Posamezne Stevllkei Navadne Din —’75, ob nedeljah Din 1*—%
■TABOR" imbaj« vvsk dMk www
•>Wi« M pmnikn, «b ti vri • burnem xuMaj«|a 4» Iv itui ■wra» •* poiti D 10-—, m ba-•tmrt.o Dl«- , (Untrrf^c mm <Um
PoZlnfas
Cel**?	št®v.	1	Din
ttcroča m pri an> .IA8UU'
MARIBOR. Mfer. ite «n,<
.TABORA*
N»sl«v
TABOR
Psiamezna Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljjab Din 1*—■*.
UUEON1STVO	_
kora. Jur«*—
•tropi« Talci«* iuUrmk- ft, 8%* UPRAVA «• aab^ « jarSM «w iti prttfifi* teM. Tel* w U H. - SHS M. mbm Mm 11
«Um
Hi ufiW M« —«g|» mm
oaii^ BrifcapM m m «Mhp
Maribor, sreda 3. marca 1926.
Prevarjen up
Maribor, 28. februarja.
, Zopet je bil objavljen nov načrt za-~aaa o izenačenju davkov. Najvažnejše, fcar zanima povprečnega državljana in bo vsak najprej vprašal, je: »Ali oodo davčna bremena olajša-b a?« To vprašanje je čisto naravno in Popolnoma v skladu z duhom politične J^no-kracije. Kajti ni res, da je država "°e in dia sme v imenu svoje oblasti ^fltevati od državljanov žrtve brez j?eje. Državno organizacijo liočemo in ^oramo občutili k°t blagodejen iz-&zskupno volje im sikupnih potreb, ne ®a kot nasilje, ki ima čisto svoj namen 7? Pomen. Res j©, da pri nas vladajo ^famke, ki imajo svojo moč v ljudstvu, ®ndar pa je splošen političen nivo v 5^*1 državi še tako nizek, da je kon-.r°la vlade daleko nezadostna. Zato j6 ^udi^slišati toliko zabavljanja in go-j^janja čez državo. Ni kriva Batno ne ^^oencust in slaba politična izobrazba ^arnjačev, ni tudil vsega kriva njihova f°litična opredeljenost, krivo je to, da » S(i čutimo, da se v naši državi do-ro ne gospodari. Vsi čutimo, da ?? davki neenako im nepravično razde-jm,nk r^a 3e^e po<i nŠi™i i pristali vlad-i pristaši opozicijskih strank, da država nalaga preveč mi ramena, je m jen davčni vijak predmd; čutimo, ► j* ne more noben sloj prav dihati: ne ^&t ne industrijski delavec, ne urad-todustrijoe, trgovec in obrtnik, ^jada liaihko zagovarja svojo pol-itiko . kaikim programom, proti kateremu se ?°do opredelili! oni ki 6e ne strinjajo s ®to programom. Ali vlada ne more ,®Kovarjati občega nezadovoljiva, •r* vseh slojev, tudi iz onih, ki so za vla-Prihajajo klici po davčnem olajša-rfa; vsi kriče, da jih država preveč prleška in da se morajo razbremeniti. Po-"^hno nezadovoljni smo »prečani«, k' l^orajno plačevati oelo vrsto davkov, ka-?r’h na- ozemlju bivše Srbije ne pozna-Nas neavsmiiljemo pritiskajo ekseku-naša podjetnost peša, ker obrt. tr-f°vina in industrija nazadujejo in ker .'ul kmetijstvo težko ječi pod davčnimi *'ewienL
Zato jo pri mas tolikokrat slišalti klic r® izenačenju davkov. In sedaj, ko seje f^-lavil v Beogradu zaželjeni golob z ženo vejo, smo se razveselili, videč, da ^ a<Ja vendarle pripravlja izenačenje j^ov. Toda njena roka je čudna: lovi ^ ujame pa blato. Načrt o i z e-^ponju in reformi davkov, ki jr 3« ministrski svet baje že odobril in gj Smo ga na kratko zabeležili v včeraj-številki, ne prinaša o lajšanj a> ki je enako važno kot izenačenje, j^več pomeni v nekaterih postavkah <jJ” no povišanje dosedanjih iy,v.kov, zlasti neznosne dohodnine, jjj adi je gamo do tega, da nagrabi denar ^Polni državno blagajno, na potrebe Wva in zlasti na potrebe malega ^ta pa ee ozira premalo. Tu še čutiš ^r° Pojmovanje države, namreč, da je j)j^ava svet zase. ki semai mora vse uklo D; • Samo slabemu političnemu ?j.u naših strank, ki še vedno ,ra>o demagogijo in se lovijo za ^ Znitni^ gesli, je pripisati krivdo, da li[,] v^°Koče reforme. 8 katerimi no bo zadovoljen. Če bi 'bila velika ve-Voli]<»v tako prosvetljena, da bi 4eNn°. Presodili, kad je treba državi in <}aj®- Ji n,i treba, če bi lahko dovolj gle-fca«! v'B,(li v karde. bi bilo tako državno sJJ°f1anstvo izključeno.
^°Va davčna bremena bodo nova sla-^(|Va lepe nadeje v državo in na zbolj-v;,; naših oibčih razmer. Namesto da svežega zraka in bi veselo za-v0(V‘a ^tohlosit, ki nas vse v^at,Llli oaiutek prodrl v
oKi-rj fllv ne> ^CRa fteve 110 vein°; y
tj« V. ! težko. Mogoče pa je, d'n so na.i-zanj auaui glasovalni aparat.
Današnji dan v skupščini
Še vedno razprave o prosvetnem prora čunu. — Kritika šolske politike Stjepana
Radiča.
BEOGRAD, 2. marca Na daina&nji skupščiinaki seji. ki je bila jako burna, se je še vedno obravnaval proračun prosvetnega ministra. Poslanec dir. Gr.so-gono (dem.) je v poldrugournom govoru stvarno kritiziral šolsko politiko Stje-paua Radiča, kar je vzbujalo pri radi-čevcih in zajedmičarjih živaiuio protestne vzklike. Razprava je 'trajala do 33. ure, nakar je bila seja prekinjena. Na popoldanski seji bo proračun sprejet. Jutri pa bo narodna skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za vere.
Obrambna zveza proti NemčiU
BEOGRAD, 2. marca. Diplomatski krogi še vedno živahno razpravljajo o sestanku dr. Ninčiča in Mussolinija. Italija si prizadeva ustvariti protigermanski blok, v katerem bt poleg Francije bila zastopana tudi Mala Antanta. Italija neprestano naglaša, da preti od strani Nemčije velika nevarnost, kar zahteva še večje poglobitve prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. Ta poglobitev stikov pa bi naj prišla do izraza v tem, da bi se sklenila točno precizirana pogodba o obrambni zvezi proti Nemčiji.
—O—
Evangeličanski kongres v Novem Vrbasu.
BEOGRAD, 2. marca. V Novem Vrbasu se vrši danes kongres nemške evangeljske cerkve pod predsedstvom g. Wagner]a. Kongres bo obravnaval načrt zakona o ureditvi evangelske cerkve v naši državi.
—o—
Obsodba poštne uradnice pred ljubljansko poroto.
LJUBLJANA, 2. marca. Tukajšnje porotno sodišče je danes obsodilo 281etno poštno uradnico iz Mojstrane, Alojzijo K e r u 8, radi poneverbe 77.000 dinarjev poštnega denarja, na poldrugo leto težke ječe. Zagovarjala se je, češ, da denarja ni razmetavala, ampak da ga je rabila v nujne svrhe in da se je žrtvovala za druge.
BORZA.
CURIH, (Avala), 2. marca 1936. (Izv.) Beograd 9.145. Pariz 19.02, London 25.24, Ne-vvjrork 519.50, Milano 20.84, Prag 15.395, VVion 73.20, Rudapešta 0.00728, Berlin 123170, Varšava •11A0, Bukarešta 2.225, Sofi ja 3.75. Atena 7.46.
