, kar že ni bilo tehtnega izrečeno o Cankarju? Docela brez pomena je razpravljati, da je Cankar umetnik, ki je z literaturo segel daleč izven meja slovenske majhnosti, da je mojster slovenske besede neprizanesljivo bičal takratno slovensko lahkomiselnost, potujčenost, da je jasnovidno začrtal pot, po kateri je šel slovenski „narod-prole-tarec" v samoupravni da-našnjik. („Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi'...") In tako dalje! Cankar pesnik, pisatelj, dramatik in mislec je preživel pozabljenje, njegovo delo nas obvezuje, da mu sledimo še naprej. Zato je naša prva in edina dolžnost, da Cankarja ne pustimo ležati na knjižnih policah. Ob znanstveni izdaji njegovih „Zbranih del" v tridesetih knjigah, ki je tik pred zaključkom, je tale tip na voljo še okoli trideset drugih knjig najboljšega, kar je napisal prvi slovenski poklicni pisatelj. Cankarjevo delo in samo ono nas zavezuje, da njegove misli, njegove 'besede ne bodo našle pot v zavest ljudi le ob takih prilikah, kot je jubilejna obletnica rojstva. Da bo Cankar še in čedalje pogosteje spremljevalec, plemenitnik duha vseh, tudi tistih, ki zdaj na leto ne preberejo niti ene knjige, Cankarjeve pa sploh ne. D. RUSTJA tedenski mozaik Največja politična senzacija (če je temu sploh mogoče tako reči, kot so to storili v Zvezni republiki Nemčiji in drugod na zahodu) je smrt anarhistke Ulrike Meinhof v zaporu. Javnost namreč (vsaj vsa javnost) nikakor ni prepričana, da z uradnim sporočilom, ki ga je izdala policija po njeni smrti, nekaj ni narobe. Kako je vendar mogoče, da bi se Ulrika Meinhof obesila v svoji celici, ko pa so jo vendarle noč in dan nadzorovali. Razen tega pa je bil zapor, kamor so jo prepeljali pred njeno smrtjo, posebej preurejen in so za gradnjo ter prezidavo porabili nič manj kot 70 milijonov zahodnonemških mark! In vendar se je zgodilo: ko je paznik v nedeljo zjutraj (ob 7.34) odprl vrata njene celice, je videl, daje zapornica mrtva! Obesila seje z rjuho. Zdravnik je nato ob 7.45 ugotovil smrt, ki pa je po njegovi izjavi nastopila že nekaj ur prej. Uradno sporočilo pravi, da v njeno smrt ni bil nihče zapleten. Del javnosti je začel v to dvomiti takoj in kako močni so ti dvomi, dokazujejo demonstracije pred zaporom, med katerimi je več sto ljudi nosilo transparente z napisi „Uboj v zaporu". In kdo je bila Ulrika Meinhof? Nekoč se je ukvarjala z novinarstvom, potem pa je postala član in kasneje tudi vodja anarhistično teroristične tolpe, ki je ubila več ljudi ter naropala več sto tisoč mark. Tolpa se je „proslavila" tudi s številnimi napadi na zapore, iz katerih je osvobajala svoje zaprte člane in somišljenike - pa prav zato menijo, da je „nekdo“ hotel preprečiti, da bi kdo kasneje s podobnimi metodami osvobodil tudi Ulriko ... vse je mogoče... Tačas pa imajo svoj „dogo-dek dneva" tudi v Veliki Britaniji, kjer so tudi zabeležili smrt, le da to pot samo politično: odstopil je namreč vodja liberalcev Jeremy Thorpe, vodja tretje najpomembnejše britanske politične stranke. In zakaj? Zato, ker so mu javno očitali, da je homoseksualec - pri čemer pa nekateri menijo, da je v to vpletena tudi obveščevalna služba južnoafriške republike. Thorpe je bil namreč velik nasprotnik rasnega razlikovanja... podtalni udarci... Sporazumi niso prisila Kaj prinaša osnutek zakona o združenem delu Nedvomno je osnutek zakona o združenem delu že doslej razjasnil nekatere stvari, o katerih si že kar precej časa nismo bili na jasnem. Ta ugotovitev še posebej velja za nekatere zadeve, ki smo jih vseskozi tesno povezovali s samoupravljanjem. Marsikje so v zadnjem času menili, da delavci v bistvu neposredno odločajo samo na svojih zborih. Prav to pa je celo protiustavno, saj drugače sploh ne bi uveljavljali delegatskega sistema, saj bi to celo pomenilo odtujevanje odločanja od delavcev. To nikakor ni samo teoretično vprašanje, temveč ima globoko praktično vsebino. Če bi še naprej dopuščali, je pred kratkim dejal Roman Albreht, da bi vse več odločitev prenašali na zbore delavcev, bi jim zmanjkalo časa za delo, ker bi lahko samo še odločali. Ta resnica je še toliko bolj veljavna, ker se ponekod celo zave- TELEGRAMI DUNAJ - Hrvaški akademski klub na Dunaju je zavrnil predlagani osnutek novega zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji, hkrati pa zahteval od zvezne vlade, da naj sprejme „operativni koledar** za splošno ureditev vseh še odprtih vprašanj, ki izvirajo iz 7. člena avstrijske državne pogodbe. MOSKVA - i-iedsedniK prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaj Podgorni je v Kremlju generalnemu sekretarju CK KPSZ Leonidu Brež-njevu izročil ..maršalsko zvezdo** in prigodno listino prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR. Te dni so sporočili, da Leonid Brežnjev opravlja tudi dolžnost predsednika sovjetskega obrambnega sveta. MADRID - V deželi Baskov je spet pri9o do spopada med policijo in baskovskimi nacionalisti. Policija je objavila, da je bil ranjen eden izmed pripadnikov civilne garde. dajo, da so zadeve hitreje urejene na zborih delavcev, kar seveda lahko kaj hitro postane možnost za manipuliranje z ljudmi. Drugo, nedvomno še pomembnejše, kar prinaša osnutek, je dejanski odnos do samoupravnih aktov. Verjetno se vsi zavedamo, da imamo pravo poplavo samoupravnih sporazumov in da želi nenadoma vsakdo z njimi urejevati čimveč zadev; to pa v bistvu ruši osnovna načela sporazumevanja in dogovarjanja. Čeprav mora vsak dejavnik sam odločati, s kom se bo sporazumel, o čem se bo sporazumel in kaj se bo sporazumel, smo nemalokrat priča najrazličnejšim pritiskom, kar dejansko spet vrača samoupravno sporazumevanje v admi-nistrativno-politično ukrepanje. Zato bi lahko brez posebne ironije dejali, da bo treba, če bi bilo tako naprej, zaščititi marsikoga pred prisilnim »sporazumevanjem«. Očitno je torej, da moramo samoupravne sporazume uveljavljati predvsem pri reševanju poglavitnih vprašanj, saj gre za akte, ki naj urejujejo neke pomembne odnose v združenem delu; za urejevanje vseh ostalih zadev pa imamo še številne druge možnosti, od pogodb do dogovorov. To velja še toliko bolj, ker morajo biti vsi samoupravni sporazumi resnično soglasno in zavestno sprejeti. f ’ VIDEM - Vsak dan, ki mine od katastrofalnega potresa v Severni Italiji, prinaša nove žrtve; doslej so izpod ruševin porušenih mest in vasi potegnili že okoli 900 trupel, reševalci pa še vedno niso odkopali vseh porušenih stavb. Medtem pa prihaja na ponesrečena področja čedalje več pomoči, ki jo je med prvimi poslala tudi Jugoslavija. Na sliki: pogreb žrtev v mestecu Maiano, kjer so zaradi slabo zgrajenih stavb zabeležili relativno največ žrtev. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE - Vstal bi zoper birokracijo, a se bojim, da medtem kdo ne sede na mo) stolček. Prav zaradi nespoštovanja samoupravnih odnosov, kar se še pojavlja (in se verjetno še bo), naj bi zakon tudi dovoljeval posebno obliko prekinitve dela. Takrat, ko delavci čutijo, da po samoupravni poti ne bi več mogli urejevati zadev, lahko namreč skličejo zbor, izvolijo svoje nove delegate in skupno s sindikatom organizirajo akcijo. Prav to pa nalaga nove odgovornosti vsem družbenopolitičnim skupnostim. Očitno je torej, da osnutek novega zakona posega v številna vprašanja, ki smo jih doslej nemalokrat vse preveč različno razlagali ter resnično uveljavlja odločanje, ki ne more biti v rokah predstavnikov, temveč delovnih ljudi samih. Drugačni primeri so nas že po pravilu vedno vodili v slepo ulico in v birokratsko urejanje, ki je vse kaj drugega kot proces osvoboditve dela. Vse to pa seveda nikakor ne pomeni, da s tem zakon jemlje iz rok odgovornost vodilnih delavcev, brez katerih seveda ne more biti sodobnega proizvodnega dela. V resnici namreč samo omejuje možnosti, da bi se zaradi neustreznih odnosov v posameznih okoljih njihov vpliv na odločanje spremenil v monopol in jih spremenil v tehnokrate in s tem v nasprotnike socialističnega samoupravljanja. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Tudi prejšnji teden se je končal nadvse kar, katerega beseda je danes še prav tako slovesno — še posebej v Ljubljani, pa tudi po živa kot svoj čas, upravičeno uživa naše pri- drugih krajih naše dežele — saj smo prazno- znanje, upravičeno velja za največjega pisca vali obletnico osvoboditve, tradicionalni dan slovenskega delavskega razreda, čigar pravice zmage. V Ljubljani je bila slovesnost v poča- je vseskozi terjal in se zanje boril. _ . . ... stitev njenega praznika, podeljene so bile zla- Sredi prejšnjega tedna je bila šesta seja CK jelo s problemi trgovske in plačilne bilance te plakete ilegalca in nagrade mesta Ljub- ZKS, ki je imela na dnevnem redu idejno- navzven, s problemi lastne produktivnosti, s ljane, s sklepne slovesnosti tradicionalnega politične temelje zakona o združenem delu problemi strukturnih neskladij in še in še. I 1»________________________ rl/n f • .1______________l.il____„ I_____________________V hrtnot; na Cflii PK' 7V Oidij - podcenjevana nevarnost Oidij ali pepel vinske trte vinogradniki neupravičeno podcenjujejo, potem pa doživijo neljubo presenečenje (primer iz Bele krajine). Dejstvo je in ostane, da je oidij zelo nevarna bolezen, v suhih in toplih krajih celo bolj nevarna od peronospore, zato zasluži več vinogradnikove pozornosti. Oidij prvič napade v juniju. Spoznamo ga po sivkasto belih prevlekah na obeh straneh listov vinske trte. Bolj kot Ustom pa je bolezen nevarna mladim grozdičem. Napadene jagode ostanejo drobne, poijavijo ali počijo, da se pokažejo peške. Škoda je lahko zelo velika, saj se zmanjša in poslabša pridelek grozdja. . Vendar je vse to docela nepotrebno. V žveplu in še nekaterih [pripravkih ima vinogradnik povsem zanesljivo sredstvo za zatira-F^nje oidija, samo uporabljati jih je treba. Med vsemi nadlogami, ki pestijo vinsko trto, je oidij pravzaprav najlažje preganjati. r Ravnati se je treba po pravilu, da ne sme biti tako rekoč nobenega škropljenja proti peronospori, ne da bi škropivu dodali , tudi sredstvo zoper oidij. Proti oidiju pa je treba ukrepati tudi že prej kot proti peronospori. Najboljše in najcenejše je še vedno močljivo žveplo (cosan). Dodamo ga že prvemu škropivu proti rdečemu listnemu ožigu, potem pa še vsem naslednjim. Dobro se obnesejo tudi organski pripravki, na primer karathan in morestan, pa tudi enovit in benlate. Razen v obliki škropiva je mogoče žveplo uporabljati tudi v obliki prašiva. V ospredje spet prihajajo prašilniki; njihova prednost je zlasti v tem, da je uporaba prašiva hitra in učinkovita. Če je huda vročina in obstaja nevarnost, da bi žveplo rastline ^požgalo, lahko potrosimo žveplo kar po tleh. Tudi s tal bo zadovoljivo učinkovalo. In še nasvet za tiste, ki so žveplanje zamudili in imajo vinograd močno okužen z oidijem: če žveplo ne pomaga več, učinkuje še raztopina hipermangana. 100 litrom vooe dodamo 2 do 3 kg apna, teinu beležu pa dodamo 125 g hipermangana. Takoj po škropljenju s hipennanganom je treba poškropiti še z močljivim žveplom. Inž. M L. menčevih peskov in gline v občini. Vse to so v Sevnici spravili pod okrilje 7,5 odst. rasti, republiška pa je 6,1. Krčani so opozarjali na širše neusklajenosti, ki so seveda motile načrtovanje v občini. Odveč je poudarjati, kaj pomeni Celuloza za družbeni proizvod občine, vendar le-ta še sedaj ne ve, odkod bo dobivala les! S težavami so se srečevali tudi Ostali, ker stvari niso bile razčiščene v posameznih panogah v republiki. Predstavniki brežiške občine so se srečavali s težavami celo doma. Imajo tri delovne organizacije v isti panogi, ki se niso uspele pobotati med seboj. Omenjene so bile kadrovske težave, marsikdo išče samo sebe, bojijo se republiškega načrta, da se v njem ne bi izgubili Lojze Klemenčič je opozoril na koordinacijsko vlogo gospodarske zbornice, kjer je imelo 70 delovnih organizacij iz vse republike možnost dati v presojo svoje samoupravne sporazume, odziv pa je bil le med petnajstimi. A. ŽELEZNIK Po čem bo krompir? Krompir je to pomlad posajen ob dokaj ugodnih okoliščinah. Zaželimo mu uspešno rast in čim boljšo letino in upajmo, da ga naše vnete razprave o tem, kolikšna naj bi bila njegova cena jeseni, ne bodo pri rasti nič ovirale. Mi si pa kljub vsemu skušajmo vsaj delno odgovoriti na vprašanje, po koliko naj bi bil krompir jeseni 1976. Kaj lahko ugotovimo že sedaj? Večna negotovost: koliko bo stal kilogram jeseni? Predvsem to, da je nemogoče reči, po koliko naj bo krompir jeseni, in da vsi tisti, ki od kogarkoli to zahtevajo, predvsem pa od Poslovne skupnosti za krompir, nimajo prav. Imamo garantirano ceno v zveznem merilu, ki je trenutno 1,30 Ndin za kilogram. Slovenska poslovna skupnost za krompir sicer meni, da je ta cena res za kakih 0,20 - 0,30 din prenizka in bi jo kazalo za toliko povišati. Nikakor pa ni primemo že sedaj govoriti o še višjih cenah krompiija, kajti nikar ne pozabimo, da so bile v preteklih letih visoke cene vzrok več težavam na „krom-pirjevem področju" kot pa nizke. Velikokrat je bilo že povedano, pa naj bo še enkrat, da ne bomo imeli urejenega tržišča s krompirjem, dokler bo naša družba garantirala, da bo na en ali drug način odkupila vse količine krompirja po cenah, ki bi proizvajalcem iz ravninskih predelov poleg materialnih stroškov dale še nekaj dodatnega zaslužka. S tem ne bomo dosegli nič drugega kot preusmeritev v gojite\ krompirja tudi na tistih področjih, kjer bi lahko in tudi morali gojiti za nas še bolj važne kulture. Verjetno pa si vsi proizvajalci krompirja še bolj kot že sedaj poznano ceno želijo nekaj drugega: zagotovilo trgovine in prek te ostalih potrošnikov, koliko in za koga je potrebno krompir pridelati, ter zagotovilo le-teh, da se bodo pred dobavami dogovorili o taki ceni, ki bo upoštevala' tudi vse tiste dejavnike, ki sedaj še niso poznani. Z medsebojnim zaupanjem in trdnim samoupravnim povezovanjem celotne verige od proizvodnje do končne potrošnje bomo dosegli neprimerno več kot od kakršnegakoli zagotavljanja v času saditve, koliko bo jeseni tistega leta stal kilogram krompirja. ANTON KOTAR, dipl. inž. Prezračiti vse Ne motijo samo bele pene v Krki, avtomobilske gume v Lahinji, gnojnica na cesti, star štedilnik, odvržen v goščo, smog ali smod v mestih. V vnemi za čisto okolje gremo na Dolenjskem še dlje, pogled smo vrgli tudi na divja smetišča, motijo nas žarišča nesnage v nekaterih krajih, kjer živijo Romi, dvigujemo glas ob nemarnem spreminjanju najbolj plodne zemlje v puščavo (peskokopi sredi polja), hočemo večji red tudi v gozdovih in zahtevamo, naj bo vse pogozdeno. Radi bi pregnali človeško malomarnost, neprevidnost, izkoreninili zlo, ki nam zasmrajuje zrak in onesnažuje naravo. Radi bi Dolenjsko prezračili in posnažili in to tako temeljito, kot zna še marsikatera dolenjska gospodinja v svoji hiši. V razmerah, v kakršnih živijo dolenjski Romi, tudi odpadki v kontejnerjih niso varni. Komisija za varstvo okolja, ki so jo ustanovili pri skupnosti dolenjskih občin, se teh nalog loteva manj detaljno kot, denimo, občinske komisije ali komisije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela (slednje bodo šele ustanovili), obravnava pa to področje prav tako temeljito in prizadeto. Kajpak zdaj še ne moremo govoriti o že opravljenem delu, akciji s takim ali drugačnim uspehom, saj na papir m prišlo niti vse to, kar bi sodilo pod „oblast“ te medobčinske komisije. Zato se tudi njen delovni načrt (za obdobje 1976/77) nenehno dopolnjuje. Iz tega programa lahko izluščimo namero komisije, da bo spodbudila izdajo zakona o posebni zaščiti Krke in Kolpe in njunih porečij. Zamišljeno je tudi tekmovanje med krajevnimi skupnostmi s tem, da bi tiste KS, ki bi se najbolj potrudile pri,,čistoči", spodbudno nagradili. Križ čez kelo V ponedeljek opoldne je devet sevniških delovnih organizacij podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev in dela za raziskave in izkoriščanje kremenčevega peska na kozjanskem delu občine (KS Blanca). Po analizah iz leta 1974 in kasnejših let je iz te surovine mogoče začeti industrijsko proizvodnjo ekspandiranega granulata za finalne gradbene elemente, ki obetajo pravo revolucijo v gradbeništva Mogoča je namreč popolnoma avtomatizirana proizvodnja elementov iz lahkega betona, ki jih kasneje ni treba ome-tavati in zato tudi ni treba mnogo delavcev (znano je, da stroški z delovno silo rastejo hitreje kot cene surovin). Sistem ni vezan na normirane velikosti prostorov in je zato prilagodljiv naročilom. Pri dosedanjih raziskavah kremenčevega peska so ugotovili velike količine zalog, surovina je dobesedno idealna Podobna tovarna je postavljena že v Švici, v sevniškem primeru pa bo šlo za našo tehnologijo, kar je življenjsko delo strokovnjaka, ki je naše gore list, namreč Ernesta Pompeta iz Križa. Ugodna lega blizu Blance je še posebno primerna za slovensko, hrvaško in bosansko tržišče. Gradbena podjetja se že zelo zanimajo za novo tehnologijo gradnje. Sevniško podpisovanje je vsekakor primer, ki ga j«.- treba iskati /. lučjo, saj združuje 'telo in denar občinsko gospodarski, gre pa za projekt, ki je v mnogočem dolgoročnega značaja A. ŽFLEZNIK Brez besed (Karikatura: Požcški list) V počastitev praznika dela in dneva osvoboditve Ribnice so v domu JLA v Ribnici odprli razstavo del kiparja samouka Draga Koširja. Razstavil je lesene kipe, ki jih je izdelal na osnovi vtisov iz potovanj po Indiji, Keniji in Tajski. (Foto: Primc) POHOD NA DAN ZMAGE - V počastitev dneva zmage so družbenopolitične organizacije iz Stare cerkve pri Kočevju ob sodelovanju osnovne šole pripravile pohod, ki se je v bližnjem gozdu končal s kulturnim programom, sodelujoči pa so se okrepčali s partizanskim golažem. V ponedeljek, 10. maja, je bila v domu JLA v Novem mestu svečana podelitev diplom 142 absolventom občinske politične šole. Šola je v šestih oddelkih delovala v marcu in aprilu. V okviru Zavoda za izobraževanje jo je organiziral občinski komite ZKS Novo mesto. STAR PAPIR JE DENAR - Se pred tednom Rdečega križa so se boštanjski šolarji vključili v akcijo zbiranja starega papirja. Med razredi je vladal pravi tekmovalni duh in že drugošolčki so želeli zmagati. V ponedeljek je priredil Rdeči križ podobno akcijo v Sevnici. (Foto: Železnik) Medobčinski sv°t SZDL za Posavje je pripravil v Sevnici pred prvomajskimi prazniki posvetovanje o družbenem načrtovanju, na katerem sta sodelovala boštanjski rojak, dipl. ekon. Lojze Klemenčič, član sveta za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri RK SZDL, in Albin Zor, sodelavec republiškega Zavoda za plan. Republiška predstavnika sta v glavnem ob- Lojze Klemenčič: gospodarska zbornica je dala vsem možnost, da bi se vključili v fazo presoje! sojala marsikje močno razširjeni preveliki optimizem načrtovalcev. Sevničani so svoje „želje“ opravičevali z zaostajanjem v preteklosti Sele sedaj se izvaja sanacija krmelj-ske Metalne, ki sedaj načrtuje celo 13 odst. rast, na novo je oblikovan tozd Žage v Sevnici, ravno tako gradbena operativa zasavskega Betona, predvidene so naložbe v Jugo-tanin, v ponedeljek pa je bilpodpi-san družbeni dogovor o združevanju sredstev sevniškega gospodarstva za velikanski projekt izkoriščanja kre- SKUPNA SEJA IK PREDSEDSTVA CK ZKS IN MEDOBČINSKEGA SVETA ZK POSAVJE V prostorih Kos tanje viškega gradu so se v torek, 11. maja, zbrali na skupni seji člani izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in medobčinskega sve ta ZK Posavje. Na dnevnem redu je bila razprava o povezovalnih procesih v posavski regiji. PRAZNIK ŠTIRIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Jutri in pojutrišnjem slavijo svoj krajevni praznik skupno štiri krajevne skupnosti: Trebnje, Dolnja Nemška vas, Račje selo in Štefan. Proslavljanje se bo pričelo s športnimi tekmovanji, jutri zvečer ob 18. uri bo v Trebnjem zbor delegatov iz vseh štirih krajevnih skupnosti, sledil bo promenadni koncert trebanjskega pihalnega orkestra, ob 19. uri bo v prosvetnem domu recital Cankarjeve proze, nastop šolarjev in učencev glasbene šole. PRVA SIS ZA PTT PROMET V SLOVENIJI — V četrtek, 6. maja, so delegati zbora uporabnikov in izvajalcev v Novem mestu sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet, ki obsega sedem občin ožje Dolenjske in Posavja. Samoupravna interesna skupnost je ustanovljena na prostovoljni osnovi in kot prva v Sloveniji ter bo skrbela za razvoj ptt službe kot izredno pomembne skupne družbene dejavnosti. (Foto: Mikulan) Trije centri, dva ali eden? Povezovanje med šolskimi centri v Posavju je v regiji neodložljiva nujnost. O obliki se bodo dokončno izrekli občani v javni razpravi, ki teče v delovnih kolektivih, v krajevnih skupnostih in pedagošldh zavodih. Razprava bo končana do 20. junija. Predlog usmerjenega izobraževanja za Posavje vsebuje tri možne 4. revija posavskih pevcev 15 zborov je prijavljenih za revijo „Posavske pevske zveze", ki bo 15. maja v Sevnici — Kakovostni napredek? ..Posavska pevska zveza", ki ima vse od ustanovitve pred štirimi leti svoj sedež v Krškem, je pravzaprav mlada združba, ki ji je osnovni namen poživiti nekdaj tako množično amatersko prepevanje po zborih ali manjših skupinah. Koliko je pri tem uspešna in koliko lahko vpliva na kvalitetno rast zborovskega petja, najlaže ocenimo po regionalnih revijah, ki so bile doslej že tri in je četrta napovedana za soboto, 15. maja, ob 19. uri v prenovljeni dvorani „Gasilskega doma“ v Sevnici Na prvi reviji 1973. leta je nastopilo deset zborov z okoli 200 pevci, leto dni kasneje se je je udeležilo trinajst zborov z okoli 300 pevci, 1975. leta je bilo skupin že 15, prav toliko pa se jih je prijavilo za letošnjo četrto revijo. Največ jih bo prišlo iz brežiške občine, ki jo bodo zastopali zbori iz Brežic, Globokega, Pišec, Artič, Cerkelj, Dobove in TOZD „Orlice“ iz Brežic. Krško občino bo v Sevnici predstavljalo pet zborov, mešani „Viktor Parma“ iz Krškega, okteta s Senovega in iz Kostanjevice, ženski TOZD „Libne“ in morda moški zbor iz Brestanice. Domačini, sevniška občina, se bodo predstavili z moškim gasilskim zborom ter oktetoma iz Loke pri Zidanem mostu in „Boštanjskimi fanti". --------------------------------------- V DOLENJSKI GALERIJI IGRAČE IN DELA UČENCEV V Dolenjski galeriji so v torek odprli razstavo sodobno oblikovanih otroških igrač (v sodelovanju z Mladinskim birojem iz Kopra) in ob njej razstavo likovnih del učencev osnovnih šol. Jutri in pojutrišnjem (obakrat ob 16. un) bo galerija priredila pogovor z oblikovalci otroških igrač. Posebno pozornost bodo posvetili potrebam otroka pri igri ter problematiki vzgoje in likovnega pouka. Razstava igrač bo odprta do 15. maja, razstava likovnih izdelkov učencev pa do 27. maja. Kot gostje bodo nastopili mešani pevski zbor kulturno-prosvetnega društva ..Slovenski dom' iz Zagreba ter ,,Komorni moški zbor" iz Celja. Ce tako na letošnji reviji ne bomo ugotavljali porasta zanimanja za amatersko zborovsko petje, saj skupin ni več kot lani, pa bo verjetno bolj zanimiva ocena njihove kvalitete. Ž. ŠEBEK variante. Po prvi naj bi se izoblikoval posavski center kot SOZD. Ta naj bi zagotavljal učencem vseh treh občin enake možnosti za kvaliteto pouka, s tem da bi nudil pedagoškim delavcem razen strokovne pomoči tudi pedagoško-psihološko in družbenopolitično pomoč. Tako bi laže prilagajali svoje delo zahtevam sodobne družbe. V tem primeru bi moral delovati v regiji strokovni organ, da bi usmerjal posamezne šole v skladu z gospodarskimi in družbenimi potrebami ter sposobnostmi in interesi mladine. Učenci bi bili tako že v prvi fazi usmerjenega izobraževanja vezani na prevoze z avtobusi do centra v svoji občini ali v sosednjih občinah. Po drugi varianti sta merili za center 400 učencev in finalna usmeritev. V Posavju bi imela potemtakem * SPOMIN ŽIVI — Po več kot treh desetletjih tragedije četrtega bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici je spomin na padle borce prav tako živ kot tistega dne 16. marca 1944. Na sliki: Lojze Hren med slavnostnim govorom. pogoje za obstoj dosedanja šolska centra v Krškem m v Brežicah. Vsak zase bi se povezoval z bazičnim izobraževanjem v občini ter z združenim delom in delavskimi univerzami na širšem območju. Kriterij za tretjo varianto je povezovanje bazičnega in usmerjenega izobraževanja v center za izobraževanje. V tem primeru ima Posavje možnosti za tri centre, v vsaki občini po enega. Po drugi in tretji varianti se centri po želji povežejo v SOZD. Sestavljala predvidevajo, da se v javni razpravi lahko oblikuje še četrta varianta za eno OZD s tozdom v vsaki občini. Revolucija je nezadržna Na Javorovici, vasici nad Šentjernejem, je bila v nedeljo slovesnost v spomin na več kot sto padlih partizanov, četrtega bataljona Cankarjeve brigade, ki so ga 16. marca 1944 obkolile in uničile nemške in domobranske horde. Spominske slovesnosti se je udeležilo več sto ljudi, med njimi preživeli borci četrtega bataljona, prvikrat pa je bil gost tradicionalne slovesnosti na Javorovici predsednik ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf. Slavnostni govornik, polkovnik Lojze Hren, ki je bil tudi borec Cankarjeve brigade, je med drugim poudaril, da lahko danes nad grobovi padlih vojnih tovarišev rečemo, da dosledno oživljamo njihove ideje, za katere so dali življenje. Revolucija je kljub padlim nezadržna. Javorovica, najvišja dolenjska vas, je dobila ob letošnji slovesnosti 2.200 metrov dobre makadamske ceste, ki jo povezuje s Šentjernejem. Graditev je financiral delovni kolektiv šentjemejske „Iskre“. Med občinami, ki imajo vse pogoje, da bi bile glede uspešnega začetka delovanja novega INDOK centra med prvimi v republiki, je tudi novomeška. Občinski politični aktiv je podprl pobude za njegovo ustanovitev, o njem je razpravljal izvršni svet občinske skupščine, le-ta pa je na svoji 8. seji v celoti podprla sklep, da center ustanovijo. V poslopju občinske skupščine so za novo ustano- vo uredili dve sobi, delovna mesta so sistemizirana, vodja centra Matjaž Verbič pa ježe začel delati. Koordinacijski odbor za ustanovitev INDOK centra je po 4 sejah pripravil koncept novega centra, družbeni dogovor o njegovi ustanovitvi ter poslovnik dela v centru. Kljub dvakratnemu sklicu predstavnikov ustanoviteljev pa večina njihovih delegatov ni bilo, da bi o gradivu, vlogi in delovanju INDOK centra izrekli pripombe ter tako omogočili njegovo ustanovitev. Obakrat so manjkali zlasti delegati posameznih interesnih skupnosti, razen zdravstvene in socialno-varnostne skupnosti. Tako novi center s 1. majem „uradno“ še ni zaživel. Odprto ostaja vprašanje, ali naj novi INDOK center ,,služi samemu sebi“ ali morda le občinskim potrebam, ko pa je vendarle in predvsem sestavni del celotnega sistema družbenega obveščanja. Predvsem delegatom naj bi posredoval jasne, kratke, razumljive, točne in seveda sprotne, se pravi hitre informacije. Le-te naj delegata pritegnejo in spodbudijo njegovo dodatno poizvedovanje, da bo še sam obogatil svojo obveščenost. Pogoj za to je seveda predvsem pripravljenost ustanoviteljev, da bo INDOK center tudi formalno zaživel, šele nato bo res tudi namenjen vsem delovnim ljudem in občanom, ki so v skladu z ustavo v našem samoupravnem delegatskem sistemu nosilci dogovarjanja in odločanja. In ne nazadnje: ustanovitev novega centra je hkrati tudi že uresničevanje načel bodočega zakona o združenem delu. Po njem so temeljne organizacije združenega dela dolžne zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavcev, ki jim mora biti hkrati tudi vsebinsko in oblikovno dostopno. INDOK centri bodo v celovitem družbenem sistemu obveščanja in v organiziranem pretoku delegatskih kot drugih informacij njegov nepogrešljiv sestavni del. TONE GOŠNIK INDOK center - le skupščinski? Za samoupravni pretok informacij bodo nastajajoči INDOK centri dragocen vir uporabnih podatkov — Kako je z ustanavljanjem v Novem mestu Edvard Kardelj: Priznanje sta dala narod in čas S svojo umetniško besedo je bil Cankar dejansko idejni znanilec narodnoosvobodilne vojne slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov ter naše socialistične revolucije. Tega so se zavedali tudi naši partizani, ko so eni svojih brigad dali ime Cankarjeva brigada. In prav tako ni naključje, da je bilo eno najbolj pogostih gesel, ki so bila v času narodnoosvobodilne vojne napisana po stenah in plotovih, Cankaijeve besede: „Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.“ In tudi prvi svobodni in revolucionarni parlament na osvobojenih tleh Slovenije, Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda, je zasedal pod tem geslom in obenem z orožjem v rokah, ki je simbolično potrjevalo daljnovidnost teh Cankarjevih besed. Mislim, daje to največje priznanje, ki ga lahko umetniku da njegov narod in pa čas. Pravim tudi čas, kajti tudi danes, sto let po njegovem rojstvu, je Cankarjeva umetniška beseda enako živa in enako veljavna, kakor je bila tedaj, ko je bila izrečena. (Član predsedstva Jugoslavije in predsedstva CK ZKJ na proslavi Cankarjeve stoletnice v Ljubljani) Sergej Kraigher: Cankar nakazal tudi možnosti Izhoda Za Cankarja lahko rečemo, da je eden tistih umetnikov modernega časa, in to že na začetku dvajsetega stoletja, ki v protislovjih celovitosti in enotnosti svojega umetniškega in idejnega dela in izročila ter nujne nerazdružljive povezanosti ne odsevajo in ne izražajo samo protislovij svojega časa, družbe in naroda, ki so vedno protislovja tudi vsakega človeka posebej ter njihovih individualnih človeških usod. Pripada tistim umetnikom, ki kažejo tudi na možnosti izhoda iz teh protislovij ter dajejo človeku moralno moč za dejanja, kijih od njega teija čas, kot njegovo dolžnost, kot njegovo „biti ali ne biti“, in ki človeku pomagajo pri kaljenju v osebnost, ki je sposobna vključiti se in ustvarjalno prispevati k premagovanju in reševanju teh protislovij, uresničevanju in približevanju tega, kar se zdi neuresničljivo ali tako oddaljeno in nedosegljivo. Danes, ob stoletnici njegovega rojstva, skoraj 58 let po njegovi smrti, lahko s ponosom rečemo, da sta Cankarjevo podobo v naši družbeni zavesti do kraja jasno izoblikovala naš narodnooosvobodilni boj in naša socialistična revolucija ter da razvoj socialistične samoupravne družbe z ustvarjanjem in poglabljanjem novih humanih odnosov med ljudmi vse jasneje kaže in uveljavlja njene obče človeške razsežnosti. (Odlomek iz razmišljanja Sergeja'Kraigherja v zadnji številki Sodobnosti) France Popit: Konec zaščito vsakršno proizvodnjo Še vedno imamo veliko organizacij združenega dela, kjer mislijo, da bodo še naprej lahko proizvajali blago, po katerem na našem trgu ne povprašujejo. Zato moramo odločno prekiniti prakso, da bi še naprej ščitili vsakršno proizvodnjo. To je v nasprotju tudi z osnovami razvojnega programa Slovenije, kjer je predvideno, da bomo investirali predvsem v tiste organizacije združenega dela in tiste dejavnosti, ki dejansko lahko kar največ prispevajo k zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Povsod drugod bodo morali začeti razmišljati o tem, da se prilagode novemu položaju. V sedanjem gospodarskem položaju je zlasti pomembno, da poiščemo izhod iz njega. To pa ne pomeni samo, da računamo le z bolj ali manj ugodnimi instrumenti gospodarske politike, temveč predvsem s povečanjem produktivnosti dela. Na vsakem delovnem mestu, v vsaki temeljni organizaciji združenega dela oziroma v družbi kot celoti. (Predsednik CK ZKS na 6. seji CK ZKS) Rdeči križ je mlad in poln moči V tednu Rdečega križa in v naslednjih mesecih bo veliko akcij in prireditev Dasi Rdeči križ že nad sto let opravlja humano poslanstvo, je še RK pripravlja tudi 6. republiško Na zboru brigadirjev veteranov ob dnevu zmage v Kočevju je pred spomenikom NOB spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Kočevje Rudi Orel. (Foto: F . Brus) Ob delu se je kovalo tudi bratstvo Predlog: delovne akcije obnoviti — Srečanje brigadirjev—veteranov Okoli ISO aktivistov SKOJ in brigadirjev veteranov se je udeležilo srečanja v nedeljo, 9. maja, v Kočevju. Najprej sta udeležencem srečanja spregovorila predsednik občinske konference ZSM Rudi Orel in Zdravko Troha. V svojih govorih sta poudarila, kako pomemben delež so pri obnovi porušene domovine prispevali brigadirji, še pomembnejše pa je, da se je na delovnih akcijah kovalo bratstvo in enotnost mladine vseh jugoslovanskih narodov. Prejšnjo sredo so predstavniki republiškega odbora RK Slovenije v Zdravko Troha je poudaril tudi, da se je nekaterim kar preveč mudilo zatreti mladinske delovne akcije, kar gotovo ni bilo prav. Te akcije bi morali danes obnoviti. Delo namreč lahko prinaša le korist, hkrati se človek ob njem krepi, razen tega pa bo tisti, ki fizično dela, znal ceniti delo drugih delovnih ljudi Na srečanju so nastopili še nonet iz Zeljn in harmonikarji glasbene šole. Brigadirji in aktivisti so si zatem ogledali Itas, nato pa je bilo tovariško srečanje, na katerem je igral za ples harmonikar Cveto Križ. Organizatorji srečanja so popisali naslove vseh aktivistov in brigadirjev, v kratkem pa jih bodo zaprosili, naj jim sporoče še ostale podatke o delovnih akcijah, na katerih so sodelovali, in opišejo tudi najbolj zanimive spomine iz brigadirskih dni. J. PRIMC zmeraj zelo razgibana organizacija, polna svežih idej in dejavna, zlasti pa sposobna pomlajevati lastne vrste. Od tod geslo „Rdeči križ je mlad“ letošnjega tedna Rdečega križa, Id se bo zaključil v soboto. pogovoru z novinarji orisali vrsto pomembnih akcij in prireditev, ki se bodo zvrstile v tem tednu ter do konca maja in v juniju. Ob tem, da bo tokrat RK posvetil večjo skrb sprejemanju pionirjev v vrste mladih članov RK, pa tudi mladine, ki po končani osemletki ne najde poti v aktive RK, naj omenimo zlasti akcijo za napredek higiene in varstva okolja. V vaseh in mestnih ulicah, v šolah, dijaških, študentskih in samskih domovih, v tozdih in drugod naj bi t.i. higienski aktivi postali pobudniki za bolj higienski vsakdanjik in varstvo okoya. 27. maja od 17. do 19. ure bo po celi Sloveniji akcija za zbiranje oblačil, obutve, posteljnine in postelj. Med lansko akcijo je RK zbral okoli 130.000 kosov različnega blaga, s katerim je kril sprotne potrebe in si napravil zalogo tudi za morebitne velike naravne nesreče. Slovenci niso sebični, zato je pričakovati, da bo letošnja akcija še uspešnejša. DEBELI RTIC: NOV PAVI LJON ZA OTROKE Ob letošnjem tednu in mednarodnem dnevu Rdečega križa bo RK Slovenije počastil tudi 20-letnico delovanja okrevališča in letovišča RKS „Debeli rtič“. Tako bodo jutti dopoldne na Debelem rtiču odprli nov paviljon za letovanje otrok. V njem bo prostora za sto petdest otrok, sredstva zanj (6,150.000 dinarjev) pa so solidarnostno prispevale skupnosti otroškega varstva iz Novega mesta, Velenja, Trbovelj, Litije, Grosupljega ter RO RK Slovenije. tekmovanje ekip prve pomoči z medicinskih šol Le-to bo 6. junya»"V Kranju, 1. junija pa bo v sklopu Go-1 renjskega sejma v Kranju odprt 4. zvezni sejem sredstev in opreme za civilno zaščito, ki bo tokrat namenjen zdravstveni dejavnosti v primeru izrednih situacij. V razstavne^ delu bo prikazana celotna vojna poljska bolnišnica in kirurška postaja. RK Slovenije pa bo prikazal Šp-tor s posteljami in kompleti za nego bolnika, kuhinjo, sanitarije in drugo. Omenimo še, da bo RO Rdečega križa Slovenije skupaj z ZSMS letos že tretjič oiganiziral mladinske delovne brigade. Ena bo zvezna, tri pa republiške. Tako se bo od 18. julija do 8. avgusta na Kozjanskem, v Brkinih in Suhi krajini zvrstilo okpli 230 mladih članov RK, ki bodo pomagali pri urejanju cest in vodovodov, negi bolnikov in usposabljanju tamkajšnjih ljudi v prvi pomoči. V okviru brigad Rdečega križa bo steklo tudi vzgojno delo s predšolskimi otroki, na Kozjanskem pa bodo udeleženci bripde Rdečega križa izvedli med prebivalci anketo, ki naj bi bila v pomoč pri razčlenitvi stanja po potresu. D. R USTJA DOLENJSKI LIST Žt. 20 (1339) - 13. maju 1976 To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! Odlikovanje z grenkim priokusom Podobno kot v ostalih krajih so tudi mnogi delavci v občini Kočevje dobili ob letošnjem delavskem prazniku odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Odlikovanja ,,Red dela" je dobilo tudi deset delavk gostinskega podjetja, kar jim je bilo veliko moralno plačilo za ves trud, ko so v preteklosti vestno opravljale svoje delo. Po slavnostni podelitvi odlikovanj jih je vodilni uslužbenec delovne organizacije povabil na prigrizek. Delavke so bile tudi tega zelo vesele, saj so to občutile kot pozornost delovne organizacije, kjer so zaposlene. Tako so v družbi kočevskih občinskih mož nekaj časa posedele v hotelu Pugled ter se pomenkovale o delu in težavah ter še o vsem drugem. In ponosne so bile na priznanja za delo. Drugi dan pa je bilo vse drugače. Vodilni delavec iz njihove delovne organizacije je prišel k vsaki izmed dobitnic odlikovanja, naj mu dajo po 100 din, kolikor naj bi znašal račun za tisto, ker so prejšnji večer pojedle. Če so bile prej ponosne na dobljeno priznanje pa tudi na koliktiv, ki jim je s povabilom na večerjo na svoj način izrekel priznanje, so zdaj vse gledale na drug način. Odlikovanje ni zbledelo, saj so vedele, za kaj so ga dobile in kdo jim ga je dal, zbledel pa je tisti prijeten občutek do delovne organizacije, ki so ga dobile prejšnji večer. Kajti za tisto, kar so pojedle, so plačale visok račun! F. K. Celje Kovačičeva 6 V MAJU DEVET ZNAMK Ob otvoritvi železniške proge Beograd-Bar bosta 15. maja izšli dve znamki v skupni vrednosti 7,20 din. Ob dnevu mladosti bo izšla serija šestih znamk v skupni vrednosti 25,50 din, na znamkah pa bodo podobe cvetic. Ob stoletnici rojstva pisatelja Vladimira Nazorja bo 29. maja izšla znamka v vrednosti 1,20 din. Tako bomo v maju dobili devet novih znamk, zbirke pa bodo krasile tudi ovojnice z novimi znamkami in ,žigi z dnem izida. Kos bodo nalogam! Iz daljnega ameriškega Clevelanda vam sporočam, da prejemam Dolenjski list precej redno. Lani se je izgubila samo ena številka, odkar pa list prihaja v ovojnici, je nepoškodovan. Zadnjih nekaj številk sem dobil veliko hitreje, v približno oseminštiridesetih dneh. Rad berem Dolenjski list, saj prinaša zanimivo branje. Le, včasih me kar stisne pri srcu, ko po listu sklepam, da imate tudi pri vas pijance, tatove, pretepače in nepridiprave, ki delajo škodo. V zadnji številki, ki sem jo dobil, sem prebral, da je nekdo s kamenjem razbil šest velikih šip v trebanjski osnovni šoli. Tistega človeka bi morali tako kaznovati, da bi si za vselej zapomnil, kaj se pravi delati škodo na javnih in še posebno šolskih poslopjih. Take in podobne stvari se ne bi smele dogajati v socialistični državi. Zato bo treba še precej truda in se s podukom ali kako drugače otresti takih nepridipravov. Upam, da slednjih ni veliko. Vesel sem, ko v Dolenjskem listu gledam obraze mladih ljudi, ki delujejo v raznih organizacijah. Delavni so, zavedni, zato bodo kos nalogam, ki so pred njimi. Mar ni to res razveseljivo? LOUIS MRHAR »Dobrodošli, bratje Slovenci” Tako so nas pozdravili v pobratenem Prokuplju Delegacija mladincev osnovne šole Kočevje v gosteh v Prokuplju pri mladinki, ki je nadomeščala direktorja. (Foto: F. Brus) Ob koncu aprila je bilo šest mladincev, pomočnik direktorja in predsednik sveta delovne skupnosti osnovne šole Kočevje tri dni v gosteh v osnovni šoli „Nikodije Stojanovič-Tatko" v pobrateni občini Prokuplje v Srbiji. Gostje smo prisostvovali svečani akademiji, otvoritvi razstave del učencev Tatkove šole in otvoritvi razstave fotografij ,,Moje mesto", ki so jih izdelali člani FKK osnovne šole Kočevje in jih razstavili v domu JLA v Prokuplju. Prisostvovali smo tudi samoupravnemu dnevu na šoli, ko so učenci za en dan nadomeščali vse delavce v šoli. Nismo se mogli načuditi, kako je potekalo vse v najlepšem redu in s Cesta slabega sodelovanja Spomladi 1975 je bil trasiran priključek ceste s „partizanske magistrale" v Ručetni vasi mimo Sadinje vasi do Semiča. Kasneje je bila ta trasa zaradi znanih zapletov prestavljena in bo tekla mimo Stariho-vega vrha, Lipovca in Trate. Sadinja vas je tako ostala brez ceste. Dr. Karel Matko Zadnjo aprilsko nedeljo se je veliko prijateljev in znancev za vedno poslovilo od zdravnika in kulturnega delavca dr. Karla Matka iz Radeč. Dr. Matko se je rodil 3. oktobra 1898 v Dolenjskih Toplicah, kjer je bil njegov oče ravnatelj šole. Po osnovni šoli je obiskoval humani- stično gimnazijo v Novem mestu, po maturi 1917 pa je moral k vojakom in na fronto. Leta 1920 je začel študirati medicino, pet let kasneje diplomiral in 1926 postal zdravnik v Radečah, kjer je ostal vse do smrti. Radečani so ga poznali kot vestnega zdravnika, ki je bil med NOB celo zaprt zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem. V petdesetih letih je dr. Matko pripravljal tečaje v okrilju RK, bil pa je tudi pobudnik prostovoljnega krvodajalstva. Leta 1953 je v Radečah ustanovil moški pevski zbor, kasneje pa tudi mešanega. Z radeškimi kulturniki je začel prirejati spevoigre. Tako so 1955 uprizorili „Dijaka prosjaka", orkester pa je vodil dr. Matko. Sledile so še druge operete, ki so privabljale veliko ljubiteljev glasbe. Tako so Radeče tedaj bile pravo kulturno središče Zasavja. Za svoje kulturno delo je dr. Matko dobil številna priznanja: L 1971 Gallusovo značko, 1975 ob krajevnem prazniku Radeč zlato plaketo kraja, zatem pa še odlikovanje zaslug za narod 3. reda in red dela z zlatim vencem. Na zadnji poti je dr. Matka, vzornega in prizadevnega delavca, pospremila množica ljudi. Ob odprtem grobu so mu izrekli zahvalo predstavniki kulturnega društva „Svobo-da“ iz Radeč in njegovi dolgoletni tovariši lovci. STANKO SKOClR Na pobudo nekaterih vaščanov smo sklenili, da bomo sami zgradili cesto. Predsednik KS Semič Jože Vidmar nam je obljubil pomoč KS, če bomo uredili vse glede zemljišča. To skrb je prevzel Albin Golobič iz Sadinje vasi; lastniki zemljišč, kjer naj bi tekla cesta (mimo Franca Movma v Vavpči vasi), so brezplačno odstopili zemljo. Na sestanku, na katerem naj bi izvolili gradbeni odbor, pa je Jože Rauh predlagal drugo traso. Obe varianti je pregledal referent za nizke gradnje pri črnomaljski občini in ugotovil, da je trasa, ki jo je predlagal Rauh, zaradi prevelike strmine neustrezna. S tem se Rauh ni strinjal in je pripeljal gozdarskega inženirja, ki je ugotovil 13-odstotni vzpon. Kljub temu je tajnik odbora vložil pri KS Semič elaborat za gradnjo. Zataknilo pa se je pri zemljišču, ki ga lastniki niso hoteli odstopiti ne brezplačno ne za denar. Na ponovnem sestanku je bil izvoljen nov odbor. KS Semič šmo predložili načrt za prvotno traso, ki bo široka 4 metre;ljudje so obljubili prispevke v denarju in delu. Jože Rauh pa se s to traso ni strinjal in vaščane tako razdelil na dva tabora. Kljub temu je KS Semič ta načrt potrdila, črnomaljska občina pa je izdala gradbeno dovoljenje. 24. januarja letos smo začeli graditi 1.300 metrov dolgo cesto. Kljub slabemu vremenu in snegu smo že prebili traso do Sadinje vasi. Žal pri delu ni pravega sodelovanja, ker hoče nasprotni tabor z bojkotom one- mogočiti, da bi bila cesta čimprej zgrajena. Če bi vsi krepko poprijeli, bi morda dosegli še kaj več, morda to, da bi dobili asfalt, ki nam je bil obljubljen. Ta cesta bo za naše območje in za širšo družbeno skupnost velikega pomena; ob njej bo tudi obeležje na kraju, kjer je stal vinski hram, v katerem je imela komunistična partija v stari Jugoslaviji tajne sestanke. ALBIN GOLOBIČ Sadinja vas TOPLIŠKI UČENCI SO VARUHI OKOLJA 17. aprila dopoldne se je 158 učencev topliške osnovne šole in nekaj mladincev aktiva ZSMS Dolenjske Toplice udeležilo delovne akcije na Verdunu. Pod vodstvom tovariša Kralja smo popravljali cesto in čistili okolico vasi, domačini pa so bili z našim delo zelo zadovoljni. Isti dan je komisija za družbeno koristno delo pri PO pripravila ob sodelovanju topliškega turističnega društva očiščevalno akcijo v Dolenjskih Toplicah. 194 učencev nižjih razredov je očistilo strugo Sušice, park in rob gozda. Pred 27. aprilom smo očistili tudi „Bazo 20“ na Rogu; odstranili smo nepotrebno vejevje in smeti ter očistili partizanske barake. TANJA ČIBEJ OŠ „Baza 20“ Dolenjske Toplice 158 topliških Verduna. učencev je popravljalo cesto in čistilo okolico kakšno samozavestjo in odgovornostjo so učenci-učitelji uspešno opravili svojo nalogo v razredu. Razen tega smo obiskali steklarno in vinarslS obrat v Prokuplju. Ogledali smo si celotni proizvodni proces v obeh delovnih organizacijah. Kratko bivanje v pobratenem Prokuplju je zadostovalo, da so se med našimi in prokupskimi mladinci stkale globlje prijateljske vezi, tako da ob slovesu nekateri niso mogli zadržati solz. To je lep primer krepitve in poglabljanja bratstva in enotnosti med bratskimi jugoslovanskimi narodi F. BRUS DRA2JI AVTOMOBILI Kot predvideva samoupravni sporazum, ki so ga sklenili jugoslovanski izdelovalci avtomobilov, naj bi se cene avtomobilov zvečale za 17 do 23,6 odst. Po predlogu, ki ga je že podprl izvršni svet skupščine SR Srbije, naj bi se zastava 750 podražila za 5.501 dinar, zastava 1300 za 11.766 dinarjev, zastava 101 za 9.315 in lada za 15.498 din. Crvfcna zastava utemeljuje zahtevo po podražitvi s tem, da mora plačati višje cene za uvožene in domače dele, transport, servis in drugo. Prihajajo tudi vesti, da so predlagale podražitev tudi preostale tri domače avtomobilske tovarne: TOS, IMV in Cimos, in sicer za 10 odstotkov. Pri predlagani podražitvi za 10 odst. bo cena zaradi prometnega davka za posamezne avtomobile poskočila tudi za 20 odstotkov. (Po Primorskih novicah) JAJCE S TREMI RUMENJAKI V „Dolenjcu“ sem brala o Ribičevi putki, ki nese debela jajca, pa vam pišem, da imam tudi jaz tako kokoš. Sama sem že vajena njenih jajc, sosedje pa se jim čudijo. Eno jajce je bilo še posebno debelo, zato sem ga dolgo hranila. Ob novem letu sem pekla potico, pa sem ga porabila. Kar zavpila sem od presenečenja, kajti jajce je imelo tri rumenjake, ki so bili veliki kot pri navadnem jajcu. Trenutno nimam debelih jajc, ki jih nese moja kokoš. Nekaj časa jih hranim in nato dam sinovoma. ELIZABETA ŽGAUN Stara vas 6 Bizeljsko SLOVESNO V 2ABJI VASI Prebivalci Žabje vasi, ki je sestavni del Novega mesta, smo slavnostno počastili praznik dela. Pred 1. majem so mladinci očistili okolico in spomenik žrtvam, hiše okrasili z zastavami in postavili mlaj. Na praznični dan je prebivalce zbudila budnica novomeške godbe na pihala, ob 8. uri pa je bila pri spomeniku proslava, ki se je je udeležilo okoli sto ljudi. Kulturni program so pripravili mladinci iz Žabje vasi, proslavo pa je s kratkim govorom zaključil tovariš M. Pureber, ki je navzoče pozval na pohod k spomeniku žrtvam v Šentjoštu, kjer se je proslava nadaljevala. V. K. Partizanski tisk je bil oblika boja Ena zelo pomembnih oblik našega narodnoosvobodilnega boja je bila tiskana beseda. Komunistična partija je vključila v odločilni boj tudi tiskarje in tehnike, ki so se izšo- Spet o kmečkih delovnih zadrugah Delo v kmečkih delovnih zadrugah najLbi se priznalo k pokojninski dobi brez kakršnih koli pogojev - Rezultati ankete bodo podlaga novega zakona o pokojninskem zavarovanju? Kmalu se bomo spet pogovarjali o kmečkih delovnih zadrugah, ki so delovale od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959. V Sloveniji pa seje tovrstno zadružništvo najbolj razmahnilo v začetku petdesetih let, saj jih je bilo leta 1951 kar 399. Iz delegatske baze novogoriške občine je prišla pobuda, da bi se delo v kmečkih delovnih zadrugah priznalo k pokojninski dobi brez kakršnih koli pogojev. Pobuda nekdanjih članov omenjenih zadrug je bila sporočena republiški skupščini v obliki predloga za izdajo zakona o spremembi republiškega zakona o pokojninskem zavarovanju. Po zveznem in republiškem zakonu o pokojninskem zavarovanju se delo v kmečkih delovnih zadrugah prizna k pokojninski dobi le pod določenimi pogoji. Gre za pogoje, ki jih je moral posameznik izpolnjevati pred vstopom v zadrugo in po prenehanju dela v njej. Po veljavnem republiškem zakonu se delo v kmečki delovni zadrugi prizna k pokojninski dobi tudi tisti osebi, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, pa je na pobudo družbenopolitičnih organizacij prišla v določen kraj z namenom, da bi bila zadružno aktivna. Sicer pa se zadružništvo prizna k pokojninski dobi le tistim, ki jim je bilo delo v zadrugi glavni in edini poklic. Zdajšnja pobuda za rešitev tega problema je naletela na pozitiven odziv, ker pa za odločitev za izdelavo predloga zakona o spremembi republiškega zakona o pokojninskem zavarovanju ni na voljo ustrezne dokumentacije, bo treba izvesti anketo med tistimi, ki jim delo v kmečkih delovnih zadrugah še ni priznano k pokojninski dobi. Pri tem je nujno sodelovanje občin, KS, SZDL in prizadetih kmetov. Zbrati bo treba število zadrug in njihovih članov, ki jim je bilo delo v kmečki delovni zadrugi glavni in edini poklic, starost slednjih, koliko časa so delali v zadrugi, ali so zdaj zavarovanci delavskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali so bili borci NOB ipd. Le na podlagi teh podatkov bo moč predvideti, kakšna finančna sredstva bi bila potrebna za uresničitev predloga zakona, ki bo delo v kmečkih delovnih zadrugah priznaval k pokojninski dobi brez kakršnih koli pogojev. Podatki bodo zbrani na terenu, pri izvedbi ankete pa je zaželeno sodelovanje vseh prizadetih nekdanjih članov kmečkih delovnih zadrug. Vsi, ki jih zanimajo podrobnosti, se lahko obrnejo na občino, KS, SZDL ali podružnico skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. C. T. lali v ilegalnih tehnikah že v stari Jugoslaviji. Partijski tisk, brošure in letaki so bili njihovo delo, prinašali so resnico in osveščali ljudi, jih pozivali k boju. Pri CK KP Slovenije je bila kmalu po vstaji ustanovljena posebna komisija za tisk, ki je med bojem postala Centralna tehnika KP Slovenije. Partizanski tisk je usmerjal in vodil napredno miselnost ljudi. Pri Slovencih tisk med NOB delimo na civilni in vojaški K prvemu prištevamo 12 osrednjih listov, med njimi Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico in druge, omeniti pa je treba tudi pokrajinski tisk za vsa področja Slovenije. Lastna glasila so imela tudi vsa okrožja. Listi vojaških enot so začeli izhajati 1941 in bili sprva pisani z roko. Najstarejše rokopisno glasilo je Partizanski vestnik, ki so ga izdajali borci Krimskega bataljona. Kolikor več je bilo partizanskih brigad, toliko več ie bilo listov, saj so imele svoja ciklostilna glasila skoraj vse enote. Centralno glasilo je bil mesečnik Slovenski partizan, ki ga je izdajal Glavni štab NOV Slovenije. Od 1943 naprej je mesečno izšlo v brigadah in odredih tudi do 340 listov. Ob teh pa je partizanska tehnika tiskala tudi liste za Italijane in Avstrijce'; z njimi so bili sosedje obveščeni o resnici partizanskega boja. Če omenimo še 30 brošur s področja strokovne vojaške literature, potem smo obsegli le del tistega, kar je v tiskani besedi dvigalo bojno moralo naših ljudi. Po italijanski kapitulaciji sta tiskarska stroja iz Novega mesta in Kočevja s celotnim inventarjem „odšla“ v partizane in postala jedro dveh centralnih partizanskih tiskarn, „Triglava“, ki se je namestila na vrh Goteniškega Snežnika, in „Partizan-ske“, ki je bila varno skrita v partizanskem Rogu. V obeh tiskarnah je po 80 ljudi delalo v zelo težkih razmerah, zato je njihovo delo še toliko pomembnejše. Od italijanske kapitulacije do aprila 1945, ko so se morali pred napadi Nemcev in četnikov preseliti v Belo krajino, so partizanski tiskarji v Triglavu" in ..Partizanski" tiskali 269 listov, med njimi 21 osrednjih, v skupni nakladi 1 milijon 167.720 izvodov. V Beli krajini so člani obeh tiskarn sestavili manjšo skupino, ki se je skozi gorečo Liko prebila v Zadar, kjer je že delala partizanska tiskarna GŠ NOV in FOS „Tone Tomšič". V Zadru so tiskarji „Tri-glava" in ..Partizanske" natisnili zadnje aprilske in majske številke Ljudske pravice, Slovenskega poročevalca in Naše vojske. Sobotno srečanje partizanskih tiskarjev na Rogu bo tako svojevrstno podoživljanje dogodkov pred desetletji, ko je partizanski tisk prispeval neprecenljiv delež h končni zmagi narodnoosvobodilnega boja. MARJAN TRATAR-UČO Ljubljana -mesto heroj Ob dnevu zmage in svobode Ljubljana. Verjetno nisem ne prva ne zadnja od tistih, ki so pisali o tebi. Za nekatere si mesto megle, za druge mesto učenosti, za tretje nedosegljiv cilj. Nekaterim je vseeno, če te poznajo ali ne. In vendar si -naša bela Ljubljana. Tisoče znojnih kapelj je v tvojih zidovih in kri je po tvojih cestah. V 'krošnjah tvojih dreves vsako leto cvete pomlad. Cvete, kot je cvetela tistega majskega dne .. . Ljubljana. Pogovarjam se s tvojimi zidovi, s tistimi, ki so stali takrat, ko so se prvič zatresle hiše in ko je mir zmotilo brnenje letal. Pogovarjam se z zidovi, za katerimi so oči gledale v medlo svetlobo in so nohti frabili v omet ječ besede o svobodi ogovarjam se s tvojimi zidovi, za katerimi so sedeli ilegalci in si zaskrbljeno gledali v oči. Pogovarjam se s starimi drevesi, pod katerimi je nekoč tekla žica in katero je neko temno noč prerezal mlad fant. Heroji so vsi tisti, ki so vedeli, kaj storiti, ko je prišla vojna. Heroji so oni, ki so razumeli, da morajo umreti, vsi tisti, ki so tiskali časopise v kleteh stavb, v katerih je imel sovražnik svoje pisarne, in heroji so fantje in možje, ki so v gluhi noči pobegnili v partizane. Pozneje so se vrnili Nosili so zastave in cvetje so posipali po tvojih ulicah, obvezali so ti rane in te razveselili. Za zidovi, za zamreženimi okni tvojih hiš so sedeli ljudje. Bilo jih je tisoč in več, ki so morali umreti. Si ti kriva, Ljubljana? Si kriva zato, ker nosiš slovensko ime? Si kriva, ker so te zgradili Slovenci? Nisi Tisti, ki so sedeli za zidovi, so to vedeli. Vklesali so v svoja srca samo misel: Svoboda! Svobodo Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji, svetu! V temačnih sobah so grizli svinčnike in nohte ilegalci. Kolikokrat je malo manjkalo, pa bi jih odkrili! Kolikokrat so bili rešeni v zadnjem trenutku. Ljubljana je bila v tistih dneh polna ilegalcev, polna temačnih sob in kanglic z dvojim dnom. Žica je tekla mimo hiš, čez barje in čez gozd. Vsak, kdor se je odločil, da bo šel čez, je veliko tvegal Vsako leto v teh majskih dneh s pesmijo na ustih in ponosom v srcu, pa tudi z žalostjo v skritem kotičku duše stopamo po poteh okupirane Ljubljane. Nam ni sile. Ni nam treba oprezati za vogali. Se zavedaš, bela Ljubljana, s kako težkim srcem so te nakateri zapuščali? Mogoče so vedeli ali slutili, da te ne bodo videli nikoli, nikoli več. Eno samo mesto je naše glavno mesto, kot je eno samo tvoje srce. Svet je lep, toda najlepši je dom. Vsak, kdor je zagledal luč sveta v tvojem naročju, je lahko ponosea Kajti ti si herojsko mesto. Mnogo preveč je tistih, ki so šli zaradi tebe v smrt, in veliko je onih, ki so se borili zate. Majhne so moje besede, kot je bil majhen tisti majski dan v primerjavi z veličastno borbo. Pa vendar, ali čutiš, bela Ljubljana, utrip hvaležnosti in ponosa v naših mladih srcih? MARJANCA BOŽIČ, OŠGriri Novo mesto Videm ob Ščavnici vabi aktiviste Ko so nekdanji člani ..Društva kmečkih fantov in deklet", ..Brazde" in „Njiye“ pred tremi leti v Vidmu ob Ščavnici proslavili štiristoletnico slovensko--hrvatskega kmečkega upora, so sklenili, da bodo letos počastili stoletnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Tako se bo pojutrišnjem, 15. maja, v Vidmu ob Ščavnici zvrstilo precej prireditev. Ob pol desetih dopoldne bo na trgu pred staro šolo sprejem članov kiparskega tabora „Od Gubca do Lacka" in nekdanjih aktivistov ,,Dmštva kmečkih fantov in deklet", »Brazde" in „Njive“. Poldrugo uro pozneje bo odkritje Cankarjevega spomenika, ob pol dvanajstih pa odkritje spomenika španskim borcem, saj mineva letos štirideset let od za-Jlgtka španske državljanske voj- Ob dvanajsti uri se bo začelo koncertno-literarno popoldne, poldrugo uro pozneje pa bo odprta razstava karikatur Boruta Pečarja. Od 14. ure naprej si bodo zbrani lahko ogledali kipe na prostem in razstavo v Gubčevem domu, zvečer pa bo imel Drago Košir prvo predvajanje diapozitivov o popotovanju po Aziji. IVAN KREFT V-:,- tVILDON ILABOT .KAPLA J MARIBOR Velenje 1RMOZ [KRANJ 51ATIN4 Varaždin KRAPINA IZJD.MC5T LJUBLJANA KOČEVJE MET Ul RVJEKA MOTORNO VOZILO 2E NA 5,9 PREBIVALCA V zadnjih dvajsetih letih je Slovenija po številu motornih vozil na prebivalca skoraj dohitela nekatere razvite evropske države. Tako pride v naši republiki eno motomo vozilo že samo na 5,9 prebivalca. Večjo gostoto ima Nemčija s 3,5, Italija s 4,2 in Avstrija s 4,7. Jugoslovansko povprečje je 15,4 prebivalca na eno motorno vozilo. Tudi iz tega podatka je razvidno, da je obremenjenost cest v Sloveniji skoraj trikrat večja kot v drugih republikah. Poraba bencina na prebivalca pri nas je na evropski ravni: 435 litrov. V Avstriji znaša poraba 497, v Nemčiji 540, v Italiji pa celo „samo“ 343 litrov. Jugoslovanska poraba s 192 litri znatno zaostaja. dabljanje cest namenili kar 29 odstotkov vsega denarja, predvidenega za modernizacijo. i Že javna razprava o srednjeročnem programu cestnih del v Sloveniji (med 1976. in 1980. letom) je nakazala možnost, da se v uresničevanje solidarnostno pridružijo delovni ljudje in občani naše republike. Tej možnosti oziroma pobudi so naposled pritrdili tudi družbenopolitični dejavniki ter obljubili, da bodo pomagali novo akcijo tudi organizacijsko izpeljati. Zdaj je javno posojilo za ceste (kot prej omenjena solidarnostna oblika) razpisano, poziv republiške konference Socialistične zveze za vpisovanje objavljen, ko to pišemo, pa se je vpisovanje tudi že začelo. V času od ,1. maja do 31. oktobra, torej v šestih mesecih, naj bi dobili tudi odgovor, ali se je akcija posrečila, ali je solidarnostni čut naših občanov za ureditev skupnih prepotrebnih stvari prestal še en izpit zrelosti in razumevanja. Zaposleni, upokojenci, kmetje, obrtniki in drugi naj bi posodili za uresničitev srednjeročnega cestnega programa 900 milijonov dinaijev. Pri tem nas mora predvsem voditi želja, da vsak po svojih močeh prispeva, da bi pospešeno uredili zamujeno in izboljšali ceste. Kakšne so naše ceste, se je lahko vsak prepričal, kamor koli se je že odpravil. In ker nas že kot voznike ali pešce pogosto spravljajo na rob obupa, smo tem trdneje stisnili pesti za srednjeročni program. Še več: prepričali smo se, da slabe ceste ovirajo tudi Hitre cest« ---------- Ostale cesl ----------Rfip.meja BEOGRAD IN DRUGE CESTE V SRS DELNICE KOLIKO DOLENJCI? Po republiški odmeri naj bi devet dolenjskih, belokranj- j skih in posavskih občin, ki tvorijo delovno območje novo- i meškega Cestnega podjetja, vplačalo 77,959.000 dinaijev po- | sojila ali približno enajstino vsega denaija, ki bo s posojilom ] zbrano v Sloveniji. Ker je ključ za odmero število zaposlenih, so izračunali, j da bi morali v novomeški občini vplačati 27,493.000 din ali j največ v dolenjski cestni regiji. V drugih občinah naj bi vpla- j čali: Krško 10,450.000, Kočevje 8,832.000, Brežice 7.293.000, Črnomelj 6,908.000, Sevnica 5,832.000, Trebnje : 4.213.000, Ribnica 3,482.000 in Metlika 3,456.000 dinar-: jev. iiiimiHiutMiHiimiilunnMiHHHiHMiiMimiiiiiiiHHiHiiimiMiHiHiima prenekatero dejavnost. Zato naj bi bilo osnovno vodilo pri uresničitvi predvidenih cestnih del do konca leta 1980: zagotoviti hitrejšo in varnejšo vožnjo, s tem pa se izogniti prometni izolaciji, ki je Sloveniji že začela groziti. V srednjeročnem programu je povedano, da bomo to dosegli, če bomo posodobili nadaljnjih 728 km makadamskih cest, asfaltno okrepili 601 km že moderniziranih in obnovili 216 km cest, medtem ko naj bi jih na POMLADNO KRPANJE - Zimski sneg, mraz, dež in vlaga so načeli mnoge od naših cest; asfalt je razpokal, ponekod pa se je spremenil kar v makadam slabše vrste, pomladne rane“ cest sicer tu in tam zakrpajo, na primer cesto v Šmarješke Toplice (na sliki), j vendar to marsikateri ne koristi veliko. Ceste čakajo temeljite prenovitve. (Foto: Markelj) novo zgradili 117 km, od tega 36 km avtocest. Sem je treba šteti še 22 novih mostov, ki naj bi zrasli v srednjeročnem obdobju, poleg tega pa še več podpornih zidov, počivališč, zavarovanj železniških prehodov, odpravo večjega števila črnih točk itd. Vse to pa napoveduje, da bo nujno dokončati že začeta posodobitvena in obnovitvena dela. Prav tako napovedujejo te številke, da bo do 1. 1980 v vsaki slovenski občini posodobljenih (pod asfaltom) vsaj polovica regionalnih cest. Manj razvitim območjem in občinam bodo za hitrejšo poso- PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM V KRŠKEM - PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM V KRŠKEM Novo streho vrtcu in kulturi Razvoj krajev je dostikrat odvisen od možnosti, ki se ponudijo le enkrat v življenju ene ali celo več generacij. To, česar en rod ne bi mogel ustvariti, lahko drugemu rodu uspe, ne da bi se bistveno potrudil ali si „pritrgal od ust“, seveda če se takega trenutka zaveda in če ga ne zamudi. Pokojni tov. Veljko Vlahovič je lepo dejal, da je revolucijo izvedla ta srečna generacija predvsem zato, ker ji je bila dana možnost. Tak trenutek je sedaj za nas v Krškem za izgradnjo delavskega doma. Seveda pa se moramo danega Kako težko je zavrniti prošnjo Komisija, ki rešuje prošnje za sprejem otrok v vzgojnovarstve-no ustanovo, zaključi svoje delo redno ob pričetku novega šolskega leta. Tedaj so zapolnjeni vsi prostori, zasedeni vsi stolčki v treh stavbah, kjer je dnevno prebivališče naših malčkov in cicibanov. Vsako leto je ostajalo po nekaj nerešenih prošenj in marsikatera mamica je morala spet naprositi za varstvo svojega otroka babico, teto, dobro sosedo. Tako hudo kot lansko jesen pa še ni bilo, saj bil snop odklonjenih prošenj le prevelik. Pri tem pa ni ostalo: prošnje prihajajo vsak dan in število je naroslo že nad 60. Naši odgovori so še vedno odklonilni, saj je na voljo le 140 prostorov, ki so že zdavnaj zasedeni. Mnogi starši sprejmejo nerazveseljivo vest z razumevanjem, saj vedo, da nismo krivi prosvetni delavci, če vzporedno z naraščanjem prebivalstva niso rastli tudi vrtci ob novih naseljih. Neštetokrat pride mamica še osebno prosit in razlagat svoje težave v prepričanju, da bo za enega le še prostor. Kako težko je pojasnjevati, da je takih problemov množica, in ne le eden! Prejemali smo celo grožnje, pa o tem raje ne bom govorila, ker vsak, kdor je v težavah, išče izhod na takšen ali drugačen način. Nikoli pa ne bom pozabila očeta, teh- ničnega izobraženca, kako vneto mi je dopovedoval, da je vendar bivanje otroka v vzgojnovarstve-ni ustanovi nujno zaradi njegovega vsestranskega razvoja, kako nujno je zlasti v socialistični družbi nuditi otroku načrtno vodeno vzgojo, kako mora rasti v družbi svojih vrstnikov, ker se mu tako razvija socialni čut, postaja prilagodljiv in s tem pripravljen za vstop v šolo, pripravljen za nadaljnje oblikovanje njegove osebnosti. Kaj naj bi mu odgovorila? Sem pedagoška delavka, zato sem mu lahko le pritrdila z globokim prcprečanjem o pravilnost' njegove razlage. Kljub vsemu razumevanju pa prostora za njegovega otroka in še za mnogo mnogo drugih ni bilo - ostali so doma. Za vse tiste so zdaj zahrumeli stroji, pričeli smo graditi nov vrtec. Za vse tiste bomo v nedeljo, to globoko verjamem, vsi obkrožili ZA. Ob koncu bi rada povedala samo še eno željo. Kot nekdanja amaterska delavka v dramski, pevski in folklorni dejavnosti bom nadvse vesela, ko bo tudi naš kraj dobil prostoren in lep delavski dom, na katerega bomo lahko Krčani ponostni, saj bomo v njegovih prostorih postali bogatejši za marsikatero kulturno doživetje. MAJDA BLAŽEVIC 1 i trenutka zavedati z jasno predstavo o tem, kako bo naša odločitev služila nam in našim zanamcem. Novi delavski dom bo zgrajen in opremljen tako, da bo poleg množičnega predstavljanja kulture in vzgoje omogočal tudi raznovrstne interesne dejavnosti. Naše sindikalne podružnice si do sedaj niso mogle privoščiti dosti več kot „liter vina in klo-baso“ v kakih skladiščnih prostorih ali na prostem. To je bil ves program zbliževanja in spoznavanja kolektiva med seboj in ves „kulturni“ užitek. Največ, kar so si člani sindikata lahko Varovanci otroškega vrtca v Krškem. Posnemajo ga! Franc Šušteršič, gradbeni tehnik elektrarne v Brestanici: Graditev delavskega doma v Krškem je nujna. Akcijo za samoprispevek zelo pozdravljam in podpiram. Moj prispevek je zaenkrat 1.000 din. Vsoto sem že izročil pristojnemu odboru. Za samoprispevek bom glasoval javno. Sem član pevskega zbora v Krškem in v domu bomo tudi mi pevci dobili prostor. Brez samoprispevka to ne bo šlo. Zase vem, da ga bom redno plačeval, ker sem prepričan, da bo referendum uspel. Zelo nie boli dejstvo, da so tudi taki, ki ne vedo, kam bi z denarjem, ali bi šli na izlet na Havaje ali na Karibske otoke, za samoprispevek pa stokajo. omislili, je bilo to, da so šli na izlet, kamor pa običajno niso mogle iti žene in matere. Šele delavski dom bo približal kulturo in vzgojo vsem občanom. Sindikati bodo za svoje člane lahko priredili nastope znanih poklicnih umetnikov, organizirali najraznovrstnejše vzgojne, izobraževalne in zabavne prireditve. Na vsakem koraku občutimo, da je naš človek idejno in ideološko slabo osveščen, da je prevladala potrošniška miselnost do take more, da kar boli. Za druge vplive ni nihče dovolj skrbel, in ker so bili časi taki, da je nekaterim strukturam tak način prijal, so bili drugi cilji zapostavljeni. Mladini ni nič zameriti, če poseda po kavarnah in raznih sumljivih klubih, ker ji nihče ni ponudil nič drugega. V delavskem domu pa se ji odpirajo možnosti sistematične in stalne vzgoje v napredne, osveščene, kulturne in delavne državljane. Možnosti so tako velike, da se bomo šele pozneje zavedeli, koliko smo zamudili zadnja leta. MAKS POGAČAR 24 SREBRNIH ZNAKOV Občinski svet Zveze sindikatov v Krškem je letos podelil 24 srebrnih znakov ZSS. Prejeli so jih: Stanko Koprivnik, Elektro Krško; Milica Glogovšek, Elektro Krško; Štefan Strok, Rudnik Senovo; Jože Kužna, Rudnik Senovo; Pavle Cižmek, Rudnik Senovo, Jože Kostrevc, Rudnik Senovo; Slavica Jerelc, PTT; Nuša lnpuli, Labod; Marjan Marki, Celuloza; Milena Turk, Celuloza; Branko Cizel, Celuloza; inž. Ivan Binički, Celuloza; Jože llabinc, Celuloza; Edo Komočar, Labod; Marjan Preskar, Celuloza; Eranc Pirc, Celuloza; Anton Zalokar, Celuloza; Anton Škafar, Celuloza; Marinka Jakliči, Celuloza; Tone Mustar, Zavarovalnica; Mirko Avsenak SOP; Ivan Kozole, Agrokombinat; Jožica Pavlin, lmpcrial in Božo Gelb, Papir-konfckcija. Ob tej priložnosti'so izročili tudi šest državnih odlikovanj: Štefanu Stroku, Stanetu Kukovičiču, Marjanu Marklu, Stanetu Preskarju in Marjanu Zibretu red dela s srebrnim vencem in Stanetu Bergantu red dela. Izjave občanov SLAVA Ml ŽIGO J, vodja varstvenovzgojne ustanove v Krškem: Vrtec ima zdaj dva oddelka z 39 otroki v Bohoričevi ulici, dva oddelka s 37 otroki na Vidmu in v Šolski ulici 4 oddelke z 78 otroki Vsi prostori so pretesni, zato moramo prošnje za sprejem odklanjati. Januarja letos smo zavrnili 59 nujnih primerov. Prepričana sem, da od tistih staršev, ki čakajo za svoje otroke na prostor v vrtcu, ne bo nihče proti samoprispevku, drugi pa se jim bodo gotovo solidarno pridružili ERNA KOLAR, ekonomski tehnik, Krško: Mnogi delavci se bodo za ta prispevek težko odločili, če pa bodo videli, da je novi delavski odm enako kot vrtec pridobitev za vse občane, jim denarja zanj ne bo žaL Tudi jaz podpiram akcijo in bom glasovala za prispevek, želim pa, da bi čim ceneje prišii do načrtov in da bi investitorji izbrali za gradnjo najugodnejšega ponudnika. Želim, da bi bil dom funkcionalen, ne preveč razkošen, pa vendar tak, da se bo lepo vključil v okolje. Pomagal nam bo k večji vsestranski angažiranosti ljudi na vseh področjih. največ delovnih organizacij. Za njihove sindikalne organizacije sem prepričan, da se bodo z vsemi močmi zavzele za uspeh na nedeljskem referendumu. Pojavljajo se tudi dvomi zaradi težkega gospodarskega položaja in večjih obremenitev neto osebnih dohodkov, toda vedeti moramo, ' da so težave trenutne, da smo sredi velikih investicij (tovarna celuloze) in da zaradi tega osebni dohodki ne naraščajo. To stanje se bo čez leto popravilo, zato trenutne težave ne bi smele vplivati na odklonitev samoprispevka. PETER MARKOVIČ, predsednik komisije za kulturo in telesno kulturo pri svetu krajevne skupnosti Krško: V Krško sem prišel leta 1954. Takrat je bil Videm vas z nekaj hišami okoli cerkve in na kribu. V dvajsetih letih je tu nastalo mesto z več kot štiri tisoč prebivalci Ta čas je bilo ogromno narejeno na vseh področjih, le za kulturo nič. Adaptirali so sicer dvorano Svobode in jo povečali od 250 na 280 sedežev, toda prostor ni primeren niti za dramske predstave niti za kino, za delo društev ali predavanja. Ko bomo imeli nov dom, bo zaživela tudi amaterska dejavnost. ADAM VAHClC, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Krškem: Živim v največji krajevni skupnosti, v Krškem, kjer jo tudi JANEZ ROŠKER, predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo delavskega doma: Z zgraditvijo vrtca in delavskega doma bomo zapolnili dvoje velikih vrzeli. Poskrbeli bomo za osnovno vzgojo in varstvo najmlajšega rodu ter za vsestransko izobraževanje občanov. Delavski dom bo imel pomembno kulturno, izobraževalno in družbenopolitično funkcijo ta vlogo informativnega centra. S samoprispevkom bodo zbrali občani komaj devetino potrebne vsote za obe zgradbi, toda ta devetina ie odločujoča. Brez nje se bodo podrli vsi načrti. ' Ob 35-letnici ustanovitve VOS in 13. maju, dnevu organov javne varnosti ,.Delež delavcev te službe, za katere se vojna ni končala, je neizmerljiv in neprecenljiv. Oddelki narodne zaščite in VOS so zrasli iz vseljudske organizacije s komunistično partijo, torej iz r Osvobodilne fronte, ki je bila razpredena od hiše do hiše, od ulice do ulice, od vasi do vasi, od javke do javke, od srca do srca. Tej povezanosti z ljudmi gre zasluga za velike uspehe službe notranjih zadev v vseh obdobjih njenega razvoja. Iz tega je vzklila tudi tradicija predanosti revoluciji in interesom delovnih ljudi. Če bi se vprašali, kakšen je bil smisel boja številnih pripadnikov organov za notranje za-de ve, bi odgovorili: od prvega * spopada vosovcev na ljubljanskih ulicah takrat, ko so začeli trgati okove, ki so nam jih nadeli sovražniki, do spopadov z ustaško bando v bosenskih planinah je ena sama smiselna pot, polna žrtvovanja, a tudi lepote in čudovitega poguma, velike plemenitosti in nesebičnosti. To je pot, ki se kljub hudim preizkušnjam, pa tudi zmotam, v poglavitnem ni oddaljila od najpristnejših izvirov revolu-dje.“ Te misli je med drugim zapisal Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ko je ob 30-letnici organov za notranje zadeve SRS izšlo pismo pokrovitelja proslav. Dve leti je odtlej, pa vendar je v tem primeru čas brez vlage. Da je tovariš Šetinc z malo besedami povedal vse, kar ^ nekdanji vosovci in pripadniki enot narodne zaščite še danes čutijo, pričajo tudi pogovori s tovariši dolenjskega območja, ki so svojo mladost, najlepša leta, pa tudi zdravje pustili v službi za našo varnost. ■ ■ : ■ MARTIN PAVLIN, sekretar občinskega odbora ZZB NOV v Novem mestu, je eden tistih tovarišev, ki so si nabrali bogate izkušnje z organiziranjem narodne zaščite. Takole pravi: „6. maja 1944 sem moral prevzeti dolžnost načelnika narodne zaščite novomeškega okrožja. To je bil zelo obsežen teritorij, saj je segal od Krške vasi do Litije, delovali smo tja do predmestja Ljubljane, po priključitvi belokranjskega okrožja pa celo do Kolpe na hrvaški strani. Na tem območju je sprva delovalo okrog 20, kasneje pa manj rajonov, od katerih je imel vsak svoje načelstvo narodne zaščite. Zaščita je sicer obstajala tudi prej, vendar je bila bolj vojaškega značaja, po zasedanju odposlancev v Kočevju in zasedanju SNOS v Črnomlju pa je postala poseben organ in zaščitnik naše ljudske oblasti. Na vsem osvobojenem ozemlju so bile volitve v NOO, hkrati pa so bile voljene tudi narodne zaščite. Kjer volitev ni bilo mogoče izvesti, so ti organi delovali pri rajonskih odborih OF. Naloga narodne zaščite je bila odkrivati špekulacije, preprečevati nasilje, odkrivati kriminal in sovražnika Izkušnje prenašati na SLO »Zelo uspešne so bile tudi tovarišice...” ter skrivače, zaščititi imetje civilnega prebivalstva in tujih vojaških misij, ki so bile pri nas. V okviru okrožne narodne zaščite, kateri sem načeloval, so bili oddelki: kadrovski oddelek, kriminalni oddelek, referat za zaščito človeka in imovine ter obveščevalni oddelek. Kriminal je bil tedaj drugačne vrste in drugačnega obsega, kot ga poznamo danes. Takrat je prestopnik za majhno vrednost dajal krepak odgovor pred ljudskim sodiščem. Zelo značilno za leti 1944 in 1945 je bilo kadrovanje v to službo. Dobili smo najboljše ljudi. Večinoma so bili načelniki narodne zaščite poprej sekretarji rajonskih komitejev KP. Prav zato smo lahko hitro to službo postavili na noge in jo uveljavili, čeravno smo začeli iz nič in smo bili brez izkušenj. Omenil bi še, da so v narodni zaščiti zelo dobro delovale tovarišice, posebno velja to za Belo krajino. Delovali pa smo včasih v : : zelo težkih razmerah. Kljub sovražnikovemu nasilju in včasih brez oboroženih ■ partizanskih enot smo popolnoma obvladovali teren. Na tem službenem mestu sem bil do osvoboditve, potem sem prevzel druge dolžnosti. Vsi, ki smo si med vojno nabrali tovrstnih izkušenj, jih lahko zdaj s pridom uporabljamo v SLO, pa tudi MARTIN PAVLIN: »Kriminal smo preganjali že med vojno, le da je bd takrat drugačne vrste kot danes.“ pri družbeni zamozaščiti, ki se šele zadnje čase prav uve-ljavlja.“ stvo prebivalstva ter njihovega imetja. Računali smo, da se bo sovražnik ob kapitulaciji poskril in razkropil, zato smo se že prej pripravljali na naloge, ki so nas v zvezi s tem čakale.11 Stanko Kušljan je hodil ponoči od vasi do vasi, trkal na okna, govoril gesla in obiskoval zaupnike ter jim razlagal naloge. „Ob koncu vojne so naši odbori dobili še pomoč iz vrst demobiliziranih borcev, tako da smo dobro organizirali vaške straže in iskanje skrivačev. Odbori za civilno zaščito so odigrali veliko vlogo. Sem štejem za največji uspeh to, da smo zaščitili prebivalstvo in ga politično obvladali, da ni prišlo do grdih obračunavanj. Končalo se je pravzaprav še bolj mirno, kot smo prej sami pričakovali. Vse to, česar smo se takrat naučili, od velike vzdržljivosti do iskanja sledov, boja in neustrašnosti, bi lahko vnovič uporabili, če bi bilo potrebno. Vsekakor pa je dolžnost nas borcev prenašati izkušnje na mladi rod, posebno na sodelujoče v SLO in pri družbeni samozaščiti." STANKO KUŠLJAN, upokojenec iz Šentjerneja, je bil kot borec Cankarjeve brigade ranjen, po zdravljenju v bolnišnici pa so ga poslali na teren. „Leta 1944 sem organiziral civilno zaščito na_ območju Kostanjevica-Šent-jernej. Prva naloga je bila sestaviti odbore po vaseh, ki naj bi prevzeli skrb za varnost, stražo in obveščevalno službo. Zbirali smo informacije in utrjevali organiza- KUŠUAN: »Uspeh je ta, da se je vojna pravzaprav mimo končala." cijo odborov, da bi lahko v vsakem času predstavljali jedro za zaščito vasi in var- Pripadnik VOS pred 35 leti IVAN GLIHA je upokojenec, ki ima kot stalno bivališče sicer navedeno Celje, vendar pa večji del leta preživi na Griču pri Dobličah, kjer ima skromen vikend. Kot pravi sam: »Podrtijo obnavljam in s tem se zamotim." Tovariš Gliha je na območju Bele krajine bival že pred vojno, čeravno ni domačin. Bil je kolarski vajenec, kasneje samostojen obrtnik. Tako ga je zatekla okupacija Italije. Nič ni okreval, kje je njegovo mesto, ker je bil že prej sodelavec predvojnih komunistov. Ko je Italijanom popravljal »karete" in je zanalašč tako slabo naredil, da so z njimi prišli le čez cesto, so takoj vedeli, da gre za sabotažo. Gliha se je moral takoj umakniti. »Prišel sem samo do Svibnika, pa so me na domu že iskali Italijani. Srečno sem jim ušel. Nekaj časa sem potem bival v Dobličah in delal za partizane, ob ustanovitvi VOS pa sem postal član okrožne komisije za Belo krajino. Z menoj je delal še neki Ljubljančan pod imenom Branko, med- IVAN GLIHA: »Posledice vojne čutim na zdravju." tem ko je bilo moje partizansko ime Kovač. Do razpusta VOS februarja 1944 sem deloval v Beli krajini, največ v okolici Črnomlja. Kasneje sem bil tožilec pri vojaškem okrožnem sodišču, nato pa sem prevzel obveščevalni sektor na okrožni izpostavi in končno prevzel dolžnost načelnika okrožne narodne zaščite za Belo krajino. Imel sem še razne funkcije v Beli krajini, v Novem mestu, potem sem šel na tečaj v Ljubljano, leta 1946 pa sem postal referent za gasilstvo v Črnomlju. Ni mi bila všeč ta služba, vlekla me je moja obrt, zato sem poizkusil postati spet samostojen obrtnik. Toda časi takrat niso bili niti najmanj ugodni za obrtnike. Ni mi šlo, zato sem spet stopil v službo. Imel sem razne poklice in funkcije, med drugim sem bil tajnik občine, leta 1953 pa sem postal čuvaj v gojišču Rog pri Kočevju in ostal tam vse do upokojitve. Iz Bele krajine smo se preselili v Celje k ženini sestri največ zato, ker nisem dobil stanovanja, bivali pa smo tako daleč iz mesta, da so morali moji otroci ob treh zjutraj vstajati, da so pravočasno prišli v šolo v Črnomelj, in šele proti večeru smo jih spet' videli doma. Bil je zanje prehud napor, za nas pa preveč skrbi, zato smo morali drugam. Veliko sem doživel, veliko prestal, zdaj me noge puščajo na cedilu, daje me revma, kar vse je posledica vojne." Tovariš Gliha pravi, da bi nastala debela knjiga, če bi hotel {»pisati vse zanimive in nevarne doživljaje med vojno in po njej, da pa ga to ne veseli. Rad ima lov in rad v miru živi na deželi. Devetnajstleten v partizane aaaaaaaaaaaa laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaai BRANE SUHY izhaja iz številne novomeške družine. Bil je dijak, potem predilec v nekdanji Povhovi tovarni, imel pa je komaj 19 let, ko je 1942 odšel v partizane. Za NOB je delal že prej, zato je tudi nosilec spomenice. Bil je v roški četi, v Krškem odredu, v Gubčevi brigadi, v 12. brigadi in v Petnajsti, dokler ni bil leta 1943 postavljen za komandanta VOS cerkniškega področja. Nekaj spominov iz tega obdobja je nanizal v kratkih besedah: »Kot vosovec sem imel največ dela s tem, da smo razkrinkavali izdajalce in prekinjali njihovo delo. Naša skupina se je velikokrat zadrževala v bližini sovražnih postojank, vendar v ilegali. Kot vse diverzantske skupine smo morali biti tudi mi zelo previdni in pretkani. Za primer povem, da smo ob kurjenju ognja vsako vejo ali poleno poprej olupili, da ni bilo dima. Prav tako smo morali za seboj skrbno zakriti vsako najmanjšo sled. Nekoč bi bil kmalu priča dogodku, ki bi utegnil imeti velike posledice, pa smo bili samo za minuto prepozni. Izvedeli smo, da je domobranski general Rupnik šel laaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaBBaaaBaaaaaaaBaaaai »Več smo jih razkrinkali” FRANC KOTNIK je tudi eden izmed upokojencev, brez katerih v družbenopolitičnih organizacijah Novega mesta ne gre. Je predsednik ZZB NOV za desni breg mesta, predsednik zbora za vzdrževanje stanovanjskih hiš pri samoupravni stanovanjski skupnosti, ima dolžnosti pri ribičih, skratka: je človek, ki še nikdar ni rekel, da mu je dolg čas. Po rodu Notranjec je že med osvobodilno vojno zašel v naše kraje in je postal tako rekoč domačin. Štiriindvajseto leto teče, odkar je prvič prišel v Belo krajino. Tudi on je eden od vosovcev, o čemer je povedal: »Pri VOS sem začel delati v začetku leta 1943, in sicer na območju Loške in Cerkniške doline. Leta 1944 so me poslali na vojaški obveščevalni tečaj v Gradac in ostal sem v Beli krajini. Kot vosovec sem imel na Rakeku zelo dobro organizirano skupino. Tako smo odkrili večjo pošiljko čolnov, ki so jih Nemci z vlaki vozili v Trst. Naši obveščevalci so si točno zapisali oznake čolnov, njih število, tipe in vse druge podatke. To smo sporočili v štab, oni pa zaveznikom. Šele kasneje sem izvedel, kako dragoceni so bili naši podatki za našo obveščevalno in zavezniško službo, posebno za Američane in Angleže. Odgovornost in skrb je bila v tej službi velika, to pa sem doživljal tudi v povojnih letih, ko je bilo še nemirno. Bilo je več reorganizacij, spreminjali smo nazive, vendar sem ostal v službi, ki je imela nalogo preganjati oborožene sovražnikove ostanke in kasneje iskati prikrito sovražno obveščevalno dejavnost. Na območju Spodnjega Posavja smo razkrinkali več sovražnih agentov, kasneje pa tudi nekaj inforinbirojevcev. Prav tako na obisk v Stari trg, mi pa smo hiteli k cesti, da bi ga zajeli, vendar smo bili komaj 8 metrov pred ugodno točko za napad, ko je šla maloštevilna kolona že mimo. Takih važnih in razburljivih dogodkov je bilo v dolgoletnem službovanju veliko tudi v povojnih letih. Tudi po osvoboditvi smo se srečali z domačimi in tujimi sovražniki, večkrat smo bili proti njim golih rok. Posebno na mejnem območju orožja nismo smeli uporabljati. Vse to človeku načne živce in zdravje, toda če bi bil še enkrat mlad, ne bi izbral druge poti. Zmeraj sem imel rad naravo in še danes me to drži pokonci, čeprav nisem zdrav. Že dolgo let sem vnet ribič, v zadnjem času pa se ukvarjam tudi z vinogradništvom. Kajpak za zabavo in le zdravju v korist." BRANE SUHY: »Če bi bil še enkrat mlad, bi šel spet po tej poti" sem kasneje kot načelnik UDBE v Novem mestu še vedno imel največ dela s pregonom tujih obveščevalnih služb in njihovo dejavnostjo." Tudi zadnjih 11 let službovanja kot načelnik medobčinske inšpekcijske službe je imel naporno delo ob maloštevilnem kadru in vse večjih zahtevah po dobro organizirani inšpekciji. Tovariš Kotnik pravi: Področje delovanja v VOS in Ozni je mlajši generaciji malo znano in večina ne ve za napore, ki so jih ljudje v tej službi doživljali pri utrjevanju naše ljudske oblasti in neodvisnosti." Pogovore zapisala: RIA BAČER FRANC KOTNIK: »Mlada generacija premalo pozna naporno in pomembno delo vosovcev in njihovih naslednikov." ODLIKOVANJA ČRNOMALJSKIM MILIČNIKOM Na sklepni slovesnosti »Zleta bratstva in enotnosti organov UJV“ v soboto, 8. maja, v Črnomlju je predsednik črnomaljske občine inž. Martin Janžekovič izročil delavcu črnomaljske postaje milice Stanetu Rožmarinu medaljo dela s srebrnim vencem, s katero ga je za dolgoletno delo in zasluge odlikoval predsednik republike tovariš Tito. Zvezni sekretar za notranje zadeve je za 25-letno delo v organih za notranje zadeve odlikoval z zvezno plaketo člane PM Črnomelj Andreja Čuferja, Angelco Novak in Jurija Vogrinca; bronasto značko pa je dobil Ivan Štrucl. iBBBBBBBBBBBBasaBBSBBaBI Popravek: do tretje gradbeoe faze V tretjem natečaju za posojila iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki ga je samoupravna stanovanjska skupnost Novo mesto objavila v 19. številki Dolenjskega lista (6. maja) na 6. strani, je v točki ad 3 pomotoma napisano, da ima delavec pravico do posojila, če ima do dneva razpisa natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene II. gradbene faze oziroma zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše. PRAVILNO BI SE MORALO GLASITI: „DO ZAKLJUČENE III. (TRETJE) GRADBENE FAZE". Za napako, ki je nastala po krivdi tiskarne, se opravičujemo. LICITACIJA! „ LABOD", Novo mesto TOZD LOČNA Cesta herojev 29 RAZPISUJE licitacijo za odprodajo motornega vozila KOMBI ZASTAVA 750 K letnik 1973, v voznem stanju. Izklicna cena 7.000 din Licitacija bo v torek, 18. 