Dnevna kronika
—	Darila za PTL. Nedeljska zbirka lesa v Breznu, sv. Ožibaldu in Marenber-gu je podala 2 vagona stavbenega lesa in 1 vagon drv. Darovali so v Breznem: Vrčko Alojz in Ivan Potočnik vsak po 4 m\ Paul Brezovnik in Maks Čas po 1.5 m3, Franc .Tenčič iu Adolf Grogal po 3 m3 lesa. Pri Sv. Ožbaldn so podarili Raimund Dihtinger im oba Framc Die-tiingerja skupno 15 m’ lesa. V Marenber-ru: Karl Wentsc4iur po 5 ms, ITedl Maiks (vuigo Stockheller)" 2,5, Jurij Pogorevce 1 m* In Roman Imork, Ham« Lnikas ter Alojz Lariiger vsalk po 2 m* lesa. PTL izreka že tem potom svojo naj'iskrencjšo zahvalo vsem darovalcem. K ton m lepemu uspehu so predvsem pripomogli za PTL neumorno delujoči gr. postajenačel-Uiik v Ri.lrnipi-Breznem g. Ivan Zapeč-n i k. veletrgovec itd.,' gospod Ivau Potočnik iu učitelj Drago K o g o 1 n i k ki še nadaljujejo z akcijo. — V Maren-lierg.u se je sestavil darmski komite, ki je prevzel akcijo za zbiranje domačih prispevkov.
BEOGRAD, 2. in ar ca. Po poročilu iz Pariza je prispel tjakaj danes dopoldan jugoslovanski zunanji minister dr. Nin-čič. da se sestane z predsednikom Bri-andom. Pariški listi poročajo obširno o posetu dr. Nimčiča. »Jouruail« ugotavlja, da se bodo reševala na sesitiauku važna vprašanja, predvsem vstop Nemčije v društvo narodov. Sestanek bo posebno važen, ker se bo na njem določila »kupna taktika Francije. Italije in Male antante pri zasedanju društva narodov.
— Političen položaj v Beogradu se
vrti okoli proračunskih razprav r skupščini ira zakulisnih spletk med radikali iu radičeve!. Vsak dan izleže kak list vest bodisi o razpadu sedanje koalicije bodisi o nje razširjenju, nič p.a ai slišati, da bi ta režim imel resno voljo no dela. — Sporazum se tedaj dejkoprej izvaja v precejšnjem nesporazuma in medsebojni napetosti. Koncem tega meseca, ko bo proračun »prejet, 6* bo si-luiacija razčistila v.uij za nekaj mesecev; predvsem se bo pokazalo, ali cbstoji pri obeh koalirainih strankah resna volja za skupno delo ali ne. V parlamentu so včeraj razpravljali o prosvetnem proračunu. Prosvetni minister g Stj. Radič j® bil tudi topot tarča opozicijskih medklicev in zbadljivk, ki jih je deloma krepk° zavračati.
— Dr. Ninčič v Parizu. Našega zunanjega ministra dr. Ničiča pričakujejo skim zunanjim ministrom Briaindoflp. — danes v Parizu. Sestal se bo s frauco-Razpravljala bosta o posledicah vstopa Nemčije v Društvo narodov. Journal« ve povedati, da 'bo tud; Francija vstopila v pamp-ernmmiki blok. ki ga je žaloval Mussolini. Briaudov zadnji govor, ki je bil nasproti Nemčiji jako pomir-
Leto: Vil. — Številka: 50.
ljiv, pa ni kazal, da bi se francoska vlada resno pripravljala na to.
— Obstrukcija v koroškem deželnem zboru. Pred sprejetjem koroškega deželnega proračuna so stopili socialni de-mokratje v obstrukcijo, ki je trajala nocoj vso noč.
— Grški zarotnik Plastias se še vedno nahaja na ozemlju naše države — v Skopi ju. Grška vlada je razpisala nagrado pol milijona drahem za onega Grka. ki ga ujame.
— Proti češki jezikovni naredbi so se vršila v nedeljo širom republike protestna zborovanja Nemcev i.n Madžarov. Samo Nemci so priredili 68 zborovanj. Pa ne bo nič pomagalo, kakor ni pomar gal irredentistični pokret za odcepitev »Deutschbohmen« od Češkoslovaške.
— Položa j slovanskih držav v Društvu narodov je tem slabši, ker ni v tej meddržavni zvezi slovanske velesile — Rusije. Pravkar se vrše hudi diplomatski boji za stalni poljski sedež v svetu Društva narodov. Na ta način bi lahko Poljska uspešneje odbijala pan germansko ofenzivo proti slovamHfern deželam, ker je sigurno, da bi se spOTaizumela tudi s Češkoslovaško in Jugoslavijo v vseh vprašanjih, ki se tičejo odnosov nasproti Nemcem- Anglija, ki se silno boji po-litičnega ojačemja Francije — eije zvestobi do Poljske nihče ne dvomi, — se trudi nia vse kri pije, da bi preprečil? poljski vsitop v svet D. N. Njena in nenv ška diplomat-ka akcija ima uspeh: Že se oglašajo vise ostale večje države in tudi zahtevajo z>pse stalno mesto v svetu D. N. Tako bi se svet razširi,! na vse večje države, le male bi morale ponižno stati v ozadju in čakali milostnih odlokov velikih držav in n«rodov. K«kor poročajo zadnje vesti, je angleška diplomacija spoznala ostrimo tega vprašanja in se bo razširjenje sveta Društva naro-do-" proložHo na jesen.
Iz Gornje Radgone. Zdravnik vejra zdravilstva dr. Vimko Čremošnik ordinira od pondeljka 1, marca t. 1. v Gornji Radgoni.	442
Mariborske vesti
m Koncert Glasbene Matice se bo ponovil. Kakor nam poročajo, je koncert Haydnovih Letnih ča^ov«, ki ga bo priredila jutri naša »Glasbena Matica«, popolnoma razprodan. Vodstvo je ustreglo splošni želji, da bi se koncert ponovil in določilo drugi koncert »Letnih časov« na soboito dne 6. t. m. ob 20. uri. Predprodaja vstopnic zopet pri gej Brišnikov! in g. Hoferju od danes naprej.
m Mariborski novinarski klub. V sredo dne 3. t, m. ob 5. uri popoldne klubo-va seja v Veliki kavarni.
m Znanilca pomladi, rjavega hrošča smo dobili »a dan 2. marca. Pa veter je mrzel in hrošč se sigurno že kesa. da je a frfotal k zapeljivo-nevarnim žarkom prvega marčevega solnea,
m Popravi! V včerajšnje poročilo o predavanju o svetovni dekorativni razstavi v Parizu se je vrinilo več tiskovnih pogreškov. Popraviti moramo popolnoma zgrešen četrti stavek, ki se glasi pravilno; »Stil našo dobe sicer še ni trdno ustaljen, vendar pa sta njegova osnovna karakteristikona konstruktivnost in iiti-litarističnost«.
m V posvetovalnici za matere in «5>kr-bovalnlci za dojenčke v Strossmajerjevi uli«i je nastavljena z dnem 1- marcem kot zdravnica ga. dr. Valerija Valjavec, speoijailistiinja za dojenčke in otro-kc, ki je prevzela to mesto s pristankom dosedanjega zdravniškega vodje ter so-cijalne naprave jj, dr. Frana Mariniča. Zavod sl je s tem pridobil zdravnico Speci Mistiko, }pi ^o s svojo izkušenostjo sigurno posvetila napravi vse svoje moči in skušala doseči, da se rajvije in
To na« zmova prepričuje, da jo troha za ozdravljenje naših raz ni er in zlasti našega gospodarstva večjo poli t i o u e vzRoje ljudskih množic. Vlada postopa taiko radi tega, kor ve, da je ljudska kontrola nad njo pomanjkljiva Zato je boj za, napredno po-
litično mišljonjo. za jasno politično načelnost, boj proti demagogiji bolj p e-r e 6 ko vse_drugo. Dokler bo vladala takšna politična zaostalost, kakor jo imamo sedaj, bo sadje s sicer piemeni-toga državnega drovet^a .oonaiveč Črvivo in neužitno!