5. 1976, ob 10. uri. Ogled avtomobila možen vsak dan od 11. do 13. ure. ŠTIPENDIJE! PROSTA UČNA MESTA! METALNA Podjetje za investicijsko opremo in inženiring, Maribor, n.sol.o. TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, n.sol.o. Komisija za medsebojna razmerja objavlja za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije in prosta učna mesta za učence v gospodarstvu: A) ŠTIPENDIJE: 1.NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO-TEHNO-LOŠKASMER 1 štipendija 2. NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO I. STOP.-TEHN. SMER 1 štipendija 3. NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO, I. STOP.-VARILSKA SMER B) UČNA MESTA: 1. KLJUČAVNIČAR 2. STRUGAR 3. VARILEC 4. ELEKTROMONTER 5. OBRATNI ELEKTRIKAR 8 učnih mest 1 učno mesto 3 učna mesta 2 učni mesti 2 učni mesti Kandidati za štipendije naj vložijo prošnje na obrazcu 1,65 (DZS) in zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh po objavi ha naslov: METALNA — TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo — kadrovska služba. Kandidati za učna mesta morajo biti duševno in telesno zdravi in imeti uspešno dokončano osemletko. Prošnje za sprejem v uk s šolskim spričevalom naj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA-TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo — kadrovska služba. ■ ■■H belilo za strojno in ročno pranje perborat special h belinka tovarna kemičnih izdelkov PROSTA DELOVNA MESTA! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO razpisuje delovno mesto za 1 štipendija j : : L I . VODJO TOZD — vzdrževanje in rekonstrukcije Novo mesto, s sedežem v Novem mestu. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima a) visoko šolsko izobrazbo (dipl.’ gr. inženir), b) višjo šolsko izobrazbo (gradbeni inženir), c) srednjo šolsko izobrazbo (gradbeni tehnik), - smer nizke gradnje za vse stopnje izobrazbe; 2. da ima 4 leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit; 3. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom in samoupravnimi sporazumi ter družbenimi dogovori; 4. da je moralno in politično neoporečen; 5. da ima pravilen odnos do samoupravljanja in je družbenopolitično aktiven; 6. da predloži program razvoja TOZD. II. VODJO TOZD — „Vzdrževanje in rekonstrukcije" Brežice, s sedežem v Brežicah. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1.da ima a) višjo šolsko izobrazbo (gradbeni inženir) in 4 leta delovnih izkušenj, b) srednjo šolsko izobrazbo (gradbeni tehnik) — smer nizke gradnje in 8 let delovnih izkušenj; 2. da ima strokovni izpit; 3. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom in samoupravnimi sporazumi ter družbenimi dogovori; 4. da je moralno in politično neoporečen; 5. da ima pravilen odnos do samoupravljanja in je družbenopolitično aktiven; 6. da predloži program razvoja TOZD. Za razpisani delovni mesti je osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Stanovanja ne moremo nuditi. Kandidati za razpisana delovna mesta individualnega poslovodnega organa morajo poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje, v 30 dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako ,,Za razpisno komisijo" na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD ..Vzdrževanje in rekonstrukcije" Novo mesto za delovno mesto pod I. in na naslov: Cestno podjetje Novo mesto — TOZD ..Vzdrževanje in rekonstrukcije" Brežice za delovno mesto pod 11. Razpisni komisiji TOZD PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE GRADNJA ŽALEC Kdor dolgoročno računa — ta gradi s STIBO TERMIČNIM BETONSKIM BLOKOM, saj le ta predstavlja: - OPTIMALNO TOPLOTNO IZOLACIJO - ODLIČNO ZVOČNO IZOLACIJO - NAJVEČJO OBSTOJNOST - 50 %-PRIHRANEK PRI ENERGIJI - 50 CM OPEČNEGA ZIDU Upoštevajte njegove mehanske fizikalne lastnosti: koeficient toplotne prevodnosti znaša 0,25 kcal/mh° Celzija, koeficient toplotnega prehoda pri zidu debeline 30 cm, ki je ometan, znaša 0,65 m2 h°C. Za STIB-O stenami je ugodno stanovati. Varčujmo dolgoročno, saj so stroški Za STIBO stenami je ugodno stanovati. Varčujmo dolgoročno, saj so stroški leta v leto. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje G RADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. Odbor za medsebojna razmerja KMETIJSKE ZADRUGE RIBNICA p.o. na Dolenjskem razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. POSLOVODJA trgovske poslovalnice DELIKATESA 2. MESARJA—SEKAČA v trgovski poslovalnici Delikatesa Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod. 1: a) poslovodska šola ali srednja komercialna šola in dve leti delovnih izkušenj; b) prodajalec s petletno prakso na delovnem mestu poslovodje; pod. 2: kvalificiran mtsar-sekač. Za delovni mesti se zah' jva poizkusno delo, ki traja tri mesece. Osebni dohodki pc samoupravnem sporazumu. Vloge z opisom dosedanjih za joslitev in dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v desetih dneh po dnevu objave. Zadruga trenutno ne razpolaga s stanovanji. Razpisna komisija obrtne zadruge Krško razpisuje prosto delovno mesto 1. RAČUNOVODJE Pogoji za sprejem: ad 1) — visoka ali višješolska izobrazba in 5 let prakse ali srednješolska izobrazba in 8 let prakse v finančni službi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta ■■■■■■■■■iiiiiiiuimiiMiiuMiiHMHNMUHaeaaBiiiiieaHMiHmiBHaBMiiieNiai '■■■•■■■■■■■■■■■■■•■■i gozdno gospodarstvo b r e ž i c e „Svet delovne skupnosti skupnih služb GG BREŽICE / objavlja prosti delovni mesti: 1) GLAVNEGA KNJIGOVODJA ZA DELO V RAČUNOVODSTVU, 2) STATISTIKA ZA DELO V PLANSKO-ANA-LITSKI SLUŽBI. Pogoji: pod 1: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri s 3 ali 5 leti delovnih izkušenj, pod 2: srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Rok prijave jedo zasedbe prostih delovnih mest." laBaaaaiaaiiaaBuaaaBiiaBaaaaiaaaiiaBaBBaaaaaBiaaaaiBi ŠTIPENDIJE! PROSTA UČNA MESTA! ,,KOVINARSKA", tovarna industrijske opreme in konstrukcij. Krško, razpisuje za leto 1976: 1. 2 štipendiji na ekonomski fakulteti ali na visoki ekonomsko-komercialni šoli 2. 2 štipendiji na strojni fakulteti 3. 1 štipendijo na pravni fakulteti 4. 3 štipendije na ekonomski srednji šoli 5. 1 štipendijo na srednji administrativni šoli 6. 15 prostih učnih mest za ključavničarje Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ,,KOVINARSKA", Krško, kadrovsko-organizacijska služba. LJUBITELJI NARAVE POZOR! Od 1. maja 1976 je odprt Lovski dom na Vrhtreb-njem. Ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih se boste tu lahko odžejali in okrepčali z domačimi specialitetami (zmesni kruh, ajdovi žganci, kislo mleko itd.). Med tednom bodo postreženi le tisti gostje, ki se bodo skupinsko najavili Karlu SMOLIČU na tele- • fonsko številko 83-037, omrežna skupina 068. 8 DOLENJSKI LIST St. 20 (1399 Trditi smemo, da sc na Slovenskem še nikoli do zdaj nismo potrudili izkazati tolikšno čast kateremu od svojih sinov, kakor smo se to zaobljubili storiti prvemu peresu naše moderne in nemara tudi vse naše literature, Vrhničanu Ivanu Cankarju. Natisnili, oziroma ponatisnili smo malone vsa njegova dela, izobesili njegovo podobo na vidna mesta in odmerili prostor za njegov portret malone v vseh časnikih in časopisih, ki izhajajo v naši republiki, ob tem pa se nenehno trudimo vpletati citate iz njegovih del v govore, članke, priložnostne zapise in cclo v vsakdanje pomenke. Sklenili smo in storili, češ naj se vsaj ob 100-letnici njegovega rojstva ve, kdo je bil Ivan Cankar, kaj nam pomeni. Potrudili smo se in Cankarju dali možnost, da spet bolj kot druga leta spregovori iz svojih knjig, dram, komedij in fars ter Cankarjevo leto satiričnih in političnih spisov. Storili smo kar največ, da bi napoj iz njegovega duhovnega vrelca oplemenitil kar največ dandanašnjih kulturnih in družbenopolitičnih dejanj. Cankarjevo leto naj bi prostorsko seglo od Triglava do Gevgelijc. In ko je treba pritrditi, da je tako pošteno, prav in primerno za tako zaslužnega moža, kot je bil Ivan Cankar - pisatelj in mislec, pa se v človeku vzbujajo najrazličnejši pomisleki kot: ali je vse to dovolj, da se bo začel naš človek, recimo mu delovni človek, tudi poglabljati v Cankarjevo sporočilo ali se bo zadovoljil ?£olj z golo osnovnošolsko informacijo, da je bil Cankar ta in ta, prihodnje leto, ko bodo proslave mimo, pa vse lepo pozabil? Mimogrede pa še tole: cena letošnjih izdaj Cankarjevih knjig in vseh drugih o Cankarju tudi v pisateljevem jubilejnem letu še vedno ni dostopna povprečnemu slovenskemu osebnemu dohodku. Ob tem pa bi - tudi na Cankarjev račun - lahko razpredli novo zgodbo. I. ZORAN tura n DOLENJSKI UST Pesnici Katki Zupančičevi odkrili v Podzemlju ploščo < V nedeljo, 9. maja, so v Pod- > zemlju odkrili spominsko ploščo < pesnici, pisateljici in kulturni de- > lavki Katki Vrtačič - Zupanči- 5 čevi. Ploščo, vzidano ob vhodu t stare osnovne šole, zidane leta j! 1857, je v imenu Belokranjskega t muzejskega društva, ki je tudi Š pripravilo slovesnost, odgrnil < profesor in pisatelj Jože Dular, J> ravnatelj Belokranjskega muzeja. < Podatki na plošči nas poučijo, ^ da je Katka Zupančičeva kot S učiteljica poučevala v Pod- ,* zemlju, kjer je bilo tudi njeno prvo SiUŽbeno mesto, in drugih krajih po Beli krajini od 1913 do 1923, od 1923 do 1967 pa je širila kulturo in prosveto med Slovenci v Ameriki. Življenjsko, pisateljsko in kultumo-prosvetno pot Belo-, kranjicc, rojene leta 1889 na > Griču pri Črnomlju in umrle leta 1967 v Los Gatosu v ZDA - v ? Ameriko je šla leta 1923 - je v s obsežnejšem govoru opisal tudi s Drago Seliger, predsednik Slo- ? venske izseljenske matice iz s Ljubljane. Govornik je posebej ^ podčrtal, da pesniško in pisatelj- S sko snovanje Katke Zupančičeve ( še vedno čaka na literarnega zgo- > dovinarja, da ga bo pravično < ocenil. S Ob odkritju plošče so učenci s podzemeljske šole recitirali pes- !* mi Katke Zupančičeve, šolski S pevski zbor pa je zapel nekaj be- J lokranjskih pesmi. Ob koncu so s udeleženci slovesnosti prisluhnili c tudi pismoma Katkinega moža > Jakoba in njene hčerke Eli, s ka- s terima se zahvaljujeta Belokranj- > skemu muzejskemu društvu za s pozornost do njune žene oziro- £ ma matere. S Oder oživel tudi na Malem Slatniku Takle je portret slovenskega pisatelja Ivana Cankaija, ki gaje leta 1925 izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček. Reprodukcijo tega reliefnega portreta je ob 50-letnici Cankaijeve smrti izdala osnovna šola Jurija Dalmatina iz Krškega. POZORNOST JE VELJALA SLIKARJU — Umetniško pot akademskega slikarja Viktorja Povšeta (tretji z desne) je na njegovi krški razstavi prikazal obiskovalcem akademski slikar in umetnostni kritik Marijan Tršar (tretji z leve). (Foto: I. Zoran) Ob Povšetovi krajini CANKAR V SLIKAH V Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so priredili že drugo razstavo, posvečeno 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. V torek, 11. maja, so odprli razstavo ..Življenjska pot Ivana Cankarja v podobah". Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali do 31. maja. GRMSKI UČENCI POČASTILI CANKARJA Na grmski šoli v Novem mestu smo 26. aprila s proslavo počastili 100-letnico rojstva slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja. Prireditve, na kateri so podelili 177 učencem ..Župančičeve bralne značke", so se udeležili tudi znani slovenski kulturni delavci: ilustratorka Lidija Osterčeva, pesnik Mile Klopčič in pisatelj Karel Gra-beljšek. Gostje sq pohvalili uspelo prireditev in nam zaželeli še veliko uspehov pri delu. MARJETA DERLINK lit.-nov. krožek OŠ Grm, Novo mesto Marinčevi komediji „Poročil se bom s svojo ženo", ki je nekakšna uspešnica za podeželske odre, so 25. aprila zaploskali tudi na Malem Slatniku. Igro so v režiji Jožeta Andolška uprizorili domači mladinci. Tisto nedeljo se je v dvorani nižje-razredne osnovne šole zbralo toliko obiskovalcev, da so komaj zaprli vrata. Slatničani in prebivalci okoliških vasi so prišli na Ivan Kalin predstavo, kljub temu da je popoldne vabilo pred televizijske zaslone. Ali je to čudno? „Danes spet oživljamo kulturno dejavnost, zato bi bil greh to zamuditi," so povedali gledalci. Ivan Kalin, predsednik mladinskega aktiva, ki je bil na tej predstavi šepetalec, pravi: „Kul-tuma suša je bila res predolgotrajna, zato smo mladinci sklenili ustanoviti dramsko skupino in naštudirati kaj domačega. Še prej pa je bilo treba usposobiti oder in dvorano. Pri tem smo imeli razumevanje in pomoč krajevne skupnosti in delovnih organizacij." Igralsko skupino sestavljajo kmečki fantje in dijaki. Delajo prizadevno, taka zagnanost pa obeta. Z Marinčevo komedijo želijo gostovati. „V imenu mladih lahko zatrdim, da bomo še kaj naštudirali, saj na Malem Slatniku že dolgo nismo imeli drugih kulturnih prireditev kot te, ki jih je pripravila šola," pravi Kalin. RECITAL OB PLOŠČI — Ob odkritju spominske plošče Katki Zupančičevi na podzemeljski osnovni šoli so pripravili krajši kulturni spored. Učenci so recitirali Katkine pesmi in ' zapeli nekaj belokranjskih. (Foto: Ivan Zoran) < ,Tu je poučevala Katka” V Krškem razstavlja svoja dela dolenjski rojak Viktoi Povše — Rado Pavalec doživeto recitiral Shakespeara Galerija v Krškem, ki ima zadnja leta zaradi pomanjkanja denarja precej zožen razstavni program, je letos kot prvemu odprla vrata akademskemu slikarju Viktorju Povšetu, rojenemu pred 43 leti v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, sicer znanemu restavratorju (reševal je tudi celotno Goijupovo zapuščino v Kostanjevici) iz Celja. Umetnik je razstavil krajine, portrete in tihožitja — dela, ki so nastala po letu 1970, kar kaže, da je njegov „beg“ v svet ustvarjanja in doživljanja likovnih lepot spet pogostnejši, kot je bil v obdobjih, ko je kot restavrator nenehno reševal stare umetniške dragotine pred propadom. Kot je pri otvoritvi 7. maja poudaril akademski slikar Marijan Tršar, je Povšetov pravi likovni svet krajina z vso svojo valovitostjo in barvno skalo. Slikar ga „rešuje“ z realističnim „prijemom“, to pa je značilno tudi za njegove portrete in tihožitja. V nekaterih delih (npr. v Ranem jutru v hribovski vasi) je nakazana tudi pot, ki jo bo Povše hodil v prihodnje - to je pot, ki vodi k izčiščevanju osebnega umetniškega izražanja. (Razstava bo odprta do 21. maja.) Na otvoritvi je obiskovalce pritegnilo še eno umetniško doživetje. Rado Pavalec, član Slovenskega narodnega gledališča Glasbena mladina Bele krajine je za maj pripravila deset glasbenih in filmskih prireditev - Dan mladosti tudi dan glasbe - Ob koncu maja: spet srečanje glasbenih šol MUZEJSKA REŠITEV V DOLENJSKIH TOPLICAH Krajevna muzejska zbirka NOB v Dolenjskih Toplicah se bo kmalu preselila v boljše in primernejše prostore, ki so jih našli v stavbi bivšega invalidskega doma. Zbirka bo tam razstavljena na približno 70 m2. Računajo, da bi mogli preselitev opraviti do jeseni. FOLKLORNI DAN V MOKRONOGU 29. maja bo v Mokronogu srečanje folklornih skupin Hrvaške in Slovenije. Prireditev bo v okviru medobčinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij Bratstvo in enotnost, ki ima sedež v Karlovcu. Prireditelji v Trebnjem so zbrali prijave devetih folklornih skupin. MIHELIČEVA RETROSPEKTIVA - V ljubljanski Moderni galeriji so odprli minuli teden retrospektivno razstavo olj, grafik, risb in tapiserij, skupaj več kot 300 del slovenskega akademskega slikarja Franceta Miheliča. To je do zdaj največja umetnikova razstava, prikazana dela pa posegajo celo v leto 1930, v čas, ko je bil umetnik še na zagrebški akademiji. „NAŠA BESEDA" BREZ DOLENJCEV - V Celju se je v.ponedeljek končala tradicionalna prireditev Naša beseda 76. V prostorih tamkajšnjega Slovenskega ljudskega gledališča so bile tri dni dramske predstave in recitatorski nastopi kulturnih skupin mladih iz raznih krajev Slovenije. Rekli bi, da je to vseslovenska prireditev, na kateri se predstavijo s svojimi prizadevanji odri mladih, ki delujejo pri kulturnih društvih, ter iz gimnazijcev in cclo osnovnošolcev sestavljene kulturne skupine, žal pa tega ne moremo, saj podobno kot že tolikokrat do zdaj tudi letos ni bilo blizu nobene od dolenjskih, belokranjskih in posavskih skupin. Ali to pomeni, da na tem območju take skupine sploh ne delujejo, ali so morda premalo kvalitetne, da bi si upale pokazati se na zaključni prireditvi? Kaže, da tako zelo vestno posnemajo gledališke skupine od raslih, kijih tucli že lep čas ni bilo na zaključni prireditvi oziroma reviji. DOBER OBISK V MUZEJU -Dolenjski muzej v Novem mestu je v letošnjem prvem četrtletju obiskalo in si ogledalo posamezne zbirke -sem sodijo tudi obiski na razstavah v Dolenjski galeriji - več kot 2.900 ljudi. Menijo, da je to za mrtvo sezono lepa številka, znatno večji obisk pa pričakujejo v drugem četrtletju in poleti, ko bodo muzej razkazovali tudi turistom. RAZŠIRJEN VODNIK KMALU DOTISKAN - OB 25-letnici Dolenjskega muzeja bo izšel ponatis Kulturnozgodovinskega vodnika po Novem mestu. Knjigi, ki bo predvidoma natisnjena junija, je dodanih več novih tekstov in fotografij. iz Maribora, sicer brežiški rojak, je pod naslovom „Ako bo zdaj, ne bo pozneje, pripravljen bodi, to je vse . ..“ interpretiral odlomke iz del angleškega pesnika in dramatika Williama Shakespeara. IZ Od rock opere do „Idealista” Glasbena mladina Bele krajine je za maj pripravila zanimiv spored. Že v torek, 18. maja, si bodo učenci v Zagrebu ogledali prvo jugoslovansko rock opero „Gubec beg“. Dva dni kasneje bo v Črnomlju koncert učencev domače glasbene šole. 22. maja pa bodo mladi belokranjski glasbeniki skupaj z vrstniki iz Novega mesta nastopili na koncertu v Nabrežini pri Trstu. Poseben program napovedujejo za Silvester Mihelčič in napovedovalec dan mladosti. 24. maja, na dan Glasbene mladine Slovenije, bodo v ljubljanskih Križankah trije ,,nonstop“ koncerti, za katere so si Belokranjci oskrbeli 50 vstopnic. 25. maja pa bo dan Glasbene mladine Bele krajine. Ob tej priložnosti bodo v Črnomlju nastopili operni pevci Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in Ladko Korošec, igralec Boris Kralj, humorist Frane Milčinski-Ježek, domačin RTV Marjan Kralj. Dodamo naj še, da bo 27. maja v Črnomlju naslednje srečanje učencev in učiteljev dolenjskih, belokranjskih in posavskih glasbenih šol. Za konec meseca (28. maja) bodo Belokranjci lahko v Zagrebu obiskali koncert ondotne filharmonije. Pod taktirko sovjetskega dirigenta Kirila Kondrašina bo filharmonični orkester izvajal dela Glinke, Hačaturjana in Šostakoviča. V okviru filmske vzgoje bodo v tem času predvajali filme „Deček in violina", „Srebrna pajčevina" in „Kekčeve ukane". Junija bodo priredili belokranjsko premiero najnovejšega slovenskega filma „Idealist“, posnetega po znanem Cankarjevem delu „Martin Kačur". S predstavo bodo med drugimpočastili 100-let-nico rojstva Ivana Cankarja. INTERPRETATOR SHAKESPEARA — Prvak SNG iz Maribora Rado Pavalec je ob otvoritvi Povšetove razstave v Krškem dovršeno interpretiral odlomke iz Shakespearovih del. V DOLENJSKI MUZEJ LAHKO TUDI POPOLDNE Od 1. maja je Dolenjski muzej v Novem mestu odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in državnih praznikih, dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Ob nedeljah si je možno muzejske zbirke ogledati le od 9. do 12. ure. Vse to velja tudi za Dolenjsko galerijo. S tem so omogočili obisk in ogled tudi občanom, ki zaradi zaposlenosti niso mogli v muzej dopoldne. Predhodno najavljene skupine pa si bodo Dolenjski muzej lahko ogledale tudi izven tega časa. Pred prvo uprizoritvijo „Mišelovke“ je bilo v igralskem ansamblu tudi nekaj živčnosti in začetne treme, ki pa je na odru hitro izginila. Na sliki: poslednji napotki režiserja Rika Urha vsem nastopajočim. (Foto: Markelj) ŠOLSKI OTROCI SO BOLJ OBREMENJENI OD ODRASLIH V novejšem času govorijo dnevno časopisje, televizijski program in radio vse več o obremenjenosti in celo o preobremenjenosti učencev. Tako je bil 16. novembra 1975 v Vjesniku objavljen članek Veselka Tenžere z naslovom „Dre-vo spoznanja in drvarnice znanja". Mi vsi, ki spremljamo delo in življenje učencev, se zavedamo, da so ti dnevno, tedensko, pa tudi mesečno bolj obremenjeni, od mnogih odraslih ljudi, ki delajo na svojih delovnih mestih. Časa za igro in oddih jim ostaja zelo malo ali skoraj nič. Učenci sede pogosto v šolskih klopeh šest učnih ur, včasih celo več, poleg tega pa imajo, še po dve uri na teden svobodnih dejavnosti. Toda delo učenca po tem dolgem zadrževanju v šoli kljub temu še ni končano. Tudi doma se mora še pripravljati za šolo, in to s pisanjem domačih nalog, branjem domačega čtiva, ponavljanjem tega, kar so obravnavali v šoli, z nabavljanjem potrebnega pribora itd. Šolski dispanzerji opravljajo vsako leto sistematične preglede učencev in nam ob koncu pošiljajo poročila, ki imajo od leta do leta vse več podatkov o deformacijah otrok. Zaradi take obremenjenosti in preobremenjenosti prihaja pri učencih z manjšimi intelektualnimi sposobnostmi in la-bilnejšo voljo do tega, da se dušijo v nalogah in obveznostih, kar se kaže v tem, da ne pišejo domačih nalog, se ne uče pesmic, ne berejo obveznega čtiva, se izogibajo praktičnega dela, se ne pripravljajo za šolo. Otroci kažejo v šoli znake utrujenosti, so bledični, kažejo nezaželene oblike vedenja, grizejo nohte, so nemirni, napadalni do ostalih učencev, beže pred poukom itd. Anica Ivanek v reviji Pogledi i iskustva 1975-76, št. 6 ŠTIPENDIJE! Delavski svet pri LJUBLJANSKI BANKI PODRUŽNICI KRŠKO razpisuje za študij na: kadrovski štipendiji za šolsko leto 1976/77 1. EKONOMSKI FAKULTETI Al.l VEKS - II. stopnja (bančna smer) — 1 štipendija 2. EKONOMSKI FAKULTETI ALI VEKŠ - I. stopnja (bančna smer) — 1 štipendija Kandidati morajo izpolniti obrazec DZS 1,65 („Prošnja za štipendijo") in jo poslati skupaj z vsemi dokazili o materialnem položaju in učnem uspehu na naslov: Ljubljanska banka podružnica Krško Cesta 4. julija 42, 68270 Krško, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 45 dneh po dnevu objave. PROSTA DELOVNA MESTA! LIK in MELAMIN KOČEVJE razglašata prosta delovna mesta za oskrbo počitniškega doma na PAGU: 1. UPRAVNIKA — mesečni OD 5.000 din 2. KUHARICE — mesečni OD 4.800 din 3. POMOČNICE V KUHINJI — mesečni OD 4.000 din 4. SERVIRKE — mesečni OD 3.500 din POGOJI: pod 1. ustrezne izkušnje pod 2. kvalifikacija ali priučitev z daljšo prakso Delo bo trajalo predvidoma od 15. 6. 1976 do 15. 9. 1976. Interesenti naj pošljejo ponudbe oz. naj se osebno zglasijo v splošnem sektorju „M E LAMI NA”, Kočevje, do vključno dne 21. 5. 1976. SPLOŠNI DENCO POZIV ZA VPIS V VOJAŠKO EVI- Na podlagi 4. odstavka 9. člena in 15. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 22/74) pozivamo vse moške osebe, rojene v letu 1959, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, ki iz kakršnihkoli razlogov niso bile klicane z osebnim pozivom k vpisu v vojaško evidenco, da se zglasijo čimprej pri oddelku za ljudsko obrambo občinske skupščine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2, zaradi vpisa v to evidenco. Ta poziv velja tudi za tiste moške osebe, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, rojene v letu 1958 in starejše, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso vpisane v vojaško evidenco. Vse osebe, ki zapadejo temu pozivu, se morajo po njem ravnati, v nasprotnem primeru storijo kaznivo dejanje po 339. členu kazenskega zakonika (Ur. list FLRJ št. 30/59). Številka: 821/35—76 Datum: 28. 4. 1976 OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO 10% ZNIŽANJE CEN 6RADITEUI! Z NAKUPOM TIPIZIRANIH VAJALCU MREZ ZA BETONSKE PLOSCE PRI PROIZ- KOVINAR JESENICE TEL. (064) 81-850 BOSTE PRIHRANILI PRI IZDATKIH. CENE NA DROBNO VKLJUČNO S PROMETNIM DAVKOM (40 %) OD 10.30 ND/kg DO 12.10 ND/kg PORABA C ASA PORABA CASA / BETONSKO 2ELEZO 100% VARJENA MRE2A 15 BOLJŠA KVALITETA 2ELEZA - MANJŠA PORABA - PRIHRANEK Z MRE2AMI CBM-0—NAJMANJ 20 % SflUR .ki« Skoj GRADITELJI, IGM „SAVA” KRŠKO ZA VAS! Poleg betonskih zidakov dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40 vam nudimo po izredno ugodni ceni tudi strope v izvedbi betonski nosilčki s polnili po sistemu „OMNIA". Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine nosilčkov za vse razpetine prostorov. Za vse informacije se obrnite na IGM „SAVA", KRŠKO, telefon (068) 71-035 Prečni prerez skozi strop BETONSKI N08IlCkI S POLNILI 81 ST E M A OMNIA nnminniinmnm iMmnnniiiHin PROSTO DELOVNO MESTO »■•■■■■■■■■•■■■••■•■■•■■■•a PLANINSKO ČEVJE DRUŠTVO KO- išče za sezono OSKRBNIKA DRUŠTVENE PLANINSKE KOČE ZA MESTNIM VRHOM (1022 m) PRI JELENOVEM STUDENCU. Obratovanje v koči bo vsako soboto in nedeljo ter pred prazniki in na sam praznik skozi vso sezono. Ostale podatke dobite pri Jožetu Adamiču, predsedniku društva, Kočevje, Podgorska ulica 40. PROSTO DELOVNO MESTO! PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA export—import BREŽICE za DS Skupnih služb razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA SVETOVALCA ZA KMETIJSKO IN CVETLIČARSKO PROIZVODNJO. Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — diplomirani inženir agronomije z najmanj 5 leti delovnih izkušenj, - znanje tujega jezika, po možnosti angleškega ali francoskega. Nastop 1. 6. 1976 ali po dogovoru. Osebni dohodek po sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati pošljejo svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje do 21. 5. 1976 na naslov Agraria Brežice, splošni sektor. Na pisemski ovojnici je označiti: ZA RAZPIS. VEC TOPLOTE V VAŠ DOM TAM-STADLER ker ima vakuumemajlirane bojlerje mednarodni patent No. 250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej • možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva • vgrajena avtomatika za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM od 25.000 do 80.000 kcal/h možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom visok izkoristek goriv samodejno delovanje z mnogo konfora POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za režim 110/900 C ali 90/70° C • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 ije dobite lanilu K Mali derbi v II. zvezni rokometni ligi (veliki je bil v Celju med domačini in Slovanom) so tesno z manjhno razliko, a zasluženo dobili v Sevnici Ribničani. Gledalci so po tekmi sicer menili, da sta gostom zmago podarila sodnika, poznavalci pa menijo, da so bili gostje boljši ravno za zadetek. V slovenski rokometni ligi so bili Dolenjci poraženi, Brežičanke pa so s prepričljivo zmago uresničile napovedi. in s hitrimi protinapadi razbile domačo obrambo ter dosegle prepričljivo zmago. Brežice: Hribernik, Balon 4, Bah 7, Š'auber, Dimič 3, Rožman 3, Cetin, Kežman 5, Levačič. V soboto so novomeški odbojkarji imeli v gosteh ekipo z Jesenic. V slabem srečanju so bili domači odbojkarji tik pred zmago, zavoljo neodgovorne igre v odločilnem nizu pa so zmagali slabi Jeseničani. Na sliki: prizor iz srečanja. (Foto: Janez Pezelj) SEVNICA - INLES 26:27 (15:15) Dolenjski derbi so zasluženo dobili Inlesovi igralci in tako Sevniča-nom v spomladanskem delu prvenstva prizadejali prvi poraz. Največ zaslug za novi Inlesovi točki imata Šilc in veteran Radič, saj jima domača obramba še zdaleč ni bila kos. Proti koncu srečanja so Sevničani igrali precej bolje in kazalo je, da se bo tekma končala neodločeno. Sevnica: Možic, Krištofič, Gane 7, Barič, Jazbec, Doblekar 3, Svažič 1, Koprivnik, Štojs 4, Novšak 3, Šu-' melj 8, Sirk. Inles: Laibacher, Ponikvar, Ilc, Mikulin 2, S. Kersnič, Žuk 1, Šilc 13, Ambrožič 2, Radič 9, I. Kersnič. Po slabih igrah - novi točki Novomeške odbojkarice so zmagale v gosteh — Novomeščani po nepotrebnem ob prvenstveni točki — Trebnje v drugi SOL dvakrat zmagalo Kljub slabim igram in nekaterim nepotrebnim porazom v zadnjih tekmah bodo letos novomeški odbojkarji po dolgih letih po končanem tekmovanju v samem republiškem vrhu. V predzadnjem kolu so doma podarili točki slabim Jeseničanom in so še vedno na četrtem mestu. Novomeščanke so v nedeljo gostovale v Ljubljani in brez težav premagale igralke z Viča. NOVO MESTO -j JESENICE 2:3 (8,-12, -12,9,-18) Minulo soboto so prišli Gorenjci v Novo mesto z zelo slabo ekipo, in čeprav so Novomeščani igrali brez poškodovanega Verniga, je okoli 20 gledalcev pričakovalo gladko zmago. Domači so začeli spodbudno, dobili prvi set, v naslednjih dveh nizih pa so ponovili svojo staro igro in jeseni- POZNATE SVOJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI? Novomeško društvo TVD Partizan se namerava v letošnjem letu potegovati za „Zastavo maršala Tita". Ena od nalog, ki jo morajo opraviti najboljša društva, je pregled telesne zmogljivosti občanov. Zavoljo tega bodo društveni delavci na voljo vsem občanom, ki bi se želeli „testirati“, v petek, 14. maja, od 16. do 19., v soboto, 15. maja, od 8. do 12. in od 15. do 19. ter v nedeljo, 16. maja, od 8. do 12. na igrišču na Loki. In kakšne so preizkušnje? Tek na 50 metrov, tek na 1600 m za ženske in na 2400 m za moške (brez merjenja časa), dviganje telesa, skok v daljavo z mesta, globoki predklon, streljanje z zračno puško, orientacijska hoja na 4 km za ženske in 8 km za moške. Prav bi bilo, ko bi referenti za Šport po vseh organizacijah zdru-dela in po vseh društvih zaposlene na Partiza-testiranje, kajti prav je, da spoznajo svoje telesne Podrobne mforma-pri tajniku društva, Kovačiču. Pokličite ški ..sindikalisti" so povedli z 2:1. V odločilnem setu je kazalo, da bodo Novomeščani srečanje le dobili, saj so vodili že 13:5. Verjetno se jim je zdelo prav, da se pred zmago še malce „postavijo“ pred maloštevilnim občinstvom. Ob svojih napakah so se nasmihali, prednost pa je hitro kopnela in ob koncu so se smejali -Jeseničani. Če bi domači odbojkarji bolj „zaposlili“ Primca, bi lahko gladko zmagali s 3:0. Novo mesto: Goleš, L. Babnik, I. Babnik, Cotič, Medle, Primc, Gra-berski. J. PEZELJ TREBNJE - KOPER 3:2 (-6,-10,13,2,5) V izenačenem in zanimivem srečanju so bili Trebanjci v zadnjih treh setih občutno boljši in so zasluženo zmagali. Pri Trebnjem lahko pohvalimo vse igralce. TREBNJE - MOKRONOG 3:0 (9,4,2) V dolenjskem derbiju so Trebanjci še enkrat dokazali, da so boljši, premoč pa so imeli v zadnjih dveh setih, ko so Mokronožani osvojili vsega šest točk skupaj. VIC - KRKA 1:3 (11,-12,-14,-3) Ljubljančanke so minulo nedeljo pričakovale, da bodo brez težav od- pravile Krko, ki je v zadnjih kolih igrala nerazumljivo slabo. Po prvem setu je sicer kazalo, da bo tekma kmalu končana, toda v nadaljevanju so Novomeščanke igrale tako, kot znajo, in domače igralke zlasti v zadnjem setu premagale brez težav. Krka: Boh, Rajer, Fila, Pilič, Fabjančič, Zevnik, Fine, Gorjanc, Furlan. DOBOVA-JELOVICA 21:24(12:13) -PREKINJENO Domači rokometaši so goste, ki že večji del prvenstva vodijo, močno presenetili. Ves prvi polčas so bili enakovredna ekipa, kot kaže, pa Do-bovčani, predvsem gledalci, nimajo najboljših „živcev“. Za vse naj bi bil kriv sodnik z nerazumljivimi odločitvami, tudi zavoljo nekega gledalca, ki je pritekel na igrišče z namero, da bi ga s pestmi prepričal, da svojega dela ne opravlja najbolje. Dobova: Škofca, Ostrelič 4, Vašcar, Držič, Arh 2, Ogorevc, Urek 1, M. Dobršek 2, Bosina 6, B. Do-bršek 6, Covran, Tomše. TR2IC-BREŽICE 34:24(15:13) Brežičani so se dobro upirali le v prvem polčasu, v nadaljevanju prvenstvenega srečanja pa kljub dobri Buzančičevi in Vervegovi igri niso uspeli. Domači igralci so takoj v drugem polčasu dosegli nekaj zadetkov zapovrstjo in zasluženo zmagali. Brežice: Jurkas, Bršec 1, Buzan-čič 8, Vervega 8, Ban 1, Verstovšek 2, Novak 1, Rožman, Novoselec, Zagode 2, Ribnikar, Rainer. ISKRA-BREŽICE 13:22 (5:8) Medtem ko so gostje v prvem polčasu veliko pozornosti^ posvetile obrambi, so v drugem delu prvenstvenega srečanja spremenile taktiko »Ranjeni” Novoteks presenetil Po zasluženi zmagi v derbiju je Novoteks z osmimi točkami ujel Branik in Ježico — Se možnosti za rešitev! Dolenjski derbi v prvi slovenski košarkarski ligi med Metličani in Novomeščani so po dokaj kvalitetni tekmi presenetljivo dobili oslabljeni No^omešča-ni in tako imajo še nekaj možnosti, da ostanejo v družbi najboljših. Žužemoerčani, lanski prvaki v dolenjski košarkarski ligi - žal za današnjo številko nismo dobili vseh rezultatov dolenjske košarkarske lige - nastopajo letos v ljubljanski področni ligi in prvo srečanje so izgubili. BETI - NOVOTEKS 69:75 (61:61, 33:28) Vsem tistim, ki so že odpisali novomeški Novoteks, je lahko žal, da si niso ogledali minulega derbija med Beti in Novoteksom. Metličani so tokrat nastopili okrepljeni z Dautovičem (pred kratkim se je vrnil iz JLA) in zavoljo tega je le Okoli 150 tekmovalk in tekmovalcev se je v soboto, 8. maja, zbralo v črnomaljskem garnizonu, kjer je bil uradni začetek letošnjega „Zbora bratstva in enotnosti organov UJV“. Po pasulju, s katerim so jih pogostili v garnizonu, so se začela tekmovanja; ženske so se porrerile v streljanju z zračno puško inv kegljanju, moški pa v streljanju z malokalibr- Boj za prvo mesto v kegljanju ženskih ekip na „Zletu bratstva in enotnosti organov UJV“ je bil napet do zadnjega meta. Končno so Črnomaljčanke le slavile zmago z dvema podrtima kegljema več kot ekipa Ogulina. .JSedaj je pa že čas, da si kupimo trenirke, če nam jih že sindikat ne more," pravijo tekmovalke občinske uprave, ki vsak teden pridno vadijo na kegljišču v Semiču. (Foto: A. Bar-telj) sko pištolo, kegljanju, šahu, malem nogometu in odoojki. Za prehodni pokal, ki ga je lani osvojila ekipa ogulinskega garnizona, so se pomerile ekipe UJV iz Duge Rese, Ogulina, Velike Kladuše, garnizona iz Ogulina in Črnomlja ter črnomaljske postaje milice, v sestavu katere so tekmovali tudi športniki občinske uprava V skupnem seštevku je največ točk zbrala ekipa črnomaljske postaje milice, drugo mesto je zasedla ekipa UJV Duga Resa, tretje UJV Velika Kladuša, četrti je bil črnomaljski garnizon, peta UJV Ogulin in šesti ogulinski garnizon. Odlično so se odrezale Črnomaljčanke, ki so bile prve v kegljanju in tretje v streljanju. Naslednje leto bo ta tradicionalni zlet v Veliki Kladuši. Zvečer je bilo v garnizonu družabno srečanje s plesom. A. B. LJUBLJANČANI NAJBOLJŠI Pral kratkim je bilo v Kočevju področno tekmovanje v streljanju, ki so se ga udeležili strclci-invalidi iz Ljubljane, Ponikev in Črnomlja. Rezultati po kategorijah invalidnosti - A: 1. Žagar (Ljubljana) 166 točk, 3. Stariha (Črnomelj) 1 37; B: 1. Snajder (Ljubljana) 166, 2. Šafar (Kočevje) 142, 3. Hočevar (Kočevje) 137; C: 1. Butara (Ljubljana) 162, 3. Učakar (Kočevje) 159; D: I. Vršaj (Ljubljana) 185, 2. Regali (Kočevje) 170 točk. J. P. malodko verjel, da lahko oslabljeni Novomeščani pripravijo presenečenje. Gostje so pred tekmo baje obetali prepričljivo zmago, Novo-teksovi košarkarji pa so previdno molčali. 