Maribor, dne 2. rnlarca.
razšiiri tako, kakor pravzaprav Mariboru pristoja. Gospodu dr. M a r i n 1 č n je bilo od pristojne strani za njegovo_ nesebično iu uspešno delovanje pri tej inštituciji, ki se je ustvarila z njegovim požrtvovalnim sodelovanjem, Izrečena najitoplejša zahvala in popolno priznanje.
m Mariborska sekcija Društva kmo* tijskih strokovnjak°v za Slovenijo priredi v četrtek, dne 4. t. m. običajen tovariški sestanek v posebni sobi gostilne »Vinski hram«, Maribor, Vetrinjska ulica. Začetek točno ob 19-30 zvečer. Tov. prof. inž. V o n č i n a bo imel aktualno predavanje o novodobni produkciji n-metnih gnojil. Prosimo polnoštevilne u-deležbe. le tehtni zadržki se bodo opravičili
m če mu pokažeš prst, te zgrabi **
roko! Policiji-ika kronika beleži ededeSi škandaloek: Ivan S. je bil sinoči povabljen na večerjo k neki rodbini. Po okusnem prigrizku pa je gost hotel i** rahljati gostoljubnost. Zaželel si je gospodinje. kair pa ni ugajalo soprogu, ki je positai ljubosumen. Iz prerekanja 3* našita! pretep, tekom katerega je potegnil bojeviti Ivan nož in ranil svojega gostitelja tako, da se je gosti j a končala deloma na rešilni postaji, deloma pa v pol ioi jsk ih z apo rih.
m Koncert Glasbene Matiee. Slav. občinstvo se prosi, da še pred 20. uto zasede prostore. Koncert je zelo obširen In se začne točno ob 20. uri. Med proizvajanjem se ne bo Sm^lo hodit! po dvorani. Garderoba bo odprta že od W20 ure. Toraj točnost!
m Lep dar bančnega zavoda »Ljudski knjižnici«. Podružnica Prve torvatsko štedioniee je podarila »Ljudski knjižnici« 500 Din. Bodi ji izrečena topla hvala z željo, da bi našla obilo posnemal cev!
m Ljudska Vnjl*ni"a v Narodnem domu izposojuje knjige vsakomur ob o*-
BTt*b %
»TAROn.
•C Mariboru, dne 3. ftarea 1928
Vedno n*do»«gJjIvo v kakovostioita^t
Schicht-ovo milo 7
znamke «Jel€n". v
'Kajti rte na »vefu nas ne more napcHft,
! Ida poslabšamo naSe najboljle, kakovost; žalega mtla.	i
jMosio£e bi nam bilo poceniti noje Jeleno-' milo s tem, da bi ne porabljali „tako idobre" surovine. Ne storimo tega. kaj« nam ni samo na tem, da proizvajamo, •
•	»dobro milo**, temveč nam je na tem j fla proizvajamo
L
najboljše milo?
dopoldne. Na razpolago jo okrog 10.000 ten ji c, zlasti je krasna izbira modernih svetovnih romanov evropske literature.
m Občni zbor gospodarskega in političnega društva za I. in IV. okraj se bo vršil v petek, dne 5. marca v posebni sobi restavracije Pečnik na Rotovškem trgu. Vabi in poziva se vse članstvo, da »e tega občnega, zbora, polnoštevilno Udeleži.
m Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima na prodaj založba Matib. tiskarne d. d. v Jurčičevi nlici 4. Te ti* ekovine so uporabne le za večja podjetja.
m Nedeljski šivalni tečaj, ki ga prireja Nar. slov. žensko društvo, se je začel. Prijave so še sprejemajo pri gospe j Brišnik, ali ob nedeljah prt tečaju od 14.30 do 17.30 ure v drž. ženskem učiteljišču,	N	30
m Drugi večerni kuharski tečaj za meščansko kuhinjo na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne 6. marca. Prijave sprejema vodstvo.	N 29
m Damski salonski kvintet svina v kavarni »Evropi« dame« im dnevno od 30.30 do 2.30 ure.	448
m Ta teden se vršijo umetniški večeri v torek 2. in petek 5. marca. V Klub-baru popolnoma nov program.	436
Novi soomladanski modeli
/okolstvo
o Vaditeljska seja. V torek 2. irrt.se vrši v prostorih Narodnega doma redna vaditeljska seja z običajnim vzporedom. Olane zbora opominjam na točnost. — Načelnik.
Pred porotnim sodiščem v Mariboru.
Kako prideš najlažje do 20.000. Din
Maribor, 2. marca.
N« mine porotno zasedanje, da ne bi hala na vreti kaka zadeva iz Prekmurja. O današnjem obtožencu pravi obtožnica državnega pravdinišlva:
Dne 3. novembra 1925 je prišel .Ja,noš Luter v pisarno trgovca, Josipa Benfca v Murski Soboti In izjavil ualužbenemu uradniku dr. Geigerju. da ga pošilja Janez Gergar z naročilom, da dvigne na račun prihodnje dobave telet in prašičev 20.000 Din. Ker trgovca Benka ni bilo doma, je Luter odšel, so vrnil čez pod ure -in dobil na orko 20.000 Din ter podpisal pobotnico z imenom France Novaik.
Obdolženec trdovratno Itttjj, da 'bi bil «ploh tisti dan v Murski Soboti, kaj šele da bi bil ponarejal pooblastilna pisma m ponarejeval podpis na pobotnici. Obdolženec zatrjuj«, da se je omenjenega dne odpeljal z izposojenimi kolesom v Križevce in se že ob 10. uri vrnili domov Zaslišane priče pa so njegove alribi do kaze ovrgle. Poleg tega pa, potrjuje sum tudi dejslbvo, da se je obdolženec na Benkov poziv, da naj vrne denar in da ■e mu ne bo nič zgodilo, zamislil in ni vedel, kaj bi odgovoril. Glavni dokaz njegove krivde pa je vrsta prič, ki »o v Lutru spoznale onega, ki je 1. novembra dvignil pri trgovcu Benku 20.000 Din. Obtožnic*.a pravi tudii, da se je obtoženec po dobro premišljenem dejanju tudi obril, da bii zabrisal sled in otežkoeil identifikacijo. Vse navedene okolnosti torej jasno pričajo — izvaja obtožnica
—	da je Jainoš Luter storilec dejanja in da je obtožba utemeljena.
Razprava se ob zaključku lista še nadaljuje in borno rezuiltet sporočili v jutrišnji številk L	i
' /,£Z3 D
Eleganten promenadni plašč. — športni površnik. — Kostum.
Tudi vesel pojav
V	Sloveniji je sadra je dni jako aktualno vprašanje Trboveljske premogo-kopne družbe. To je naj večje zasebno podjetje v naši državi; zato pa tudii važen činitelj v našem narodnem gospodarstvu, posebno važen pa še Za gospodarstvo v Sloveniji. Družba si je v zadnjih letih silno opomogla in zaznamuje visoke dobičke Pravijo pa. da je v zadnjih mesecih nastopila, nadprodukči ja premoga; dohodki so se zmanjšali in je nastala/ nevarnost, da bi se zmanjšale tudi dividende im- plače ravnateljev in upravnih svetnikov. Zato — pravi jo
—	je biflo treb® nekaj storiti. Tn družba je poik azail a, da hoče birti primerno svojemu velekapitalu tudi v socialnem frcni -Slu kapitalistična: začela je odpuščati podunaidinake in rudarje, na.povedala pa je tudi znižanje delavskih mezd. Vse zaradi tega, ker se je v skladiščih nakopičilo nekoliko več premog«. Naše delavstvo mora ali na cesto ali pa delati za nižje plače in pod manj ugodnimi pogoji, da se me zmanjšajo dohodki velekapitalistov. ki plačujejo svojega vodilnega) ekponenta s kraljevsko p/laoo.
Vesel pojav je v trenutku, ko se odpira v Sloveniji težka delavska kriza, solidarnost vseh slovenskih strank v obrambi slovenskega delavtstva. Naši rudarji v revirjih TPD imajo v tem trenutku. za sabo ves narod, izvzemi! neznatno skupino zainteresaraniiih kapitali-
stov; vse stranke so jim ponudile pomoč in zaščito. Kakotršnikoli so že motivi te solidarnosti, se je vem dar pokazalo, da je socialno vprašanje našega delavstva pri največjem podjetju v državi o-zko zvesamo z vprašanjem celokupne gospodarske produkcije v Sloveniji. Vsi stanovi, vsi siloji so si edini. v tem. da je treba zaščititi šibkega nasproti močnemu. _ Oni, ki so potegnili iz rok naših rudarjev in iz zakladov naše zemlje toliko energij ter jilh vnovčili-v sijajne dohodke, bi morali sedaj, ko trenutno ni zanje teko sijajne konju&ture, nekoliko zmanjšati lasime dobičke, ne bi pa smeli takoj z^man jševatM obrata; in se maščevati nad žuiljevimi rokami, ker ni dotok zlata več tajko obilen kot je bil. — To se je kapitalistični gospodi povedalo z vseh tftrani in ta beseda, je znamenje, da še slovensko mišljenje n,i obremenjeno z izraaifto kapiteli,st,ično ideologijo, po kateri je človek nič, denar pa vse.
Naš gospodarski in narodni problem je socialen problem — problem malega Človeka. Zato s,mo vsi, ki hočemo svojemu narodu dobro, poklicani, da branimo slabega pred močnim, delavca pred izkoriščevalcem, nastavljen ca pred mogočnim šefom.
Zadeva TPD je jasno razkrila, da bfi bili brez socialnega duha le igrača gospodarsko močnih tujcev — internacijo-nainega kapitala!
Koroški Nemci in kulturna avtonomija
Doelej se je oglasilo na Koroškem bore malo glasov za predlog Nemškega političnega, društva v Mariboru, da naj se da koroškim Slovencem kulturna avtonomija. Kakor oficielna Avstrija ne puisti, da bi preiskala položaj koroških Slovencev in Nemcev v Jugoslaviji posebna, paritetna komisija, ker bi se potem videlo, da so Nemci Pri na« kljub vsem natolcevanjem in lažem v boljšem položaju nego koroški Slovenci, tako se koroška nacionalistična javnost na vse kriplje trudi, da bi dokazala, da na Koroškem sploh ni Slovencev. Obstoji
—	tako pravijo — nekaj tisoč ljudi, ki so pod. vplivom Ljubljane in ki se priznavajo za Slovence. Ali teh je mailo in vsi ostali Korošci, ki govore dijalekt, '■i ne spada v območje nemškega jezika, rzijo Ite Slovence in povdarjajo, da so Vendi in Vindišarji. ki nimajo nič skupnega s Slovenci in Jugoslavijo.
Tako govore in pišejo koroški Nemci. Heimatsddenst kliče te Vindišarje k zborovanjem in: samo ob sdbi se ume, da leti sprejmejo vsako resolucijo. Tako «o nemški in vindišarski zaupniki »a veli-kovški okraj sprejeli na zborovanju v Velikovcu sklep, ki razvija zgoraj omenjen narodnostni nazor in pravi, da se vindišarsko ljudstvo Korofike nikakor ne _čuti »alfclranega Zahteve po avtonomiji se stavijo v Ljubljani; vindišarski Korošec se celo bojuje proti fenajdeme-mn, nezgodovinskemu imenu Slovenec. Nikdar ni obstojala kaka zveza med Vendi K^roSko in Slovenci Kranjske im Štajerske. Med obema narodoma, ki 6e
razlikujeta po bistvu, jeziku, prepričanju in kulitiuri, ne obstoji nobena vez im ljubezen... Vindišar se čuti ogroženega le od Slovenca, ne od Nemca; on noče slovenske Šole. ker bi ga slovenizirala in ker smatra domači jezik za pokvarjeni jeeilk. Zato vindišarji niso sprejeli Slovencev z odprtimi rokami, ampak z granatami im zato so glasovali proti njim;..«. Končno proglašajo vestti o za-tiramju slovenske manjšine na Koroškem za legendo.
Da, tako je! Na K°roškem ni Slovencev, kaj bi tedaj govorili o zatiranju koroških SlovencevT! Nemška perfidnost je očitna. Kmečko maso brez inteligence, ki so j0 Nemci desetletja pripravljali za germanizacijo, prepričujejo, da so Korošci narod zase — vindišanski narod. Ta narod nima svoje kulture, svojih knjig, nima ničesar, kar stori iz naroda narod
—	aili kaj za to. Vse to dajo Nemci, kolikor hočete. Glavno'je. da se ne zave slovenske narodnosti, ki k nji dejansko spada. Tako je treba izigralta manjšinsko varstvo. Dobra komedija nemškega Michla.
Toda samo komedija. So za časa pariške mirovne konference so pisali Pireiheggerji im Kamnikarji, da tudi Spodnje Štajersko naseljuje tak vindi-sarski narod, ki nima nič skupnega s Kranjci-^Pred 50—fiO leti so pisali nekateri nemški liisfti podobno o kranjskih in primorskih Slovencih. Takrat Slovencev sploh ni bilo; bili so zgolj vindišarjii, ki bi jih moral nemški narod kultivirati, L j. vsilita jim nemški jezik in nemško
kulturo. Ko pa. so se prebudile narodne sile v tem ljudstvu, ko se je narod po isti poti kakor povsod drugod — namreč potem svojih ’ izobražencev — zavedel, kdo je v preteklosti in v sedainosti in ko so se te sile uprle_ nemštvu — tedaj se je začelo umikanje. Danes že koroški nemški šovinisti priznavajo, da so na Štajerskem' in Kranjskem Slovencu Samo na Koroškem jih ni. Čemu	—1
Ker ne smejo biti. Tam ima.jo Nemci besedo in slovensko ljudstvo je treba g°r' manizirati. Res je, da mnogi Slovenci priltrjujejo tomlu in podpirajo ta načrt To je sad nemške potujčevalne vzgoje in tudi na Štajerskem si pred leti našel mnogo tnikih nezavednežev. N omSka medija, ž njimi pa je preveč prozorna;, da ne bi videli njene, abotraostL
»Koroški Slovenec« dobro pravi: >Pro glašajo Se za Wen<ie, ki še nikoli nieo imeli nič skupnega s Staijerekiod ™ kram jakimi Slovenci, pa pozabi jo razl^ žiti, zakaj se je ravno v Celovcu pred | 70 leti mogla ustanoviti Mohorjeva dro-| žba in da je niso sam« koroški Weir« ranumeli, ampak tudi štajerski in kranjski Slovenci. Pa tudi sedaj se poslužuje* jo v propagandno svrho Nemci im Mendli prav pririfno slovensikega jezika, kadar se razpošilja) »Koroška domovina« in mi se čudimo, da Wendi l&t ra^nrae' jo. Ako se površno primerja s _ >Koro* škirn Slovencemali kakšnim ljubljanskim listom, se ne najde v jeziku noto"* razVka, samo vsebina je drugačna.. C*-mu ne»kit Že samo s tem poka,žejo Nen>' ci, da so vindišarji slovenskega plemen* in da jih le Nem« v svoje svrhe ločUfl in zapeljujejo od pravega. n*ziranja.<
Če pišejo koroški Nemtti o tem vprit* šanju za graške ali dunajske liste, so ve bolj atademični. Priznavajo^ da tu za Slovence,'ali- ti so — pravijo — ta* ko zraščemi s koroškimi Nemoj, da jih mogoče ločiti. Ti Slovenci si — razen n®* znatne manjšine — ne žele, da bi se;,'ii» dalo kakršnokoli posebno mesto; oni Korošci, njihova višja kultura, je nemška in šole naj jih ranče dovolj nemšk** slovenščine pa ne potrebujejo.
Predlog Nemškega poliH/ičnega, drti#' va ima najmanj to dobro stran, da zopet čistijo pojmi. Nemški nadona^^ igrajo komedijo in nas to »albavw. _ adaj pa je videti; da koroški Nemca '•’* bodo popusttili na ljubo Nemcem v ® ^ veniji, ki jiih je vedno manj in ki se no morejo ojačovatt. S prakso, ki jo kaž®3a koroški Nemci, da se namreč neka rodna manjšina pretvori v očeh javno«*'’ v nekaj, 'kar ni narodhm manjšina —' * to prakso je lahko reševati manjšin*!^? ' probleme. Ta praksa, nd za Slovence ni« novega; dolga leta smo jo čutili B® hrbfca.
Nerodno gMilRft
UCPliKTOAn.
Torek, 3. marca, ob 30. uri »Grofica ^ rica« ah. O (kuponi).
Sreda, 3. marca. Zaprto, četrtek. 4. maroa ob 20. uri »Sluga gospodov« ab. A. Premijera.
Potek, 5. marca ob 20. uri »Grofica ^a4 rica« ab. D. (kuponi).