2e prve minute srečanja so dokazale, da se obeta izenačeno srečanje, kajti Novomeščani so Metličane presenetili z izredno borbeno igro. Ob koncu tekme je bil rezultat neodločen - 61:61, v podaljšku pa so No-voteksovi košarkarji prekosili goste v vseh pogledih. BiU so bolj borbeni, bolj natančni, v napadu pa so igrali premišljeno in zasluženo zmagali. Beti: Dautovič 17, Vergot 9, La-lič 10, Švinger 18, Jezerinac 8, Kamnikar 9. Novoteks: P. Seničar 11, Bajt 8, Cukut 12, Z. Kovačevič 16, Janežič 9, Plantan 17. ŠENTVID -ŽUŽEMBERK 97:76 (40:44) Novinci v ljubljanski področni ligi so domačim igralcem v prvem polčasu pripravili presenečenje. Ves čas so bili nekoliko boljši in k odmoru so odšli s prednostjo štirih košev. V nadaljevanju je Žužemberčanom zmanjkalo moči in domači igralci so dosegli prepričljivo zmago. GROSUPLJE -DOLENJA VAS 73:69 V tipično prvenstveni tekmi so košarkarji iz Dolenje vasi zamudili lepo priložnost, da bi premagali favorite. Kot kaže, imajo igralci Dolenje vasi premalo tekmovalnih izkušenj. Pri gostih sta se izkazala Henigman (12 košev) in Kljun (9). Balonova (Brežice): dobre igre v zadnjih tekmah LISCA - KRKA 10:13 (8:9) V derbiju ljubljanske conske rokometne lige so varovanke trenerja Janeza Štruklja pokazalč eno najboljših iger, dobre pa so bile tudi domačinke, tako da je bila tekma, v kateri so gostje ves čas vodile, ena najboljših v ligi nasploh. Pri Krki so se izkazale obe vratarki, največ zadetkov pa sta dosegli Hodnikova (5) in Šegova (4). INLES C-ZAGORJE 25:16 Ribničani so tudi v nedeljo nadaljevali dobro igro in prepričljivo premagali dobre Zagorjane. Izkazala sta se predvsem Andoljšek in Putre, ki sta bila dobra v obrambi in natančna v napadu. M. G. KREMEN VODI Minulo nedeljo so moštva v A in B skupini novomeške mladinske občinske nogometne lige odigrale tretje kolo. Rezultati - A skupina: Kremen - Regerča vas 9:1, Uršna sela - Bršlin 4:1, Mirna peč — Trik 5:3, Birčna vas - Brusnice 7:3 in IMV’ - Cešča vas 2:6. Vrstni red: 1. Kremen 6 točk, 2. Biična vas 4, 3. Cešča vas 4 itd. Skupina B: Jelše - Šmihel 0:1, Dvor - Šmarjeta 3:7, Gabrje - Brezovica 3:3, JLA - Smolenja vas 10:4 in Žabja vas - Pionir 3:0 b.b. Vrstni red: 1. Žabja vas 6 točk, 2. JLA 5, 3. Pionir 4 itd. KNS- JLA 3,5:0,5 Minulo soboto je Klub novomeških študentov pripravil prijateljski šahovski dvoboj med ekipo novomeške garnizije in študenti. Rezultati: Poredoš - Nurkič 0:1, Pucelj - Malovič 0:1, Komelj - Sedej remi in Lužar - Bačič 0:1. Po srečanju so pripravili še hitropotezni dovobj (dvokrožni) in še enkrat so bili vojaki boljši (22:11). J. P. ŽIDANIK INTURK DOLENJSKA PRVAKA Pred dnevi se je končalo kegljaško prvenstvo Dolenjske v parih, na katerem je nastopilo 44 dvojic. Zasluženo sta zmagala Krkina igralca Židanik in Turk. Rezultati: 1. Židanik - Turk (Krka, Novo mesto) 5394, 2. Rovan - Planinc (Krško) 5365, 3. Vesel -Bratož 5331, 4. Hren - Krušič (oba para Krka) 5235, 5. Zupančič -Blažič (Novo mesto) 5234, 6. Te-ropšič - Prelec (Brežice) 5230 itd. B. D. BELA KRAJINA -RENČE 4:0 V 17. kolu ZCNL so v Črnomlju gostovali Renčani. Medtem ko je bilo srečanje v prvem polčasu dokaj izenačeno, so bili domači igralci v nadaljevanju precej boljši in spričo premoči je domača enajsterica dosegla še tri zadetke. SAVA- RIBNICA 3:0 Ribničani so v spomladanskem delu prvenstva doživeli prvi poraz, in kot kaže, nimajo veliko možnosti, da bi osvojili prvo mesto. M. G. „ KATJA RUPE NA" IN ŽUŽEMBERK Pred kratkim se je končalo pionirsko tekmovanje v odbojki, na katerem so pri pionirkah zmagale Novomeščanke, pri pionirjih pa Žu-žemberčani. Vrstni red - pionirke: 1. Katja Rupena (32 točk), 2. Žužemberk (27), 3. Grm (25), 4. Kočevje (18); pionirji: 1. Žužemberk (35), 2. Dolenjske Toplice (31), 3. Grm (24), 4. Katja Rupena (21). P. Š. KEGLJANJE: PLANINC DOLENJSKI PRVAK Na letošnjem prvenstvu posameznikov - odigrano je bilo na štirih kegljiščih - je prvo mesto osvojil Planinc (KK Krško). Dobro je metal na vseh kegljiščih in na Čatežu z 971 podrtimi keglji postavil rekord. Vrstni red: 1. Planinc (Krško) 3669, 2. Židanik 3512, 3. Turk 3568, 4. Vesel 3558, 5. Krušič 3508, 6. Bratož 3492, 7. Legiša (vsi Krka) 3473, 8. Bartolj (Mercator) 3459 itd. B. D. NOVOTEKS IN GOZDAR VODITA Minuli teden so v novomeški občinski ligi odigrali zadnje kolo v spomladanskem delu. V skupini A vodi po prvem delu Novoteks (12 točk), sledijo pa Vseh devet (10), Pionir (6), Železničar (4), Stari devet (4), Gorjanci (4) in Luknja (2). Vrstni red v skupini B: 1. Gozdar (12). 2. Novoteks (10), 3. IMV (10), 4. Članice (8), 5. Iskra (6), 6. Borac (4) itd. D. B. KOČEVJE - 16 VADITELJEV PLAVANJA - TKS iz Kočevja je v sodelovanju s šolskim centrom za telesno kulturo iz Ljubljane organizirala. 30-urni tečaj za vaditelje plavanja. Udeležilo se ga je 16 slušateljev in vsi so opravili zaključni izpit. Na siiki: nekaj tečajnikov med ,,poukom“. (Foto: F. Brus) Kaj, kje, kdn? Po Novoteksovi zmagi nad Beti je postalo najbolj zanimivo vprašanje, ali imajo Novomeščani še kaj možnosti za obstanek v ligi. Po vsej verjetnosti bo moč na to vprašanje odgovoriti že v soboto zvečer po tekmi z ekipo Trnovega. Če bodo domači igralci zmagali, je še nekaj možnosti, v nasprotnem primeru pa bo Novo mesto po vsej verjetnosti izgubilo slovenskega ligaša. Zavoljo tega ne bi bilo napak, ko bi na tekmo prišlo kar največ No-voteksovih navijačev. Za Metličane je skorajda zanesljivo, da bodo tudi prihodnje leto nastopili v najkvalitetnejši ligi. V naslednjem kolu gostujejo v Kranju, kjer bi lahko z dobro igro Triglavane premagali. Pred odbokarji je le še kolo. Novomeščani gredo v Šempeter in upamo, da bodo v zadnjem srečanju letošnjega prvenstva razveselili svoje navijače. Novomeške odbojkarice igrajo doma, in sicer z Gaberjem. Ker so igralke ,,prebolele" krizo, bomo po vsej verjetnosti v telovadnici OŠ Grm videli zmago domačih, ki jih bo lahko pripeljala na peto mesto. V II. zvezni rokometni ligi se Ribničanom - igrajo doma -obeta nova zmaga, saj pridejo v toste igralci iz Slovenj Gradca, evničani gredo k Slovanu, kjer bodo skoraj zagotovo doživeli poraz. V 19. kolu SR L se Dobovi in Brežicam obetata poraza. Prvi gredo k Braniku, k Brežicam pa pride drugouvrščena Minerva. Tudi Brežičankam se obeta težka tekma, saj bodo imele v gosteh odlično Slovanovo vrsto. Enajsterica Bele krajine je tudi v drugem delu prvenstva dokaj močna, in če bo ponovila igro iz 17. kola prvenstvene tekme ZCNL, lahko tudi pri dobrih Kamničanih doseže vsaj neodločen rezultat. Sevnica: mali derbi dobil Inles Dolenjska zvezna ligaša na šestem in sedmem mestu — Brežičanke v zlati sredini -Novomeška Krka je že osvojila prvo mesto PTIČ PEVEC SKI PRED STOJNIK VINORODNA RASTLINA DELKLJU ČAVNICE BERITE DL DELIBES MISTER AVSTRAL NOJ SREDSTVO CESKA PRITRDILNK l SVETU OKOLI Brezboštvo- C Rešitev prejšnje križanke ^ jabolko spora Med tridesetletno vojno je 6. avgusta 1623 katoliška vojska pod poveljstvom generala grofa Tillyja pred mestnimi vrati Standtlohna (v zdajšnji za-r hodnonemški pokrajini Muensterland) do nog potolkla protestantske čete, ki jih je vodil Christian iz Braunschweiga. Slednji si je komaj rešil golo življenje z begom na Nizozemsko. Odtistihmal je, kar se vere tiče, v Standtlohnu mir. Bil je mir, kajti po 353 letih je v mestu spet izbruhnila ferska vojna“. Tokrat se katoliški mestni očetje ne ,,borijo" zoper protestante, ampak mlado učiteljico, ki jim je trn v peti zaradi brezbožnosti. Za kaj gre? Miki Muster Janez Trnove — TO JE EDINI NAČIN, DA G\ SPRAVIM STRAN OD 7 ::r.EVIZIJE. PISMENO POTRDILO GR. Modrijan zapor f AFR.REKA, PRITOK KONGA ČEBELJI SAMEC TELEVIZIJA NAMIZNO PREGRI- NJALO POROČILO GORSKA PLANOTA V BOSNI STRONCIJ VOZILO DEL KARPATOV SENENI DROBIR RACMAN Zmagujejo športniki ali znanost? j Učiteljica Christa Hempelmann je nakuhala versko vojno “. 24-letna Christa Hempelmann, učiteljica nemščine in zgodovine, je že lani zaprosila za službo v neki stadtlohnski osnovni šoli, ki jo obiskujejo katoliški in protestantski otroci, med njimi je celo nekaj učencev muslimanske vere, saj so otroci turških staršev. Christa se je zaposlila ob koncu letošnjega februarja. Četudi je posel opravljala po predpisih, se je že deset dni po nastopu službe morala zglasiti pri direktorju mestne prosvete, ki ji je sporočil, da ne sme več učiti v Stadtlohnu. Enostavno zato, ker je tako sklenil mestni svet, ki meni, da učitelj ne more biti nihče, ki „ne priznava nobene krščanske vere“. S tem sklepom se katoliški mestni očetje Stadtlohna niso niti najmanj ozirali na zahodno-nemško ustavo, po kateri ne more biti nihče preganjan zaradi svojih pogledov na svet. Tudi brezboštvo je dovoljeno. Mlada učiteljica se kajpak n^ da kar tako spraviti na cesto. Uči naprej kljub svoji brezbožnosti, za njeno pravico pa se že križajo kopja na sodišču. Zastopnik socialdemokratske stranke obtožuje mestne očete kršenja ustave in „nasilnega preoblikovanja splošne šole v katoliško". Dandanes ob boljši prehrani in razvejeni telesni vzgoji športniki dosegajo rezultate, ki so bili še pred desetletjem nedosegljivi. Raziskave so pokazale, da so današnji otroci za desetino višji kot pred sto leti, najboljše telesne sposobnosti pa so jim dane prav v življenjski dobi, ko imajo veliko časa za športno udejstvovanje. Povedano velja tudi za atletiko, saj je že poprečen atlet sredi sedemdesetih let mlajši, višji in sposoben dosegati boljše rezultate kot najboljši atlet pred desetletji. Kot pri celi vrsti športov tudi pri atletiki omogočajo neslutene dosežke nenehne izboljšave športne opreme. Za tem so skriti pojavi, ki so naravnost osupljivi. Zal ne v dobrem pomenu, kajti napredovanje v športu je postalo predmet temeljitega načrtovanja. Vrhunski športniki po malem že postajajo roboti, ki jih vodijo učenjaki s pomočjo sodobnih tehničnih naprav. Zdravniki, biologi, kemiki, pa elektronski računalniki in še toliko Znanost kroji sposobnosti športnikov! drugega — to je mašinerija, ki kroji športne dosežke. Primer: Sovjetski sprinter Valerij Borzov je bil 1970 določen za nastop na olimpijskih igrah v Muenchnu 1972. Pa so učenjaki zbrali obsežno gradivo o njem: podatke o prejšnjih telesnih sposobnostih, o trenutni moči in delovanju organov, o nazorih, prehrambnih in drugih navadah. Podatke so vstavili v računalnik, ki je precej zračunal, da ima Borzov velike možnosti za osvojitev zlate medalje. Računalnik je dalje do podrobnosti razčlenil njegov tek in sestavil načrt treniranja. Po dveletnih pripravah, ki jih je vodil računalnik, je Borzov v Muenchnu prvi pretrgal ciljno vrvico v teku na 100 in 200 metrov. Da je Borzov postal „mož desetih sekund41, je zaslužna cela ekipa učenjakov in naprav. Njegov trener biolog Valentin Petrovski pa pravi, da je Borzov že „programi-ran“ za osvojitev vsaj ene medalje na olimpijskih igrah v Montrealu, ki so pred durmi. To je vse lepo in prav, ostane le vprašanje, komu naj pripisujemo športne dosežke: tekmovalcem ali znanosti? ZA OČETOM Polarna skladišča Raziskovalci Arktike so na polotoku Tajmiru odkrili skladišče hrane prve polarne ekspedicije ruske akademije znanosti. Na čelu te odprave je bil sloviti ruski geograf E. Tolj, na Arktiki pa so raziskovali ob prelomu stoletja. Skladišče za hrano so izkopali meter globoko v zamrznjeno zemljo leta 1900. Potem se do sldadišča niso več vrnili. Več kot sedemdeset let je čakalo v večnem mrazu. Ko so skladišče na novo odkrili, so hrano, ki se je nahajala v njem, takoj poslali v vsezvezni znanstveno raziskovalni inštitut industrije za konzerviranje in sušenje sadja in zelenjave. V laboratorijih inštituta so naredili natančne preiskave in vsestransko proučili izkopane primerke jedil. Strokovnjaki so bili kar izne-nadeni, ko so ugotovili, da je ovsena kaša, ki so jo pripravili pred 75 leti, po ponovni pripravi prav takšna kot sveže skuhana kaša. Podobno so se izkazali tudi ostali prehrambni proizvodi. To slučajno odkritje je potrdilo, da imajo kar prav tisti strokovnjaki, ki načrtujejo, da bodo polarna območja ob obeh polih prej ali slej postala ogromna skladišča svetovnih zalog hrane, saj so po naravnih razmerah pravi hladilniki. 22 Ob prostem času sta dečka plezala po okoliških gorskih pobočjih, stikala za gnezdi gorskih ptic in nabirala redke cvetlice. Tako sta postajala krepka in samozavestna. V plezanju sta prekašala vse druge sovrstnike in ni je bilo v bližnji okolici strmine, katere ne bi bila premagala. Zaman sta se oče in mati v strahu trudila, da bi ju od tega odvrnila. 23 Tako se je približala druga svetovna vojna. V puščobnem Amaronu, pa tudi v gorskem mestu Cuzcu je še ni bilo čutiti. Bojišča v Evropi so bila neskončno oddaljena od južnoameriške države Peru. Njeni prebivalci so vedeli o vojni samo iz časopisov. Kljub temu so Stanka vojni dogodki močno zanimali. Skrbno je prebiral vsa poročila in Bojan in Zorr.n sla ;;a vneto poslušala. 24 Kadar je utegnil, je prihajal k Stanku tudi Pavle. Dne 6. aprila 1941, ko so nemški nacisti in italijanski fašisti zahrbtno napadli Jugoslavijo, je Pavle prvi izvedel za radijsko poročilo. Razburjen je pritekel k prijatelju Stanku in mu sporočil neveselo novico. Zaskrbljenost za domovino in svojce doma se je polotila tudi Ivanke in celo obeh dečkov. In kako so se na to vest odzivali Jugoslovani? Zgodovinski viri navajajo: „Že na četrti konferenci KPJ v Ljubljani decembra 1934 je bil med drugimi pomembnimi sklepi sprejet tudi sklep o okrepitvi boja proti fašizmu. Toda ta sklep je bil premalo konkreten. Šele v resoluciji plenuma CK KPJ junija 1935 je bil boj proti fašizmu označen kot poglavitna naloga KPJ.“ V Sloveniji so bile posebne razmere. Zatiral jo je mo-narhofašizem, na katerem je slonela diktatura, ogrožal pa jo je tudi nacifašizem, ki so ga stopnjevali od zunaj. V boju proti diktaturi je imela KPJ že šestletne izkušnje. Proti hitle-rizmu je odločno nastopila že pred sedmim kongresom Komunistične internacionale. „Okoliščini, da je bila ob Hitlerjevem prihodu na oblast v Nemčiji v Sloveniji na delu KP s Kardeljem in Kidričem, se je treba zahvaliti, da je partijsko delo tukaj dobilo takoj tudi značaj množičnega zbiranja sil proti nevarnosti, ki jo je pomenil nemški fašizem .. . Partija se ni omejila na to, da bi prek tiska opozarjala na to nevarnost, ampak je začela mobilizacijo svojega članstva in simpatizerjev prvič že julija 1936, ko so se Francovi fašisti s Hitlerjevo in Mussolinijevo pomočjo uprli vladi ljudske fronte. To dokazujeta dva dokumenta, in sicer pismo CK KPJ centralnemu komiteju španske komunistične partije v Madridu z dne 31. julija 1936 in poziv CK KPJ na pomoč španskemu ljudstvu, ki je izšel v dvojni številki ,Proleterja‘.“ (Ivan Kreft v članku „Pomoč KPJ španskemu ljudstvu" v knjigi „Bili smo v Španiji11 iz leta 1960.) Franco je bil brez Mussolinija kot brez desne roke. NAS REZlM NA FRANCOVI STRANI Ko sta Hitler in Mussolini dala leta 1936 Francu orožje, da bi uničil svobodoljubne in antifašistične Špance, je bilo vse delovno ljudstvo naše domovine na strani napadenega španskega ljudstva. Delavec, kmet, napredni izobraženec in mladina so se veselili napredovanja republikanske v jske. Vsak uspeh nemško-italijanskega orožja in dobro oboroženih Francovih vojakov je hudo prizadel demokratsko zavest, ponos in svobodoljubnost naših ljudi. Pod diktatorskim režimom, ki je v Jugoslaviji vladal od 6. januarja 1929, našim svobodoljubnim in z demokratsko zavestjo prepojenim množicam ni bilo lahko izražati svojo opredelitev in simpatije za špansko ljudstvo ter njegov veličastni boj za svobodo. Koroščevo časopisje je odkrito podpiralo Franca, Koroščev policijski aparat je bil nenehn . pripravljen zadušiti sleherno ljudsko gibanje, ki bi ne prijalo režimu. V solidarnosti naših ljudi s španskimi republikanci, posebno še v aktivni pomoči, ki jo je KPJ dajala španski republiki, je videla takratna protiljudska oblast v Jugoslaviji nevarnost za svoje pozicije. KPJ kljub nenehnim grožnjam in zatiranju ni odnehala. Njen poziv „V Španijo!11 je bil namenjen zlasti mladini, prav tako je bodrila, naj vztrajajo, tudi vse tiste, ki so že postali borci španske republike. KPJ je poleg tega organizirala tudi „kanale“ za čim varnejši prehod čez mejo v Avstrijo in od tam dalje čez Pariz v Španijo. NAPREZl ZA PROSTOVOLJCI Policiji seveda ni bilo neznano, da Jugoslovani odhajajo na špansko bojišče, le potem in načinom, s katerimi se jim to posreči, ni mogla vselej priti na sled. Vendar je takrat veljalo: „Ce prideš do Avstrije, si z eno nogo že v Franciji, do Španije pa ni več tako daleč." Poostreni nadzor se je stopnjeval že do avstrijsko-jugoslovanske meje, če pa je imel kdo potni list za Francijo, so ga takoj osumili, da se bo njegova pot končala šele v Španiji. Španskih vizumov tedaj sploh niso izdajali, če pa bi se že komu posrečilo, da bi se s spretno ponarejenimi dokumenti odpravljal neposredno v Španijo, bi ga bili zanesljivo odkrili in mu pri priči nataknili lisice. Zato so prostovoljci delali „postaje“: iz Jugoslavije v Avstrijo, od tam v Švico, iz Švice v Francijo itd. Ker so bila povsod dobra sprejemna mesta (javke), so se prostovoljci v glavnem prebili do cilja. Veljko Kovačevič je v svoji že omenjeni knjigi „V okopih Španije", ki so nekakšni romansirani spomini na dneve, kijih je bil prebil v bojih za špansko republiko, precej podrobno opisal tudi priprave na svoj odhod in pot do španskih bojišč. Takle je bil njegov zapletljaj na vlaku, ki je skozi Nemčijo drvel proti francoski meji. KUPE VLAKA MUENCHEN - PARIZ ... Po dolgem tekanju sem sklenil zaupati svojo usodo vagonu z napisom Muenchen — Pariz, zanašajoč se na nemško točnost. Spet sedim v kupeju. Pred njim se potniki kar naprej prerivajo, toda nihče ne vstopi. Nekje sredi poti proti meji je naposled vstopil neki fant, pozdravil s „Heil Hitler“ in sedel meni nasproti. „Guten Tag," sem odgovoril s srbskim naglasom. Začudeno me je pogledal, ko da hoče reči: ,,Mar žive tudi na nemških tleh takšni predrzneži? “ i , » ! ' »■■■■•■■■••■■■■■■■■■■■•■■•■•■■■•■■■■■■■•■•■■■MaaBUMaaaaaaaaaiaaeaBsvieiiaaeBaBsaBKsana« t {Dolenjski lisi prfl/20/e/P) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. ara- radi kmetu se je da destilira viski, neodtujljiva kot življenje. Leta 1823 je britanski vladi uspelo doseči premiije med davkarji in žganjekuhi; legalizirala je destilira nje viskija s posebnimi dovoljenji. To leto štejejo za svoje rojstno leto mnoge danes poznane firme. Pravo osvajalno pot je viski začel po vsem svetu še-so njegovi „očetje“ v novood krite deže-uhom za kruhom. Nova Zelandija, Avstralija - to so bile dežele, kjer so viski najprej začeli ceniti. Višek pa je nastopil po drugi svetovni vojni. Ameri-ški vojaki so viski prenesli v ZDA, kjer je hitro postal znamenje blaginje. Od tam je kmalu prišel v Zahodno Evropo in ne nazadnje tudi v izložbe naših trgovin. Skoti izvažajo danes viski v 180 držav, vsako leto pa napolnijo nekaj sto milijonov steklenic. Taki prizori v filmih učinkujejo na duševnost mladih. Kakšne so posledice in če so trajne, zaenkrat še ni mogoče trditi z gotovostjo. Kako sence filma ožive Mnenja o tem, ali filmi nasilja resnično sproščajo agresivnost v gledalcih, so sicer različna, kljub temu pa je zanimiv poskus, ki so ga opravili psihologi v nekem belgijskem domu za fantiče brez staršev. Poskusi so pokazali, da so mladi zelo dojemljivi za to, kar vidijo na platnu, pa naj gre za sproščanje nasilja ali za kakšno drugo močno čustveno zadevo. Mlade so razdelili v dve skupini. Prvi so prikazovali filme nasilja in filme o izganjanju hudiča, drugi skupini pa filme z miroljubno vsebino. Med filmi, ki so jih vrteli prvi skupini, je bilo nekaj tudi takih, ki smo jih videli pri nas: Levoroki revolve-raš, Bonny in Clyde, Iwo Jima, Zorro. Takoj po predvajanjih so psihologi opazovali spremembe v obnašanju pri fantičih obeh skupin. Za fante prve skupine je bilo značilno, da so hitro začeli izražati agresivnost v besedah, tu in tam pa so od besed prešli v dejanja: zlasali in stepli so se. Kar je najbolj zanimivo, je, da so se zdaj raje družili v skupine kot pred ogledom filmov, toda skupine niso bile čvrste, prav tako pa je bilo med fanti opaziti veliko posmehovanja in žaljenja. Skupina, ki je gledala miroljubne filme, ni kazala takih znakov. V primerjavi s poprejšnjim obnašanjem so fantje pokazali manj agresivnosti, pa več prijateljstva in tovarištva. Poskusov še ni povsem konec. Belgijski psihologi sodelujejo z ameriškimi, od katerih pričakujejo podobne izsledke. Priprosto ljudstvo na shodih (Da se naše), priprosto ljudstvo vedno bolj zanimlje za javno življenje in se v obilnem številu udeležuje shodov, na katerih se razpravljajo narodno gospodarska, politična in narodna vprašanja, to je zopet pokazal volilski shod mi-nolo nedeljo v prijazni Šmaijeti. Zbralo se je gotovo do 400 poslušalcev, ki so pazljivo sledili dve uri trajajočemu poročilu deželnega poslanca g.dr. Žitnika, ter mestoma izražali razne želje. Govornik najprvo naglaša, da si kot poslanec šteje v resno dolžnost, biti z volilci v ožji dotiki, poročati sploh o delovanji deželnega zbora ter seznaniti se s potrebami in željami prebivalstva v posameznih krajih. (Hujše) kakor rta Dunaju — je v Novem mestu. Pol leta bode vže, kar je bil izvoljen nov občinski zastop, pa še vedno nimamo župana. Šla sta zoper volitev dva rekurza v Ljubljano, ali od tam je tako daleč do Novega mesta, da še ni odgovora. Ni se čuditi, da je tukaj vse nevoljno radi takega odlašanja — to tem bolj, ker ima ravno sedaj občinski zastop prav važne naloge, ki so deloma bile vže sklenjene, ali se imajo šele obravnavati. (Strela udarila) je v Koritah v Dobrniški fari dne 1. maja v eno jablano, poleg ktere je sedel komaj parsežnjev oddaljen Franc Perpar z bratom in dvemi otroci. Zgodilo se mu ni nič žalega, vendar mu je grozno po ušesih zazvenelo, in menda vsled tega mu kri iz nosa pritekla. (Zlobnost.) v nedeljo so zlobni fantje v Mokronogu napojili 40 letnega usnjarskega pomočnika. Popolnoma pijanega so izvedli iz krčme in ga popačili na spolovilih na nečloveški način. Pustili so ga ležat pri cesti, kjer je izgubil veliko krvi. Županstvo občine Mokronog ga je dalo drugi dan v bolnišnico. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1896) MRHOVINAR — Na carinarnici Malgaške republike so bili zadnjič v precejšnji zadregi. Ocariniti bi morali pošiljko, namenjeno na naslov nekega Evropejca, toda vsebina je bila dokaj sumljiva. Pošiljka je vsebovala tono kosti dinozavrov, vmes pa je bilo natresenega nekaj „male-ga“ dragega kamenja. V registrih vseh živečih in izumrlih mrhovinarjev naslovljenčevega imena ni bilo, zato so cariniki sklepali, da gre zgolj za kulturno krajo, ne pa pošiljko hrane . .. UNIČEVALEC SRAMOTE - Kako je menih Haralambos Kulaš izvedel v svoji samostanski celici v enem od samostanov na sveti gori Atos, da stoji v veži zgradbe grškega ministrstva za prosveto gol kip starogrškega boga Pozejdona, ostaja skrivnost. Znano pa je, da je šel v Atene in poskušal s kladivom uničiti sramotno goloto. Poznavalci sodobnih razmer se čudijo, kako da se ni vrli menih ustavil že kar pri prvem kiosku z revijami, kjer je golote več! LJUBITELJI ŽIVALI - Angleži niso ljubitelji živali iz dobrega srca. Kje pa! Študija profesorja Johna Maunderja je pokazala, da so Otočani tako prijazni z živalskimi ljubljenci predvsem zato, ker jih rešujejo velikih skrbi. V angleških domovih je namreč močno naraslo število bolh, zasluga gre predvsem debelim preprogam in centralni kurjavi. Bolhe pa ne napadajo ljudi, dokler se lahko ugnezdijo v kožuhu mačke ali psa. TEMELJITO - Na svetu imamo že drugi primerek debeluha, ki je posegel po skrajnem sredstvu, da bi premagal svoj divji apetit. Joe Incles, kateremu je teža presegla že drugi stot kilogramov, je odšel v londonsko bolnišnico in si dal kirurško zašiti usta, tako da lahko pije le redke jedi. Podobno je poskušala pred leti neka Angležinja, a ,.mučenja" ni prenesla in se je raje nezašitih ust spodobno najedla. POLIGLOT — Največ jezikov na svetu obvlada verjetno sovjetski inženir Martin Švare iz Minska. Govori 60 jezikov ter nekaj indijskih narečij. Inženir pravi, da se je s pridnostjo kaj lahko naučiti toliko jezikov. Rakete strežejo z neba Vzeti neupravičen zaslužek 1 NEDAVNO SO organi tržne inšpekcije opravili kontrolo cen in kakovosti vina, ki ga prodajjo v Novem mestu državna in zasebna gostišča. Pregled je bil potreben zato, ker je znano, da imajo naša dolenjska vina povprečno 7 do 8 stopinj alkohola in da je odkupna cena pri kmetu za taka vina od 60 do 80 din za ^ liter. Pokazalo se je, da je taka kontrola nadvse potrebna, na • osnovi te pa ostri ukrepi. Razvidno je, da gostinci zaslužijo pri litru vina od 27 do 55 din in da znaša njihov bruto zaslužek večkrat skoraj toliko kot kmetovalca, ki je v pridelovanje vina vložil veliko truda. Ali je to prav? Upamo, da bo vsaj uprava za dohodke potipala take gostilničarje s primernim davkom in jim odvzela del neupravičeno visokega zaslužka. V ZADNJIH NEKAJ letih se je koloradski hrošč zelo razširil po ysei Sloveniji. Posebno veliko okužb je na Dolenjskem, kjer se je hrošč najprej pojavil. Proti temu največjemu škodljivcu krompirjevih nasadov se borimo že vsa leta po vojni z vsemi sredstvi, tako z množičnimi kot posameznimi pregledi, z zapra-ševanjem, s kemičnimi sredstvi itd. Pri vse tem se je izkazalo, da nekateri lastniki zanemarjajo uničevanje tega škodljivca. AVTO-MOTO društvo Novo mesto bo letos sodelovalo pri Titovi štafeti. Motoristi iz cele Slovenije ponesejo štafetno palico po vseh AM društvih. AM društvo Novo mesto bo prevzelo štafetno palico v Črnomlju. STORILNOST NA deloviščih je, zlasti lani, padla. Negotovost glede novih del se je sprevrgla v malodušnost, ki se izraža v zavlačevanju del. ____ (Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. maja 1956) Nesrečni maj Toplo spomladansko sonce človeka najbolj omami Kdor more, si zaželi hladne pijače za osvežitev in hladno senco, da to v miru opravi. Zadnji ponedeljek sem sredi popoldneva stopil v krčmo „Pri Štefanu, “ da si zmočim grlo, preden krenem dalje na pot, kar v kotu zagledam Bolhačevega Pepčka, ki je ždel ob čaši močne pijači. „Kaj ti je, Pepček? “ ga vprašam „Zunaj je tako sonce, ti pa kar v temi. Odžejati se s tako pijačo menda ne misliš, ka-li? “ še pristavim „Kaj te briga," mi zabrusi, „to je moja stvar! Lahko delam, kar hočem," je še pribil in buljil dalje v čašo. „Daj, no, daj. Zaupaj mi tisto, kar te teži Morebiti ti po morem," ga nagovarjam zlepa, kajti fant se mi je smilil , JV imaš mi kaj pomagati, ker so vse babe za v en koš, “ je jezno dejal in pri tem kosmato zaklel. Uvidel sem, da mu ni pomoči Svojo žalost utaplja v žgani pijači, namesto da bi se veselil svoje mladosti in meseca maja, ko je čas ljubezni, kajpak za mlade, vendar se pri tem kdaj tudi kak star panj vname. Tolažil sem ga: ,,Saj je še dosti deklet, prav gotovo te bo še katera vzljubila. “ „Figo mi je mar, če me katera pogleda ali ne," se je otepal „Zakaj sta se sprla z Nežiko? “ sem bil jako radoveden. „Eh, kaj, je vzdihnil," človek še piti ne sme več! Če prideš k dekletu v vas trezen, ji nimaš kaj govoriti če spiješ nekaj čaš za korajžo in razpoloženje, je pa ogenj v strehi. “ „Cakaj, čakaj, ali ji nisi oni dan izbo pobruhal?" sem prijel za besedo. „Ja, takrat mi je bilo slabo, ker sem mešal pijačo. Zdaj mi pa ne bo, “ je dvignil čašo in jo v dušku izpraznil Pa recite, da so današnji fantje brez pijače kaj bolj možati, kot so bili nekdaj, ko so jih morali očetje in strici ženiti. MARTIN KRPAN Sevni&i Honest John (enačica Po uspešnem poletu je sevniška ameriške vojaške rakete) je ime- raketa s padalom pristala v rola 3 kp potiska. kah člana kluba. Vse skupaj seveda ni igračkanje ali zgolj konjiček. Eno raketo izdelujejo tudi po pol leta in več. Predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Marjan Zidarič trdi, da bi le z malo denarne pomoči lahko izdelovali protitočne rakete. Člani radiokluba namreč lahko lovijo radijska sporočila krapinske radarske postaje! Če bodo zbrali star milijon dinarjev, bodo še letos kupili nemški teleskop, kakršnega ima pri nas samo še observatorij na Golovcu. ALFRED ŽELEZNIK Sevniški astronavtično-raketarski klub Vega je že znan po uspehih. V letošnjem letu, ko slavi nekdanja Ljudska tehnika 30-letni-co, pripravljajo vrsto presenečenj. Danes ob 5,45 bodo lansirali reklamne rakete ob sprejemu Titove štafete pred spomenikom v Sevnici. V nedeljo so na izstrelišču Hrasti nad Dobravo v Sevnici izstrelili manjšo enačico vojaške rakete Honest John M 32 z elektroniko v glavi in nekaj drugih raket primernih za razne proslave. Sevniška „vojaška“ raketa je bila dolga skoraj meter. V zraku je bila tri minute in 20 sekund, pri tem pa je poletela 150 metrov visoko. Z oddajnikom na zemlji so jo pripeljali nazaj skoraj tik lansirne rampe! Z drugim projektilom, ki ni imel elektronske glave, so pri potisku 0,5 kiloponda dosegli 300 metrov višine; s padalom pa je pristala v bližini nekdanjih garaž sevniškega AMD. Močnejših raket, zmožnejših še večjih višin, ne smejo spuščati zaradi varnosti zračnega prometa. V Sevnici poskušajo izdelovati rakete že štiri leta. Nekdaj so bili mladi fantje zadovoljni že s tem, če je stvar poletela. Potem so prešli na pristajanje raket s padali, sedaj pa v sodelovanju z radioklubom Amater segajo že na področje vodenih raket. Za prvomajske praznike so na republiškem prvenstvu med sedmimi klubi kljub slabi opremljenosti zasedli pri raketah s padali 2. mesto, v tekmovanju imenovanem strimer pa 3. mesto. Lani novembra so na državnem prvenstvu v Osijeku med 43 klubi z raketo Honest John zasedli odlično tretje mesto. POTA in st Dežurni poročajo VABLJIVI AVTO - 3. maja zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto Novomeščanke Dušanke Kramarič iz naselja Nad mlini. V zaklenjenem avtu je imela torbico s hranilno knjižico, raznimi dokumenti in denarnico s 150 dinarji. Naslednjega dne je Ljubljančanka Sonja Brulc prinesla pogrešano denarnico na milico. Našla jo je v grmovju pred kinom Krka. V torbici sta bili le bančna in zdravstvena knjižica, vse ostalo pa je vlomilec odnesel. CEZ NOC OB KOLESI - 4. maja zjutraj je Novomeščan Milan Novak iz Ulice Majde Šilc v Novem mestu žalostno ugotovil, da je njegov fičko, parkiran pod balkonom stanovanja, nevozen. Nekdo je ponoči z avta ukradel obe prednji kolesi in tako oškodoval lastnika za 1.400 dinarjev. GRDE BESEDE IN ALKOHOL GREDO SKUPAJ - 4. maja dopoldne so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 37-letnega Albina Hudorovca iz Srednje vasi. Hudoro-vac se je močno opU in na Trgu svobode nadlegoval občane ter jih z grdimi besedami žalil. SPIL JE POL LITRA LIKERJA - Počitniški dom IMV na Gorjancih je še zaprt, med prazniki pa je imel nepovabljenega gosta. Nekdo je vlomil skozi balkonska vrata in še v pritličju skozi kuhinjsko okno. V točilnici je vlomilec spil pol litra likerja, s seboj pa je odnesel tudi žepno baterijo. NI SLIŠALA VLOMILCA - 6. maja dopoldne je bil nekdo v stanovanju Terezije Grmšek na Resljevi cesti v Novem mestu. V sobi, kjer je lastnica spala, je bil neznanec in ji odnesel denarnico s 1.400 dinaiji. Pri odhodu je vlomilec vrata sobe skrbno zaklenil. KJE JE BAKŠETOV PONY? -V noči na 6. maj je nekdo odpeljal pony ekspres izpred Doma upokojencev v Šentjerneju. Kdo je odpeljal vozilo, last Milana Bakšeta z Mihovi-ce, za zdaj še ni znano. VELIK GOZDNI POŽAR - 7. maja okrog 10.30 je začelo goreti pri Boginji vasi blizu Metlike. Ogenj je nastal ob kolovozu, ki pelje proti steljnikom, zajel pa je 3 ha mladega smrekovega nasada, 4 ha gozda in 3 ha steljnikov. Odbor civilne zaščite je organiziral gašenje. Prihiteli so gasilci iz Podzemlja, Gradca, Metlike, Krasinca in številni domačini. Šele ob 13.30 jim je uspelo požar udušiti. Kako je prišlo do ognja, še ugotavljajo, škodo pa cenijo na 130.000 dinarjev. POD TRAKTORJEM UMRLA 6. maja okrog 16. ure popoldne se je smrtno ponesrečila 47-letna Angela Golobič iz Balkovcev pri Vinici. Golobičeva je obračala traktor na strmem travniku, ker pa ni bila vešča vožnje, ji je vozilo vzvratno ušlo po strmini navzdol. Po dobrih 30 metrih se je traktor prekucnil in pod seboj pokopal voznico. Zaradi poškodb na prsnem košu je bila Golobičeva takoj mrtva. Traktorskih nesreč smo imeli že precej, pa vse kaže, da ljudje še kar naprej tvegajo. Voziti traktor ni tako lahko, kot je videti na prvi pogled. Ravno to marsikoga zapelje, da sede za volan potem pa tragično konča. Ne krivi ne dolžni ustvarjajo delavski avtobusi v Sevnici ob najhuj-šem prometu okrog 14. ure pravo prometno stisko, ker jim pristojni ne pokažejo, kje naj bi sprejemali potnike. Takole se prebijajo vozila med postankom avtobusa pred Lisco, seveda če ne pripelje še drug avtobus iz nasprotne smeri. (Foto: Železnik) Korenine segajo v otroštvo Rudolf Bogolin, ki ni nikdar poznal doma, je iz prestopnika postal kriminalec — Kaj bo s fantom, če mu bo življenje teklo za rešetkami? 22-letni Rudolf Bogolin tudi uradno ni nikjer doma. Je fant brez stalnega bivališča in je že od malih nog rasel pri tujih ljudeh. Prej vzgojno problematičen, je lani začel na debelo krasti, za kar je pred kratkim prejel kazen. Ker izhaja Bogolin iz neurejenih družinskih razmer, so ga še majhnega dali v rejo. Do polnoletnosti je bil zdaj tu, zdaj tam, potem je nekaj časa živel v internatu posebne šole, kjer pa je naredil le štiri razrede. Brž ko mu je prenehala šolska obveznost, se je začel potikati naokrog. Priložnostno je delal na deželi pri raznih gospodarjih, nikjer pa ni dolgo obstal. Do poletja 1975 je živel na ta način, potem je hotel več denarja, pridobil pa si ga je s tatvinami. Ugotovljeno je, da je dvakrat okradel Leopolda Colariča iz Kostanjevice, pri katerem je večkrat delal. In sicer ga je prvič olajšal za 200, drugič pa za 1.900 dinarjev. V vasi Kalce-Naklo je vzel iz avtomobila Marjana Kržičnika 700 dinarjev v času, ko je delal na posestvu oškodovančevega očeta. Razen tega je junija lani z dvorišča osnovne šole na Malem Slatniku vzel pony, vreden 1.000 dinarjev, prodal pa ga je za 110 din. Fant je videl, da mu kraja gre od rok, zato se je lotil še vloma. Avgusta lani je vlomil v zaprt osebni avto Metoda Muhiča, ki je stal ob cesti Prevole - Ratie, odnesel pa je denarnico s 1.800 dinaiji. Nekoč je GOSTOM JE GROZIL Črnomaljski miličniki so 9. maja zvečer iz Skubičeve gostilne v Črnomlju odpeljali 23-letnega Živa-na Mihajloviča iz Črnomlja. Povzročil je nered in pravcati preplah med gosti. Mihajlovič je v gostilni vinjen razgrajal in z nožem grozil gostom, ko pa so mu prisebni občani nož odvzeli, se je začel tepsti. Noč je prebil na hladnem, prijavili pa so ga tudi javnemu tožilcu. hotel na Smuko, ni pa imel prevoza, zato je mimogrede z dvorišča Lampetove gostilne v Šentjerneju vzel moped, last Lada Potočarja. Pripeljal se je z njim do Jurke vasi, ko pa je zmanjkalo bencina, je vozilo pustil ob cesti. Vse to je imel senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča za dokazano, ko je tehtal kazen. Kljub temu da je fant zagrešil več kaznivih dejanj, je njemu v prid govorilo več olajševalnih okoliščin. Imel je težko mladost, skoro vse je priznal, psihiater pa je vrh vsega še izjavil, da je Bogolin duševno zaostal in bistveno zmanjšano prišteven. Prisodili so mu 1 leto in 6 mesecev zapora, vendar kazen še ni pravnomočna. V hipu se je zabliskal nož Zadnje dejanje krvavega obračuna v novomeški gostilni „Pri Rotovžu" se je odigralo pred okrožnim sodiščem Samo naglemu prevozu v bolnišnico in hitri zdravniški pomoči se lahko zahvali Franjo Miškovič, da je še živ. Ko ga je kolega Ramiz Jusufovič z nožem zabodel v prsni koš, je zanj slabo kazalo. Zgodilo se je 28. februarja letos v večernih urah v gostilni Pri rotovžu. Pri omizju je sedelo več delavcev, med njimi tudi Franjo Miškovič in Petar Grahovec, delovodja pri SGP Pionir. K njim je dokaj vinjen pristopil 26-letni Ramiz Jusufovič, doma iz okolice Doboja, prav tako delavec pri Pionirju. Razburljiva narava in popiti alkohol sta povzročila, da je kar v gostilni zahteval od delovodje odgovor, zakaj ga ni določil v skupino, ki je šla delat v Bihač. Družba pri mizi je hotela mir, zato je Miškovič odrinil Jusufoviča, takrat pa je ta v hipu potegnil oster nož in naglo zabodel kolego Miškoviča v prsi. Rana je bila tako nevarna, da bi ji bržkone podlegel, če ne bi tako hitro prišel na operacijsko mizo. Zadnje dejanje tega spopada seje pred kratkim odigralo pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu. Sodni senat je pod predsedstvom Janeza Kramariča prisodil obtoženemu Jusufoviču 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, do poziva na prestajanje kazni pa so ga izpustili iz pripora. Sodba še čaka pravnomočnosti. % ^XVNV>XXX>>XSXXV>XXXXXXXXXVVVXXXXXXXXXXVXX>XXVXXX>>X>XXX>XX>XXXXX\XXXXXXXXXXVXVXVX>XVNXVV>XXX>XXVVVX>XXXXVXXXVXVXXXXXXVVXXX\XXVv\.VSXNXV Ustavne in zakonske določbe obvezujejo uradne in druge odgovorne osebe, da omogočajo vsem občanom, kadar odločajo o njihovih pravicah in obveznostih, pravico do enakega varstva in da ne smejo dajati nezakonitih prednosti in privilegijev. Za svoje delo odgovarjajo politično, disciplinsko in materialno, nekatere kršitve nepravih nega poslovanja pa so zajete tudi v kazenskem zakoniku med kaznivimi dejanji zoper uradno dolžnost. Težje oblike te vrste uradno dejanje,_ opraviti 10 deianje, ki bi se moralo iti. Še težje tako kaznivo dejanje je, če gre za posredovanje v zvezi s kazenskim postopkom ali če taka oseba sprejme plačilo ali kakšno drugo korist. Pri tem ni odločilno za kazensko odgovornost ali je storilec sam zahteval nagrado, kakor tudi ne, ali je sprejel nagrado zase ali za koga drugega. Kaznivo dejanje jemanja podkupnine je čista oblika pasivnega podkupovanja. Stori ga uradna oseba, ki terja ali sprejme darilo Darovi so okovi” kaznivih dejanj so: nezakonito posredovanje, jemanje podkupnine in dajanje podkupnine. Na ta kazniva dejanja mislimo, kadar poslušamo razgovore o intervencijah, o plavih kuvertah in korupciji. Nezakonito posredovanje ali nezakonita intervencija spada v krog kaznivih dejanj korupcije v širšem smislu. Tako kaznivo dejanje stori, kdor sprejme nagrado ali kakšno drugo korist, da bi izkoristil svoj uradni ali družbeni položaj in vpliv in posredoval, da se opravi ali ne kakšno uradno dejanje. Zakon predpisuje za tako dejanje kazen zapora ali strogega zapora do petih let, veliko strožjo pa, če uradna oseba ali oseba, ki izrabi družbeni položaj, vpliva, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo ali kakšno drugo korist, na primer posojilo, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala opraviti. Pri tem ni odločilno, ali je darilo že sprejela, za krivdo zadostuje že sprejem obljube darila. Za tako kaznivo dejanje predpisuje zakon strogi zapor do desetih let, obvezen je tudi odvzem darila, lahko pa sc izreče tudi zaplemba premoženja. Lažja oblika tega kriminala je, če uradna oseba terja ali sprejme darilo, kadar gre za uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer opravila ali ne opravila. Blažja kazen je predpisana, kadar je uradna oseba sprejela darilo po izvršenem uradnem dejanju. Po tem predpisu so odgovorne tudi osebe v delovnih in drugih organizacijah ali v organih družbenega upravljanja. Kaznivo dejanje dajanja podkupnine je primer aktivnega podkupovanja. Stori ga, kdor uradni ali drugi odgovorni osebi da ali obljubi darilo ali kakšno drugo korist, da bi opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala opraviti. Zakon predpisuje kazen najmanj 6 mesecev zapora in do 5 let strogega zapora. Milejša oblika tega kaznivega dejanja je, če gre za izvršitev ali ncizvršitev uradnega dejanja, ki bi ga tudi sicer uradna oseba opravila ali ne opravila. Tako kaznivo dejanje stori tudi, kdor posreduje pri podkupovanju. Ce uradna oseba darila ni sprejela, gre za poskus podkupovanja. Dano darilo po izvršenem uradnem dejanju sicer ne pomeni kaznivega dejanja dajanja podkupnine, darilo mora biti poprej dogovorjeno ali obljubljeno - pač pa utegne odgovarjati uradna oseba za kaznivo dejanje jemanja podkupnine. Prav tako se obvezno odvzame darilo, lahko pa se vrne storilcu, če je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je zvedel, da je odkrito. V tem primeru se lahko storilcu kazen odpusti. Uradne osebe sprejemajo za svoje delo osebne dohodke in ne smejo sprejemati od strank nobenih daril ne pred opravljenim uradnim dejanjem in ne po njem. Zato se izpostavljajo kazenski odgovornosti osebe, ki ne bodo upoštevale, oz. bodo po zabile na naslov tega prispevka. STEFAN SIMONClC O prostituciji se malokdaj kaj sliši. Po eni strani pravijo, da tudi v naših krajih še ni zamrla ta najstarejša obrt, po drugi pa spet, da so to izmišljene zgodbe. Težko je priti resnid do dna, pač pa smo o tem povprašali nekaj ljudi, ki na podatke o prostitudji lahko nalete po službeni dolžnosti. Povedale so: CVETKA JERANČIČ, socialna delavka na področju mladoletniške problematike na Centru za socialno delo v Novem mestu: „Od novembra lani sem na tem delovnem mestu, v tem času pa sem naletela samo na en tak primer, pa še ta ni bil prav značilen. Dekle je menjavalo fante, denar pa je enemu celo dajala. Mladoletniška lahkoživost tu ne predstavlja problema. Mi imamo več opravka s fanti brez zaposlitve, ki tu in tam kradejo stvari manjše vrednosti." TILKA SASEK, šef urada načelnika pri UJV Novo mesto: „Tudi v Novem mestu je nekaj deklet, ki se ukvarjajo z najstarejšo obrtjo, toda ne gre za take lahkoživke, kot jih poznamo iz francoskih romanov. Dekleta, ki si služijo kruh s prodajanjem telesa, navadno zelo slabo žive in so večinoma ,na dnu*. Največkrat so poleg tega podvržene še alkoholizmu, zato jih lahko vidimo postopati na vogalih gostišč. Pojavlja pa se tudi druga skupina in oblika prostitucije. Nekatera dekleta delajo v tovarnah, v prostem času pa se včasih ukvarjajo še z ljubeznijo za denar. Nekaj domačink imamo tudi v tujini. Imeli smo primer dekleta iz okolice Novega mesta, ki je delovalo celo na Bližnjem vzhodu. V splošnem pa prostitucija na Dolenjskem še ni družben problem, posebno pa ne med mladoletnicami." CVETA MATJASlC, do nedavnega sodnica za mladoletne pri občinskem sodišču v Novem mestu. „V moji dveletni praksi na tem sodnem področju lahko rečem, da prostitucija med mladoletnicami ni razširjena. Pri tukajšnjem sodišču takih primerov sploh nismo reševali. Tudi prejšnja leta, ko sem delala na kazenskem oddelku, nisem naletela na podoben primer pri odraslih. Ne skrivajmo, da pro- stitucije ni več, samo ni očiten." problem MALO PLENA - Pri tem kiosku na Cesti herojev sta miličnika še naletela na vlomilca, ki pa je naglo bežal po asfaltu v hrib proti Mestnim njivam. Čez pet minut je bil lov končan, vlomilec pa prijet. MAČKOVEC: ODVILA SE JE VRV - 5. maja popoldne je Novomeščan Franc Zajc vozil tovornjak od Mačkovca proti mestu, med vožnjo pa se je odbila jeklena vrv, pritrjena pod kamionom, in se navila na zadnje kolo. Pri bencinski črpalki v Ločni je zaradi blokiranega kolesa avto zaneslo v levo. Prevrnil se je in obstal na boku. Cenijo, da je škode za 9.000 dinarjev. vrhovci: Čelno trCenje - 6. maja dopoldne je Slavko Adle-šič iz Adlešič vozil z osebnim avtom proti Marindolu, pri Vrhovcih pa je naproti pripeljal v nepreglednem ovinku Veljko Vrlinič iz Bojancev. Avtomobila sta čelno trčila. Adlešič je bil ranjen in odpeljan v bolnišni-" oo, gmotna škoda pa znaša 10.000 dinarjev. NOVJD MESTO: KAR TAKO V KRIŽIŠČE - 7. maja zvečer je Boris Vovk iz Cegelnice vozil osebni Svinja ni bila nič kriva Težko ranjen je Martin Dular podal lažno prijavo — Iskali so neznanega ^ubijalca", odkrili pa dogovorjen izgovor Miličniki v Krškem so bili 9. maja zvečer obveščeni, da je bil v novomeško bolnišnico pripeljan težko ranjen kmet Martin Dular, star 49 let, doma iz vasi Slivje pri Podbočju. Ugotovili so, da ima v trebuhu kroglo. v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\V\\\\V\\\\\\\\\^^^ Medtem ko je ranjenec čakal na operacijo, so ga obiskali novomeški miličniki, katerim je izjavil: „Iz hleva mi je ušla svinja, jaz pa za njo. Tekla je proti gozdu, jaz pa za njo. Zaslišal sem strel, takoj zatem me je zabolelo. Privlekel sem se še do doma, potem so me spravili v bolnišnico. Videl sem, kako je po gozdu bežal nek moški. Najbrž me je skušal ubiti." Kot je običajno pri poskusu uboja, je naglo stekla velika akcija, da bi storilca čim prej izsledili. Kaj kmalu pa seje izkazalo, da Dularjeva zgodba o pobegli svinji nima nobene osnove. Resnica je bila povsem drugačna. Zdai je ugotovljeno in podprto z dokazi, da je Dular dobil strel v trebuh po nesreči na popoldanski zabavi pri njem doma. V nedeljo popoldne sta namreč prišla na obisk 42-letni Ludvik Udbanc in 35-letni Ferdinand Cimerman, oba kmeta iz vasi Dobe. Bila sta že malo „v rožicah", vendar so na Dularjevem dvorišču pili še naprej. Pogovor je nanesel na orožje, naenkrat pa se je Dular hotel postaviti pred kolegoma in je iz stanovanja prinesel pištolo na boben, v kateri je bilo strelivo za malokalibrsko puško. Cimerman sc je z orožjem začel igrati. Ustrelil je najprej v zrak, da bi bila zabava bolj živahna, potem je skušal pištolo razstaviti. Bil pa je tako nepreviden, da je pritisnil na sprožilec in strel je zadel Dularja v trebuh. Na kraju nesreče so se možje dogovorili, kako bodo govorili, če bi kdo kaj spraševal. Zaradi lažne ovadbe bo odgovarjal ponesrečeni Dular, za telesno poškodbo pa njegov znanec Cimerman. ŠKOCJAN: NEVESC NA KOLESU? - 8. maja dopoldne se je 10-letni Robert Janežič iz Zavinka peljal na kolesu proti Škocjanu in se pred križiščem ustavil, ker je lovil ravnotežje. Takrat je naproti pripeljal z avtom Roman Celcsnik iz Škocjana in dečka je zaneslo v avto. Fantiček je bil poškodovan, nakar ga je Celcsnik odpeljal v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 9.000 dinarjev. avto iz Bučne vasi proti mestu, v križišče na Ljubljanski cesti pa je na prednostno cesto zapeljal avtomobilist Ratomir Pešič iz Novega mesta in zaprl Vovku pot. Avtomobila sta trčila; pri tem je bil Vovk laže ranjen, gmotna škoda pa znaša 16.000 dinarjev. Vlomilca so takoj ujeli Uspešen nočni lov na Mestnih njivah Prebivalce novomeške Košti-alove ulice, nekatere s Ceste herojev in bližnje stanovalce je 8. maja kmalu po polnoči prebudilo streljanje. Tisti, ki so brž skočili k oknu, so še videli, kako miličnik teče za moškim in strelja v zrak. Nočni dogodek je pojasnjen. Miličniki so dobili okrog 0.50 obvestilo, da je nekdo vlomil v kiosk pri bifeju v Košti-alovi ulici. Takoj sta šla dva miličnika na kraj dogodka, pri tem pa videla, da neznani moški beži po Koštialovi proti Mestnim njivam. En miličnik je tekel za njim in klical: „Stoj!