Sobota, 6. marca ob 30. uri »Hlapec ne j In njegova pravica« ab. A-njikraf v senoni. (Kuponi).
Nedelja, 7. mairoa ob 20. uri »Prešernov* proslava«.
•
Premijera Goldonijeve veselo!#** »Sluga dveh gospodov« na mariborski* odru. V četrtek, dne 4. marca ob 20. bo premijera veilezabavne veselaiigre i®8'
Li jamskega klasika Goldonija »Sltt£ dveh gospodov«. Med ttalijansikimi siki 16. stoletja zavzema Goldoni komediograf najodličnejše rmetfbo im * takorekoč ustvarite! j taikoavane »Cotn^ diae del.le airte«. Njegove komedije izraz vročekrvnega Benečana, polne t®®£ peramenfca in šegavostL — »Sluga d"^£ gospodov« je veseloigra, bi mirna vis^®^ letečih pret.enzi j, ttemveč je u«mer3^ vse zgolj na veselost, razigranost, vost, vsebujoč vse znake Goldon^i®^, omolierske'' dobe: »teater le temfteff'*' Režija, ki jo vodi g. J. Kovič, je usrn^ jena v tom praven; pokazaii občin®*’ -teater (oder na odru), ga zabavati J? š v tom smfelu vri veti v čas GoldopiJ* dobe, v čas itali janske klasične
—	v teater.	-
Svetovna panoram^
»I* Španske ▼ Mehiko«.	^
Tukajšnja »Sverfovna panomrma"' ^ pi-edvajmla še ves prihodnji teden !v no slike iz vroče Španije, posmetk6 ju nih Ink:	Cndix, Tam pik a Vera«^’
Jalapa. ki se nahajajo že v vti'11* Mehiki. Slike so dobro izdolane	J
jo mnogo poučnega
V	Mariboru, dne 3. marca 192ff.
n \ RfiR«
■•srran d
Pred porotnim sodiščem v Mariboru.
Novorojenček
•Pira Francu Šilee v Vitomercih jc slu-Ha Frančiška šileč, ki pa je kmalu po nastopu službe postala nosema. Svoje stanja je škrbino prikrivala. Piroti jutru 16. novembra 1. 1925 eo Frančiško poparili ' Wči. im je v klavnici "porodila zdravo moško dete. Nato jra je odnesla v svinjsko kuhinjo, ga položila v kotel, v katerem se je kuhala repa. Dete je položila z obrazom navzdol, kaj je povzročilo takojšnjo zad ušitev,
Obdolženki pase ni posrečilo prikriti groznega zločina. Domači hlapec Konrad je namreč slišal v mesnici novorojenčkov jok im je pozval gospodar ja, da bi šla pogledat. Po sledovih sta prišla v svinjsko kuhinjo, kjer je ležal novo-• rejenček mrtev v kotlu za repo.
Obdolžonka je v preiskovalnem zapogo priznala, da je porodil«!, vendar pa Pravi, (ja ne ve. ali je'otrok bil živ ali n«, ker je bila preveč zmedena in razburjena.	.	•
Tako jo- obdolži) je obtožnica državnega pravdnfka. ki jo bila prečitana na v3era,jšnji popoldanski nazpravi.
Obtoženka je mlado, neizkušeno k tne-^ko dekle, ki ne kaže, da bi bilo izprije-®o« Zgodilo f« mu- je pač, kakor se zgodi Bmioj:ivn dekletom na kmetih in v me Njene izpovedbe precl porotniki
v kuhani repi
Maribor, 1. marca 1926.
časa prosvetljenega absolutizma v Fran-! kar ja o povojni srednješolski mladini, K	•	■	■	”	prof.	Tasiča raamotrivartje o almanahu
cdjU, Framceitvu Marie Arouetu Voltanre-ju (lfi.04—1778). Predavatelj jo podal slušateljem jako izrazito im živo sliko tega nemirnega duha, ki je prvi za čaisa zna-
vplivale prejo simpatično kot odHrijMooe
in ta dober rt. ii* veliko ol.iaaj po-; L Met^Jt mm	Ste?-
ložaj pred ^ndiki Opevala je ~re	^^a	in	eSk^t),	geslo,
V hiš, kier n« sluz,-la kot nastajajočo ne- g «	^ ge
nit«« (bratstvo). Voltairejev duh je gradil 1. 1789. (barikade za to veliko, a še
v hiši, kjer je služila kot nastajajočo zakonsko mater, ki se je Mižala porodu (takrat se .nosečnost ni dala več skriti) so jo v službodajalčevi hiši (sicer wo bil i njeni sorodniki) čritili in so ja pravili, <?
»Generacija pred stva.ranjem«, nadalje vanje Vebrovega »Sokrata« in vršita drobnega gradiva. List se naroča v Ljub Ija/ni, Škofja ulica 8 in zasluži kot ogledalo slovenske visokošolske oml a di ne vso pozornost.
dandanašnji neizpolnjeno geslo, četmdi bilo truplo ljubljenca mladostne
« SSK3?3	SVaj^e	Wkrue-^orao že eno de-
postelji/ ker je bila za-sedeua, marveč kletje v grobu.
na tleh. Ko so jo prijeli, porodni krči. je, ^We —	eo	D^t;ale po	lo-
šla v klavnico, ki je rabila. tudi kot ku-1 Yji__s «	___f.iir,
hinja za svinjsko pico in je ondi .stoje |J^ale v idejmiiJl boiiJl razni,h krščan
Predavatelj je uvodoma očrtal sploš-so našita" filozofije od teologije in se
porodila. Bila jo. tako zmedena, da ni vedela, ka j je počenjala; ko 30 jo gospodar čez pol ure poklical, je položila otroka na takrat že kuhano repo in odšla.
Izpovedovanje obtoženke im tudri prič je nudilo pristno edifeo življenja'ia kmetih.
Porotnikom so bilta. stavljena 4 vprašanja, prvo na detomor, drugo na zanemarjenje porodniških priprav, tretje, ker ni klicala babice in čettrto jjlede ne-odgovomosti. Porotniki so vprašanje glede detomora zraiu.itkalii z 10 glasovi, enako tudi četrto vprašanje, potrdili pa so dt-usro in tretje nekar je senat obsodil Frančiško Šileč na eno leto ječe. Dosedanji preiskovalna zapor se ji vstaje.
Pred porotnim sedišče-m v Mariboru.
Ponarejanje delnic
»Oberiistor. \VasserLrraft- und Elefctrizl tiits A. G
Damee je stal pred tukajšnjo poroko strojni tehnik Franc Baumana,1 rodom iz. Ormoža. Obtožnica pava ja sledeče podatke* Baumainn se je seznanil 1-1924 na Dunaju z-brezposelnim litogra-f<>m KrottenTnayerjem. Stopil je z njim v stike in ga pridobil za ponarejanje "prednostnih papirjem. Tam je s pomečr je posredoval cev preskrbel potrebne stroje in v delavnici mehanika Ne v v el n so pričele izdelovati delnice >ObeT-°ster. W»?ii>>eTkrnft mul E^ktrisritdts A. G. Ponarejene delnico je prejemal Bauman in jiith oddajau F. Hortu, ki je drs^-'Kocene papirje isstavljal pri raznih tvrdkah, ter jiih oškodoval za približno 800,000-000 Ka. (800.000 Din). Nadalj.ne de-■*®vanje pa je prekinila neka ovadba in obdolženec je bil aretiran, nato pa proti f^voiji izpuščen. To priliko je izrabil 111 v družbi s Hortom pobegni,) v Ju-go-
pred poroto.
Maribor, 2. marca, slavijo, kjer je bil kmalu aretiran. — Baumanu je pri zaslišanju priznal zvezo s ponarejevalci ter da je kupil stroj in dal tudi svojo sobo ponarejevalcem na razpolago, vonadr pa odločno zanika, da lui bil delnice razpečavali. Z ozirom na navedeno iBNledke ga je državno pravd-ništyo obtožilo hudodelstva goljufije. — Poleg tega pa jo še obtožen- radi nedopustnega nošenja'orožja in radi prestopka zoper javne naprave in narodne. Tekom razprave so priče, ki so prišle iz Avstrije, izpovedale razbremenilne podatke za Baumanna iu potrdile, da ni z delnicami nikogar oškodoval in si tudi ni prilastil tujega imetja..
Porotniki so zanikali vprašanje jdede hudodelstva -goljufije in je bil Bauman n Obsojen le radi prepovedane nošnja o-rožja na 2 rjeseca zapora.
ICuSfura Sn
umetnost
Kalman: Grofica Marica
K najbolj popularnim in privlačnim ®Peretam novejšega izvora so šteje »Grofica Manica*-. Zraven sicer ne bog-fiigavodl kako bogate in originalne, a vzjic temu prijetne in zdrave glasbe, pripomorejo k uspehu predvse.^i spret-5o zamišljeni všlagerji«. Na te su pač o-tira danes ta. vedno bolj propadajoč« ^Taotniška oblika. Publika, ki vidi v gledališču tolike kulturne institucijo, «akor predvsem kraj razvedrila in za-"*ve. pride n tem na svoj račun, ž njo '»ed p>a tudii. gledališka blagajna. Pre-^ijerra zgoraj omenjene opei-ete beleži ^estraruSki uspeh, h kateremu je pač k Jftjvočjorrra delu pripomogla odlična re-g. B a c h m a. n n a. Poznamo že Možnosti g. režiserja; njegova okusna ^Prizonitev je storila vse, da se je delo možno naj^rečnejo uveljavilo. V ce-J*Bi dispoziciji, v kostumih in plesnih 5^*topih i.td. jc bilo mnogo umotui-okutra, Pazenteg-a se je ansa-mbl ^prndiil, podati eivoje najbol jše.
■V naslovni vlogi grofico Marica smo ^~*6li letos gdč. L u b e j e v o prvič v r®~3i vlogi. Svoj part je ahsolvirala v in. igralskem oziru zadovol jivo, j 3®ne nastope štejemo sploh k čednim eimpatičnim, Nedosta.jajo ji pa one _netividualne potew, ki bi jih prlčako 0®“ od predstavnic« glavne v!o.p:e. kakor Plomkauja '':;rie,a. Zelo učinkoviti pa g, njeni lep: kostumi. Gdč. K o v a-5 «e v a (kot Lija) je izvršila *v<*j part. poroto % izrazitim temperamoutom. Je ^°h siljjo prožna igralka in uprav 10-j>na za oder. V baronu Zsupanu (gosp. ^ arastovi£) je prevladovala ki-mi-a stran in 9 tem zadrževala razvoj o-J/T *uačilnih potez, k' bi si iih želel o< j^rfkftua bogataša 'n plemenitaša. S;cer J© bila izvedba istotako dobra, kakor
pri knezu Popnlescu (g. TT r v al ? k), kateremu je trda izgovarjava slovenščine v tej vlogi prišla v prid. k« je bilo treba predstavljati romunskega vojaškega dostojanstvenika, ki se mora posluževati tujega jezika. V svoji manjši vlogi je bila prav dr.bra ciganka Marija tg d č. Z a me ji če v a) v pričetku "prvega dejanja. V njenem -pevskem itrganu tiči zdravo jedro. Ostalo vloge so bile v rokah gdč. 8 a v 1 m o v o fkjeg.ln ja Božena Kuddenstein), Starčeve (lika pl. r>ambossy) ter gg. Pirnat (Karl Lie-benberG:), Tovornik (sluga Penižek), Stopar (ritmojster Grasnveseu) in Križ foigara Berko). Posebno pozornost je vzbujala skupina otrok v prvem dejanju. ki jo je uspešno vodil grof Jašilo (g. Bratuž) in to glede nastopa, kakor tudi efektnih knsitumov. Malo Šariiko pa je s svojim petjem še posebej omeniti. Plesinetocko «0 bile debro naštudirane in tlelo je v celoti do-enrlo popoln uspeh. Tudi orkester pod taktirko g. Herzo-g a je storil svojo dolžnot-lt; kapelnik ob-naoa svojo pažnjo že kvalitativni izvedbi. dawi bi si lahko glede plesnih ritmov še marsikatere želeli. Potek predstave je bil animiran; treba pa bo pavze skrajšati in pričeti točno oh napovedani uri Publika je živahno ploskala in nekateri nastopi so se ponavljali. Po^.-vmezni predstavniki so bili obdarovani z veuoi in darili. Gledališče je bilo napolnjeno Motniko pri premi.ieri, kakor pri prvi sobotni reprizi.	H.	D.
-O—
Predavanje o Voltaireju v Ljudski univerzi
Snoči je predaval v Ljudski univerzi« g. prof. dr. A. Dolar o. najslavnejšem francoskem mislecu im pisatelju za
sikih sekt in struj na eni strani in vidnem napredovanju skepse, upora zoper cerkveno avtoriteto in verske dogme na drugi 'Mirani. Voltaire se je navzel svobodnjaškega duha zlasti v Angliji.^ki je bila takrat matieai venske in politične svobode v Evropi. Veltairejevo spretno pero, ki je bilo že preje ustvarilo nekaj za tiste easte slovitih pesuiišfcih del (na pr. ep »Henriade«), se je pojavilo v službo novega svetovnega nazora, ki je rušil idejno in moralno zgodbo fevdalizma, absolutizma in cerkvene nadoblasti. Skupaj s prijatelji, ki so se zbirali olerojr »Enciklopedije« (na pr. T): d plotom) je neuOTiiiljeno vrtal k saimemu bolečemu živcu trhlega zoba takratne družbe; k veri, da. je kraljeva in duhovniška. oblast dama o1 spmegia Bo?a. S tem je ifa vihravi veseljak in ironični deist, pr; inteli Friderika Vel^e^a in mske carice Tfata^np. fjostal eden izmed oče tov velike revolucije, zakaj dal je gesla, ki se j'‘h nestrpno pričakovale absolutizma in 11 jesrovib vedno večjih abotnosti naveličane meščanske in delavske množice.
Predavatelj je um el s svojim prikup-Ijivion načinom predavanija in z1 a? ti t potdajauiem značilnih ep'«ed iz Voltair-jevewa življenja zoinficresirati sleborne-ga slušatelja, tako da je.pred njim živo stala ne samo Voltairjeva slika, ampak tudi slika sodobne<ra kulturnega življenja. Nedvomno je bilo to predavanje lep prispevek k umevanju francoske ro vel Tiči j e in moramo tudi topot obžalovati, da udeležba ni bila še večja,
Pribodtn ji pe/ck (5. mares) bo predaval g. prof. Gruntar o_ Fr amer ji (pokrajinske slike), v podel if-k (8. piarca) pa g. inž. Kukovec o dimge^n znažfl-ruem-sejaVu ret\'.olucijonarnah idej Jeanu Jaquesn. Riaus.^au.iu.
—D—*
X Mladina. Z drugim letnikom je prišlo v {jlasilo levičarsko opredeljenega dijaštva Mladina«, novo življenje. Najboljša priča o tem je vsebina prvih treh šitovilk- iz prve številke omenjamo posebej članke; Srečko Kosovel »Uvodne besede.« — Dr. J. R., »Slovensko visoko šolstvo pred in po vojni.« — Srečko Kosovel, »Refleiksije ob koroškem dnevu«, dalje slede članki C. O. o ljubljanskih gledaliških zadevah in daljša razprava vseu4 prof. dr. Vebra o Sokratu, razpra v-a, ki hi jo posebej priporoči.li vsakemu inteligentnemu Slovencu. 3/3 številka prinaša »Manifest svobodnim duhovom« Sročka Kosovela, stališče mladine u Rapallu (Ivo Grahor), potem članka Sltanka Tomšiča. »Inteligenca in narod«. Srečka Kosovela »Kriza in gledališke polemike«, V. Košaka »Vprašanje ustanovitve zveze slov. knjižnic in odrov«, Bratko Krefta »Dokument«, dr. J. Lo-
/port
: Službene objave MOLNP. V nedeljo
dne 7. marca se vršijo sledeče prv. tekme: ISSK Mairihor : IK Svoboda ob 14. uri na igrišču SD R«-pid. sodnik gosp. Frsmlvl, športni nadzornik s. Hofer. TSK Merkur : TK Mura v Murski Soboti, sodnik sr- Radolič, spouitni nadzornik g. Peheim. ISSK Maribor in SK Mura se da ukor, ker niiso predložili liste verificiranih igralcev, kakor je bilo rarzg^aše-no 20. in 26. februarja 1926 v službenih objavah MOLNP v »Taboru«. Vzamejo se na znanje službene objave LNP-a z u. o. seje 24. febr. 1926. s katerimi se naznanja nov odbor ISSK Maribor: predsednik o ravnatelj Toman, tajnik ffosp Verstovšek- Želji SK Ptuj radi odigra nja pokalne tekme se ne more ugoditi, ker so termina zasedeni od prv. tekem in se bo termin pravočasno javiil. ISSK Maribor se poživlja, da nemudoma poroča MO, ako je igralec Sotrnšek bivši elian imenovanega kluba verificiran ja gornji klub. Vsem klubom se naznanja da morajo pri prv. tekmib dokazati sodniku. da so vsi igralci verificirani. —' Tajnik.