“ vendar je moški kar naprej tekel v hrib. Potem je miličnik izstrelil opozorilni strel. Lov za neznancem se je končal na Mestnih njivah. Na milico so privedli moškega brez dokumentov; pri sebi je imel nekaj cigaret, 2 plinska vžigalnika in 39 dinarjev. Predtcin je vlomil še v kiosk na Cesti komandanta Staneta. Priznal je oba vloma. Kot pravi sam, je Ivica Vlasič iz okolice Karlovca. Z vlomilstvom se ni prvič srečal. Njegove podatke še preverjajo, ker pa so ukradeno našli pri njem, je utemeljeno osumljen dveh vlomov. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Tečaj za vsakogar V Dolenjskih Toplicah se je minuli četrtek končal dvomesečni politični tečaj, ki sta ga že osmič zapored priredila republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. kljub izvrstni hrani in odličnim bivalnim pogojem skoraj vsi shujšali." Anton Žibret, skupinovodja iz železarne Štore, ki je v tem železarskem kolektivu predsednik 00 sindikata: „Kot dolgoletni sindikalni delavec sem vse do Dolenjskih Toplic precej vedel o praksi, precej manj pa o teoriji. Upam, da mi bo povezovanje enega in drugega poslej omogočilo še boljše stike s sodelavci. In še nekaj moram povedati: čeprav sem najstarejši udeleženec tečaja (47 let), nisem imel s sotečajniki, ki so precej Zdravko Troha „Tega tečaja se je udeležilo 55 slušateljev iz vse Slovenije," je povedal Zdravko Troha, vodja tečaja in direktor centra za izobraževanje pri republiškem svetu sindikatov. ..Temeljna naloga tečajev je - zdaj teče že deveti - da družbenopolitično usposablja delavce v združenem delu, in to tiste, ki opravljajo svoje politične dolžnosti amatersko. Zdi se mi, da je največji uspeh naših tečajev dejstvo, da se tečajniki, obogateni z znanjem, vračajo na svoja delovna mesta. Tečaji so zelo intenzivni, predavanj je za več kot 400 ur, predavatelji so resnični strokovnjaki. In še nekaj je nadvse pomembno: vedno več tečajnikov nam pošilja združeno delo in ne tako imenovani forumi" Maks Pečnik Maks Pečnik, vodja proizvodnje v cinkarni Celje ter predsednik tamkajšnje konference osnovnih organizacij sindikatov: „Ceprav delam v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah že več.kot 20 let, se mi zdi, da sem v Dolenjskih Toplicah veliko pridobil. Predvsem zato, ker so bili predavatelji. na res najvišji ravni, pa tudi teme so bile zelo skrbno izbrane. Znanje, ki smo si ga pridobili, pa seveda ni alfa in omega. Spremljati bo treba tekočo družbenopolitično literaturo. Stvari se tako hitro spreminjajo, da komaj slediš toku zakonskih in drugih novosti." Zdenka Bakan Zdenka Bakan, hotelski tehnik iz Radencev: ,,To je bil prvi politični tečaj v mojem življenju. Zlasti veliko sem zvedela o delu sindikatov. Doslej se praktično nisem zavedala vseh dolžnosti in pravic, ki jih imam kot delavec in samoupravljalec. Topličani so, to moram povedati, ker je to maja stroka, odlični gostitelji. Upam, da ta tečaj ni bil zadnji, ki sem se ga udeležila. Družbenopolitično izobraževanje je tako kot kruh potrebno vsakemu delavcu V združenem delu." Anton Žibret mlajši, nobenih težav. Razumeli smo se resnično dobro. Menim, da bi se moral takega tečaja udeležiti, če bi bilo seveda to mogoče, prav vsak jugoslovanski delavec v združenem delu." Boža Ahlin, geometer pri komunalnem podjetju Kamnik: „V našem podjetju sem pripravnica in tudi sekretar osnovne organizacije sindikata. Ko sem prišla v Dolenjske Toplice, sploh nisem natančno vedela, kaj je to sindikat Nekako se mi je zdelo, da je to organizacija, ki skrbi deloma za pravice delavcev, še bolj pa za cenejšo ozimnico in izlete. Moje mišljenje je po dveh mesecih bistveno drugačno, prepričana sem, da sem dobila temel- Boža Ahlin jne teoretične in praktične napotke za sindikalno delo. Vsaj del jih bomo v našem podjetju spravili tudi v življenje." Marjan Fišer, hotelski tehnik v tozdu Hotel Riviera v Piranu: „V mladinski organizaciji se ukvarjam Z mednarodnim mladinskim sodelovanjem. Tečaj mi je precej razširil obzorje. Ob vrnitvi v našo delovno organizacijo bom skušal organizirati klub samoupravljalcev. Kljub temu da sem bil v Dolenjskih Toplicah najmlajši tečajnik, nekako menim, da sem deloma usposobljen tudi za takšno delo. Seveda ra-• čunam na tovariško pomoč, na Matjan Fišer tako, kot je bila v Toplicah. Vsi smo bili enaki, pri graji in pohvalah, ne glede na leta in predznanje.*1 Bojan Pureber, predilec v novomeškem Novoteksu in priljubljeni komandir na lanski mladinski delovni akciji v Suhi krajini: ..Pridobil sem teorijo, vendar so to gotovo povedali že prejšnji sogovorniki. Zato bi predvsem pohvalil delo vseh komisij, še posebej idejnopolitične. Izdali smo tudi dva zelo dobra biltena o našem delu in učenju. Družbenopolitično delo me zelo veseli, zato si želim, čeprav sem samo delavec, da bi se lahko tudi v prihodnje izobraževal. “ Uroš Šoštarič Uroš Šoštarič, novinar Dela iz Ljubljane: „Veliko smo zvedeli o teoriji, precej pa smo sc podkovali tudi v praksi, saj smo živeli med tečajem samoupravno organizirano. Predavanja so bila razdeljena, bilo jih je za 10 ur na dan, na štiri vsebinske skupine: samoupravljanje, gospodarjenje, družbenopolitične organizacije in sodobni človek ter svobodne aktivnosti. Da je bilo res naporno, pove tudi podatek, da smo Bojan Pureber Kaj prinaša cestni sveženj V novomeški občini naj bi do konca desetletja obnovili ali na novo zgradili za 182 milijonov cest — Eden od pogojev je, da z javnim posojilom zberemo 27 milijonov — Kaj vse bi pridobili Republiška skupnost za ceste je razpisala posojilo za novogradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v obdobju 1976—80. Seveda pa javno posojilo ne bo edini denarni vir, na pomoč bodo slovenskim cestam s posojili priskočile tudi domače in tuje banke, precej več pa bo šlo za asfalt še iz mošnjičkov, v katerih se je že doslej (bolj ali manj) zbiral cestni denar. 27 milijonov), cesta Novo mesto-Mirna peč-Trebnje (nekaj več kot 8 milijonov), cesta Družinska vas-Šmarjeta-Mokronog (dobrih 11 milijonov), rekonstrukcija ceste Vavta vas-Novo mesto, ki bo veljala nekaj več kot 31 milijonov, pa vključuje tudi rekonstrukcijo Partizanske ceste in graditev podvoza pod železniško progo v Novem mestu. Ta cestni odsek bo veljal precej več, predvidene soudeležbe novomeške občine namreč nismo upoštevali. Nadalje naj bi pri pokrajinskih cestah do leta 1980 prenovili tudi cesto Soteska-Žužemberk-Krka ter cesto Škocjan-Dobruška vas. Kaj naj bi pri delitvi slovenske ,,cestne pogače" dobila novomeška občina? Kar se tiče magistralnih cest, naj bi šlo 46 milijonov za graditev povezovalne ceste pri novem mostu čez Krko v Novem mestu, skoraj 6 milijonov za rekonstrukcijo priključka in križišča pri omenjenem mostu v Ločni, skoraj 20 milijonov bi porabili za ojačitve in manjše obnove ceste Novo mesto-Metlika, ojačitve na cesti Ljublja-na-Zagreb pa bi veljale dobrih 13 milijonov dinarjev. Od regionalnih cest je v novomeški občini v načrtu rekonstrukcija ceste Podturn-Črmošnjice (dobrih Za uresničitev vseh teh cestnih del v novomeški občini bi potrebovali nekaj več kot 182 milijonov dinarjev. Delež posojila bi moral biti vsaj 27 milijonov. Seveda pa prebivalci novomeške občine z vpisom posojila ne bi pridobili samo omenjenih cest „do sosedovega plotu", če lahko temu tako rečemo. Posojilo sega tudi v slovenski prostor. Do 1980 naj bi z milijoni od posojila in ostalimi viri modernizirali tudi 728 kilometrov makadamskih cest, okrepili 600 km že dokaj modernih cest, rekonstruirali 216 kilometrov cestišč, na novo položili 117 kilometrov asfalta (od tega bi bilo 36 km avtomobilskih cest), zgradili 22 mostov itd. Slovenija in Dolenjska leta 1980 ne bosta več, kar se cest tiče, na ravni dežel v razvoju, če bomo vpisali posojilo. Nadvse pomembno je ravno dejstvo, da gre za posojilo in ne darilo. Računi so torej čisti. M. B. Samo drobne pomanjkljivosti Akcija delavcev novomeške UJV in postaje milice je pokazala, da je varnostna situacija neprimerno boljša kot pred letom dni — Ljubezen po 100 din, 14 kvartopircev ter izkoriščanje stanovanjske stiske Del novomeških zasebnikov, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, nudi svojim „gostom“ za velik denar nemogoče sanitarne in bivalne pogoje. Neizpodbitno dejstvo je, da nekateri zasebniki izkoriščajo stanovanjsko stisko. To je ena izmed ugotovitev redne varnostne akcije o vzdrževanju javnega reda in miru, varstvu družbenega premoženja ter drugih varnostnih ukrepih, Id so jo pred dnevi organizirali pod vodstvom Milana Laha delavci UJV in novomeške postaje milice. Novomeška izkušnja iz preteklih let je, da so v tako imenovanih črnili prenočiščih pogosto prebivali ljudje, ki so bili precej navzkriž z zakoni. Kaj delajo ob vsem tem ustrezne občinske inšpekcije, je eno od prvih vprašanj, ki ga ob tem pojavu po- Nagrade vestnim voznikom »Gorjancev” Pred dnevi je generalni direktor podjetja „Gorjanci“ Štefan Galič izročil poklicnim voznikom, ki so se lani in predlani odlikovali z vestno in varno vožnjo, tradicionalne zlate značke in denarne nagrade. Zlato značko so prejeli: Milan Bradač, Jože Gregorčič, Marjan Jermančič, Jurij Karin, Jože Klemenčič, Franc Kocjan, Milomir Kojič, Alojz Košak, Ivan Longar, Janez Papež, Marjan Šetina in Anton Završnik. Denarno nagrado 1.000 din so dobili vozniki: Cerim Adrovič, Jože Cekuta, Rihard Godec, Leopold Kodrič, Jože Marolt, Janez Mihelčič, Janez Sajnsa, Ivan Simčič, Franc Staniša, Henrik Švener in Jože Zupančič. Srebrno značko so dobili: Albin Bojane, Janez Bradač, Nikola Bunje-Vac, Stanko Destpič, Jurij Faleskini, Srečko Groznik, Ciril Kum, Peter Matkovič, Izidor Murn, Ivan Praznik, Marjan Ribič in Stanko Straj-nar. Namesto srebrne značke nagrado 500 din: Jože Benčina, Jernej Bratkovič, Marjah Čučnik, Martin Derčar, Anton Godina, Stanislav Grabrijan, Ivan Gril, Štefan Horvat, Alojz Ilenič, Albin Kavšček, Franc Kuhelj, Ciril Legan, ^ Borut Marc, Radislav Markovič, R’udolf Novak, Dragutin Pavlinič, Ludvik Pirc, Jože Plantan, Jože Prešeren, Radoslav Radojčič, Bogdan Selakovič, Franc Stenko, Jože Struna, Zvonko Šuklje, Miloš Tasič, Ladislav Urigelj, Albin Vovk, Anton Vovko in Anton Vrctovšek stavljajo delavci UJV. Težave delajo tudi nekatere delovne organizacije, ki so zadovoljne s prav vsakim potrdilom o začasnem bivališču, čeprav vedo, da niso redki primeri, se delavec „prijavi“ na prvo številko ulice, ki mu pade na pamet. Sicer pa je po analizi akcije moč reči, da je tako imenovana varnostna situacija na novomeškem območju bistveno boljša kot lani. Večjega kriminala ni, prenos izkupička iz trgovskih in drugih podjetij teče disciplinirano in urejeno, so pa primeri, tako je pokazala akcija, hazardiranja in prostitucije. V dobrih šestih urah so delavci UJV ugotovili kar 14 primerov igranja kart za denar, nekega tovariša pa so zasačili pri „dami“, ki ljubezenske nežnosti računa 100 dinarjev. Poleg teh splošnih, lahko bi rekli dolgoročnih novomeških težav, pa so med akcijo ugotovili tudi nekatere konkretne pomanjkljivosti varstva družbenega premoženja: Iskra-Industrija za avtomatiko Ljubljana - tozd Napajališča v Bršlinu: delovne mize tehnologov odklenjene, možnost kraje pisarniškega pribora in neoviranega pregleda nekaterih pomembnejših dokumentov o proizvodnji. Eden od pomembnih žigov nezaklenjen. Skladišče Ljubljanskih mlekarn na Trški gori: tovornjaki nezaklenjeni, delavca „Varnosti“ ni bilo v čuvajnici, ko so ga našli, je'komajda govoril, pravzaprav se je bolj opotekal. Mehanična delavnica »Gorjancev" v Bučni vasi: delavnico in avto-park lahko kadarkoli obiščejo vozniki tovornjakov in avtobusov. Nihče jih ne pregleda. Možna je kraja orodja in materiala. Vhodna vrata v delavnico nikoli niso zaklenjena, delavci niso poučeni o ravnanju z gasilnimi aparati in nimajo izpita o varstvu pri delu. Poslovna enota ,,Dinos", Novo mesto: objekt je po 22. uri nezavarovan, razsvetljava zelo slaba, ograja ponekod pretrgana: Izziv za marsikoga ter tudi za Žabjak. ..Kovinar" v Bršlinu: mize v pisar- nah splošnega sektorja, računovodstva in direktorja nezaklenjene. Po mizah je najrazličnejša pomembnejša dokumentacija. En sam gasilni aparat, in še ta je bil nazadnje pregledan 11. decembra 1972. To je nekaj najbolj značilnih primerov. Ob tem pa je treba, poudariti, da je zaščita družbenega premoženja v dobrem letu dni neprimerno boljša. Še lani so delavci UJV ugotavljali skoraj katastrofalne nepravilnosti. Ce bodo stvari tekle tako ugodno tudi v prihodnje, ob naslednji akciji delavcem UJV in novinarjem ne bo treba pisati poročil. M. B. Odlikoval jih je predsednik republike Ob letošnjem dnevu zmage je predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič izročil v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita državna odlikovanja nekaterim udeležencem NOB, članom ZRVS in pripadnikom poveljstva partizanske enote pri skupščini občine Novo mesto. Red dela z rdečo zvezdo sta prejela Alojz Avbar in Stanko Kušljan, red zaslug za narod s srebrnimi žarki: Martin Pavlin, Jože Plaveč, Ema Butara; red dela z zlatim vencem: Rudi Mraz in Tone Valentinčič; red za vojaške zasluge z zlatimi meči Stane Gorinšek; red republike z bronastim vencem: Jože Aljančič, Vinko Avsec, Zdene Dular, Albina Ferbežar, Jože Franko, Jože Gazvoda, Jože Klobučar, Stane Koblar, Boris Kos, Franc Kopič, Ignac Peršina, Anton Rolih, Rudilf Simonič, Ivan Logar, Janez Šiško, Jože Turk, Franc Zagorc; red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Kristina Cvelbar, Marija Pelko, Jožefa Škufca in Frančiška Tisov; red ljudske armade s srebrno zvezdo Franc Horvat; red dela s srebrnim vencem: Alojz Božič, Marija Jakše, Franc Kastelic, Franc Kirar, Jože Mafko, Štefan Pečaver, Ljudmila Pirc, Stanislava Saje, Jožefa Sitar, Franc Škof, Franc Udovč, Marija Udovič, Vera Vehovec, Mimica Vovk, Stane Medved, Ljubiša Djorovič, Jože Radešček in Franc Rangus; red za vojaške zasluge s srebrnimi meči: Franc Klobčar, Franc Kogoj in Milan Škrbec; medaljo dela pa Jelka Počrvina. RED DELA Z RDEČO ZVEZDO je predsednik novomeške občine Jakob Berič izročil v imenu predsednika republike Alojzu Avbaiju. (Foto: M. Bauer) Novomeška kronika VZOREN VOZNIK - Direktor ..Gorjancev" Štefan Galič podeljuje denarno nagrado enemu najboljših poklicnih šoferjev Janezu Samsi. (Foto: M. Bauer) UPAMO, DA NAM novomeški komunalci spet berejo misli in da bodo v četrtek, ko bo tole pisanje (pišemo v torek dopoldne) zagledalo luč sveta, prehodi za pešce na ulicah zorno začrtani. Trenutno ni o njih ne duha ne sluha, četudi so bili narejeni pred kakšnim mesecem in pol. Pešci pa po stari navadi skačejo čez ceste, kjer se jim zdi najbolj priročno. PRED KRATKIM SO pristojni zamenjali štiri svetilke ob cesti čez Grm proti Gotni vasi, ki so jih z debelimi kamni razbili neznani nepridipravi. Nikakor si ne moremo razložiti, zakaj se mularija spravlja nad svetilke. Morebiti zato, da bi se ponoči ne videla njena objestnost in pomanjkanje črnike? NOVOMEŠKA TRŽNICA je zadnje čase najbolj založena z zelenjavo. Tako je v ponedeljek stal kilogram solate 20 din, cvetače in špinače tudi 20 din, paradižnika 40 din, paprike pa 38 din. Za kilogram nove čebule je bilo treba odšteti 18 din in krompirja 16 din. Šopek rdeče redkvice je stal 6 din, jajca pa so bila od 1,60 do 1,80 din. Za kilogram jabolk so morale gospodinje odšteti 10 do 16 din, hrušk 20 din, pomaranč 12 din in lomon 15 din. PREJŠNJI TEDEN JE darovalo kri 86 občanov, med njiiai 30 delavcev Beti iz Metlike, 12 iz Novoteksa, 8 iz Novolcsa, 14 dijakov novomeške šole za zdravstvene delavce in 5 dijakov drugih šoL RODILE SO Marija Šinkovec iz Kristanove 10 - Tanjo, Slavka Medved iz ulice Pod Trško goro 5 -Simono, in Živk Jeglič iz S ego ve 2 - Borka. V ZADNJIH 14 dneh so umrli Stanislav Hodnik s Prisojne poti 14, v 22. letu; Avgust Blatnik, upokojenec iz Volčičeve 34, v 64. letu; Ignac Saj ovic, upokojenec z Broda 13, v 84. letu; Rudolf Matoh, upokojenec z Drske 40, v 71. letu; Marija Ude, kmečka gospodinja iz. Šmihela 13, v 72. letu; Barbka Lukšič, višja zdravstvena delavka iz Kristanove 32, v 31. letu; in Magda Židan, upokojenka iz Cankarjev? ± 11, v 54. letu starosti. Ena gospa je rekla, da se v nekem podjetju na veliko pripravljajo na obisk neke ameriške komisije. Čistijo, gladijo, urejajo. Škoda je le, da prihajajo komisije samo v nekatera novomeška podjetja in tako poredko. PROSTA DELOVNA MESTA! KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD", NOVO MESTO, n.sub.o. razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. DIREKTORJA TOZD GRADBENIŠTVO IN STRANSKI OBRATI 3. DIREKTORJA TOZD KOMUNALNE STORITVE 4. DIREKTORJA TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA 5. VODJA TEHNIČNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA 6. VODJA FINANCNO-GOSPO DARSKEGA SEKTORJA 7. VODJA SPLOŠNEGA, PRAVNEGA IN KADROVSKEGA SEKTORJA Pogoji za zasedbo delovnih mest: Poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca, moralne in politične neoporečenosti ter organizacijske sposobnosti se zahtevajo še naslednji pogoji: Pod 1 — visoka šolska izobrazba z najmanj 6 leti prakse, od tega tri leta na vodilnem delovnem mestu; — višja šolska izobrazba z najmanj 8 leti prakse, od tega 6 let na vodilnem delovnem mestu; — da je kandidat pri svojem dosedanjem delu pokazal organizacijske, inciatorske in družbenopolitične kvalitete. Pri izbiri imajo prednost kandidati gradbene, ekonomske, pravne in politološke smeri. Pod 2 — visoka šolska izobrazba gradbene smeri z najmanj 3 let prakse, od tega eno leto na vodilnem delovnem mestu — višja šolska izobrazba gradbene smeri z najmanj 5 leti prakse, od tega dve leti na vodilnem delovnem mestu — srednja šolska izobrazba gradbene smeri z najmanj 7 leti prakse, od tega tri leta na vodilnem delovnem mestu. Pod 3 — visoka šolska izobrazba z najmanj 4 leti prakse; — višja šolska izobrazba z najmanj 5 leti prakse, od tega eno leto na vodilnem delovnem mestu; — srednja šolska izobrazba z najmanj 6 leti prakse, od tega dve leti na vodilnem delovnem mestu; Pod 4 — visoka šolska izobrazba gradbene, komunalne ali ekonomske smeri z najmanj 5 leti prakse na vodilnem delovnem mestu; — višja šolska izobrazba tehnične ali upravne smeri z najmanj 5 leti prakse ha vodilnem delovnem mestu; — srednja tehniška šolska izobrazba gradbene ali sorodne smeri z najmanj 10 leti prakse, od tega 8 let iz dejavnosti TOZD. Pod 5 — visoka šolska izobrazba gradbene ali ekonomske smeri z najmanj 3 leti prakse, od tega eno leto na vodilnem delovnem mestu; — višja šolska izobrazba gradbene ali ekonomske smeri z najmanj 5 leti prakse, od tega tri leta na vodilnem delovnem mestu. Pod 6 — visoka šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri z najmanj 3 leti prakse, od tega eno leto na vodilnem delovnem mestu; — da ima kandidat višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri z najmanj 5 leti prakse, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu. Pod 7 — visoka šolska izobrazba pravne ali upravne smeri z najmanj 3 leti prakse, od tega eno leto na vodilnem delovnem mestu. — višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri z najmanj 5 leti prakse, od tega tri leta na vodilnem delovnem mestu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „NOVOGRAD", Novo mesto (kadrovska služba), Germova 3, in sicer v 15dneh po dnevu objave v časopisu. PROSTO DELOVNO MESTO! Odbor za medsebojna razmerja na OSNOVNI ŠOLI TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto KUHARICE v vzgojnovarstvenem oddelku. Pogoji: — KV kuharica, — najmanj 3 leta prakse v kuhinji, — sposobnost organizirati delo v kuhinji. Kandidati naj pošljejo pismene prijave Osnovni šoli Trebnje. Prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa. ŠTIPENDIJE! „POSAVJE" Trgovsko-gostinsko podjetje na veliko in malo BREŽICE Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju, izobraževanju in usmerjanju kadrovske politike ter na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije objavljamo naslednji RAZPIS za dodelitev kadrovskih štipendij na naslednjih šolah: 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI EKONOMSKO- KOMERCIALNI ŠOLI V MARIBORU 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI PRAVNI ŠOLI 2 ŠTIPENDIJI NA SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI Višina štipendije bo določena na podlagi prosilčevega premoženjskega stanja glede na določila samoupravnega sporazuma o štipendiranju študentov in dijakov. Kandidati naj dostavijo vloge splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh po dnevu objave razpisa. ŠTIPENDIJE Skupščina občine Metlika in temeljne organizacije združenega dela ter temeljna izobraževalna skupnost v Metliki razpisujejo za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: I. SKUPŠČINA OBČINE METLIKA — na pravni fakulteti 1 štipendija — na srednji upravno-administrativni 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Skupščini občine Metlika. II. „BETI" METLIKA — na višji šoli za socialne delavce 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Beti Metlika. III. NOVOTEKS, TOZD METLIKA — na visoki šoli za tekstilno tehnologijo 1 štipendija — na srednji tekstilni tehnični — predilska smer 2 štipendiji — na srednji ekonomski šoli 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Novoteksu, Metlika. IV. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE, METLIKA — na pravni fakulteti 1 štipendija — na višji tehnični varnostni šoli 1 štipendija Na strokovnih šolah električar 2 štipendiji kamnosek 1 štipendija pleskar 1 štipendija mizar 1 štipendija avtomehanik 3 štipendije avtoelektričar 1 štipendija zidar 10 štipendij tesar 3 štipendije železokrivec 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Transportnem gradbenem podjetju Metlika. MERCATOR, TOZD METLIKA — na šoli za prodajalce 3 štipendije Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Mercatorju, TOZD Metlika. TEMELJA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — Na višjih in visokih šolah 5 štipendij glasba (PA) matematika (PA ali FNT) fizika (PA ali FNT) tehnični pouk (PA) angleški jezik (PA ali FF) slovenski jezik (PA ali FF) psihologija (FF) pedagogika (FF) knjižničarstvo (FF) Zaželene so kombinacije (dvopredmetni študij) iz navedenih skupin — Na srednji šoli pedagoška gimnazija 6 štipendij Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Temeljni izobraževalni skupnosti Metlika. V. VI. OSMRTNICA s Nenadoma nas je zapustila v 82. letu starosti FRANČIŠKA VESEL iz Gotne vasi sedaj stanujoča v Portorožu. Žalujoči: mož Jože in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega ata, brata in strica JANEZA LOZARJA iz Lokev pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem sorodnikom in znancem in vsem ostalim za pomoč v naitežjih trenutkih, za darovane vence, cvetjc in izraženo sožalje. Lepa hvala govornikoma tovarišu Grahku in tovarišu Povšetu, župniku za opravljeni obred, godbi, prostovoljnemu gasilskemu društvu Petrova vas in prav vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Žalujoči: žena Angela, sin Janez in hčerka Marija z družinama, hčerka Pepca, sestra Pepca z možem ter drugo sorodstvo ZA HVA LA Ob smrti naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice MARIJE LOGAR roj. KONČEK iz Laz pri Uršnih selih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih karkoli pomagali, posebno sosedu Ivanu in Tončki Bartolj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto. Hvala tudi župniku iz DoL Toplic za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Ivan in Lojze z družinama, sestra Francka, nečakinje, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica RUDIJA MATOHA z Drske 40, Novo mesto se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, župniku za opravljeni obred, godbi, ZZB NOV, Društvu upokojencev, kolektivu IMV, kolektivu SVP, kolektivu hotela Creina za podarjene vence in cvetje. Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem še enkrat hvala. Globoko žalujoča družina Matoh in vsi ostali V SPOMIN 12. maja je minilo žalostno leto, odkar je nesrečno preminil ter nas mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin in brat MILAN ŠOBAR absolvent veterine Ne moremo verjeti in se sprijazniti s tem, da te ni in ne bo več med nami Vedno se te spominjamo, vsak dan, vsako uro, praznina in bolečina v naših srcih pa bo večna. Hvala vsem, ki sega še spominjate in mu prižigate svečke. Njegovi: žena Milena, sinko Robi, mati Marija, oče Jože, sestra Bojka in brat Dragan z družino OSMRTNICA V cvetočem maju nam je nemila usoda ugrabila našo ljubljeno mamico, ženo, hčerko, sestrico, nečakinjo, sestrično, svakinjo, tetico in snaho BARBKO LUKŠIC roj. AHAČIČ višjo zdravstveno delavko Pokopana je bila v četttek, 6. muja 1976, na šmihelskcm pokopališču pri Novem mestu. Žalujoči: mož Luka, sinček Lukec, oče Ludvik, mama Tina, sestri Polonca in Marjanca z družinama in drugo sorodstvo Novo mesto, Rogaška Slatina, Tržič, Domžale, Kranj, Celje, Beograd Anton Kukenberger: „Naše RK MIRNA: NAJVEČ KRVODAJALCEV Na krvodajalski akciji v trebanjski občini minuli teden gre prvenstvo za največ krvodajalcev Mirni. Po zadnjih podatkih je tam darovalo kri 228 krvodajalcev, v Trebnjem pa 222. Resnici na ljubo je treba priznati, da „zmaga“ ni povsem čista, zakaj v Trebnjem so ,.prihranili" vse večje tovarne za julijsko krvodajalsko akcijo. Občutno je bilo tudi število odklonjenih krvodajalcev. Največ odklonitev, gre za bolne ljudi (odločilen je lahko že prehlad), je bilo v Trebnjem - 35 in v Mokronogu — 30, medtem ko je bilo na Mirni odklonjenih le 20. Tolikšno število odklonjenih v Trebnjem in Mokronogu je predvsem odraz veli kega števila kmetov (Dobmi-ška dolina, Trebeljansko), ki so očitno manj zdravi kot drugi. Pripravljenost darovati kri je pri teh ljudeh toliko bolj človekoljubna. Prebivalci manj razvite trebanjske občine so znani po svoji človekoljubnosti, kar se najlepše kaže pri krvodajalskih akcijah Rdečega križa. Do nedavnega je bil vsak 14. prebivalec te občine zapisan med krvodajalce, po akciji minuli teden pa bo to razmerje še ugodnejše. SKORAJ 2E VSE POKRITO V trebanjski občini imajo že 31 osnovnih organizacij ZK. Največ jih je v delovnih organizacijah — kar 21, v krajevnih skupnostih pa devet. Svete ZK imajo organizirane v štirih krajevnih skupnostih, drugje za kaj takega tudi ni pogojev. Organizirano deluje že 12 stalnih aktivov, trije delujejo pri občinski konferenci ZK, ostali so ustanovljeni v tozdih, društvih, samoupravnih interesnih skupnostih, manjših KS in tistih delovnih organizacijah, kjer še ni pogojev za ustanovitev osnovnih organizacij. Svoje organizacije nimajo še samo v treh manjših krajevnih skupnostih: v Svetinjah, na Selih-Šumberku in v Knežji vasi. Dobrnič, Štefan in Račje selo niso več problem, postopoma že nastajajo pogoji za aktiv ali celo osnovno organizacijo. Sicer pa je izid krvodajalske akcije, začete predzadnjo sredo, v Trebnjem navrgel 222 krvodajalcev, minuli četrtek v Mokronogu 182 in na Mimi v petek do 13. ure 219, tako da so si že bili gotovi prvenstva v občini (akcija se je zaključila ob 14.30). Pri tej tekmi krajev je treba zapisati na rob, da so v Trebnjem pustili v „rezervi“ vseh pet največjih kolektivov, kjer bodo darovali kri julija. Med delovnimi organizacijami, ki so se dobro odrezale, hvalijo pri Rdečem križu mirensko IMV, tozd Tovarna opreme, ki je dala krvodajalcem dela prost dan. Le-ti so prišli na zdravstveno postajo polnoštevilno! Lepo so se odrezali tudi mokronoški vojaki — svoje žile so navezali na stekleničke vsi razen stražarjev. Vse pohvale je vredna prizadevnost vaških organizacij Rdečega križa. Iz dobrniškega konca je na sončen dan pripeljal v Trebnje avtobus kar 50 kmetov, ki bi ta dan še kako lahko izrabili na polju. Podobno je bilo s Trebeljani. Osnovni VELIKI GABER OSMI NA POHODU Krajevna skupnost Veliki Gaber, v glavnem pa osnovna šola, sta se v nedeljo spet lepo odrezali na letošnjem pohodu ob žici. Na pohod je šlo 220 krajanov. Fantje so nastopili v štafeti 3 x 1.000 metrov in zasedli odlično osmo mesto. Dekleta so se odrezala slabše. V ponedeljek še ni bilo vseh uradnih rezultatov in v Velikem Gabru so računali, da so se uvrstile nekje okrog 25. mesta. Tolikšna udeležba iz tako majhnega kraja na pohodu „Po poteh tovarištva in spominov14 ter v drugih disciplinah je vredna vse pohvale. Lani so zaradi tolikšne udeležbe, predvsem šolarjev, dobili tudi denarno nagrado v znesku 10.000 dinarjev, kar bodo po sklepu gradbenega odbora namenili za gradnjo šolske telovadnice. ŠOFER DAL KRI - Mladi šofer Miro Šalehar iz „Dane“ se je minuli petek vpisal med krvodajalce na Mimi. Enkrat je treba začeti! Po obrazu na mizi ni kazalo, da bi to bilo težavno. (Foto: Železnik) 1 I { Kmetje zaenkrat zaupajo le svoji { vzajemnosti Zaroka s „Savo" še odmaknjena — Trebanjsko društvo je že prevzelo prvenstvo v republiki V delu društva živinorejcev za vzajemno pomoč je skritega i mnogo ur prostovoljnega dela. Živino popisujejo popisovalci : zastonj, podobno je z drugimi opravili. Sleherni član ima {vpogled v račune veterinarjev, kar želijo po novem še izboljšati. Kmetje cenijo tudi zaupanje občinske skupščine, ki je . društvu poverila nekdanji sklad za reprodukcijo živine. Na sliki: vplačevanje premije kar pred sejo občnega zbora. PREIZKUŠENI AKTIVISTI - Uspele krvodajalske akcije so poleg razvitega čuta za človečnost med občani in delovnimi ljudmi trebanjske občine v mnogočem plod dela aktivistov Rdečega križa. Marsikateri izmed njih, posebno pa še transfuzijska ekipa iz Ljubljane, je bil minuli petek na Mirni utrujen zaradi potresov to noč. Alojz Kresal iz Gradbeno opekarskega podjetja je tokrat že petič daroval kri. Odložili delo - darovali kri! Spet uspela krvodajalska akcija: v lepem vremenu prišlo 50 kmetov iz dobrniškega območja, ne mnogo manj s Trebelnega — Kri dali vsi iz mirenske IMV „Dana” bo zadržala davkarja in upnike V enem letu odplačali 35 milijonov (novih seveda!), prav tako lani dokončane naložbe — Država si žaga vejo z visokimi prometnimi davki na naravno žganje (45 odst.!) — Opuščajo celo proizvodnjo nekaterih sokov Širi se glas, da mirenski samorastnik ni več tako trden, kot je bil svoje čase, ko ni bilo ovir, da „Dana“ ne bi bila prva, ko je kaj treba dati za krajevno skupnost, šport ali kakšno drugo akcijo. Zaključni račun je pokazal, da se številke izidejo, in nič več. Grenčica, ki ne dene dobro kot marsikatera njena pijača, vendar v napetih razmerah gospodarjenja stvar, ki se ji ni mogoče izogniti. Kako jc s tem, je s temeljito pripravljeno razpravo seznanila delegate zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine na zadnji seji podpredsednica izvršnega odbora sindikalne organi- zacije inž. Jana Petrovac. Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan je njeno razpravo (bila je edina na nelahko temo lanskega gospodarjenja iz ust delegatov!) postavil ostalim za zgled, kako je treba. Vsekakor je šlo tudi za dobro razpravo doma, o razmerah jc tehtno spregovorila tudi osnovna organizacija ZK. POSODOBITEV TIK PRED DVANAJSTO ,,Dana“ jc lansko poletje odprla prvo organizirano destilacijo in sodobno polnilnico. Šlo je za velik zalogaj in vrsto posojil z nelahkimi pogoji. Koncc koncev gre marljivemu kolektivu izreči vse priznanje: v enem letu položiti 35 milijonov za odplačila, ni mačji kašelj. Poslej bo lažje, čeprav si nihče ne dela utvar, da bo šlo lahko. Letos je treba odplačati 14 milijonov, prihodnje leto pa preostalo staro milijardo. Ob vsem tem je bil ustvarjeni celotni dohodek manjši, čeprav so prodali enako količino pijač kot leto poprej. V NAKOVALU CEN IN DAVŠČIN V jeku minule sezone je treščil 45-odst. prometni davek na naravna žganja. Prodaja je nemudoma padla, v celoti za polovico. Jasno je, kdo ima od tega kaj: država ima še vedno nekaj, predelovalec in sadjarji, ki tako ne najdejo kupca, pa prav gotovo ne! Kdor hoče danes prodajati, se mora iti reklamo. Temu pa je bil čez noč storjen kraj s prepovedjo reklamiranja vsega, kar ni vino ali narejeno iz njega. Zato reklam „Da ne“ ni več nikjer drugod, razen na njenih tovornjakih, čeprav jc lahko marsikdo dodobra okajen z vini, ki pa se jih sme ponujati celo z malih zaslonov, prav tako tudi vermut. Da nam ne bi kdo očital navijanja za alkohol, je treba navesti, da „Dani“ ni bilo lahko niti z brezalkoholnimi pijačami, ki so že zdavnaj prevesile pipico v razmerju na škodo proizvedenih alkoholnih pijač. Cene njenih sokov so vseskozi zamrznjene, medtem ko vsi drugi, ki jih mora „Dana“ plačevati, da lahko dela sokove, nenehno dražijo! Hip je bila že prižgana zelena luč za 15-odst. podražitev sokov, a je bila naslednji trenutek že preklicana. NE VDAJAJO SE MALODUŠJU Dogodilo se je že, da so delavce pustili za dan doma, ker ni bilo za sladkor. Poglavitna karta, na katero stavijo, pa je vseeno izpeljana posodobitev proizvodnje. Izhod vidijo v večjih količinah pijač in kakovosti Pripravljeni so na letošnjo turistično sezono in naval gostov. Več želijo tudi izvažati. Tu ne morejo razumeti marsikoga v državi, ko še vedno dovoljujejo nakup raznih licenc takim, ki potem doma varijo pijače, Iger je domača le voda. Dana je sposobna postaviti na trg različne arome in esence, ki bi celo lahko nadomestile izgubo zaradi padca pri prodaji alkoholnih pijač. Sedaj potekajo razgovori za izvoz sadnih koncentratov in destilatov. V bodoče bo nesprejemljivo, da se naložbe za proizvodnjo v „Dani“ ne izenačijo s tistimi za kmetijsko proizvodnjo, ki uživajo razne ugodnosti Tu bi delavcem ,,Dane“ lahko pomagala družba. Sicer zaupajo vase. Lani sprejeti stabilizacijski program ne leži zaprašen v predalu, temveč tekoče preverjajo izvajanje in vse tiste, ki so zadolženi kot odgovorni nosilci. V nnogočem gre tudi za sezonsko proizvodnjo, Redni občni zbor trebanjskega društva kmetov za vzajemno pomoč konec aprila je znova potrdil, kako vzamejo ljudje za svoje nekaj, kar je nastalo iz potreb slehernega kmetovalca. Trebanjsko društvo živinorejcev za vzajemno pomoč je lep čas slovelo kot „večno“ drugo med društvi v Sloveniji. Lani so tekmeci za prvenstvo v Juršincih pri Ptuju padli v izgubo, kar pa društvo vseskozi uspešno posluje!" vseeno ni nepremostljiva ovira. To seje primerilo tudi že Trebanjcem, vendar so zaradi solidarnosti zveze splavali prekaljeni. Lani je trebanjsko društvo imelo v varstvu že 2.342 govedi in troje prašičev. Čistega je ostalo 43.024,05 dinarjev. Ni lepšega kot tesno sodelovanje živinorejcev z veterinarji. Tako so z roko v roki s poborniki širjenja mreže umetnega osemenjevanja, skrbi za plemenjake, ustrezno zdravljenje in predvsem primerno preventivo. Kot je ugotovil v svojem poročilu predsednik društva Anton Kukenberger, lahko storijo mnogo člani sami, če sploh ne dopustijo, da bi nastale ugodne razmere za razmah bolezni. Živali so krepkejše in bolj odporne, če dobivajo v kritičnem času preventivno mineralno mešanico, če se kmetje držijo higiene v hlevih, obrezujejo govedu parklje in ga sprehajajo. Ravno pri tem je največ obolenj, kot tudi zaradi nehigienične molže (mastitisi), prihaja do težkih porodov in preslabotnih kosti. Nekaterim pobomikom društvene vzajemnosti je šla na živce ponovna „agresiv-nost zavarovalnice14, kot so to nekateri jeli imenovati. Svoje čase je bilo zavarovanje živine preko nje hudo nedostopna stvar, zadnje čase pa znaša premija pri novomeški „Savi“ reci in piši 160 dinarjev (starega tisočaka manj kot pri društvu)!? Kmetje po stari navadi podvomijo ob takih ukrepih. Nekdo je strnil modrovanje marsikoga ob tej pocenitvi takole: „Za kmeta se v državi ni nič pocenilo, samo zavarovalnica? Tu nekaj smrdi. Hočejo razbiti društvo. Ko bodo to dosegli, nam bodo pa posvetili!44 Koliko je na tem — novomeška poslovna enota orje pri tem ledino — bo pokazal čas. Tako so to snubljenje o cenili'tudi kmetje na zboru v Trebnjem. Zavarovalništvo se res postavlja na nove ustavne temelje. Tega jim nihče ne bi smel šteti v zlo, seveda, pa je zamujeno težko nadoknaditi. Kmetje še ne vidijo prednosti niti v obljubljeni interesni skupnosti za zavarovalništvo, ker pač nobena režija ni poceni, nikomur, kmetu pa še posebno ne, nikoli ni bilo nič . podarjeno! A. ŽELEZNIK PRAZNOVANJE NA VOSOKI RAVNI npr. pri proizvodnji sadnih sokov; lepi denarji pa morajo biti ,,zamrznjeni" v skladovnicah embalaže. ALFRED ŽELEZNIK Inž. Jana Petrovac: „Vse sile napeti doma, pri čemer tudi družba ne bi smela stati ob strani!44 V pripravljalni odbor za proslavljanje letošnjega občinskega praznika je imenovanih kar 24 družbenopolitičnih in drugih delavcev. V odboru so zastopani predstavniki odborov Gubčeve brigade in Dolenjskega odreda ter vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki lahko kakorkoli prispevajo k bolj slavnostnemu vzdušju. organizaciji Rdečega križa Ornuška vasin Trebelno sta napolnili avtobus. Povratek z akci-' je v Mokronogu so izkoristili za družabno srečanje, kar lahko samo še prispeva k širjenju krvodajalstva in k vzpostavljanju trdnejših vezi med seboj oddaljenih krajanov teh hribovskih vasi. Pri vpisih v sezname so tokrat zapisovali mnogo novih imen, kar je še posebno razveseljivo. Ni manjkalo tudi starih rekorderjev, ki krvodajalstvo jemljejo že kot samo po sebi umevno dolžnost. ALFRED ŽELEZNIK INJEKCIJA KOMUNALNEMU SKLADU Pri delu sklada posebnega računa za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in izravnavanje gospodarstvr v občini za minulo leto je ostalo po zaključnem računu 21.030,55 dinarjev. Kam s tem denarjem, ni težav. Po sklepu delegatov občinske skupščine bo šel v komunalni sklad, kjer bo še kako prišel prav posebno letos, ko vlada v njem precejšnja suša. TREBANJSKE NOTICE KRŠKO. Dom Svobode samo še izhod v sili. ZAMEJSKI SLOVENCI ZNOVA PRI NAS Sedmo leto že traja sodelovanje Brežičanov s prosvetnim društvom iz Proseka-Kontovela na Tržaškem. Trajne vezi so navezovali ves čas z izmenjavanjem dramskih predstav, godb na pihala in pevskih zborov. Amaterski oder iz Proseka-Kontovela je v tej sezoni pripravil kar dve deli, z obema pa bodo ob koncu tedna gostovali v brežiški občini. Zemljakovo dramo Odločitev bodo uprizorili v soboto, 15. maja, ob 20. uri v prosvetnem domu v Brežicah, v nedeljo ob 16. uri pa bodo gostovali v Piše-cah s Kuhnetovo veseloigro En dan z Edvardom. Zlasti s prvim delom, ki prikazuje življenje tržaških Slovencev pod fašistično Italijo, so doma doživeli velik uspeh. V Brežicah in Pišecah se bodo potrudili, da bi rojakom, ki žive zunaj matične domovine, pripravili lep sprejem, s številnim obiskom pa bodo gledalci najbolje dokazali, da cenijo njihovo delo, prizadevnost in ljubezen do slovenskega jezika. V. P. PO POTEH OSVOBODITVE. Minuli teden na mitingu v Pišecah. (Foto: Jožica Teppey) Ali veste, koliko pridelajo? Čeravno kmetijstvo ne sodi med donosne panoge, ne moremo brez njega, zlasti ne v občini, kot je brežiška, saj se z njim preživlja še velik del prebivalstva. Težave, ki tarejo kmete, tudi družbeni proizvodnji ne prizanašajo, čeprav so kmetijske organizacije dobro opremljene z mehanizacijo in gospodarijo po sodobnejših načelih. Brežiška Agraria obdeluje 420 hektarov zemljišč. S kmetijskimi pridelki, cvetjem, živino, perutnino in jajci ustvari na leto za 28 »milijonov dinarjev vrednosti. Hmelja pridelajo 46 ton, breskev 130 ton, hrušk 116 ton in jagod 50 ton. Letni pridelek pšenice in rži je 140 ton, ovsa 34 ton in koruze 400 ton. V lastnih hlevih priredijo razen tega 30 ton govejega mesa, na trg pa pošljejo tudi 4 milijone jajc. Plemenske perutnine vzgojijo 150 tisoč na leto, v rastlinjakih pa natrgajo 6 milijonov in 600 tisoč nageljnov in drugih cvetic. Vzgojo cvetja namerava Agraria še povečati, ker daje to precejšen dohodek, na tržišču pa se je s cvetjem dobro uveljavila. V kooperaciji spodbuja podjetje predvsem vzrejo krav mlekaric in pitanje goveje živine. Lani je Agraria odkupila 4 milijone in 200 tisoč litrov mleka. Letos namerava količino odkupljenega mleka povečati za 300 tisoč litrov. Dokončali bodo 16 zbiralnic in zgradili še . ASFALT NA CESTAH OD 1976 DO 1980 Po srednjeročnem planu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji bodo v brežiški občini do 1980 modernizirani cestni odseki od Cerkelj do Kri-iaja (4,4 km), dva kilometra ceste na meji pri Bregani, 3,75 km ceste nd Bizeljskega do Bistrice ob Sotli, cesta od Bizeljskega do Sotle pri Klanjcu, 2,8 km ceste od železniške postaje do Brežic ter 5 km ceste Brežice-Dobova. Dograjen bo tudi novi most čez Krko v Krški vasi. Skupna vrednost teh investicij bo 72 milijonov din. 7 novih. Na preusmerjenih kmetijah bodo pridobili 360 stojišč, kar bo omogočilo dopitanje 675 glav živine. Kmetje bodo v kooperaciji spitali tudi 250 telet do teže 220 kilogramov. Pridelali bodo 90 ton ribeza in 20 ton jagod in tako bo skupna vrednost kooperacijske proizvodnje presegla vsoto 24 milijonov dinarjev. J.T. Nagrade za spodbudo Tretjemu občnemu zboru občinske Turistične zveze v Brežicah so 24. aprila prisostvovali delegati 12 turističnih društev, ki so se s samoupravnimi sporazumi združili v občinsko zvezo. Na zboru so veliko razpravljali o delu v novih razmerah ter sprejeli programska izhodišča in naloge za prihodnje obdobje. Ob tej priložnosti so izročili odlikovanja, diplome in priznanja. Srebrni Turistični znak je dobil Ivan Živič. Drugi srebrni nagrajenec je bil Vlado Černe, ki je zdaj že pokojni Bronasti častni znak so prejeli Karel Cater, Rok Kržan in Ivan Kuželj. Za uspehe na tekmovanju za najbolje urejene kraje v občini so za minulo leto podelili diplome turističnim društvom v Pišecah, na Čatežu, v Dobovi, na Bizeljskem, v Globokem in hortikulturnemu društvu v Brežicah. Priznanje za organizacijo turizma pa so prejeli Zdravilišče Čateške Toplice, Motel Petrol, Grad Mokrice, Posavje Brežice, SAP Ljubija na-poslovna enota Brežice ter turistična društva na Čatežu, v Dobovi, Pišecah in Kapelah. Za delo v organih društev pa so nagradili s priznanji Antona Baškoviča, Vlada Deržiča, Ivana Kužlja in Franca Lesa s Čateža, Ivana Cizlja in Marjanco Ogorevc iz Pišec, Ivana Ureka iz Mokric, Bojana Horvatiča iz Velikih Malenc, Marijo Hrovat in Ivana Lepšina iz Brežic, Ljudmilo Petan iz Globokega in Damjana Vahna iz Kapel. Za novega predsed- nika občinske zveze so izvolili Cirila Kolešnika in za tajnika ponovno Maksa Topliška. Dogovorili so se za sodelovanje v Posavju in s sosednjimi območji v Sloveniji ter na Hrvaškem. D. V. Novo v Brežicah ZAROČENO PO STO DINAR-EV. Za delno kritje stroškov pri klepanju zakonske zveze je matični rad občinske skupščine v Brežicah oslej pobiral od zaročencev po 50 in prispevka. To je zelo malo in ečina slovenskih občin je prispevek ovečala na 100 din. Tak predlog je tipravljen tudi za Brežice, vendar Uiko pripomnimo, da s tem stranke e vedno ne bodo povrnile celotnih rdatkov, ki jih ima pristojni organ a osebne dohodke, vzdrževanje in ekoracijo poročne sobe s cvetjem I za nabavo knjige „ Vajino skupno ivljenje", ki jo podarijo vsakemu akonskemu paru. DEKORLES PROSI ZA POSO-ILO - Lesnina Ljubljana-tozd ekorles Brežice je poslovno leto 975 zaključil z izgubo predvsem iradi ustavitve proizvodnje, ki je ila potrebna za nemoten potek ivesticijskih del. Tovarna poskusno : obratuje, vendar je za dokončno konstrukcijo zmanjkalo denarja, ito prosijo izvršni svet občinske upščine za 350 tisoč din posojila. NI SAMSKIH STANOVANJ. Samski delavci v Brežicah težko dobijo stanovanja. Pomanjkanje zelo občutijo zlasti mladi delavci postaje milice, za katere bodo poskušali urediti eno spalnico v prostorih sedanje zgradbe PM, za ostale pa bodo iskali samska stanovanja drugod. Trenutno so brez stanovanj tudi trije poročeni delavci, vendar računajo, da jih bodo dobili še v prvi polovici tekočega leta. DANES ZA NEPOSREDNE PROIZVAJALCE. V hotelu Turist v Brežicah prireja komite občinske konference ZK danes seminar za člane aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. S tem jih vključuje v razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Danes jim bodo posredovali že tudi odgovore na vprašanja iz posameznih poglavij zakona. Obravnavali bodo odnose pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka, samoupravno organiziranje združenega dela, obveščanje delavcev in vlogo delavske kontrole. potek vprašanja kusno (cona. Ob Z zastavo in harmoniko Pionirji po poteh osvoboditve Trata pred spomenikom padlemu partizanu Rudiju Rožancu v Močniku nad Zgornjo Pohanco je bila 5. maja prizorišče prisrčne slovesnosti. Na njej sta si prišli naproti brežišta in krška pionirska brigada Kozjanskega odreda, ki sta tisto jutro krenili po poteh osvoboditve. Krška brigada je prikorakala s Senovega, in izročila brigadno zastavo mladim udeležencem pohoda iz Brežic. Ti so od tam nadaljevali pot na Silovec, v rojstni kraj Kozjanskega odreda. Pri slovesnosti v Močniku je spregovoril zbranim nekdanji borec Ivan Držanič - Sergej. V svoji sredi so pionirji toplo pozdravili narodno herojinjo Albinco Hočevarjevo, ki jih je nato spremljala do Pišec. Na Silovcu je obudil spomine na nekdanje boje predsednik občinske Zveze borcev NOV Milan Kostevc, na mitingu v Pišecah pa je imel besedo Tone Račič, udeleženec napada na tamkajšnjo žandarmerijsko postajo. V kulturnem sporedu so sodelovali pionirji iz vseh šol v občini Prireditev je privabila v Pišece tudi številne druge občane. Vas je bila polna lepakov z gesli Osvobodilne fronte, ki so jih pisali šolarji in se ob tem vživljali v nevarno vlogo vrstnikov v medvojnih dneh. Iz Pišec so pionirji nadaljevali pohod v Globoko, od tam v Dobovo, na Veliko Dolino in v Cerklje, kjer so spet priredili miting, nato pa predali brigadno zastavo krški brigadi v Vrbovški vasi Vtisi s poti mimo spomenikov in partizanskih kmetij ter srečanja z nekdanjimi borci so bili za udeležence pohoda nepozabni. J.T. ZA 500 - letnico delavski dom Z dobro voljo ljudi v letu dni do prepotrebnega prostora za duhovno zbliževanje občanov — Dom bo namenjen tudi izobraževanju, družbenopolitični in društveni dejavnosti V Krškem že nekaj let pogrešajo prostor za kulturne in druge prireditve, za delo društev, za sestajanje in predavanja. Dvorana DPD Svoboda ni primerna niti za kino, saj je sploh ni mogoče ogreti. Mnogi občani so prepričani, da je prav pomanjkanje primernega prostora postalo v razvijajočem se mestu resna ovira za razmah kulturnega življenja, zato pozdravljajo pobudo za zgraditev delavskega doma za 500-letni jubilej mesta, katerega bodo slavil: prihodnje leto. Na referendumu v nedeljo, 16. maja, bodo prebivalci mestne krajevne skupnosti odločali o samoprispevku za delavski dom in za vrtec za tri leta. Plačevalo naj bi ga 4 tisoč zaposlenih. Delavci z osebnim dohodkom nad 2 tisoč din bi prispevali po 2 odst. od mesečnih pre- »Glasovali bomo za Dušan Vladič, sekretar občinske konference ZSMS: „Mladi gledamo na gradnjo delavskega doma kot na veliko kulturno pridobitev. Ko smo v predsedstvu razpravljali o tem, smo pozdravili pobudo za samoprispevek v take namene. Mlademu rodu so taki objekti potrebni, zato želimo, da bi jih gradili in vzporedno z njimi tudi športne objekte. Prepričan sem, da bo referendum uspel. Občanom moramo zaupati. Ce bo krajevna skupnost s pomočjo družbenopolitičnih organizacij dobro pripravila ljudi na nedeljsko akcijo, bo uspeh zagotovljen. Mladi ji dajemo v tem vso podporo." Zofka Longo, upokojenka iz Krškega: ,,Rada obiskujem kulturne prireditve in želim si jih še več. Najbrž sta tudi slaba dvorana in neprimeren oder eden izmed vzrokov, da tukaj nimamo gledaliških gostovanj kot na primer v Brežicah. Zase vem, da bom samoprispevek rada dala, saj bomo vsi deležni tega, kar gradimo. Ljudje imajo veliko dajatev, toda kljub vsemu sem prepričana, da se gradnji varstvene ustanove in delavskega doma ne bodo odrekli. Mislim predvsem na koristi mladine, ki bo deležna več kulturnih vrednot kot do sedaj, če io bomo le znali pritegniti. O potrebah po varstvu predšolskih otrok pa so besede skoraj odveč, saj vemo, kako zelo zelo potreben je nov vrtec." Anton Janc, delavec iz Tovarne ja v Krškem: aše mesto se tako hitro razvija, da ljudje nimajo kam iti. Kadar vrtijo kak dober film, vedno zmanjka vstopnic. Sicer pa to ni nič čudnega, saj so imeli v Krškem včasih dve • kino dvorani. Rad bi si večkrat ogledal tudi kako gledališko gostovanje, za kar smo najbrž zaradi slabe dvo- papirja „Na rane prikrajšani. Najbrž nihče ne mara priti V Kostanjevici je več prireditev, toda to je predaleč, zlasti za tiste, ki nimajo avtomobilov. Zato si želimo, da bi čimprej dobili svoj kulturni prostor, v katerem bo zaživelo tudi klubsko življenje. Prav zato bom rad prispeval in prepričan sem, da večina misli tako, saj bomo gradili dom, ki bo vsakomur nekaj dal." Marta Mižigoj, kmetijska inženirka pri Agrokombinatu: „Podpiram zamisel za nov kulturni dom, ki je mestu zelo zelo po- jemkov, upokojenci s pokojnino nad 2000 din 1,5 odst, kmetje 3 odstotke od katastrskega dohodka in obrtniki 2 odst. od davčne osnove. Računajo, da bi tako zbrali pet do šest milijonov dinarjev. S tem svojim deležem bi občani krajevne skupnosti Krško prispevali približno devetino stroškov za delavski dom in devetino za otroški vrtec. Za novi delavski dom je predviden prostor na levem bregu Save, kjer bo zrasel tudi hotel in ob njem trgovska hiša. V domu je predvidena klubska dvorana z 90 sedeži, mala dvorana z 230 sedeži in velika dvorana s 500 sedeži. V pritličju bodo knjižnica in čitalnica, prostor za glasbeno dejavnost, fotoklub, modelarski klub in še več drugih prostorov. V preddverjih bodo lahko prirejali razstave. Poudariti velja, da bo imel ta objekt pomembno poslanstvo pri duhovnem zbliževanju ljudi. To bo prostor za glasbene prireditve, gledališke in filmske predstave, razstave, družbenopolitično dejavnost, izobraže- vanje in družabno življenje, kakršno tako hitro se razvijajoče industrijsko središče nujno potrebuje. J. TEPPEY „VELIKO Sl OBETAMO" Adolf Moškon, predsednik Posavske pevske zveze: ,,Mesto Krško doživlja v zadnjem času velik gospodarski razvoj. S prilivom prebivalstva in hkratnim osveščanjem, da je kultura potrebna za enovit razvoj socialistične osebnosti, smo začeli osvajati idejo o izgradnji delavskega doma v občinskem središču. Pogoji v sedanjem domu Svobode razvoju kulture ne ustrezajo več in celo zavirajo kulturne akcije. Kulturniki se z vsemi aktivisti-amaterji zavzemamo za uresničitev izgradnje delavskega doma, saj vidimo v tem možnost in prihodnost razvoja kulturne dejavnosti/1 VRTEC NA RESI. Pod staro streho ni več nobenega prostora. Krške novice ZA ..DELAVSKI DOM" - DPD Svoboda Krško in mešani zbor Svoboda „Viktor Parma" priredita danes in jutri ob 19.30 večera narodnozabavne glasbe, folklore, dramskih skupin, recitatorjev in tako naprej. Oba programa bo skupno izvajalo 17 domačih skupin, ki so namenili izkupiček od vstopnine za gradnjo Delavskega doma v Krškem. Tudi zato bi bilo prav, če bi bila oba večera dvorana razprodana, ob obakrat povsem drugačnem programu. ZOPET DOBRODOŠLICA! -Krško občino bo med 5. in 8. junijem obiskala delegacija pobratene občine Bajina Bašta v Srbiji, ki bo prispela s tradicionalnim „Vlakom bratstva in prijateljstva". Koordinacijski odbor, ki ji bo pripravil prisrčen sprejem in program bivanja, sc je na prvi seji že načelno dogovoril, kaj pokazati dragim gostom in kaj storiti, da bodo imeli o občini in gostoljubju najboljše vtise. ZAČETEK SEZONE - Krška „Galerija“ je minuli petek odprla vrata v novo sezono z razstavo del akademskega slikarja Viktorja Povšeta, ki se občinstvu predstavlja s krajinami, portreti in tihožitji. Ob otvoritvi je z izborom iz Shakespearovih del nastopil član Slovenskega narodnega gledališča iz. Maribora Rado Pavalec. ZADOVOLJIVO ŠTEVILO - Za že uadidonalne mladinske športne igre, ki jih v krški občini prirejajo v počastitev „Dneva mladosti", se je prijavilo skoraj 20 osnovnih organizacij. Pomerile se bodo v sedmih disciplinah. Največ prijav je za mali noge met, šah, streljanje in namizni tenis. treben in ki mu bo vtisnil duhovni pečat. Vsekakor nai bi imel tak dom več funkcij. Pričakujemo poživitev kulturnega življenja, zlasti dramske dejavnosti. BREŽIŠKE VESTI TIK DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEY St. 20 (1399) ★ 13. maja 1976 POŽRTVOVALNI PEVCI — Edina ,»industrija" in gibalo napredka v Velikem Gabru je osnovna šola. Šentviška fara ji je zaradi tega metala polena pod noge že pred 99 leti. Razumljivo je, da želijo 100-letnid prihodnjega leta dati primeren poudarek z novo pridobitvijo — telovadnico. Sedaj za amatersko kulturno tvornost nimajo pravega prostora, pohvalijo pa se lahko z vrsto dejavnosti. Daleč naokrog je znan zbor, ki ga vidimo na sliki ob nastopu na osrednji občinski proslavi 100-letnice Ivana Cankarja na Veseli gori. (Foto: Železnik) Stoletnico, ki se jo bo pomnilo Veliki Gaber: pripravljalni odbor za visoki jubilej tamkajšnje osnovne šole, ki ga bodo prihodnje leto, že dela — „Obveznice" za novo telovadnico kot novo žarišče KŠ Konec aprila se je v Velikem Gabru sestal na prvi seji priprav* ljalni odbor za praznovanje 100-leinice šolstva v tej krajevni skupnosti. Šesterici krajanov z ravnateljem Petrom Podobnikom na čelu (predstavniki občinske telesnokultume in kulturne skupnosti so opravičili izostanek) ne gre očitati pomanjkanja izvirnih pobud, kako bi ob tej pomembni obletnici v na tem mejnem delu občine vendarle prišli do prepotrebne telovadnice. nameravajo oštevilčiti, morda se utegne iz tega izcimiti še kakšno žrebanje, če bo kdo kaj prispeval za nagrade, da bi akcija stekla s še večjo vnemo. Odbor zaenkrat meni, da je zavest ljudi že tolikšna, da bo šlo tudi brez tega, saj bi se vsak moral ponašati s tem, da nekaj prispeva za napredek kraja. Pri zbiranju denarja nameravajo pritegniti tudi šolaije. Pripravljenosti malih rok ne gre pod- To namreč ne bo lahko. Res je, da je izgradnja telovadnice bila pred leti med drugimi izglasovana na referendumu po vsej občini. Kolesja republiške solidarnosti so se zavrtela v prazno, zato je že sedaj gotovo, da razen tistega, kar se gradi v Mokronogu (še to izhaja iz starega programa!), iz novega programa ne bo ustvarljivo. Ob tem so pobude iz Velikega Gabra vredne vse pozornosti. Na sestanku so sestavili svojo „finančno konstrukcijo11, ki naj bi vendarle omogočala gradnjo telovadnice v Velikem Gabru. Za to misel so pripravljeni obrniti vse žepe: denarju od samoprispevka želijo primakniti še sredstva šole, dodatni samoprispevek občanov, ob strani ne bi smeli stati kulturna in te-lesnokultuma skupnost in - ob vsem tem bi morali priti tudi do kakšnega posojila! Pri tem je najbolj zanimiva postavka dodatni samoprispevek občanov te krajevne skupnosti. Ljudem na vasi to pravzaprav ne pomeni nič novega: gre za prispevek v denaiju, lesu, pesku in podobnem ter delu. Pri vsem tem je še najtežje priti do denarja. Slednjega nameravajo zbrati s posebnimi priznanicami ali zahvalami v obliki razglednic po 10, 50 ali 100 din, ki naj bi jih odkupovali občani. Priznanice SEDMOŠOLCI IMAMO TEČAJ PRVE POMOČI Na šentruperški osnovni šoli seje za 'učence sedmega razreda začel tečaj prve pomoči, ki je v izvenšol-skem času in je obvezen za vse. Učimo se pomagati ponesrečencem, znanje pa bomo preizkusili na lutkah. Tečaj je zelo poučen in zanimiv. Prizadevamo si, da bi ga opravili vsi, saj vemo, da nevešči ljudje ponesrečencem več škodujejo, kot pomagajo. MILICA KOŠČAK novinarski krožek OŠ Šenttupert TEKMOVALNO BRANJE CANKARJEVIH DEL V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja na šentruperški osnovni šoli tekmujemo za ,.Cankarjevo bralno značko". Dobili jo bodo tisti učenci, ki bodo skrbno prebrali dela ,.Hlapec Jernej in njegova pravica", „Na klancu", črtice in druga. Sama še nisem prebrala veliko pisateljevih del, ker se mi zdijo zelo zahtevna, zato bom skušala osvojiti njegovo bralno značko. Knjige si bom sposodila v šolski knjižnici. MILENA HROVAT novinarski krožek OŠ Šentrupert cenjevati. Lani so za izredno dobro udeležbo na pohodu po Poteh tovarištva in spominov v Ljubljani dobili star milijon, kar bo njihova startna osnova! Ves denar se bo natekal na poseben žiro račun, od koder se ne bo mogel črpati za nič drugega kot za telovadnico, ki bo hkrati tudi prostor za kulturne prireditve. A. ŽELEZNIK V vsako družino DOLENJSKI LIST NEPOGREŠLJIVI - Inž. Jože Falkner (pri mikrofonu) in žena— Zvonka iz Trebnjega ter prof. Jože Zupan iz Šentruperta nastopajo na prenekateri proslavi v občini. V soboto so se vživljali v Cankarjeva dela na osrednji občinski proslavi na Veseli gori pri Šentrupertu. (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj PAPIR RDEČEMU KRIŽU! -Občinski odbor Rdečega križa prireja v ponedeljek, 17. maja, akcijo zbiranja starega papirja v vseh večjih krajih v občini. Kdor premore kaj starih časopisov ali revij in podobnega, in je voljan pomagati Rdečemu križu pri človekoljubnih akcijah, naj ta papir zveže v zavitke in jih do sedme ure postavi blizu glavne ceste ali ulice, kamor lahko pripelje tovornjak. Pobirali bodo vse vrste papirja in karton. Občinski odbor Rdečega križa se darovalcem že vnaprej zahvaljuje za sodelovanje! LEPA ZNAČKA - Edini mirenski gostilničar Bojan Kobnc je založil lično značko, za katero je naredil osnutek njegov sin Veljko. Značka propagira bife (poleg gostilne!) na mirenskem gradu nad kopališčem. Reklama, ki tudi drugim ne bi škodila, da bi privabili in zadržali kaj več gostov že na začetku turistične sezone. GRAPA-SMETIŠCE - Šentrupert je znan po lepi ureditvi kraja, za kar prizadevno skrbi domače turistično društvo med drugim tudi s spodbujanjem občanov z razpisi za najlepše urejeno domačijo. Ob teir!*^ je še toliko manj razumljivo „smetišče“ za gasilskim domom. Res gre za nerabno grapo, a taka z vso navlako nakakor ni vabljiva. NAPISNA AKCIJA - Mladi v Trebnjem so pred dnevom OF z oljnato barvo označili več oken, kot se je to delalo v času revolucije. Marsikdo je namreč ,,pozabil" ustrezno označiti ta, za naš narod tako pomemben praznik. Mastne črke OF so se po prazniku svetile tudi na oknih občinske stavbe na strani, kamor se je preselil tudi občinski sodnik za prekrške. TREBANJSKE NOVICE SI2VNI&KI VESTMI PREGLEDI TRAKTORJEV IN PRIKOLIC Oddelek za notranje zadeve pri sevniški občinski skupščini obvešča vse lastnike traktorjev in prikolic, da bodo tehnični pregledi na sedežih krajevnih uradov po razporedih, objavljenih na krajevno običajen način. Pregledi se začno v sredo 19. maja, zadnji pa bo v petek ^21. maja.____________________ GALLUSOVA PRIZNANJA DOLGOLETNIM PEVCEM - V vrsti številnih pevcev gasilskega moškega pevskega zbora, ki je v soboto slavil 30-letnico, je prejel zlato Gallusovo priznanje poleg zbora tudi najstarejši pevec v tem zboru Tine Mlinarič. Mlinarič pri 84 letih še redno hodi na vaje in nastope. (Foto: Železnik) Na gradu bo slednjič nekaj Že vse znajo? Sevniško turistično društvo bo skušalo urediti tisto, kar na gradu najbolj moti obiskovalce — Manjka denarja Lisca nič za klub samoupravlja leev? Klubu samoupravljalcev v sevniški občini, kot vse kaže, ne bo šlo najbolje. Največji sevniški kolektiv, Lisca, z okrog 1.400 zaposlenimi (dva tozda sta še na Senovem in v Zagorju) namreč letos ni predvidel denarja, ki naj bi ga prispevali kot nekakšno članarino temu klubu. Gre za okrog 140.000 dinarjev. Delovnim organizacijam dostikrat ni lahko, razni prispevki po samoupravnih sporazumih rastejo kot gobe po dežju. V Lisci so izračunali, da bi znašal seštevek raznih takih „obveznosti“ za letos že kar okrog 1,5 milijona dinarjev (novih seveda!). Tiste, ki morajo vse to obračunavati po mesecih zato pred izplačilnimi dnevi že dostikrat boli glava. Vprašanje, ali bo Sevniški klub samoupravljalcev dobil ustrezni delež od Lisce, pa je vseeno Več kot le tehnično vprašanje. Odkar namreč tečejo priprave za ta klub, je v občini jasno, da ne bo šlo za ustanavljanje nečesa, kar naj bi samo ustvarjalo novo režijo. Začetno delo so si zamislili predvsem kot izobraževanje in izmenjavo izkušenj samoupravljalcev. Odveč bi bilo prelivati črnilo o tem, kako bi vse to lahko koristilo samoupravlja leem Lisce (znano je, koliko hude krvi je trenutno v tem kolektivu zaradi sistemizacije), posebno pa še drugim samo-upravljalcem, kjer posebno v manjših kolektivih nimajo tako razvitih služb za pripravo raznih samoupravnih aktov. Verjetno še ni vse zamujeno. Varčevanje na tem mestu prav gotovo ni družbeno opravičljivo! Zakaj namreč dvom o nečem, kar naj bi bilo v korist delavcev in ni še niti zaživelo? N ZABUKOVJE: AVTOBUS LE TRIKRAT Kot je na problemski konferenci SZDL kmečkih žensk minuli četrtek v Sevnici povedala Štefka Vrtačnik, predsednica krajevne konference SZDL Zabukovje, je bilo veselje ob novi avtobusni progi sila kratko. Avtobus je pripeljal v vas namreč samo trikrat, nakar je Izletnik opustil progo, češ da je cesta neustrezna. Občani krajevne skupnosti Zabukovje so minulo jesen in zimo vložili v boljšo izpeljavo ovinkov nad 2000 ur prostovoljnega dela, 50 tisoč dinarjev pomoči iz natečaja krajevnim skupnostim v občini in svojega denarja. Zabukovčani ne morejo razumeti Izletnika, saj, kot pravijo, vozi Izletnik po sevniški občini še po marsikaterih slabših in nevarnejših cestah. Na sevniškem gradu sicer še ni strašil ali česa podobnega, je pa cel kup stvari, ki spravljajo marsikaterega domačina v zadrego, kadar želi ta mogočni objekt razkazati gostom. Restavrirane freske v Lutrovi kleti so namreč znane že onstran naših meja, ravno tako tudi marsikaj drugega. Takoj po prvomajskih praznikih je imel upravni odbor turističnega društva sejo na gradu. Kdor le malo bolje pozna, koliko veljajo razna dela pri vzdrževanju kakšnega objekta, ve, da je nekaj starih milijonov, ki jih premore turistično društvo, komaj toliko kot kaplja v morje, kadar gre za tako velik grad. Z dobro voljo se seveda da tudi marsikaj storiti. Malokdo zaide na mogočno podstrešje. Bobrovec na visokih in strmih strehah ni tako trden, kot je videti od spodaj. Svoj čas so se ob deževju borili s curki vode s podstavljanjem pločevi- nastih sodov. Sedaj bo društvo najelo tesarje, ki bodo postorili, kar bo treba, da v stavbo vsaj ne bo zamakalo. Marsikateri poznavalec gradu je pogrešal znameniti vodnjak z železnim ogrodjem. Vse to je sedaj na varnem v kleti. Kovano železo bodo v kratkem postavili na svoje mesto, klet pa bo industrija lahko imela za prepotrebna skladišča bolj ali manj ku-rantnega blaga. Krajevna skupnost se sicer ne navdušuje za misel, da bi skrbela za grajsko cesto, kakšen kamion peska pa bo menda le pogosteje zašel sem. Ravno tako bodo nekaj pozornosti deležne peš poti iz obeh strani: od sevniške cerkve in pošte. DOSTI SE DA NAREDITI ŽE S SAMO VOLJO - Sestanek predzadnji torek je navrgel še vrsto predlogov, ki niso nerešljivi, če se zbero pravi ljudje. Na sliki: predsednik TD Rado Umek Sevniški RENT A CAR V SEVNICI -Pred poslovalnico ljubljanskega SAP v trgovskem centru mesta so minuli teden pripeljali novo stoenko bele barve, ki je na uslugo vsakomur, komur je odpovedal lastni pločevinasti konjiček ali pa ga sploh nima. Avto ima ljubljansko registracijo, kar je menda sploh bolj ugledno. NE IZOBRAŽUJEJO? - Občinska izobraževalna skupnost se na vse kriplje otepa podpisa samoupravnega sporazuma, po Katerem bi morala prispevati 0,15 promila za dejavnost občinske organizacije za tehnično kulturo. Kot je bilo rečeno predsedniku te organizacije, tega denarja zanje pri omenjeni skupnosti menda ni, češ da ne izobražuje mladine!? Ugotovitev je seveda več kot iz trte izvita. Večina članov je iz vrst mladih, vse sekcije na šolah so močne, posebno radioamaterska, kino in reketarska na sevniški šoli, kjer jim e na roko tudi vodstvo šole. oklej tako? UDARNIŠTVO NA VIŠINI -Prebivalci Florjanske ulice so najresneje začeli akcijo za asfaltiranje. Že več kot teden dni pridno sodelujejo pri zemeljskih delih, velik pa paberki je tudi prispevek v denarju. V tem tednu so v akcijo vključili tudi težke stroje. MALO HRUPA - Obiskovalci sobotnega koncerta gasilskega moškega pevskega zbora v prenovljeni gasilski dvorani v Sevnici so bili nemalo presenečeni, kako malo je sedaj slišen v dvorani hrup mimo-vozečih vlakov. Svoje čase je bilo treba ob takih izvajanjih celo prekinjati točke. Žolčnih kritik na račun te adaptacije ni manjkalo, vendar bo moral marsikdo čestitati izvajalcem ali - kot je dejal ob otvoritvi predsednik IO kulturne skupnosti Tone Koren: ,,Izkaže se lahko pri gradnji nove dvorane!" Komur so le malo znane številke v skladih za te namene, ve, da to še ne bo kmalu. Sevniški kmetijski inšpektor jc prijavil veterinarje brežiškemu sodniku za prekrške (kjer je sedež posavskega veterinarskega zavoda), ker se niso zganili niti po odločbi, ki jim jo jc bil izdal. Med drugim gre za neizterjano skočnino, najbolj boleči pa so „črni“ pripusti. Zadnji čas so jih ugotovili dosti na Rovišču in Hudem Brezju. KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE' NOVICE ,Bisernica' Kočevju zelo toatkim so v Kočevju podelili odlikovanja fr^mi letošnjimi dobitniki „Bronaste jelke", najvišjega pri-3 KS Kočevje, sta tudi Bojan Slokar (desno) in Alojz Hočevar d,ni), tretji dobitnik pa je France Ožbolt. (Foto: J. Primc) ze veš... • da je bil na prostoru, kjer stoji sedanji^ objekt NAMA, neKdaj mogočen grad, ki je bil ezidan leta 1641? 8. decembra i pa je bU zelo poškodovan, Ker so se vanj zatekli ob napadu Partizanskih enot na Kočevje Nemci in domobramci? „ • ■■ je bilo v mestu Kočevje ed NOB popolnoma porušenih 4ze*° Poškodovanih nad 80 ustotkov zgradb, čemur je veli-o pripomoglo tudi večkratno bombardiranje zavezniških letal, so obstreljevala postojanke Nemcev m domobramcev? • da je nadmorska višina Kočevja pri kolodvoru 460 m? n»i?:' u S0 v Kočevju pomembnejši arhitekturni spomeniki iz . stoletja, ki so do danes ohra-r, ‘ /sai v zunanjem videzu fiofJ!0 . obliko, župnišče UBbb), gimnazija (1872-1874), i«i* nuj‘ spremembah načrtov leta nim “ ^ relief nad vhod- • da je bilo po letu 1900 Zn-ai^-h1 °b- ljubljanski cesti met ,Več Wš> W so dale ^t^lepši videz, kot vila Sa- .! v>la Činkel (1908) stilno D^ovina F* občini, gomilna Beljan (1^03) - &daj fl9nna pn Kmetu> vila Kajfež Dmn!l ~ sedaj direkcija Trgo-S v’ T°mitz (1910) -,Karnicnikova hiša, vila S? “ sedaJ Ljubljanska Kočpvilf ? avt°busno postajo v 28 •• ?Sradili in jo odprli Pričeli”*4 9587 Graditi so jo stala samo !954' D0|S0 Je stebrih 7 j? lesena streha na PrSr ■Zaradl t«a se je je ^»ko c'm®.”^teči krožnik", masi za wfJ~ 11 betonski že tudi ?r°1°C0 postaj°> ki stoji Vanje gradnje? “ Caka Spomini starega furmana Tamburaški zbor praznika v iz pobratene krajevne skupnosti Škofja Loka je na proslavi krajevnega lepo zaigrala več skladb. (Foto: Primc) Nad 50 priznanj zaslužnim občanom Prireditev ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Kočevje so se udeležili tudi predstavniki pobratenih KS Škofja Loka in Prokuplje ter občine Dolina pri Trstu Kočevska krajevna skupnost je spet svečano proslavila svoj praznik 4. maj. Glavna prireditev je bila 3. maja zvečer v Seškovem domu; nastopili so moški pevski zbor Kočevje in tamburaši iz Rateč pri Škofji Loki, ki so zelo lepo zaigrali več narodnih in umetnih skladb. Ob tej priložnosti so podelili najzaslužnejšim občanom priznanja krajevne skupnosti. Najvišje priznanje, kipec bronaste jelke, so prejeli: France Ožbolt, Alojz Hočevar (Mestni log) in Bojan Slokar. Zlate plakete mesta Kočevja so prejeli: Jože Adamič, Kočevski tisk, Jože Boldan, Alojz Petek, Jože Novak, Zdravko Šaubah, gimnazijski pevski zbor, mestna organizacija ZZB, dnika Tita. preipl Jc U11 luai uusKo Mjepic (na totografiji levo), ki ie J 1 fed dela Z zlatim vencem fFntn • Pnmn) zlatim vencem. (Foto: Primc) Tone Ožbolt, Drago Gril, Nace Karničnik, Anton Križ, Alojz .Rauh, Tone Šercer in Miro Hegler. Srebrne plakete mesta Kočevja so prejeli: Lojze Eržen, Feliks Žagar, Planinsko društvo Kočevje, Rudi Mazzoni, Milan Arko, Stane Trdan, Ivan Arko, Marjan Kosten, Jože Turk st., Franc Artač, Franc Korelc, Mile Opačič, Andrej Pirnat, Franc Košorok, Anton Štimac, Dušan Smola, Anton Hočevar, Ivan Kordiš, Milan Lampe in Jože Rački. Bronaste plakete mesta Kočevja so prejeli: Ivan Mikuž, UTRINKI PODZEMLJA Te dni je Tone Ožbolt iz Kočevja dokončal svojo tretjo knjigo iz vojnih dni, ki nosi naslov „Utrinki podzemlja", govori pa o partizanskih tiskarjih, ljudeh, ki so tiskarjem pomagali, ter o političnih in vojaških dogodkih v zvezi z delovanjem partizanskih tiskarn. Rokopis za knjigo obsega nad 700 strani, razen tega pa bo v knjigi še 200 fotografij. Pogodba za izdajo knjige je že sklenjena z založbo Borec. Dolfe Jakopin, Lojze Hočevar (Trata), Vlado Vlašič^ Nedeljko Marjanovič, Miha Stefančič, ZŠAM, Strelska družina Kočev-je-mesto, Ivan Klun, Vinko Zajc, Ivan Brudar, Marija Mihelič in Katica Rauh. V dneh okoli praznika je bilo še več športnih in kulturnih prireditev. Mesto je bilo lepo očiščeno in okrašeno. Pred prazniki je krajevna skupnost organizirala očiščevalno akcijo. Za praznike so mladinci tudi kurili kresove. Pionirji tekmujejo V tekmovanje Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom „Naša domovina pod svobodnim soncem" so se vključili tudi pioniiji osnovne šole Kočevje. Pred kratkim so opravili prvo izmed treh nalog v tekmovanju za bronasto značko slovenskih partizanskih enot. Obiskali so nekdanjo partizansko ciklostilno tehniko v Mahovniku. V kočevski občini je treba za bronasto značko obiskati tri izmed naslednjih sedmih partizanskih krajev oziroma objektov: Šeškov bunker v Konca vasi, Šeškov dom v Kočevju, Taborsko steno in jamo nad Belico, Ciklostilno tehniko v Mahovniku, spomenik ustanovitve Tomšičeve brigade v Starem logu, spomenik zbora aktivistov 01' na Pugledu ter spomenik padlim v Banji loki (in spomenik komisarju Janezu Maslju-Ladu in tovarišem pri Banji loki). Na pohod lahko krene najmanj skupina 10 pionirjev, vsak pa mora dobiti žig posamezne postojanke v pionirsko knjižico. Namen tega tekmovanja, ki se bo nadaljevalo za srebrni in zlati znak, je obujanje tradicij NOB in njihovo prenašanje na mladi rod. J. P. Kočevje: Škofja Loka 1:1 Med 2nanja (v sredini), Za praznik krajevne skupnosti Kočevje mesto 4. maj je bilo več športnih prireditev, na katerih so sodelovale tudi ekipe iz pobratene Škofje Loke. V streljanju so bili boljši gostje, v nogometu pa domačini. Tekmovanja v streljanju seje udeležilo 13 ekip. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Škofje Loke, drugo Šalka vas in tretje Ko- čevje mesto-sekcija Trata. Tudi med posamezniki so bili gostje boljši strelci. Najboljši je bil Iztok I-ajhar (Škofja Loka), 2. Franc Novak (Šalka vas), 3. Pavle Jereb (Škofja LOka) itd. Pri nogometu pa so se izkazali za boljše strelce Kočevarji: v tekmi s pobrateno Škofjo Loko so zmagali kar s 7:1. J. P. Tomaž Pintar iz Podgorske ulice v Kočevju se je rodil 14. januarja 1890 v Črnem Logu, v Gorskem Kotaru. Njegov oče je bil furman, mati pa je gospodinjila in skrbela za štiri otroke. Toda ko je bilo Tomažu pet let in bi jo najbolj potreboval, mu je umrla. Ovdoveli oče sije poiskal drugo ženo in z njo imel še tri otroke. Tomaž je že kot šolar moral z očetom v gozd, zato je izostajal od pouka. Oče je raje plačeval kazni, kakor da bi Tomažek hodil v šolo, zakaj potreboval je njegove ročice, da so mu pomagale služiti kruh za številno družino, ki je bila brez vsega. Tako je napravil Tomaž le dv^ razreda osnovne šole. V Loškem potoku je začela obratovati parna žaga leta 1852, leta 1870 v Glažuti, leta 1871 na Mrzlem studencu in leta 1880 v pragozdu na levem bregu Čab-ranske doline, na Medvedjeku, kjer je ob njej nastalo naselje. V njem je bilo 1887 kar 85 stalnih prebivalcev in več prehodnih delavcev in furmanov. V naslednjih letih se je žagarstvo še bolj razmahnilo, saj je bilo na Kočevskem 1939 kar 16 parnih žag in še vodne na Čabranki, Kolpi in Krki. Tomažev oče, stari Pintar, je nad Črnim Logom 1904 napravil križ, vpregel par konj, naložil na voz svojo ropotijo, ženo in otročad ter se z družino vred pripeljal v Jelendol in si dobil delo pri parni žagi, ki jo je vodil Ivan Suti. Dela je bilo na pretek, zaslužek pa boljši. Kadrovski rok je Tomaž služil v Varaždinu pri huzarjili, drago-narjih oziroma pri konjenici. A komaj je odslužil vojaščino, že je izbruhnila prva svetovna vojna, ko je spet moral v boj za cesarja. Toda o cesarju Francu Jožefu še zdaj ne reče nič slabega. S cesarsko vojsko je prodiral v Srbijo, nato pa je moral še na rusko fronto. V strašnem boju med rusko in avstrijsko vojsko je nekoč čepel v bunkerju in streljal. V topovskem dvoboju sta se razletavala gozd in zemlja. Neka 'granata je tresknila naravnost na bunker, v katerem je bil s tovariši. Bunker se je sesul in Tomaž je bil živ zakopan. Imel je polomljena rebra in zmečkano glavo. Ruski Kozaki so ga rešili ter odvedli v bolnico. Potem je bil v ujetništvu na Uralu in Orenburgu, delal pa je v mesariji, kjer je bil deležen kakega grižljaja več kot drugi. Med oktobrsko revolucijo je tudi Pintar marsikaj videl in slišal ter se navzel revolucionarnih idej, ki so mu bile tako blizu, kakor da so nalašč zanj. Po končani vojni se je 1921 oženil z gostilničarko Pepco Ambrož iz Jelendola. Rodilo se jima je pet otrok: dva sina in tri hčerke. Šel je po očetovih stopinjah. S parom krepkih konj je fural, vlačil hlode in drug les. Lepo je zaslužil in varčeval, da se njegovi družini ni godilo slabo. Komaj se je dodobra postavil na lastne noge, že se je začela druga svetovna vojna in že prve dni so šli vsi njegovi žulji in načrti rakom žvižgat. Jeseni 1941 je prišel v stik s orvimi Dartizani iz Ribniške čete DELILI VRI IČKE Te dni so v Kočevju delili zakupnikom vrtičke in druge površine. Najemnina je letos nekoliko višja, kot je bila lani in znaša za kvadratni meter vrtička v ožjem delu mesta 0,40 din, v zunanjem okolišu mesta 0,30 din, za košenice in pašnike pa 0,10 din. in Šercerjevega polbataljona, ki so bili prišli v Glažuto in bližnje gozdove. Še prej pa se je hudo zameril hitlerjancem, ker ni maral pobegniti z njimi. Odkimaval jim je celo, da bodo Nemci do božiča 1941 v Moskvi, zakaj nikdar ni podvomil o zmagi Sovjetske zveze. Zato so ga hitlerjanci ovajali Italijanom. ,,Pomladi 1942 pa me je dal v Gotenici prijeti Italijanom moj znanec Čepin, “ je pobito povedal Tomaž Pintar. Odgnali so ga v zapor in italijansko internacijo v Gonars in Renicci, od koder se je vrnil malo pred kapitulacijo Italije. Tedaj so ga župnika Škulj in Krašina ter mežnar iz Blat nagovarjali, naj pristopi k beli gardi. „Sem se preveč navadil, ko sem bil v Rusiji," jim je odgovoril. In tudi ko so dospeli v Grčarice plavogardisti, ga niso mogli spraviti na svojo stran, dasi so bili, kakor pomni, tudi z njim ,,fini“. Med boji partizanov s plavogardisti se je s prestreljeno obleko umaknil iz Mikličeve hiše, ki je bila sredi vasi, v Hrenovo, k pokopališču. Njegovi trije otroci so bili partizani: Miran je bil partizanski častnik, Stane in Vida pa sta delovala v zalednih enotah in rajonih. Tomaž Pintar (Foto: Ožbolt) Zelo lepe, dasi trpke spomine hrani na odbor Osvobodilne fronte v Grčaricah, s katerim je sodeloval in pomagal v osvobodilnem boju. Zlasti sta mu pri srcu predsednik Anton Oberstar in tajnik Ivan Griv ec, s katerima ■je po svojih močeh tudi sam prispeval delež za zmago. Ob osvoboditvi mu je bilo 55 let Zdelo se mu je, da je še vedno mladenič. Zato sije znova nabavil par konj in začel furati Delal je, dokler je mogel, nato pa odšel v zasluženi pokoj. Nikjer na svetu mu ni lepše kot v gozdu. Med pomladnim brstenjem in zelenjem so mu žvrgole-le ptice. Slišal je bo kanje srnjakov in ruka nje jelenov. Skoraj vsak dan se je srečeval z divjadjo, a ne poredkoma tudi z medvedom. Gozd ga je prevzemal in mu polnil pljuča s svežim zrakom. Po garanju se je utrujen napokal zelja in žgancev, legel spat, zarana pa se je zopet vračal v gozd čil in zdrav, kakršen je še sedaj, čeprav je praznoval januarja že 86-letnico rojstva. TONE OŽBOLT ^ ASFALT ZA MESTNI LOG Krajevna skupnost Kočevje-mesto se je odločila za asfaltiranje ceste v novo zazidano območje mesta, Mestni log. Delo je oddala najugodnejšemu ponudniku Cestnemu podjetju Novo mesto. Asfaltiranje bo veljalo 891.700 din. Ali bo ostalo 72 otrok na cesti? nspekcija zahteva, da je treba oddelek za varstvo dojenčkov temeljito prenoviti ali pa ga zapreti - Občani naj povedo, kam z njihovimi otroki, oziroma kako reševati otroško varstvo y Občinski požarnovarstveni inšpektor je ob obisku v otroški ^tveni ustanovi „Jasli“ na Ljubljanski cesti v Kočevju ugotovil: ■- da v stavbi ne smejo biti nameščene peči na trdo gorivo, pač , *e termoakumulacijske peči (teh pa ni mogoče priključiti zaradi ^arele električne napeljave), — da je treba leseno stopnišče zaradi požarne varnosti zamenjati, ~ da je potrebno med stopniščem in prostori namestiti požarno varna vrata. h- ?.te pomanjkljivosti ne bodo odpravljene do 13. oktobra, je e“a jasli zapreti. k k temi zahtevami je bila pred ratkim seznanjena skupščina upnosti otroškega varstva očevje Delegati smo se stri-J31! z inšpektorjevim mnenjem, je treba skrbeti za varnost °trok, hkrati pa smo spoznali, da so pred skupnostjo otroškega varstva skoraj nerešljive težave. Prvi hip je kazalo, da ni rešitve in da je treba jasli zapreti. Vendar se to ne sme zgoditi. Zato seznanjamo s težavami javnost, da bi se v vseh zganil čut solidarnosti in da bi vsak pomagal po svojih močeh. Kljub splošnemu mnenju, da je poločaj otroškega varstva v kočevski občni urejen, v resnici ni tako. Res je bil v zadnjih letih zgrajen nov vrtec, letos bo urejen in nekoliko razširjen vrtec „Kekec“ na Reški cesti. V varstvu je precej več otrok kot nekoč, zlasti več mlajših in dojenčkov. Javnosti pa ni znano, kaj vse še ni rešeno. Otroško varstvo na podeželju (npr. vrtec v Stari cerkvi) je zelo zaostalo. Vendar naj omenimo le razmere v mestu. Še pred gradnjo novega vrtca so hoteli obnoviti in razširiti vrtec na Ljubljanski cesti. Vendar so strokovnjaki ugotovili, daje stavba tako izrabljena, da je ni vredno obnavljati. Novi vrtec naj bi bil torej dovolj prostoren, da bi prevzel vse tamkajšnje otroke in bi seveda imel tudi oddelek jasli. Prva faza novega vrtca je zgrajena, gradnja D. faze, to je jasli, pa je odložena. Tudi vrtec „Kekec“ že dolgo ne ustreza in bi ga inšpekcija najbrž kmalu - ukazala zapreti, če ne bi letos postrgali vsega razpoložljivega denarja in se odločili za njegovo temeljito obnovo. Zdaj inšpektorjeva odločba odreja, da se jeseni jasli zapro, če ne bodo opravljena nujna popravila. Kam z 72 otroki? Na cesti ne smejo ostati. Ostali vrtci so prenatrpani, večja vla- ganja v to stavbo niso opravičljiva, pa čeprav bi bil denar na razpolago. Električna napeljava je tako slaba, da ni bilo mogoče priključiti niti večjega pralnega stroja, ki so ga nabavili. Podobno je z vodovodno napeljavo in vsem ostalim. Kaj torej storiti? Na osnovi teh dejstev smo delegati spoznali, da brez pomoči vse skupnosti zadeve ne bomo rešili. Ugotovili smo, da je treba preskrbeti varstvo za ogrožene otroke. Nadaljevanje gradnje novega vrtca letos ni mogoče, vendar se je treba za gradnjo zavzemati in jo vnesti v srednjeročni načrt. Pri tej gradnji je treba ponovno proučiti varstvo dojenčkov in po potrebi spremeniti načrt tako, da bodo zmogljivosti zadostne. Takoj pa je treba za- silno usposobiti stavbo na Ljubljanski cesti. Strokovnjaki naj svetujejo najboljšo in naj cenejšo rešitev. Za pomoč pri reševar' teh zadev je treba zaprositi vse organizacije združenega dela, krajevno skupnost, občinsko skupščino in vse samoupravne Skupnosti. Kadar gori, ne sprašujmo, čigava je hiša, ampak pohitimo gasit! Ce je kdo v stiski, mu vsi pomagamo, čut solidarnosti v nas še ni zamrl. Zdaj so v stiski naši otroci. Razumemo težave na vseh straneh, zavedamo se, da je pred nami odločanje o samoprispevku za gradnjo šole za usmerjeno izobraževanje, vendar pa se bomo morali potruditi, da tudi otroško varstvo s svojimi težavami ne bo ostalo ob strani. MIRKO LEVSTEK PRAZNIK POBRATENE DUGE RESE Slavnostne akademije v počastitev praznika občine Duga Resa - bila je v sredo, 5. maja - so se udeležili tudi gostje iz pobratene občine Črnomelj. Črnomaljčani so pripravili za akademijo kulturni program, v katerem so sodelovali dekliški pevski zbor črnomaljske gimnazije (to je bil prvi nastop tega zbora), orkester glasbene šole, folklorno-ritmična skupina osnovne šole ter recitatorji. Slavnostne seje v četrtek pa so se udeležili predstavniki črnomaljske občine ter družbenopolitičnih organizacij. KOLONA TRAKTORJEV - Po novem zakonu morajo biti vsi traktorji evidentirani. Prej pa je seveda treba opraviti tehnični pregled. Jaka kolona je bila v sredo, 5. maja, pred Viatorjevo delavnico v Črnomlju. Dan pred tem pa je bil tehnični pregled v Dragatušu in na Vinici. Poslej bodo imeli traktorji posebne zelene registrske tablice. V 21. stoletje s petrolejko? Trinajst hiš v Prešernovi ulici in na Zeleni poti v Črnomlju, od tega štiri vseljene, kljub plačanemu komunalnemu prispevku nima ne elektrike ne ceste — Zapečateni televizorji in radijski sprejemniki Cvitkovič iz Prešernove 20. „Zidati smo začeli 1971, seveda smo vsi plačali tudi komunalni prispevek. Od Dandanes bi pri nas še ob belem dnevu z lučjo težko našel kakšen zaselek, kjer ljudje še niso deležni vseh prednosti — čeprav vedno dražje — elektrike. Če pa bi že hotel napisati poročilo o ljudeh, ki si proti koncu 20. stoletja še svetijo s petrolejkami, jih gotovo ne bi iskal v mestih, zlasti pa ne v novih, v skladu z vso dokumentacijo in dovoljenji zidanih hišah. No, logika gor, logika dol, dejstvo je, da v štirih novih hišah v Prešernovi ulici v naselju Čardak v Črnomlju žive družine, ki nimajo elektrike. Eden od lastnikov teh hiš je Ivan 1972 se lastniki 13 hiš v Prešernovi ulici in na Zeleni poti borimo, da bi naselje komunalno uredili. Štirikrat sem na seji skupščine postavil delegatsko vprašanje, kdaj bo to dokončno urejeno, in vsakič so mi zatrdili, da v najkrajšem času. Mi pa na ta .najkrajši čas' nismo mogli čakati: štiri družine smo se vselile, nekaj hiš je tudi že zgotovljenih, vendar: kdo pa se bo vselil v hišo, v kateri si bo moral svetiti s petrolejko, če le ima kakršno koli drugo izbiro? ! Moj sosed je zato podaljšal bivanje v Nemčiji," je prizadeto pripovedoval. Cvitkovič, ki se je v hišo vselil lani julija. „Tri mesece smo bili v hiši tudi brez vode. Lastniki 13 hiš smo sami skopali jarke za kanalizacijo, elektriko in vodovod. Samo za material in delo za električni priključek je vsak odštel sedem tisočakov. Danes pa imamo zapečatene televizorje in radie, ženske Ivan Cvitkovič: „Brez elektrike v novih hišah sredi mesta.“ Koristna semiška izkušnja Celodnevna osnovna šola v Semiču se lahko po prvem polletju pohvali z odličnim učnim uspehom, saj so izdelali vsi učenci Edina celodnevna osnovna šola na Dolenjskem je v Semiču. Izkušnje, ki smo si jih v tem času nabrali v Semiču, kažejo, da smo na pravi poti, saj celodnevna šola nudi enake možnosti vsem učencem in jih pripravlja za odgovorne naloge, ki jih kasneje čakajo na delovnem mestu, pri samoupravljanju, in jih navaja na kulturno preživljanje prostega časa. V COS Semič se v 12 oddelkih šola 348 učencev. Če se bo število učencev povečalo, bodo potrebne nove učilnice. Prav tako bo potrebno urediti vprašanje prehrane; po pogodbi kuhajo kosila za učence in učitelje v tovarni Iskra, vendar je to le začasna rešitev. Nujno bi potrebovali telovadnico, saj sedaj gostujejo v domu Partizana, najemnina pa znaša 2.500 dinarjev na mesec. Črnomaljski drobir PROSVETARJI V SEMIČU - V petek, 7. maja, so se v semiškem prosvetnem domu zbrali prosvetni delavci iz vse Bele krajine na srečanju, posvečenem dnevu prosvetnih delavcev Bele krajine. POHOD ZRVS - Na dan zmage, 9. maja, ob 8. uri so iz Dragatuša krenili na taktično-orientacijski pohod do Vinice rezervni vojaški starešine in mladina iz Duge Rese, Ozlja, Metlike in Črnomlja. Pohod so pripravili v počastitev dneva zmage, istega dne pa so v Dragatušu slavili krajevni praznik. DEVET NOVIH ČLANOV ZK -V 00 ZK v Centru srednjih šol v Črnomlju so 23. aprila sprejeli devet novih članov. Vsi so pred tem obi- žalostno gledajo pralne stroje, ko morajo prati na roke, vsaka hiša je manjše skladišče gospodinjskih aparatov. Povrh vsega nimamo ceste, z avtom še ob suhem vremenu ne moremo do hiš, ob dežju pa se moram 100 metrov pred hišo preobuti v škornje, če hočem po groznem blatu priti domov. Se sreča, da nam sosed dovoli hoditi po njegovem, sicer bi bili dejansko odrezani od svojih hiš." A. BARTELJ RAZSTAVA CANKARJEVIH DEL Stoletnico Cankarjevega rojstva so v Črnomlju proslavili z razstavo del tega velikana naše književnosti. Razstava je bila v črnomaljski ljudski knjižnici od 29. aprila do 12. maja. Kulturni program na otvoritvi razstave sta pripravili osnovna šola in gimnazija. Z učitelji ni težav, le učitelja za glasbeni pouk ne moremo dobiti iz Slovenije. Delovni program v celodnevni osnovni šoli obsega redni pouk, dopolnilni pouk, samostojno učenje, interesne dejavnosti in rekreativni odmor ter varstvo. Malico in kosilo imajo učenci in učitelji v šoli. V urah samostojnega učenja učenci predelujejo, ponavljajo in utijujejo učno snov, se urijo v raznih spretnostih ter se pripravljajo za pouk v naslednjem dnevu. Ker to delajo sproti in redno, je učni uspeh boljši. V prvem letošnjem polletju so od 295 učencev, kolikor jih je od 2. do 8. razreda (učencev 1. razreda v prvem polletju ne ocenjujejo), vsi izdelali, v prvem polletju šolskega leta 1974/75 pa je bil učni uspeh 67,3-odstoten. COS je pripomogla tudi k boljšemu sodelovanju s starši in niti enega ni, ki bi se še navduševal za prejšnjo obliko šolanja. METOD PLUT skovali politični tečaj. Eden od njih, Tone Žunič, je bil izvoljen za sekretarja aktiva mladih komunistov. OSEMENJEVANJE. ODVISNO OD POTI - Vaščani Žunič morajo sedaj gnati krave na osemenjevanje v Preloko, želijo pa, da bi to lahko uredili doma. Iz veterinarske postaje so jim odgovorili, da bodo prihajali v Žuniče takrat, ko bo ccsta od Preloke do Zunič redno vzdrževana. NOGOMETNI PLES - V soboto, 8. maja, je bil v hotelu Smuk v Semiču v počastitev 45-letnice obstoja nogometnega kluba Bela krajina nogometni ples. Kopačke niso bile obvezne pa tudi plesalci so bili bolj nežni kot na nogometnem igrišču. Od Vranovičev do Žuničev Miličnik Jože Pegane iz milič-niške postaje v Črnomlju je že pet let vodja varnostnega okoliša v Adlešičih, tako da te kraje in ljudi res dobro pozna. ,,Moje .delovno mesto* je od Vranovičev do Žuničev in tu opravljam vsa dela s področja javne varnosti," je povedal miličnik Jože, ki ga imajo tukajšnji domačini že kar za svojega, čeprav stanuje v Črnomlju. Pegane pravi, da so ljudje v njegovem okolišu dobri, mirni in gostoljubni. „Res jih moram pohvaliti, saj težav pri opravljanju svojega dela še nisem imel. Tudi večjih kriminalnih dejanj ni bilo. Se celo prekrškov zoper javni red in mir je tu manj kot drugje; tega je malo več le na cestah. Najbolj pogost prekršek je vožnja motornega vozila brez dovoljenja, zlasti sedaj, ko morajo po novem predpisu imeti izpit tudi vozniki traktorjev. No, pred kratkim se je v Adlešičih končal tečaj za voznike motornih vozil. Posledica bo prav gotovo tudi manj takih, ki se vozijo brez izpita," pravi Pegane. Jože je vesel, da so tudi ti kraji dobili asfaltno cesto, na katero so morali toliko časa čakati. ,, Ljudje so si jo res zaslužili Zlasti pa velja pohvaliti adle-šiške gasilce: pridni, delavni in zavzeti so. Ko je pred kratkim gorelo v Dolenjcih, so bili pet minut za tem, ko so bili obveščeni, že na kraju požara." Ko se Pegane iz Črnomlja odpravi na teren v svoj okoliš, prevozi okoli 55 kilometrov. ,,Lahko rečem, da sem o vsem, kar se tukaj dogaja, dobro obveščen; pri tem mi precej pomagajo domačini. Tudi če sem v civilu, lahko opravim službo, saj me vsi poznajo." A. B. J Jože Pegane; „Nimam težav pri opravljanju službe." Koliko časa gasilski »embargo”? | Sla nedavnem sestanku predsedstva mladih iz krajevnih skupnosti so mladi nekatere gasilce, ki jim ne dovolijo v gasilske domove Ni dolgo tega, kar so v Metliki pri predsedstvu mladih iz krajevnih skupnosti prerešetali delo in si zastavili vrsto novih nalog. Vendar so spričo težav, ld tarejo mlade v krajevnih skupnostih, ugotovili, da njihova prizadevanja ne peljejo nikamor. skupnosti še trpeti go" in kdo ga bo, kar mladim a , ni uspelo, odpravil? Tačas ko izpolnjujejo zastavljene lastne naloge, ko sodelujejo pri najrazličnejših akcijah za posodabljanje svojih krajevnih skupnosti, so v boju za mladinske prostore nemočni. Ne razumejo, zakaj jim zapirajo pot v prazne novozgrajene domove, saj so bili v vrstah tistih, ki so kopali temelje, podajali opeko, vreče s cementom, urejevali okolico novih gasilskih domov itd. Zavoljo tega so METLIKA: RAZSTAVA O IVANU CANKARJU OD 14. DO 25. MAJA Metliška ljudska knjižnica bo jutri ob 13. uri odprla knjižno razstavo Ivana Cankarja — Vrhnika, 10. maj 1876 - Ljubljana, 11. december 1918. Razstavo so Metličani pripravili v sodelovanju z novomeško Študijsko knjižnico Mirana Jarca in bo odprta od 14. do 25. maja v knjižničnih prostorih na gradu. Ob nedeljah bo knjižnica odprta od 9. do 13. ure, ob delavnikih pa od 17. do 19. ure. Organizatorji upajo, da si bo poučno razstavo o Ivanu Cankarju ogledalo kar največ občanov, v knjižnične prostore pa vabijo posebej osnovnošolce, dijake ter ostalo mladino. Najvišji skupni dohodki V metliški občini so za lani napovedali nad 90.000 din dohodka za davke od skupnega dohodka občanov naslednji občani (v oklepaju je napovedan dohodek izven rednega delovnega razmerja): Eugen Bienenfeld (Metlika), zdravnik, 162.909,75 (od tega izven rednega delovnega razmerja 1.582,00); Jože Knez (Gradac), inženir, 142.674.65 (87.653,50); Blaž Mlačak (Metlika), zdravnik, _ 130.184,75 (8.820.00); Željko Bošnjak (Metlika), zdravnik, 129.122,45 (5.972,95); Ivica Matkovič (Metlika), zdravnik, 121.037,15 (1.000,00); Ljubica Matkovič (Metlika), zdravnik, 115.473,00 (12.175,00); Niko Zupanič (Metlika), načelnik ObS, 111.945,90 (27.973,90); Silvester Mihelčič ml' (Metlika), ravnatelj glasbene šole, 111.159,50 (49.938,50); Ivan Žele (Metlika) ravnatelj OŠ 110.032,55 (15.355,70); Franc Vrvišč ar (Metlika), direktor, predsednik, 109.097.65 (22.133,65); Zvonko Rus (Metlika) profesor, 105.556,60 (34.544.00); Anton Gašpe-rič (Metlika), učitelj, 104.642,25 (64.971,80); Jože Mozetič (Metlika), sekretar OK ZKS, 99.618,40 (12.611.00); Niko Hrnjak (Metlika), kom. direktor, 99.079,90; Martin Molek (Metlika), sekretar ObS, 98.017,15; Ernest Bezenšek (Metlika), veterinar, 94.188,60 (11.521,00); Ivan Bajuk (Metlika), gradbeni delov., 92.118,90; Alojzij Gornik (Grabrovec), inž 92.098,05. na minulem sestanku med drugim povedali: „Že dalj časa smo priče samovoljnosti nekaterih gasilcev. Možje se bržčas ne zavedajo, da so domovi družbena last. S svojim obnašanjem zavirajo delo družbenopolitične organizacije. Ali so pozabili, da je pri gradnji sodelovala tudi metliška občinska skupščina, in sicer z namenom, da bi pod novo streho zaživele vse družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih? Nemara „zaviialci“ ne cenijo dela članov Zveze socialistične mladine? Koliko časa bomo imeli občutek, da smo „nebodigatreba“, koristni takrat, kadar seje potrebno spopasti s kopanjem temeljev, s slabimi cestami itd.? “ Slej ko prej bodo člani ZSMS morali dobiti ključe in z njimi svoj prostor, saj v tej državi ni gasilca, ki bi zavoljo svoje funkcije lahko odločal, katera družbenopolitična organizacija bo lahko delala v gasilskem domu in katera si naj išče prostor drugod. Dasiravno je pri vsej zadevi več ali manj vse jasno, se ob koncu le vsiljuje vprašanje, koliko časa bodo morali mladi po krajevnih AKADEMSKI PLES V SEMIČU Posebno odkar je Maribor drugi univerzitetni center v Sloveniji, študira tam precej študentov iz Dolenjske. V Mariboru so ustanovili tudi Klub dolenjskih študentov. Ta klub priredi v soboto, 15. maja, v Hotelu Smuk v Semiču akademski ples. Na plesu bo tudi modna revija, na kateri bosta Labod in „Beti“ pokazala svoje najnovejše modne izdelke. Ples se začne ob 19. uri. Igral bo do sedaj najuspešnejši dolenjski ansambel „Rudolfovo“. Pokrovitelj je občinska konferenca ZSMS Črnomelj. Resnična zgodba v času stabilizacijskih prizadeva^ ■— Pa smo ob dnevnice, prijatelj moj dragi! Kaj nenavaden prizor se j ponudil 29. aprila okoli 13. . obiskovalcem v metliški gost pri Ančki. Ob vhodnih ;vra" sedeli štirje prijazni in . ^ možakarji, kar je vstopu* ^ trojka. Družba okoli mize J trenutku utihnila, le četrti J zavoljo dobre kapljice ze nekaj sekund pošteno kolenu nekaj zamomljal. Tedaj se Je načil najmlajši in z nasmen dejal: „Hja, pa so šle dnevn po vodi, prijateljček moj. A1 ^ nisem povedal, da bodo P1 ravno sem? Ali sedaj vidiš, sem imel prav ...“ .. .« Kmalu zatem mi je Pnr \ zaupal, da so tisti okoli nuZ"., prišleci „povezani“. P‘vFektor namreč presenetila sam fflreB in šef. Nemara sta prišla, P dobno kot delavci pred sv°J praznikom, na že preveč od no poživilo. . Konec koncev je za vse k« prijazna Ančkina gostilna, W J bila tokrat nekoliko Prem"l, odročna. Direktorju je pnne grenak požirek, delavce Pa j oškodovala za dnevnice ■ morebiti jih bodo po pralzn0Prl. nju zavoljo prekrška slišal1--* .1 jatelj pa me je skušal prepne3 ' da so podobni prizori v metlii občini na srečo gospodarstva su redki. Bojda se kaj takega Zg° . samo pred 1. majem, ko na s J občinske skupščine zatrjuje] > kako moramo oživiti stabilizaer ske programe, kako mora”L delati disciplinirano, kako smemo zamujati službe itd. Že 2 iz ob Do Tega Poseb čani s za ces Kolpi bili z sosedi se nar ure sni Vel cesta v sme kot z bomo nekaj dan. proti Zato izkori ukren najlep nega °koli( turisti jih na tablar samo rih. v Za ker ir R Broc nile, Kol, dih 8.00 5.00 bo Ta d vijo uvec intaj teki. tudi Laz-želj. meš ■*? I lilnic ali 4i treb: *art< neka tako dan RD) SUlči D, Povs strvj seka mosi k)V t G dni delij „En kovač konja kuje. ..“ pojejo mestni, gradaški otroci ps lahko ogledajo v vaški kovačiji, Iger dela štiri ure na dan upokoji" mojster Stanko Strugar, pravi kovaški „obred“ in orodje, ldgajj? BeU krajini vse manj. Na sliki: otroci pred gradaško kovačij® (Foto: Janez Pezelj) Sprehod po Metliki DRUŽBENI DOGOVOR PODPRT Metliška občinska skupščina je na zadnji seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora sprejela sklep, da pristopa k družbenemu dogovoiu o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja. Metliški skupščina je imenovala komisijo za varstvo okolja, ki se je že lotila zastavljenih nalog. NA PREDVEČER PRVEGA MAJA so zagoreli kresovi po belokranjskih gričih. Na Veselici, kjer so pripravili kres člani mladinskega kluba, se je zbralo več občanov, ki so se potem zadržali v gostišču Veselica pozno v noč. V zgodnjih urah prvega maja je prebivalstvo zbudila budnica pihalnega orkestra, praznik dela pa je oznanilo tudi močno pokanje, ki so ga ljudje vajeni že iz prejšnjih let OB 35-LETN1CI USTANOVITVE OF in ob prazniku dela je bila v domu Partizana akademija, na kateri so nastopili člani igralske skupine mladinskega kluba s f>ol-urnim recitalom Na proslavi v Beti pa je poleg pihalnega orkestra, recitatorjev in pevskega zbora poklicne šole nastopila tuui mladinska folklorna skupina. Lepo pripravljene prireditve so bile tudi v osnovnih šolah in v drugih delovnih organizacijah. FRANC URŠIČ je odprl v VolfJ vi hiši nedaleč od hotela ,,Bela kJsf na" steklarsko delavnico. Z zas,t[ ljevanjem oken in z okvirjenjem st se je ukvarjala v preteklosti Mei^ torjeva prodajalna z železnino, a j: posel opustili Tako bo prišlo čevo steklarstvo prav vsem, ki so ^ primorani iskati podobne uslUČ drugod. MESEC MAJ BO MESEC VE# LIC, ki jih najavljajo gasilna drušP vaških krajevnih skupnosti. Drušl' povežejo navadno veselice z razvW društvenih praporov, z otvoritvaj1* novih avtomobilov ali brizgaln »Ji kupiček od veselic pa porabijo- ' svoje nadaljnje delo, za poprav J domov ali za nabavo potrebnega p. silnega orodja. K obisku na veselic^ pripomorejo odojčki in janjci £ ražnju, dobra kapljica ter gostolj# nost ljudi. Kc za val Pa lje metliški tednik DOLENJSKI UST Št. 20 (1399) ★★ 13. maja 1976 S L Mislimo za nekaj let naprej turizma vse, kar bomo sedaj uredili, tako, da bo uporabno tudi kasneje, ko bo cesta stekla do Reke. Tedaj se bo pokazalo, da si eni želijo morja, prebivalci obmorskih krajev pa hladu, čistega zraka, gozda in podobnega. In prav te, obmorske krajane in začasne turiste bi morali pritegniti v naš najlepši kotiček ob Kolpi. Vsega tega pa na ljubiteljski način ne bo mogoče opraviti, saj turizem ni več konjiček posameznikov, temveč pomembna postavka občinskega gospodarstva. Voditi bi ga moral s poočjo nas vseh spreten in strokovno sposoben stalno nameščen turistični delavec. Poskrbimo, da nas ne bo čas prehitel! Sezona bo kmalu tu. ANDREJ ARKO MLADINA POROČA iz6k daj se zavedajmo, da bo kmalu odprta posodobljena cesta proti morju — Turiste 0 morskih krajev bi lahko zvabili tudi h Kolpi — Brez turističnih strokovnjakov ne bo Tega° s^zavp.rb S° °Snova turizma-posehnn , r mo tud> v Kočevju, čani so dal JunS$fiinem drus' vmes pa je Ph lilnica veljala letna dovo- ali 40 d!n „ ."e teh družin 140 din treba za inv° lani’ razentega bo karto ki k ca kupiti še posebno nekat’ere hJ50 Veljala 100 din- Tudi tako da voii*86 cene so spremenjene, dan za P55. novem lov sulca na RD) ono a- ’ce (izven teh treh sulčar nlač ',n’.razen tega pa mora Dooovr,r . se obvezno spremstvo. Povsod obv1 50 se tudi> da je strvj z m yezen lov lipanov in poseka Sl.iv.u; Jlco' Iziema sta le od-m°st v r^kj laz-Dol in Hrvat sko-*°v tudi 5axcdl> kjer je dovoljen Glede no°^?° •^roSlico-dni so ci ?.?.evi10 elanov in lovne delili tnm Vs?h treh družin raztegov ‘ fiscenje Kolpe in njenih "ih odma, rih je vedno več raz-nih šfaf»| k°v\ Pohvinila, konzerv-letos gic, ! d-Kočevski ribiči bodo Doia Kolpo od Planice do J ' izvira 03 Kolpi od Dola do ribolov-;, '}0 in™ prodanih letnih žini Brna dovolilnic: v ribiški dru-"a Kolpi 356, v RD Cabar Na nedavni otvoritvi razstave slikarja Ivana Brudarja v Likovnem salonu v Kočevku je akademski kipar Stane Jarm v svojem govoru povedal tudi nekaj bridkih resnic, med drugim, daje domači umetnik doma vedno slabo cenjen ter da so stene naših domov, pisarn in proizvodnih dvoran prazne, ker naši delovni ljudje, občani in vodstva še premalo cenijo umetnost. (Foto: Primc) Med sezono prenoviti hotel Kočevski hotel ne bo oddajal sob, zato občani lahko več zaslužijo V kratkem bodo začeli v Kočevju preurejati Hotel Pugled. Dela bodo trajala 5 mesecev in pol, veljala pa bodo nad 14 milijonov dinatjev. Izvajalec Drobne iz Kočevja ~~ ^reme se bo v maJu računa^ln ^ebo dovolj toplo, lahko thn.v **10 JIH nrvp mor/rob a flnho marčevk na prve mavrahe. Gobe sneg, smo zamudih zaradi Gžitnjh 80de bo z mavrahi bolje. Prirod smrčkov’ kakor jim pravijo dolin; • vc.r> Je več vrst. V naši smrček16t,ria-'boli razširjen koničasti irs, uj J0 mu pravijo tudi smrček, smrčkatt-n*k’ mavr°h, prusnik, Za rnav L. mavrah itd. Meseca rasti svetiemra ,sta aPr>l *n maj. Raste v in na t ^ tem in mešanem gozdu se sk„Cavnrkih pod grmovjem. Dobi Zernlia v°v ’ Iverje apnenčasta mesti edeti je treba za prava > ker se mavrah le redko najde pr«»8uje medved odgovarja ^ 7 Po čem sklepaš, da je v cevju vendarle prevelika skrb a °sebno čistočo? v-,".Po tem, ker so pokriti pla-p bazen komaj dobro odprli, lje brlo že dvakrat vanj vlom- slučajno kot lisičke in druge gobe. Jih je pa tudi manj kot ostalih vrst gob. NA PLANINE - Planinska koča za Mestnim vrhom pri Jelenovem studencu je odprta in oskrbovana od 1. maja od konca sezone, in sicer -vsako soboto in nedeljo ter pred vsakim praznikom in na sam praznik. Izven teh dni so možni skupinski izleti, za kar se je treba zglasiti pri Jožetu Adamiču, predsedniku PD Kočevje, v Podgorski ulici 40. Koča je preurejena. Do nje je speljana nova gozdna cesta vse do parkirnega prostora nad kočo. Možen je tudi dovoz z avtobusi. Cesta je lepo speljana, saj je brez ostrih ovinkov in večjih klancev. NOVE ZNAČKE - Krajevna skupnost Kočevje-mesto je izdala za krajevni praznik nove mestne značke, ki se nekoliko razlikujejo od lanskih, ki so že pošle. Nove značke bodo v dveh izvedbah: bakrene in pozlačene. Bakrene značke bo možno kupiti, pozlačene pa bodo oštevilčene in jih bodo dobili vsi dosedanji nagrajenci z bronasto jelko in vsemi plaketami. VREMENSKI PREGOVORI -Od vremena v maju kmetje veliko pričakujejo. Stari pregovori velijo: ,,Ce je majnika lepo, je dobro za kruh in seno." „Meseca maja dosti dežja, v jeseni dosti vsega blaga." Kočevske kovice bo Zidar Kočevje, ki je bil najugodnejši ponudnik. Po prenovitvi se bodo povečale restavracijske zmogljivosti od sedanjih 292 sedežev na 454, število hotelskih sob od 24 na 29, ležišč pa od 45 na 56. Celotni letni dohodek se bo zvečal od 18,797.000 din na 27,067.000 din. Hotel pa bo prekategoriziran iz D v C kategorijo. Med sezono, ko bodo hotel prenavljali, ne bo oddajal sob. Zato sta hotel in Turistično društvo že pozvala vse občane, ki imajo sobe, primerne za oddajanje turistom, naj sporo-če, koliko sob in ležišč žele oddajati. Prijave sprejemata Turistično društvo in Hotel Pugled. Prijavljene sobe bo nato pregledala posebna komisija in jih glede na udobje kategorizirala. Potem bodo določili tudi cene za posamezne kategorije. Bolj ko bo soba udobna, več bo lastnik zaslužil z oddajo, ker bo nočitev v njej dražja. S Turističnim društvom se hotel dogovarja tudi o uvedbi recepcij ske službe. J. P. GIBANJE PREBIVALSTVA V aprilu je bilo na območju matičnega urada Kočevje 6 porok. Rodili so se 3 otroci: deček in dve deklici. Umrli so: Alojz Vertelj, upokojenec iz Zajčjega polja 4, star 70 let; Franc Koščak, avtomehanik iz Koblarjev 29, star 29 let; Vinko Dulmin, upokojenec iz Kočevja, Tomšičeva ulica-ekonomski blok, star 50 let; Ivan-sVidmar, upokojenec iz Kočevja, Kajuhovo naselje 27, star 62 let, in Miroslav Kocjančič, upokojenec iz Kočevja, Kolodvorska 12, star 64 let. Recitatorska skupina osnovne šole Ribnica je v počastitev 100-Ietnice rojstva Ivana Cankarja pred kratkim na proslavi v domu JLA izvedla recital „Cankar, glasnik naših dni“. (Foto: Primc) Prvi krajevni praznik Ribnice Letos so Ribničani prvič praznovali 5. maj, dan osvoboditve Ribnice leta 1945 — Priznanja zaslužnim občanom in lep kulturni program — Govornik Tone Andoljšek Ribniška krajevna skupnost je zelo svečano proslavila svoj krajevni praznik 5. maj, dan osvoboditve Ribnice. Na svečanosti, ki je bila 4. maja zvečer v domu JLA, so nastopili: harmonikarski orkester glasbene šole pod vodstvom Matije Suhadolca, moški pevski zbor Ribnica pod vodstvom Toneta Petka, nonet osnovne šole Ribnica pod vodstvom Bernarde Kogovšek in recitacijska skupina osnovne šole Ribnica. Na proslavi so podelili priznanja zaslužnim krajanom. Predsednik krajevne organizacije Tone Andoljšek je v govoru na proslavi opomnil, da to ni le proslava dneva osvoboditve Ribnice, ampak tudi proslava 35-letnice ustanovitve OF in 100-letnice Cankarjevega rojstva. 3. maja 1941, se pravi komaj nekaj dni po ustanovitvi OF, je bil ustanovljen tudi odbor OF za ribniško območje, nato pa zelo hitro še trški odbor OF in odbori OF po vseh vaseh na območju sedanje krajevne skupnosti Ribnica. Že 13. maja 1941 je bil v Mali gori prvi GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada so v marcu umrli: France Ilc, kmet iz Globeli 6, star 79 let; Frančiška Luši n, preužitkarica iz Lipovšice 17, stara 95 let; Jožef Penko, upokojenec iz Sodražice 5, star 82 let; Alojz Čampa, preužitkar iz Zapotoka 20, star 73 let; Marija Arko, preužitkarica iz Zapotoka 18, stara 84 let, in Frančiška Samsa, kmetica iz Krže-tov 14, stara 67 let. Rojen je bil Miran Oražem, in sicer 14. februarja v Ljubljani, sin Ane Oražem iz Sodražice 94. GREMO V KINO V kinu doma JLA v Ribnici predvajajo danes, 13. maja, film „Joe in Margherito", 15. in 16. maja „Med strahom in dolžnostjo", 19. in 20. maja „Poslednji junak", 22. in 23. maja „Cleopatra Jones", 26. in 27. maja „Sam“ in 29. in 30. maja „Veliki diktator". V aprilu so bile dobro obiskane matineje, ki pa jih v maju žal ne bo. M. G. DVE VADITELJICI Alenka Oberstar iz Ribnice in Nada Požun iz Loškega potoka — obe sta učiteljici — sta uspešno opravili izpit za vaditeljici plavanja v Šolskem športnem centru Ljubljana. spopad ribniških protilašistov z Italijani, sredi julija 1941 pa je bila ustanovljena prva ribniška četa. Omenil je tudi zadnje uspehe krajevne skupnosti Tako je bilo lani vloženih v posodobitev cest 4,800.000 din, skupaj s samoprispevki in prostovoljnim delom občanov pa znaša vrednost opravljenih del 6,5 milijona din. Zgrajen je bil dom JLA in drugi objekti. Posebno pa je opozoril, da se občani žal preveč zavedajo le svojih pravic, premalo pa dolžnosti Prevladati mora tudi zavest, da so za napredek krajevne skupnosti odgovorni vsi občani, ne le vodstvo KS. Sodelovanje KS in krajevne organizacije SZDL z delovnimi organizacijami je bilo že v preteklosti uspešno, zdaj pa se mora še okrepiti, saj tako predvideva tudi osnutek zakona o združenem delu. Posebno lepo so predstavili Ivana Cankarja in njegovo delo poslušalcem oziroma udeležencem proslave prof. Janez Debeljak in recitatorska skupina osnovne šole z recitalom „Cankar, glasnik naših dni". Recital je lepo in vsakemu razumljivo pokazal, za kaj se je Cankar boril. Še posebno grenko pa so izzvenele besede o zdomcih, za katere domovina v Cankarjevih dneh ni imela kruha in ga še danes za mnoge nima, saj je prav iz ribniške občine veliko domačinov na začasnem delu v tujini. Priznanja so dobili naslednji krajani, ki so najbolj zaslužni za razvoj krajevne skupnosti: Ciril Grilj iz Ribnice, Janez Gorše iz Kota, Jože Rigler z Gornjih Lazov, Andrej Petek iz Brež, Jože Gril iz Ribnice, Janez Čampa iz Otavic, Janez Grebenc iz Goriče vasi, Franc Dejak z Dolnjih Lazov, Peter Jecelj iz Hrovače, Ludvik Češarek iz Nemške vasi, Janez Pirker iz Ribnice, Stane Škrabec iz Ribnice, Franc Skrabec iz Ribnice in Polde Andoljšek iz Daa Razen tega sta prejela priznanji še osnovna šola „Dr. France Prešeren" iz Ribnice in moški pevski zbor Ribnica. J. PRIMC Med šestnajstimi dobitniki letošnjih priznanj krajevne skupnosti Ribnica je bil tudi Polde Andoljšek iz Dan. Ta priznanja je KS podelila letos prvič. (Foto: Primc) Ribniški zobotrebci KAKO DELAJO? Skupna ocena o delu mladinskih organizacij v ribniški občini se glasi: delo je slabše, kot bi sploh lahko pričakovali. Ocena dela posameznih organizacij pa je taka: Grčarice — nič ne delajo; Rakitnica - začeli so dobro, zdaj spijo; Dolenja vas -organizirajo plesne večere in delajo na drugih področjih, vendar občinskega vodstva o tem ne obveščajo; Sodražica — ustanovili so organizacijo v Krimu in izpeljali nekaj akcij, vendar bi lahko napravili več; Loški potok — ponekod delajo dobro, najbolje v obratu BPT, kjer so sprejeli načrt, ki ga tudi uresničujejo; Mali log - radi bi delali, a ni dovolj pomoči občinskega vodstva ZSM. Velike Poljane in Sveti Gregor — v teh dveh krajih je treba ustanoviti osnovni organizaciji ZSM. M.G. V KUMROVEC - Mladinski aktiv iz Dolenje vasi je organiziral 8. maja izlet v Kumrovec. KOLEKTIVNO GOBARJENJE -Nekoliko toplejše, a deževne dni so izkoristili člani ribniškega gobarskega društva za organizacijo skupnega nabiranja gob. Neko popoldne so krenili v gozd in se vrnili s polnimi košarami teh gozdnih sadežev. To je bilo prvo organizirano skupno nabiranje letos, v prihodnje pa nameravajo organizirati še več takih akcij. ČIŠČENJE ULIC - Akcija čiščenja ribniških ulic pred prazniki je slabo uspela, udeležilo se je je le malo občanov. Morda je temu kriva slaba propaganda, saj so bili plakati za akcijo razobešeni samo dan prej. Česar niso očistili ljudje, je opravil dan kasneje dež, ki pa je žal nanesel na ulice tudi precej blata. GRMADA ODPRTA - Turistični delavci Ortneka in Velikih Poljan ter turističnega društva „Grmada“ so pred prazniki lepo uredili okolico turističnega doma na Grmadi Dom je odprt od 1. maja pa do pozne jeseni. Osrednja proslava oziroma srečanje članov društva je vsako leto prvo soboto v avgustu. Takrat je tu tudi velika društvena veselica. POTOŠKI PRAZNIK - Mladi Potočani so zelo veseli, ker je bilo pred kratkim odprto, čeprav neuradno, novo rokometno igrišče. Na igrišču je vsak dan veliko otrok, delavcev in športnikov. Vsi se radi ukvarjajo s športom in rekreacijo. Tudi rokometašice Loškega potoka lahko zdaj igrajo tekme doma, medtem ko so morale doslej odigrati tekme v Sodražici ali Ribnici. - Slišal sem, da so Ribničani pri Novi Štifti videli NLP (neznani leteči predmet), ki je imel sedem lučk. - Danes pravijo temu NLP, pred 300 leti bi pa rekli, da se jim je mati božja prikazala. REŠETO Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 19 tedensK6le ^Četrtek, 13. maja - Servacij "Petek, 14. maja - Matija Sobota, 15. maja - Zofija Nedelja, 16. maja - Janez Ponedeljek, 17. maja - Mojca Torek, 18. maja - Erik Sreda, 19. maja - Bernard Četrtek, 20. maja - Peter LUNINE MENE 20. maja ob 22.22 uri - zadnji krajec BREŽICE: 14. in 15. 5. danski l barvni film Pet blazin za eno noč. KOSTANJEVICA: 15.5. italijanski barvni film Ljubimci iz Benetk. 16. 5. ameriški barvni film Šaft v Afriki. KRŠKO: 15. in 16. 5. ameriški film Getaway. 19. 5. Slovenski film Med strahom in dolžnostjo. METLIKA: Od 13. do 16. 5. ameriški barvni film Rdeči oblak nad Riatom. Od 14. do 16. 5. ameriški barvni film Bolnica. Od 14. do 18. 5. jugoslovanski barvni film Deček in violina. 19. in 20. 5. danski barvni film Zobozdravnik v postelji. MIRNA: 15. in 16. 5. ameriški film Izgubljeni NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 7. do 10. 5. ameriški barvni film Gospodar življenja in smrti. 9. 5. ameriški barvni film - matineja Detel nagajivček. Od 11. do 13. 5. angleški barvni film Dva koraka zunaj zakona. RIBNICA: 15. in 16. 5. ameriški barvni film Slazburška zveza. SEVNICA: 15. in 16. 5. ameriški film Zgodba z zahodne strani. 19. 5. danski film Avtocesta v postelji TREBNJE: 15. in 16. 5. italijanski barvni erotični film Mali greh. 19. 5. švedski barvni erotični film Poročni vikar. SLUŽBO DOBI POŠTENEGA FANTA, ki bi oskrboval športne konje, in dekle za lažjo pomoč v gospodinjstvu iščem. Vsa oskrba v hiši. R. Šinkovec, Visoko 1, 64220 Škofja Loka. NUJNO POTREBUJEM osebo, ki bi bila pripravljena paziti enoletno punčko v dopoldanskem času. Frane Smerdu, Prešernov trg 2, Novo mesto. NUJNO potrebujem varstvo na domu za 8-mesečnega otroka, lahko s stanovanjem ali za 8 ur dnevno. Ponudbe na telefon — 22-667 od 16. ure dalje. ZA DOPOLDANSKO varstvo dveh otrok v starosti 8 mesecev in pet let oddam enoinpolsobno stanovanje s centralno kuijavo. Štefka Hren, Ločna 19, 68000 Novo mesto. IZUČEN ali priučen tesar dobi zaposlitev. Jože Forjan, Devova-15 b, Ljubljana. PROSIM žensko, ki bi hotela priti na dom pazit naši punčki (1 in 3 leta) od 7. do 13. ure, da se oglasi pri Humer-Krasko, Kristanova 34/4. STANOVANJA MLADA ZAKONCA iščeta sobo in kopalnico v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1436/76). ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (1424/76). STANOVANJE V NOVEM MESTU zamenjam za stanovanje v Šentjerneju ali kupim hišo v centru Šentjerneja. Podrobnosti v slaščičarni Šentjernej. IŠČEM ENOSOBNO ali večsobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1451/76). ODDAM sobo z odkupom pohištva. Smole, Bršlin 7 a, Novo mesto. ODDAM centralno ogrevano sobo dvema urejenima fantoma. Pogoj: plačilo za 2 meseca vnaprej. Šegova 26, Novo mesto. SAMSKEMU oddam opremljeno centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Cesta herojev 33/a. ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (101/76). Motorna vozila -PRODAM traktor Ursus. Naslov v upravi lista (1420/76). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969, dobro ohranjeno. Ogled možen v popoldanskem času. Franc Nosan, Žabja vas 36, Novo mesto. PO UGODNI ceni protam dobro ohranjen moped TOMOS 12, letnik 1970, prevoženih 5.500 km. Telefon 21-245. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975, v odličnem stanju. Ogled vsak dan. Milorad Denič, Gaberje 5 pri Soteski, Straža. PRODAM traktor Lanz 18 KS s priključki: kosa, jermenica, cirkular-ka. Ogled od 14. do 17. maja. Anton Stojnič, Grabrovec 20, Metlika. UGODNO prodam dobro ohranjen moped Tomos automatic (brez-izpitni), papigo s kletko in poklonim lepega psa dobrim ljudem. Jože Kranjc, Male Brusnice 9 pri Novem mestu. PRODAM motorno kolo Java 175 ccm, zelo dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni. Jože Stegne, Učakovci 33, Vinica. PRODAM OPEL rekord karavan, letnik 1970 v zelo dobrem stanju. Informacije na telefon 21-793. PRODAM AMI 6. Skof, Mestne njive 4, Novo mesto. DOBRO ohranjeno Škodo 100 L prodam. Koštialova 34, 68000 Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1971. Maptnvpr n PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Cena 13.000,00 din. Štrbenc, Šegova 11, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973. Naslov v upravi lista (1478/76). PRODAM FIAT 750, registriran do avgusta. Stane Kopar, Male Poljane 9, Škocjan. VW 1500 limuzino po delih prodam. Motor generalno popravljen, primeren za kombi do letnika 1968. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto. PRODAM MALO RABLJEN obračalnik za kosilnico BCS prodam. Anton Kastelic, Gomji Podboršt 11, Mirna peč. PRODAM nov gumi voz 15 eolski. Peter Radovan, Gor. Brezovica 10, Šentjernej. PRODAM suhe 4-metrske smrekove deske ter borove in hrastove plohe. Marko Popovič, Drejčeto-va 29, Novo mesto. PRODAM mlatilnico s popolnim čiščenjem v dobrem stanju. Jože Kic, Trebča vas 10, Dvor. PRODAM kosilnico mini padano, dobro ohranjeno. Jože Hudoklin, Vel. Brusnice 35, Brusnice. PRODAM dvoosno prikolico (3 t -16 col), 2 obračalnika za seno, pajk, kombinirke in slamorezni stroj s puhalnikom. Matija Pucelj, Slatnik 11, 61310 Ribnica. PRODAM trifazni hidrofor z avtomatom. Ignac Krhin, Gor. Gradišče, Šentjernej. 12, 13 in 15-COLSKI gumi voz in vozove za traktor prodam. Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik, Ljubljana. PRODAMO dobro ohranjen električni štedilnik. Vprašajte: Župnijski urad Novo mesto, Kapitelj. PRODAM grablje kombinirke za konjsko vprego, po ugodni ceni. Janez Strajnar, Ledeča vas, Šentjernej. PRODAM kosilnico BCS in grablje Sonce v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (1477/76). PRODAM 400 kosov iso-span zidakov. Kržišnik, Krška vas 35. PRODAM spalnico. Bambič, Ljubljanska 16, Novo mesto. PRODAM kravo, staro 8 let, v 4. mesecu brejosti. Naslov v upravi lista (1486/76). PRODAM po ugodni ceni rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo: knjiž no omaro, 2 kavča, sobno omaro, spalnico. Tudi posamezne kose. Ogled vsak dan v stanovanju 16 na Mestnih njivah 7. PRODAM 9 mesecev brejo telico in smrekov gozd (50 arov) blizu Žabje vasi. Naslov v upravi lista (1502/76). MACESNOVE in smrekove brušene obloge, notranje in zunanje (za strope, stenska, za saune) prodam. Macesnove 1 m2 1.200,00, smrekove 1 m2 800,00. Lahko takoj. Naslov v upravi lista (1484/76). PRODAM malo rabljen obračalnik Maraton po ugodni ceni. Jože Murn, Jablan 38, Mirna peč. PRODAM 2 ha sena in otave. Jože Kozina, Zalog 7, Novo mesto. PRODAM dvodelno omaro in komodo. Bršlin 43, pritličje desno. PRODAM 15 AŽ naseljenih panjev. Pezdirc, Kristanova 32, Novo mesto, telefon 22-419. GLOBOK otroški voziček in opremljeno košarico prodam. Informacije po telefonu 22-419. PRODAM BCS voziček in grablje. Franc Pavlin, Družinska vas 31, Šmarješke Toplice. PRODAM prvo in drugo košnjo detelje in sena. Kocjan, Sela pri Dragatušu 5, Dragatuš. PRODAM 120-basno klavirsko harmoniko znamke AIDA. Stojan Blagojevič, Partizanska 11, Novo mesto. PRODAM PEVSKO OZVOČENJE DAVOLI: ojačevalec s mešlano mizo 100 W — 3 kanali, 6 vhodov, 2 zvočna stebra po 100 W in rezervni echo, 2 mikrofona FBT dinamic 60 ohm, ojačevalec Meteor z zvočno skrinjo 70 W, 2 kanala, 4 vhodi (reverb, vibrator), primeren za orgle, kitaro ali petje, ojačevalec Sound z zvočno skrinjo 60 W, 2 kanala, 4 vhodi, primeren za bas kitaro ali orgle. Naslov v upravi lista. PRODAM malo rabljeno spalnico za 3.000 din. Informacije po telefonu 23-172, vsak dan po 15. uri. PRODAM skoraj nov šestredni dro-bilec-kladivar, kapaciteta 5 -6 m3/h. Vinko Urbanč, Radulje, Bučka. KUPIM KUPIM novejšo večjo hišo z vrtom v Novem mestu ali bližnji okolici. Interesenti naj se oglasijo na Kristanovi 36, Novo mesto. KUPIM avto mini od letnika 1971 dalje. Naslov v upravi lista. KUPIM mlatilnico na dvojno čiščenje. Alojz Frančič, Čadraže 14, Šmarješke Toplice. KAMP PRIKOLICO 450 ali 380, ohranjeno, kupim. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista (1494/76). ZARADI BOLEZNI TAKOJ prodam parcelo, primerno za obnovo vinograda ali vikend ob cesti nad Semičem v Beli krajini. Zelo lepa sončna lega, dostop z vsakim vozilom. Ana Kambič, Preloge 2, Semič. V KOČEVJU (Mahovnik) prodam do prve plošče zgrajeno hišo na lepi legi in po ugodni ceni (150.000 din). Vsi ponudniki naj pišejo na naslov: Marica Bohte, 516 Dueren Koelnland SL 31, Deutschland. PRODAM 10 arov travnika v Trški gori, primerno za vikend. Dober dovoz in elektrika. Alojz Korbar, Mala Bučna‘vas 1. PRODAM sadovnjak v Vinjem vrhu ob glavni cesti, primeren za gradnjo vikenda. Anton Mlakar, Zloganje 2, Škocjan. PRODAM parcelo, primerno za vikend z vinogradom. Franc Lavrič, Gor. Gradišče 4, Dol. Toplice. PRODAM takoj vseljivo enodružinsko hišo z vrtom na Drski. Naslov v upravi lista (1449/76). PRODAM večjo nedograjeno hišo v Metliki. Informacije na telefon 77-235 Metlika. V FARI PRI KOČEVJU prodam hišo s posestvom blizu asfaltirane ceste. Elektrika in voda. Ponudbe na naslov: Marija Njavro-Jurko-vič, 61260 Ljubljana-Polje, C. XXII/11. UGODNO PRODAM manjšo parcelo, primemo za vikend. Možen tudi nakup nekaj vinograda v Novi gori pri Prečni. Dostop možen z vsakim vozilom. Franc Dular21, Novo mesto. PRODAM manjšo kmetijo, 1,5 ha zemlje, manjša hiša, kleti, garaža, napeljan vodovod, elektrika. Dostop z vsakim avtomobilom. Ogled vsak dan. Franc Grubar, Gnč 6, 68311 Kostanjevica na Krki. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmaiju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IŠČEMO POSLOVNE PROSTORE za trgovsko dejavnost-predstav-ništvo za dobo petih let. Zaželena večja hiša ter prostori za skladišča. V poštev pride Novo mesto ter ožja okolica Novega mesta. Prostore tudi adaptiramo. Cenjene ponudbe pod šifro „KMETIJ-SKA MEHANIZACIJA". SPOŠTOVANI VOZNIK, ki je vozil dne 10. maja 1976 od 14.30 do 15. ure skozi mesto, čez most Krka iz mesta proti križišču Kan- dija za osebnim avtom NM 300-65, naj se zglasi v upravi Dolenjskega lista, ali pa kdo od pešcev na prehodu pri trgovini Železnina V Kandiji. .r-cv m DRAGEMU možu in očku STANETU JURŠIČU iz Eibacha v Nemčiji za njegov 27. rojstni dan vse najboljše in veliko zdravja ter da bi se kmalu vrnil v domači kraj! Žena Majda, sinova Igor in Andrej, mama, ate ter sestra Mici z družino. DRAGEMU možu TONETU MALIJU iz Krke 16 pri Novem mestu želimo za 24. rojstni dan veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih let_ ter veliko sreče za volanom. Žena Tončka in družina Gričar iz Ločne. DRAGI mami in stari mami MARIJI ČERNIČ iz Podgore 26, Straža, za 64. rojstni dan, čeprav malo pozno, vendar iz srca želimo mnogo sreče in da bi še dolgo živela med nami. Sin Mirko, hčerki Marinka in Slavka z družinami. I^OEVESTILAl OBVEŠČAM cenjene stranke, da opravljam vse vrste zidarskih in fasaderskih del. S svojo poznano in renomirano skupino opravljamo dela kvalitetno, hitro in konkurenčno v zadovoljstvo svojih strank. Gradbeni tehnik Dob-rivoje Miloševič, Dolenjske Toplice 8. VGRAJUJEM vse vrste rolet in žaluzij, kakor tudi aluminijaste karnise po meri. Lojze Medle, Roletarstvo Novo mesto, Žabja vas 47 (pri transformatorju). GRADITELJE HlS OBVEŠČAM, da izdelujem toplovodne kotle, bojleije, cisterne za olje in ostalo optemo za toplovodno in parno ogrevanje. Vršim tudi montažo toplovodnih in vodovodnih inštalacij ter razna strojno ključavničarska dela. Za naročila se priporočam. Anton Planinšek, Celje, Mariborska 81. STANE PIRNAT, Klečet 18, Žužemberk, prepovedujem hojo, vožnjo in delanje kakršnekoli škode po moji parceli v Klečetu na Devcih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANI SANDI MIKU LAN, Nad mlini 8, Novo mesto, opozarjam MARINO ŠMALC iz Novega mesta, naj preneha širiti neresnične govorice o meni in se vmešavati v moje osebno življenje, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. FRANČIŠKA LUZAR-ZAGORC, Gor. Vrhpolje 5, Šentjernej, prepovedujem po vseh mojih njivah, travnikih in vrtovih vožnjo, hojo in obračanje po njivah ter pašo živine in delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ALOJZIJ BRULC, Smolenja vas 65, prepovedujem na moji parceli v Cerovcih vsako vožnjo in hojo, ker se dela škoda. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ ZUPAN, Valantičeva 6, Novo mesto, opozarjem Milko Završki iz Valantičcve 3, da me preneha ogovarjati, ker jo bom sicer sodno preganjal. PODPISANI KAROL KLOBUČAR, Uršna sela 61, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli v Delih vsem sosedom, ker bom nastavil strup proti mišim in voluharju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. NEČAKI IN NEČAKINJE POKOJNE FRANČIŠKE RAPUS opozaijamo Jožeta Canžlja in Marijo Slak, naj ne odnašata iz stanovanja pokojne Frančiške Rapuš nobenih stvari in da vrneta vse, kar sta odnesla, kakor tudi denar, do zapuščinske razprave, V nasprotnem primeru ju bomo sodno preganjali. MARIJA IN STANE BOBNAR, Regerča vas 60 a, opozarjava Martino in Franca Cimpriča ter Miho Grila, da o nas ne govorijo stvari, ki so popolnoma neresnične. Opozarjava jih tudi, naj nam ne delajo nobene škode. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala. STANKO JANŠKOVEC, Družinska vas 6, prepovedujem hojo, vožnjo in delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah v Jclšcvcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ZA HVALA V 39. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož in očka >JANEZ CanZelj Mirna peč 78 Ob prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji.poti. Prisrčna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, ki mu je nudilo prvo pomoč, TOZD Beti in osnovni šoli Mirna peč ter vaščanom. Posebno pa se zahvaljujemo ZTP Ljubljana za vso pomoč in poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi za zaigrane žalostinke ter župniku za opravljeni obred. 1 Žalujoči: žena Jožica, hčerki Marjetka in Marjanca, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame in sestre ANE HOSTA roj. VERBIČ iz Dol. Stare vasi 44 se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice, kolektivom IMV, OŠ Grm in SGP Pionir za poklonjene vence in tako veliko spremstvo na njeni zadnji poti, kakor tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Karolina in Anica, sinova Stane in Lojze z družinami, sestre in bratje ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in sestre NEŽKE ŠIMC roj. STANI ŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji poklonili veliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za vso skrb in nego med njeno boleznijo. Hvala za izkazano pozornost tudi sodelavcem kolektivov KZ Krka, IMV in Dominvest Novo mesto, pevcem in duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož, sin Franci in hčerki Mimi in Nežka z družinami ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA HOSTNIKA iz Roj pri Čatežu se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti Iskrena hvala gasilskemu društvu Trebanjski vrh za organizacijo pogreba, delavskemu kolektivu Transporta Emone, učencem 4. a gimnazije Novo mesto ter učencem osnovne šole Trebnje za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred. Srčna hvala vaščanom za vsestransko pomoč. Žalujoči: žena, sinova, hčerki ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev- nica in Trebnje. ODBOR: Marjan Legan Andrej Bartelj, Marian ] Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Splichal (urednik Priloge), rebnie. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marian Bauer, Milan Markelj, Janez ------ - - -- ftfl< Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi vejja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo trg 3 skopi lilmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in va m uprai mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, tisk: Ljudska pravica Ljubljana. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi oče MARTIN ŽNIDARŠIČ iz Okiča nad Boštanjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vrbaniču ter medicinskima sestrama Jeler in Vovk za zdravstveno nego na domu, osebju internega oddelka bolnice Brežice in še posebej dr. Zorko-vi. Hvala kolektivom Jutranjke, Stillesa, Lisce, gasilskega društva in Kmetijskega kombinata iz Sevnice, ožjim sodelavcem in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje ter za izrečena sožalja. Hvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in godbenikom iz Radeč. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami in drugo sorodstvo. BREŽICE ZAHVALA Ob tragični izgubi sina STANETA HODNIKA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ter darovalcem vencev, sosedom Prisojne poti, Zavarovalnici Sava in vsem sorodnikom. Hvala! Mama, brat Zvonko, stara mama in oče Četrtek - 13. maja: 16.00 - 16.35 - Napoved programa -Kratka poročila - Nove plošče RTV Beograd - 16.35 - 16.45 -AKTUALNOST TEDNA - 16.45 - 17.00 - Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 15. MAJA: 16.00 - 16.30 - Napoved programa - Sobotno kramljanje - Jugoton vam predstavlja - Radijska univerza: Koliko in kako lahko na otroka delujeta slaba knjiga in filmska plaža - 16.30 - 17.00 - Iz naše polpretekle zgodovine - KRONHCA - 17.00 - 17.30 - Obvestila in reklame - MED MLADIMI USTVARJALO - Iz naše glasbene šole - 17.30 - 18.00 - Domače zabavne navalu 192 m NEDELJA - 16. maja: 10.30 - 12.00 - Napoved programa -Uvodnik radia Brežice - DOMAČE ZANIMIVOSTI IZ BREŽIŠKE OBČINE - VESTI IZ KRŠKEGA -Kulturna kronika — Za naše kmetovalce - Nedeljski magnetofonski zapis - Obvestila in reklame - Preglejmo še spored naših kinematogra- i i v unevniK. Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mi med seboj (Lj) - 21.00 Barvna PETEK, 14. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli, ponovitev (do 16,30) (Zg) - 17.15 Križem kražem - 17.30 Morda vas zanima: Ivan Cankar - 18.00 Obzornik - 18.15 Naši zbori: Virmaše, barvna oddaja - 18.40 Mozaik — 18.45 Kako občutimo dotik in bolečino, barvna odd. cikla Čutila - 19.05 Cesta in človek, barvni film o prometu - 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar - 20.00 gandna oddaja — 20.05 A. Kapusov belin (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mozaik (Lj) - 18.10 Plavanje - III. del barvne oddaje (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Bg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 B. Djordjevič - Žeka: Ko Marodič: Amerika, oddaja iz cikla Mali oglasi - 20.55 Opazovalci, barvna oddaja iz cikla Človek brez meja - 21.25 TV dnevnik - 21.45 glejmo se spored naših kinematografov - 12.00 - 15.00 - OBČANI Čestitajo in pozdravljajo DOLENJSKI LIST piše kratko, jasno, zanimivo Serijski film SOBOTA, 15. MAJA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (Sa) - 12.30 Otroci pojo (ob 50 letnici radia in 20 let televizije) do pribL 13.30 (Zg) - 15.15 Atletski pokal Slovenije, prenos iz Nove Gorice — 18.05 Obzornik - 18.20 Mozaik - 18.25 Veliki raziskovalci, barvna serija - 19.15 Risanka 19.20 Cikcak - 19.30 TV„ dnevnik - 19.50 Tedenski zunanje-politični komentar - 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Dan Jugoslovanskega radia in televizije, prenos iz dvorane Lisinski (Zg) - 21.00 Tudi nocoj skupaj... (Zg) -pribl. 23.00 Poročila - 23.05 625 puške utihnejo drama TV Zagreb (Lj) - 21.15 Kulturne diagonale (Lj) - 21.45 Mozaik kratkega filma (Lj) ... TV dnevnik (Lj) TOREK, 18. 5. 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Sa) - 17.20 Vrtec na obisku: Praznovali bomo (Lj) - 17.35 Zmaj v kleti, barvna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (Bg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - propagandna oddaja (Lj) - 21.05 A. Huxley: Kontrapunkt življenja, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 19. 5. 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.20) (Bg) - 17.15 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, barvna oddaja (Lj) - 17.35 Pionirji fotografije, barvna serija (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Reportaža (Lj) - 18.40 Mozaik (Ljfct,.. - 18.45 Prijatelji glasbe (Zg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Ameriška noč, barvni film (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) — 22.10 Nogomet Brugge: Liverpool - barvni posnetek (Lj) ČETRTEK, 20. 5. 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.10 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev, (do 16.00) (Zg) - 17.25 Cvetlične pravljice, barvna oddaja (Lj) -17.40 Neven, barvna oddaja TV Beograd (Lj) — 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Poljudnoznanstveni film (Lj) 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcalc (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.10 V živo (Lj) - vmes poročila RADIO SEVNICA V SPOMIN 7. maja je minilo leto dni, odkar črna zemlja krije ALFONZA GRISINA iz Vrduna pri Uršnih selih Naj mu bo lahka zemljica. Ostal bo še dolgo v našem spominu. Žalujoča žena Francka NEDELJA, 9. MAJA 1976: 10.30 Napoved in EPP I. del - 10.45 100-letnica rojstva Ivana Cankarja - 11.00 Pravljica za najmlajše - 11.10 Po domače - 11.20 Kmetijski nasveti - 11.35 EPP II. del - 11.45 Aktualni zapis - 12.05 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 12. MAJA 1976: 16.00 Napoved in EPP - 16.20 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila - 16.40 Po domače - 16.50 Kam potem? - 17.10 Disko klub brez imena - 17.35 Mladinska oddaja - 17.50 Resna glasba - 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 15. MAJA 1976: 46.00 Sobotni vrtiljak - Napoved in pop glasba - 16.15 Smejmo se -16.20 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 Svetujemo vam - 16.45 Narodne in narodno zabavne - 16.57 Melodija za slovo. NEDELJA, 16. 5. 8.45 Poročila (Lj) - 8.50 Za nedeljsko dobro jutro: Šentjernejski oktet in Rudi Mohorko (Lj) - 9.20 625 (Lj) - 10.00 Bitka za ranjence, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Mihec iz Loenneberga, Zgodba o Poluhcu barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (N. Sad) - 12.15 Poročila (do 12.20) Nedeljsko popodlne: Morda vam zanima: Ivan Cankar, Atletski pokal Slovenije, prenos iz Nove Gorice (1525-1745) Okrogli svet Poročila (Lj) - 17.50 Lucija - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 10.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Diklič: Salaš v malem ritu, barvna nadaljevanka TV Bgd (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Crna reka - iz serije Karavana (Lj) - 21.35 Športni pregled (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 17. 5. 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.10 Zgodbe o Poluhcu, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Zasebna življenja: ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica JOŽETA JARCA iz Zabrdja pri Mimi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala kolektivu DANA z Mirne za podarjene vence, župniku za pogrebni obred in govor ter pevcem z Mirne za zapete žalostinke. Žalujoči: sestra Albinca, brat Vilko in Marija z družinama. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi hčerke in sestre L ROZALIJE BOJANC iz Male Cikave št. 4 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala družini Iler in Putiš za pomoč, sodelavcem iz IMV za podarjeni venec ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo. IVAN CANKAR Hlapec Jernej in njegova pravica „Oče naš, kateri si v nebesih ... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, kateri si v nebesih... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogaj-me; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico! ... Oče naš, kateri si v nebesih ... ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale; in tudi svojega hlapca ne izkušaj predolgo, ker je že star in nad-ložen; in potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, kateri si v nebesih ..." Od daleč je ugledal Sitarja, ki je stal kraj seno žeti. „Odpusti jim!“ je rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil roko v slovo in pozdrav. „Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo nego bridkost; brez sovraštva s pota — obe roke mu stisni v pozdrav, za roko ga pelji v hišo, kakor sina, kije zablodil!" Še se je ozrl na hišo in po polju, po senožetih, lokah in daljnih pašnikih, in je šel v dolino. Velika in lepa hiša je sodnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla. Čudno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano vežo; strah ga je bilo tistega kraja, ki je bil poln jeze in kletev, hudih in krivičnih pravd in krivih priseg. Naproti mu je prišel služabnik, suhljat, upognjen starec, ki je nesel pod pazduho velik sveženj rumenih papirjev. „Bog daj dober dan!“ je rekel Jernej in se je odkril. „Kaj bi rad? “je vprašal služabnik godrnjaje in je premeril Jerneja s čemernim in neprijaznim pogledom. „Kaj da bi rad? “ se je nasmehnil Jernej in je gledal na suhljatega služabnika globoko dol, dolg do stropa, kakor je bil. „Nikogar ne mislim spraviti na vislice, verjemite! Kaj bi človek po nepotrebnem žalil človeka? Drugi naj se pravdajo, drugi naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo pravdal! Le poslušajo naj in naj razsodijo, brez jeze in brez zlega!" Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti služabnik. „Jeznorit človek!" je pomislil Jernej in je zmajal z glavo. „Med pravične sodnike je šel, pa je našel razbojnike!" Stal je na hodniku in ni vedel, na katere duri bi potrkal. In ko je stal in gledal, so se odprle duri na stežaj. Zelo dolg in zelo suh človek, črno oblečen, kozjebrad, je stopil iz izbe, šel je mimo in je pustil duri odprte. S klobukom v roki, plah in radoveden je gledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko, s papirji obloženo mizo je sedel sodnik; debel, plešast gospod z dolgimi brki in nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo je pisal mlad pisar. na že tresejo — zdaj pojdi! Tako je rekel - vi pa odprite bukve, sodnik, in razsodite po pravici!" Pisar se je nagnil preko papirjev in se je smejal, da so se mu pleča tresla; sodnik je nagubančil čelo. „Kaj torej hočeš tukaj? Čemu si prišel? “ Od čuda je odprl Jernej usta in je molčal. „Čemu da si prišel? “ je vprašal sodnik tako osorno in je gledal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil hrbet še nižje. In Bog ga je potolažil in bridkost je izginila in nirno je bilo njegovo srce. Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame culo n škornje, vzel je v roko grčavo romarsko palico n se je napotil. Na pragu se je pokrižal. „Srečen hodi, Jetnej, če je božja volja, da natopiš to pot; in srečen se povrni!" „Kaj blebečeš? Koga iščeš? “ „Pravičnega sodnika!" Služabnik se je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem na stopnice in je šel. Culo in škornje na rami, palico v roki je stopal Jernej počasi po temnih stopnicah. Prišel mu je naproti majhen, koščičast kmet, ki je mahal z obema rokama in je bil v obraz ves zaripel od jeze. ..Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!" Jernej seje hudo začudil. „Kdo je razbojnik? “ Koščičasti kmet je hitel mimo in ni nič odgovoril. Sodnik je vzdignil glavo in je pogledal postrani na Jerneja. „Kaj pa je?" Z opreznim korakom je prestopil Jernej prag. „Pravice iščem, krivico tožim!" je rekel Jernej. „In mislim, da sem prišel na pravi kraj!" Pisar je nekoliko okrenil glavo in se je nasmehnil, tudi sodnik je privzdignil obrvi. „Le brž povejte!" Jernej je zvrnil culo in škornje na klop, stopil je k pregraji in seje naslonil nanjo z obema rokama. „Sodnik, jaz nisem hudoben človek, nikomur ne privoščim zlega, tudi tistim ne, ki so mi po krivem storili. Pravico meni, drugim ne krivice in ne hudega povračila — to je pravda po božji volji! Zato ne maram, da bi gnali Sitarja iz hiše, s culo in škornji na ramah, kakor sem šel jaz; kaj šele, da bi ga vklepali in ga gnali skozi vas in ga metali v ječo! Tudi okarati ga ni treba pred drugimi ljudmi, zakaj užaljen bi bil - naj sam opravi s svojo vestjo! Pravico, komur pravica - krivičnemu pa usmiljeno prizanašanje in odpuščanje!" Strmela sta obadva, sodnik in pisar. „Kaj se ti blede, človek krščanski? “je vzkliknil sodnik. „Kaj nisi ti Sitarjev Jernej s hriba? “ „Tisti sem!" je pokimal Jernej urno. štirideset let sem že tisti — Sitarjev Jernej s hriba! Ampak mladi si je zdaj nekaj izmislil — recimo, sodnik, da si je le za šalo izmislil, le iz porednosti in prešernosti: na, Jernej, je rekel, poveži culo in vzemi romarsko palico in pojdi! Ne, recimo, voli kupovat, ali seno prodajat — temveč na levo pojdi, ali na desno, ali kar naravnost, kamor se ti pot bolj zložna zdi; in nikoli se več ne povrni! Zdaj si star, in ker ti je hrbet že upognjen, ker se ti kole- „Saj sem razložil svojo zgodbo po vrsti, brez laži in brez olepšav: tako se je godilo in nič dru*aa gače. Kaj bi še pripovedoval, čemu bi prežveka-val? Vaša je sodba in beseda, ne moja! Vi ste zdravnik; pokazal sem rano, pa jo zacelite!" Zmerom bolj se je čudil sodnik in zmerom bolj osorno je gledal; tudi pisar se je smejal zmerom bolj. „Ne utegnem, mož," je rekel sodnik, „ne utegnem," je rekel, „da bi se pogovarjal z vami o steklem polžu in o jari kači! Kar imate povedati, če kaj imate, povejte brez ovinkov, drugače pa se izgubite!" Tako je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestopal se je z noge na nogo, popraskal se je za ušesom in ni vedel, kaj bi. „Kako, sodnik? Če stopim k štacunaiju, da bi kupil tobaka - kaj mi bo ponujal soli? Prišel sem vprašat za pravico, vi pa: čemu si prišel? Razložil sem svojo pravdo, vi pa: kaj blebečeš? Nisem prišel kupovat soli, gluhi štacunaiji, tobaka mi dajte!" Vrnil se je čemerni suhljati služabnik z drugim, še večjim zvežnjem papirjev pod pazduho. „Ti, Krušnik," mu je ukazal sodnik, „primi tega človeka za roko in mu pokaži, kje da so stopnice in kod se pride na cesto!" In res je prijel suhljati služabnik Jerneja za roko, tako krepko gaje stisnil, da seje Jernej začudil: „Glej, taka spetica!" Naglas pa je rekel Jernej: „Tudi nad teboj, krivični sodnik, so še sodniki; in nad vsemi je Bog!" Vzel je culo in škornje in palico in je šel. Pred stopnicami pa se je vrnil in je stopil z dolgimi koraki še enkrat pred pregrajo. Eno življenje bo premalo Aprilsko nedeljo je bil na občnem zboru sevniške občinske gasilske zveze v Krmelju Jože Smodej, ki je letos 8. marca izpolnil 80 let, slednjič izvoljen za častnega predsednika. Vsa leta doslej je namreč bil njen predsednik in kaže, da se, vsaj kar se te dolžnosti tiče - še ne bo upokojil. Naslednikom je dostikrat kar nelagodno pri srcu, kako nadaljevati, da se gasilstvo vsaj ohranja na sedanji ravni. Jože Smodej je namreč predvsem prostovoljni gasilec z dušo in telesom, kot smo temu navajeni reči V Posavju in drugod je znan kot „gasilski general", ki vedno pove vsakemu v brk, kar mu gre, pa naj gre za osrednje gasilske predstavnike v Ljubljani, ki so po njegovem mnenju bili premalo vztrajni, da bi bil republiški gasilski zakon sprejet že prej, ne šele letos marca, zaradi česar so zamudili priliko pri družbenem dogovarjanju za denar za gasilstvo. Jožetu Smodeju bi storili krivico, če bi ga predstavljali samo za gasilca. Izhaja iz kozjanske delavske družine, kjer je od sedmih otrok živ samo še on. Ker gre za kraj, od koder je izhajal tudi škof Slomšek, povrhu pa še za najmlajšega fanta, sta mu bila doma sojena talar in brevir. Očetovo zaupništvo v socialdemokratski stranki je bilo na srečo zadostna črna pika, da ni mogel v lemenat. Poskusil se je v steklarstvu, oče pa ga je vtaknil v „uglednejšo“ službo na železnici Oficirji cesarske vojske so brž uvideli, da gre Jožetu pri poštno-telegraf-skih zadevah še bolje kot s prometnim loparjem, zato se mu je poštarstvo obesilo na vsa preostala službena leta. Po osvoboditvi je dobil dekret za organizacijo PTT naprav v Banjaluki. Ko je prišel tja, niso imeli ničesar. Pri telefonu in telegrafiji je škripalo, manjkalo je strokovnjakov, zato je upokojitev obesil v 50. letih na klin in motal telefonsko žico družno z delavci po Beli Krajini in Kočevskem. Če že drugega ne, bi se zapisal med ugledne Sevničane že zaradi najlepšega gasilskega doma v Posavju. Jože je bil tudi sevniški župan in to v času, ko se je porajal sedanji konfekcijski velikan Lisca. Jože je kriv, da ni nastala v kakšnih adaptiranih prostorih, ampak tam, kjer se je lahko nemoteno širila. Ob lanski 20-letnici Lisce se ga je spomnil direktor Božič kot tistega, ki je dal podpis za prvi kredit tej tovarni, ko ji še ni zaupala nobena banka, občina pa je širokogrudno ponudila svoj rezervni sklad! So stvari, ki še vedno jezijo Jožeta Smodeja. To ni mladina, kot smo dostikrat vajeni pri starejših ljudeh, ampak tisti, ki naj bi jo vodili V lepo urejenih mapah hrani lepake za vabilo na operete v Sevnici pred prvo svetovno vojno in še prej, vse v lepi slovenščini, kar si za takratni „Savenstein“ marsikdo danes težko predstavlja. Jože je bil prvi odgovoren za sevniško komunalo, kjer ga še marsikaj danes zjezi in je zato „tečen", kot pravijo. Ne da miru pri turističnem društvu, zakaj sevniški grad ni tisto, kar bi lahko bil. Tudi Vranje še ni urejeno, kot bi Jože želel. Ko sem lezel po rimskih izkopaninah, sem si zapomnil besede nemškega arheologa Thila Ulberta: „Če ne bi bilo Smodeja in njegovih upokojencev, ne bi izbrskali tega!" ALFRED ŽELEZNIK Karta selzmi&nijb . področij SR Slovenije Za potresno nevarne kraje, ki morajo upoštevati odredbo o potresno vami gradnji, veljajo območja v conah od VII do IX. Zato so te tri cone na tem zemljevidu tudi vrisali, čeprav določa MCS skala sicer stopnje potresne nevarnosti od ena do devet. Smo zavarovani proti potresom? Po seizmoloških kartah bi morali biti varni, če bi povsod spoštovali predpise Četrkov katastrofalni potres v Italiji, čigar valovi so zatresli stanovanjske hiše domala po vsej Sloveniji, nas je ponovno spomnil, da zemljina skorja nikoli ne počiva, da se danes ali jutri lahko močneje zatrese tudi pri nas. Nekoč so mislili, da smo ljudje proti potresom popolnoma nemočni, danes pa vemo, da lahko s pametno gradnjo skorajda popolnoma preprečimo materialno in človeško škodo. Takoj po potresu v četrtek zvečer mi je znanec povedal svojo izkušnjo iz Tokia: „Ob treh zjutraj naju je z ženo zbudilo močno bobnenje. Pohištvo se je premikalo, s sten so padale slike. Potres. Pogledal sem na ulico, vendar ni bilo videti, da bi koga zgrabila panika ter bi stekel iz hiše. Ko sem zjutraj vprašal Japonca ali je čutil potres je rekel, da ga je: „Ha, ha, prav pošteno je treslo!', se je zasmejal." Ta anekdotica kaže, kako so Japonci uspeli ukrotiti nenehno grozečo nevarnost potresov, ki so v preteklosti zahtevali na Japonskem na tisoče žrtev. Pravzaprav lahko tudi pri nas mirno spimo - vsaj stanovalci hiš zgrajenih po letu 1963 ko je bila izdana odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih, ob njej pa priložena karta seizmičnih področij v Sloveniji, ki je pokazala, kje in do kakšne stopnje so možni potresi. Gradbena podjetja so dolžna to karto spoštovati ter graditi stanovanja tako, da tudi ob najvišji ugotovljeni potresni stopnji za posamezno področje, zgradbe še vedno stojijo. Edine občine v Sloveniji, ki ne ležijo na potresnih tleh, so Kočevje, Slovenj Gradec in Dravograd, povsod drugod pa morajo graditi potresno varne zgradbe. Taka gradnja je draga, vsaka višja stopnja potresa zahteva dodatne stroške, zato pa je astronomsko -geofizikalni observatorij v Ljubljani tudi po naročilu posameznih občin (prva je bila Ljubljana, sledil pa ji je Maribor) izdeloval seizmološke mikrorajonizacijske karte, ki natančno kažejo kakšne so možne najvišje 7 žrtev nepravilnega prehitevanja Krvavi vikend na Dolenjskem je v dveh nesrečah terjal sedem življenj V soboto in nedeljo sta se na magistrali pripetili dve hudi prometni nesreči s tragičnimi posledicami. Obe sta se zgodili zaradi nepravilnega prehitevanja. Osebni avto mimo tovornjaka, nasproti pa drug .. . 8. maja ob 15.20 je bila prva nesreča pri Martinji vasi. Nemec Johann Kader je vozil osebni avto proti Ljubljani in začel prehitevati tovornjak, ki ga je vozil Marko Jandrijevič iz Črnuč, vtem pa je nasproti pripeljal kamion turške registracije. Nemec je naglo zavil pred • prehitevanj tovornjak, pri tem pa zadel v njegovo prednje kolo. Odbilo ga je v turški kamion, medtem ko je Crnučana zaneslo na travnik. Nemec Kader je trčil še v osebni avto, ki ga je za Turkom vozila Marija Bajs iz okolice Bjelovara. Osebna avtomobila sta zdrknila po nasipu, Turka je odbilo v levo, tako da je trčil še v osebni avto Tržačana, ki je pripeljal iz zagrebške smeri. Končno je tovornjak silovito trčil še v osebni avto Martina Vukiča, ki je prav tako vozil proti Ljubljani. Silovito trčenje vozil z mednarodno udeležbo voznikov je imelo za posledico smrt štirih ljudi. Takoj so bili mrtvi 43-letni Tržačan Erminio Ambroset in njegova sopotnica Giuseppina Lasič ter 28-letni Martin Vukič in njegova sopotnica Roza Luketič iz okolice Ogulina, začasno na delu v ZRN. Poškodovani in prepeljani v bolnišnico pa so bili še: Marija Bajs, Pavao Bajs in njuna hčerka, Marko Matkič, turški voznik in sopotnik v njegovem kamionu, medtem ko imata lažje poškodbe Nemec Kader in njegova žena Milena. Nesreča je terjala še za 281.000 din gmotne škode, zaradi trkov pa je bila cesta zaprta za ves promet do 18. ure, do 20. ure pa se je promet odvijal le enosmerno. Druga huda nesreča s tremi žrtvami se je zgodila 9. maja ob 22. uri pri Lutrškem selu. Bajro Japič iz Ljubljane je s fiatom 850 vozil proti Ljubljani in prehiteval neznani tovornjak, takrat pa je nasproti pripeljal s volkswagnom Dragoljub Popovič iz Ljubljane. Pri silovitem trčenju je Japiča zaneslo v levo pod nasip, Popovič pa je z vozilom letel v zastavo 101, s katero je pripeljal mimo Andrej Poberaj iz Nove Gorice. Pod pločevino so našli smrt sopotniki v volkswagnu: 35-letni Momčilo Kadič iz Danilovgrada, Djordje Kostič, star 40 let iz Titograda in Novogoričan 23-letni Andrej Poberaj. Poškodovani pa so bili voznik Popovič in njegov sopotnik Milorad Radovanovič, ki sta v novomeški bolnišnici in voznik Japič. Ta ima le lažje poškodbe. Ta nesreča je povzročila za 100.000 din gmotne škode. stopnje potresa na posameznih manjših področjih. Takšne karte so recimo pokazale, da Maribor ne leži na 9. stopnji Mercalli-Cancanni-Siebergove skale, ampak na 8., kar je tudi pocenilo gradnjo. 2e leta 1969, ko je bil potres v Banjaluki, je glavni statik v projektivnem biroju gradbenega podjetja Stavbar v Mariboru Mara Majaron dejala: ..Načrtovalci novih gradenj na območju, ki je na seizmološkem zemljevidu označeno za potresno območje, morajo izdelati takšne načrte, la upoštevajo strokovne predpise za gradnjo gradbenih objektov na potresnem območju." - Morda pa zavoljo stroškov investitorji gradenj želijo, da bi projek- tanti sicer upoštevali predpise o gradnji na potresnem območju, vendar za kakšno stopnjo lažji potres. Ali je to mogoče?: smo vprašali takrat. „To se ne more zgoditi. Takšne odgovornosti ne bo prevzel noben strokovnjak. Načrt za gradnjo mora prestati takoimenovano interno revizijo (vključno s statičnim izračunom) - komisija projektantskega podjetja, pri nas Stavbarja, pregleda načrt za gradnjo novega objekta, in ko se na prvo stran načrta podpiše, prevzame končno odgovornost, da načrt ustreza med drugim tudi predpisom za dimenzioniranje gradbenih objektov na potresnih območjih." Pripravil: N. S (Po „Večeru“ Maribor) LISIČJA ZALEGA POD KOZOLCEM - Lahko si mislite, da Jože Rabzel iz Drame ni bil malo presenečen, ko je opazil, da je pod njegovim kozolcem lisica zvitorepka skotila sedem prikupnih lisičk. Kajpak bi bil bolj vesel, če bi mu kaj takega zagodla svinja. Z lisičkami pač ni kaj početi, zato so končale v gnoju, lisičja „mati“ pa je izginila brez sleda (Foto: Polde Miklič) ŠOTOR ZA TOLMINCE Šotor za Tolmina’, ki jih je prizadel hud potres, bodo šmi-helski pionirji in mladi člani RK kupili v tednu Rdečega križa. Tak je bil predlog učenca Vojka Zupančiča. Takoj smo šli v akcijo. Učenci so po razredih pobirali po 2 dinarja prostovoljnega prispevka, na dobroto odraslih pa smo trkali na ulicah, z nabiralnimi polami in kanglico RK. Velik uspeh je’imela nedeljska akcija pred bolnišnico, kjer smo zbrali 2370 din za socialno in zdravstveno šibke otroke. P. R. OTROK V OTROKA 6. maja se je med vasema Leskovec in Brezje zgodila nesreča, ob kateri lahko spet ugotavljamo: neprevidnost. Na kolesu z motorjem se je peljal po cesti mladoletni fant in zapeljal mimo stoječega avtobusa. Takrat pa je izza njega prečkala cesto Milenca Zorko, učenka 1. razreda osnovne šole, doma iz Brezja. Kolesar je Milenco zbil, pri tem pa se je tako poškodovala, da so jo morali prepeljati v brežiško bolnišnico. Dobro je vedeti Močni potresi se skoraj vedno pojavljajo v več zaporednih sunkih, ki si sledijo v krajših ali daljših presledkih in so različno dolgi. Navadno jih spremlja bobnenje v notranjosti zemlje. Močan potres poškoduje ali poruši zgradbe, ruševine pa pod seboj zasujejo ljudi, ki so bili v zgradbah. Ker so poškodovane električne in plinske napeljave, peči in dimniki, se ob potresu radi vnamejo požari Poškodovano je tudi vodovodno omrežje in kanalizacija. Izplaka okuži ali zastrupi vodo, ki je zato začasno neuporabna. Mnogi ljudje ostanejo brez domov in streh. V zgradbah so za potres najbolj občutljivi vogalni deli, stopnišča, dvigala, balkoni in stropi v velikih prostorih, zato se je ob potresnih sunkih nevarno zadrževati v teh delih zgradbe. Če ste ob potresu v zgradbi, se ravnajte po naslednjih navodilih: Brž ko začutite prvi potresni sunek, pohitite med podboje vrat v nosilnih zidovih, v ozek hodnik ali drug manjši prostor, če pa to ni mogoče, se vlezite pod trdnejše kose pohištva ali ob nje. Le če ste v pritličju in blizu vrat, lahko pohitite na prosto, vendar se ne zadržujte v bližini stavbe, da vas opeka ali dn^gi predmeti, ki bodo morda padli s stavbe, ne poškodujejo. Takoj ko minejo prvi potresni sunki, po najkrajši poti zapustite stanovanje in hišo. Pri tem ne tratite časa z oblačenjem ali iskanjem raznih rečL S seboj vzemite le najnujnejšo obleko in odejo. Z višjih nadstropij se ne spuščajte z dvigalom, ker se utegne zgoditi, da vam prav dvigalo onemogoči umik. Pomagajte na prosto tudi otrokom in tistim, ki so potrebni pomoči. Če je kdo zasut pod ruševinami, mu s sosedi skušajte pomagati Če bi vaša pomoč ne zadostovala, obvestite o tem najbližji štab ali enoto civilne zaščite. Če se zaradi rušenja znajdete v oblaku prahu, si zavežite žez nos in usta robec ali kakršenkoli kos prepustnega blaga. Tako se zavarujete, da ne boste vdihavali preveč prahu. Če ste zasuti, skušajte odstraniti ruševine, in sicer tam, kjer so najbolj razrahljane, ali pa se poskusite rešiti skozi morebiten prazen prostor v ruševinah. Pri tem bodite zelo previdni, da ne sprožite ruševin, ker vas lahko še huje poškodujejo. Če se ne morete rešiti, varčujte z močmi in v primernih presledkih kličite na pomoč ali udarjajte s trdim predmetom na čvrste dele ruševin. NOVOMEŠCANI VPI2AMAH NA ULICE Potres, ki je opustošil severovzhodni del Italije in Tolminsko ter Goriško, so občutili tudi Novomeščani. Ob prvem potresnem sunku so nekateri prebivalci blokov na Mestnih njivah, Nad mlini, na Ragovski in še kje drugod na pol oblečeni pobrali otroke iz postelj in zbežali na dvorišča. Najpogumnejši so čez čas odšli v stanovanja po tople obleke in odeje. Niso bili redki primeri, da so Novomeščani četrtkovo noč prežiyeli v avtomobilih ali garažah. Potres Novemu mestu ni prizadejal nobene škode, če ne štejemo ene ali dveh opek, ki so padle s poslopja, v katerem je gostišče „Pri rotovžu". Zanimivo je, da so potresne tresljaje najbolj občutili stanovalci v višjih nadstropjih novomeških blokov, čeprav so sunke zaznali tudi v pritličnih hišah. Po Novem mestu kroži tudi potresna šala: neki tovariš je ob prvem sunku najprej ..evakuiral" psa in mačko -tretja pa je bHa na vrsti žena. SEVNIŠKA OBČINA TOLMINCEM Izvršni svet sevniške občinske skupščine je na seji minuli petek namenil zaradi potresa prizadetim Tolmincem 50.000 dinarjev iz rezervnega sklada. Potres povzročil razpoke Kočevje izmed dolenjskih krajev najbolj občutilo potres, čeprav je uradno na nepotresnem območju — Podrta dimnika Tudi v Kočevju se je 6. maja okoli 21. ure treslo in nato še okoli 1. ure zjutraj. Najhujše je bilo tresenje v stolpnicah in višjih nadstropjih, od koder so ljudje bežali z otroki na prosto in se nato nekateri dolgo niso ŠTIRJE MRTVI IN SEDEM RANJENIH — Prizorišče hude nesreče pri Martinji vasi, kije bila spet posledica nepravilnega prehitevanja. (Foto: M. Sopčič) vrnili v stanovanja. Drugi spet so odmaknili od stavb le parkirane avtomobile in nato, ko so bila vozila na varnem, mimo legli spat. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti smo zvedeli, da so razpokale stene v nekaterih družbenih stanovanjih, z dveh zgradb pa sta padla dimnika, in sicer na Trgu zbora odposlancev (Varteks) in Roški cesti 23 (Kovačič). Zanimivo je, da občani, s katerimi smo se pogovarjali, trdijo, da je bil potres ob 21.10 do 21.15, medtem ko naj bi bil v resnici celo mak) pred 21. uro. Ne da se ugotoviti, če je bil v Kočevju res potres kasneje ali pa so se morda občani preveč prestrašili in niso gledali na ure, ko je začelo plesati pohištvo, se tresti stavbe, žvenketati lestenci in so padale vaze na tla. Pri podružnici Zavarovalnice Sava v Kočevju so nam povedali, da prijav zaradi škode ni bilo in da je potres izključen iz zavarovalnih pogo-že od J. P. jev po 1973 dalje. predpisih, ki veljajo