; ISSK Maribor — nogometm odsek.
Od^ekova odborova seja se vrši jutr!^ v sredo dne 3- marca t, 1. ob 6. uri zvečer v zadnji sobi hotela *pri Zamorcju«. — Prvo moštvo se pozivlia, da se to seje polnoštevilno udeleži. Načelnik.
»GRISVI KIMO«.
predvaja samo Še danes in jutri krasen film »Pariške noči«. V 7 dolgih dejanjih naš seznanja s pariškim nočnim življenjem-, z razigranim boemskim svetom in apašiko druhaljo. V glavni u.logi nastopa Lon Tellegan in izborno poda ja drznejja in slavnega apaša, ki vnema srca. Pari-žankam in si pridobi celo ljubezpu ame-rikanske umetnice, koje vlogo izvrstno -rešuje priznana kinoigralka Blain' Hamsuerfest,
>APOTO FTNO«
predvaja do B. t.m. veliko dramo divjo strasti in vroče ljubezni »Bandolero«. Kratko vsebino podajamo v naslednjem; Bivši dragonski kapetan Carrasco postane vodja hajduške čete (bandolero); ki je strah in trepet vlade in bogatašev, Kapetan je šel v hajduke z namenom, da se čim kruteje maščuje nad svojim bivšim poveljnikom markizom de Baza-no, ki je na najpodlejši način onečastil njegovo ženo. Povsod ga vodi in spremlja le ena misel, misel maščevanja.
Ko se je markiz zabaval z razbrzdanimi dekleti, so bnmdolerovi hajduki u-kraclli njegovega sina Ramona in ga od* nesli v svoje skrftto gnezdo. Mal»i Ramon je polagoma doraščal in se ra?,vil v kraf-nesra krepkerra mladeniča. Z njim pa jc doraščala tudi bandolerova hči Petra, v katero se zaljubi Ramon, ki je^ postal prvi bikoborec v Španiji._ Po težkih bojih in trpljenja polneni življenju sta se vendar združila, in uživala srečno zakonsko življenje.
Sz žlvgjercia in sveta
iz zgodovine samo-
morov
Samomor je prastar pojav. Indijci. Kitajci in Japonci so se često sami 0-svojevali spon neprijetnega življenja, tembolj, ker jim njihova vera (budistična! in brahmanska) ni samomora zabra-nila, marveč je tako^ekoč vzpodbujala k njemu. V Indiji so zlasti bolniki iskali večnega miru v svetih vodah lotosove reke Ganges. Na Japonskem in Kitajskem je bil najbolj priljubljen način saijnomora. skok v vodo ali prostovoljno izstradanje. Na Japonskem se je še do naših dni ohranil strahovit samomori! ski način; harakiri. Pri Zidih je bil sicer samomor zaibranjen, vendar pa so (ra pod nekaterimi okoliščinami trpeli in dovolili. Grki in Rimljani so bili prvotno odločni nasprotniki samomora., počasi pa so nastopile duševne struje (na pr. stojiki), ki so samomor uprav propagirale. Za cesarslcib časov je bil samomor v sitarem Rimu zelo pogost pojav. V tej dobi se je lepo videlo, da število samomorov ra-te obenem 6 propadanjem javne morala-
Samomor je bil — pod rimskem vpil* vom — dovoljen tudi pri prvih Kristjanih. Pozneje so ga trpeli le v silno redkih primerih, ko se je zgodil pod »božjim navdihnenjem«, danes pa ga krščanske cerkve kolikor le moSi zatirajo. Strahon nam pripoveduje, da so bili samomori pri Keltih in Gotih zelo pogosti. PenzijcA in Tatari so bili nasprotniki prostovoljne smrti. Mohamediance-m je zabranil samomor Mohamed v koranu; njihov »kiz-met« pa je bil vse do novejšega časa vrlo uspešna ograja zoper obup s smrtnim koncem.
Zdi se. da. so bili v srednjem veku samomori’ bolj redek pojav: največ so jih izvrševale preganjane čarovnice ir pa židjo.
Prvi statistični podatki o samomorih potokajo iz Londona in sicer nekako izza časa okoli 1.1680. Od 1. 1870 se registrirajo samomori tudi pri nas. Tako vidimo, da je od tega časa pa do 1. 1913 število samomorov stalno rastlo. Pa tudi v drugih deželah ni bilo nič boljše. Tako na Švedskem, Finskem, v Franclji in dru-Sfod, le v NennČ.iji je zadnja leta pred t vojno število samomorilcev padalo,
Da je med -u»jino in po vojni
TRGOVSKI DOM m,
Priporočam za pomladansko sezijo velikansko izbiro raznega lepega, modnega blaga za pomladanske plašče, kostume in komplees.
Velikanska izbira vsakovrstne svile po čudovito nizki ceni.
HevodoSlo perilno blago, poldelen, krep Marocain, Batist, cefir od 8 Din naprej.
Velika zaloga platna, Sifonov, oksforta i.t.d.	429	5
OGLEJTE fl DNEVNO VELIKO RAZSTAVO IN POSEBNO NIZKE CENE!
I. Pregrad ■ Maribor.
povsod drugod — znatno skočilo kvišku. Zadnja leta pred vojno je padalo število samomorov tudi na Danskem, Norveškem, Japonskem in v Avstraliji.
Čo primerjamo povprečno število samomorov v posameznih evropskih deželah v letih 1800—1914, vidimo, da je bilo največ samomorilcev na Saksonskem; Češka je bila na četrtem mestu, Francija na osmem, Anglija na šestnajstem in Rusija na trilndvajstem mestu.
Med vojno je število samomorov v nekaterih deželah skočilo kvišku, v drugih pa je padlo. Po vojni rašte skoraj povsod, zaflraj samomor je tudi socialen pojav in v njegovi statistiki se odražajo socialni pojavi kot so gospodarsko in finančne krize, brezposelnost, slaba prehrana i. t d.
‘-O-*
Napovedujejo nam slabo poletje
Na vremensko preroke se ne ®meš nikdar preveč zanesti; prevarijo te, ko ibi morali najbolj imeti prav in nazadnje se lepo opravičijo, češ, vreme je jako muhasto in tli rado prekriža račune. O letošnjem vremenu smo čitali že mnogo napovedani in prerokb, ki jih borno — seve — najboljše preverili na koncu leta. Dokler pa smo komaj v marcu, nam ne preostane drugega, kakor da vremenskim prerokom no verjamemo ali verjamemo. Kakor se komu zljubi.
Večina vremenoslovcev pa se ujema v enem: letos bo sitno mnogo padavin. Suše, pravijo, ne bo. Pomlad bo jako mokra in precej hladna. Najslabše pa bo poletje. Neki vremenoslovec celo sklepa, da pravega poletja sploh ne bomm imeli, kajti poletje je le tedaj pravo, če pritiska huda vročina. Le-te pa bo zavoljo obilnega dežja 'bore malo.
V	zadnjih letih je sploh opaziti, da Ima poletje veliko deževnih dni. Nekateri si to razlagajo z upllvom solnčnih peg. Na solncu, ki tudi preživlja milijone Im milijone let trajajoči proces ohlajevanja, se pojavljajo od časa dočasa po javi, ki jih mi zaznamujemo kot pege. Pred tedni je bilo mogoče videti tako ogrommo pego e prostim očesom Skozi črno steklo. Zvezdogledi so izračunali, da je bila večja od naše zemlje, zakaj eolnee je — kakor je marsikateremu našemu čitatelju znano — tako veliko, da bi lahko naredili iz njegove gmote poldrugi milijom takih krogel, kakor je svet. na katerem mi živimo. Pege so v zvezi z nektani izprememhami v žareči solnčni gmoti. Te velike pege pa imajo ta učinek, da izžareva solnce manj toplote. Zmanjšanje toplotne količine se takoj občuti na zemlji, ki vse zavisi od solnca. Tako nastajajo hladnejši dnevi ln v ozračju se nabira več vlage; z drugimi besedami: pogosto dežuje.
Take solmčne pege na« bodo zabava-, !e tiidi letos in baje nepretrgoma do 1. 3930. Posledice ne bodo nič kaj ugodne;
zlasti poljedelci 'bodo nezadovoljni, ž njiimii vred pa seve vsi drugi ljudje, kajti vsi živimo od matere zemlje in njenih 6adov. Na srečo ta vpliv ni na vso zemljo enakomeren in še vedno lahko upamo, da naša Srednja Evropa morda ne bo preveč prizadeta, kakorkoli sloni to upanje na slabih izkušnjah zadnjih let.
Ravnatelj observatorija v Bourges Ahbe Moreux piše s tem v zvezi, da bodo imele solnčne pege slab vpliv tudi na človeško zdravje. Človeško telo je izredno fin instrument, ki se sicer ve marsičemu prilagoditi, ki pa tudi občuti vse zanj neugodne vplive. Tudi pojavi na solncu vplivajo nanj, posebej pa še na živčevje. Zato bodo v letih velikih solnčnih peg nervozni ljudje še bolj nervozni, histerične ženske še bolj histerične; veliko-- pa bo nevralgičnih in zlasti še revmatičnih obolenj. Letošnje leto in še nekaj naslednjih let bodo po računih učenega obbčja Moreuxa leta revmatizma ali kositibolje.
Čiltatelj im čltateljica imata »eve prosto. da verjameta ali ne verjameta; če ne bo tako — in mi bi le želeli, da nebi bilo, — še vedno velja stara resnica, da je vreme še bolj muhasto in nestanovitno kot ženske.
-o—
človeški bol proti starosti in smrti
V korizmi smo. ki se jo začela s pepelnico, dnem, ki ga je tako lepo opisal naš Gregorčič. Tega dne poklekne pobožen kristjan pred oltar, da mu duhovnik vrže pepel na glavo, češ: Memen to, hotno, quia pulvis as... Spomni se, človek, da bo tvoja sedaj tako ponosna glava nekoč votla lobanja in še to bo vzel čas..
Pravijo, da moderen človek nima časa za take misli, Vzlic temu pa si boš moderen človek najbolj želi. da bi si podaljšal življenje. Beži pred smrtjo. Ali prirodni zakoni so neizprosni. Vse, kar se narodi, mora umreti. Človeški um se poglablja v najrazličnejše prirodne zakone, toda vprašanje smrti mu je najbolj tajimstveno. Voronovi im Steina-chovi poizkusi so se sicer zdeli smešni, vendar pa je marsikateri starček zašel v njen laboratorij. Mnogi celo trde, da jim je operacija koristila. Cvetic v je «eni; Tudi kostamjd v naših alejah v časi ob jesenskih dneh vzcveto ali aadu ni. Taki so tudi pomlajevalni poizkusi v očeh opazovalca. Človek se počuti čilega, da tem preje zvene — pripoveduje neki dunajski trgovec, ki se je podvrgel pomlajevalni operaciji.
Vendar se tem poizkusom ne smemo smejati, kajti napočil bo čae. ko si bo človek lahko podaljšal življenje. (Skrajša si ga že itak lahko).
V zadnjem času se pogosteje omenja ime češkega učenjaka dr. Ružioke, ki se baje uspešno peča s pomlajevanjem ljudi. Njegov laboratorij je sicer maj-
hen. a njegove nauke posluša nad 600 medicincev. Za širše občinstvo pripravlja knjigo »O pomlajevanju«.
Profesor Ružička predvideva, da bo posledica pomlajevanja hitro staranje, zato je naloga znanosti, da tudi to prepreči.
Vendar pa noben izmed pomlajeval-oev ne dvomi, do so tudi temu dane meje. človek si lahko do neke mere podredi prirodne zakone, ne more jih pa bistveno spremeniti ali colo izbrisati. Zakon smrti je tako večen kakor zakon življenja. Vsa gmota teži k trajnemu miru in je razveseljivo, da tudi človeka čakata mir im molk. Pomlajevanje bo uplivalo le v toliko, da bo nekateri po-nreje. drugi kasneje reduciran v vrstah živečih,
-o-
P O SVETU.
Edina zamorska država, v kateri zamorci sami vladajo, — Liberija,, —-se kaj hitro modernizira. V zadnjem času je število avtomobilov znatno nara-stlo, ulice se urejujejo in snažijo in stare hiše lepšajo ali pa podirajo. Pro-
met z tovornima avtomobili je sila velik. Glavni trg glavnega mesta Mouro-sije pripravljajo za veliko industrijsko iu poljedelsko razstavo, ki bo kmalu otvorjeno. Predsednik republike King, marljivo nadzoruje vsa dela in priga* nja k podjetnosti.
V	luki Palos iz katere je Kolumbu** odpotoval 1. 1492 v zapadno smer. so našli knjigovodske knjige tvrdke Piuzon, ki je finansirala K°lumbovo potovanje in mu dala tudi ladje na razpolago. Odločilna vožnja, ki je trajala od avgusta 1492 do marca 1493, je stala 22.000 pezet, t. j. 35.000 švicarskih frankov. Ko-lumbusovi prejemki pa so zna* šali le 1600 pezet.
Kakor je videti iz najnovejših statistik, deluje v Nemčiji 3680 kinov, V Franciji 2424. v Španiji in na Portugalskem 1900, v Italiji 1434, v Češkoslovaški 1200, v Rusiji 1100. na Švedske« 600. v Avlstriji 592, na Ogrskem 502. na Poljskem 450, a na Norveškem 290. V Združenih državah pa je bilo v preteklem1 letu 20.189 kinopodjetij.
Pridna deklica za ti«, tiče alužba. Kopiltrlari ni. 8. 415
Initruktar za II. realko za
s'ovenit1no ia francoMian. se Išče. '(op'tari«T«Ya ni 8. 44*
Dakllea z dežele, stara 17 lat, i‘<“« mest* pri boljši drstim, kjar bi ia niila kohrnja m gospodinjstva. Ponudba na uprava liata pod .Paipna* 414
VELIKA KAVARNA
—	2. Torek 2. —
z umetniškimi vložki
— 5. Petek 5. —
operni veter
— KLUB-BAR —
Bratje Brand - Mia -Berger - Rosse Regia
-	Lili Fanere •
Vsako nedeljo in petek ob 5. uri čajanka s plesom 387
.«•5
mrt»*a^r*.vnwtw
Podpirajte so* kolski tiski
Učiteljica srbohrvaščine in
ia initrnkebe ▼ istam pred mat«. Naslov t spravi. 446
Tamena atanovanf v valji
izbiri, novi ngodnejli pofojl pri atanovaafskl borzi .Mar* stan*. Rotovški trg. 446
11	fP H B .)• ni Sora«# mlomtfati uri
	1 j 11 \ .n* T v,.1 rawUk MA.itjtr« p.votjaaiita
	UUll »K lo#m«#J. • VMra, iMtw »a i«•
II	H '“N* ••osInlB nT444f| t rfvrv .H-tolurfrtlrtJk poAJoS)} to prtnt.fr .«*
	113 ! 1 '"'»"»M#« «• **••. I«*1T»0 fm Sasa
	IISI1 '*’ T,U ul.U. Stopi
	V w ij -«J Wo*e» )• t-2$, » kr«# it ni 1^-
	
430
GO/PODJE!
Najnovije sukno -— KAMGARN se dobi po čudovito nizki ceni v
TRGOVtKEM DOMU
KAVARNA EVROPA
V torek, 2. marca in dnevno svira damska kapela, 5 gospodičen. Svirajo vse moderne« klasične kakor tudi vse jugoslovanske ko* made. Začetek ob 20.% uri.	‘n°
Priložnostni nakup!!
Radi zmanjšanja zaloge na debelo prodajamo nižje navedeno blago v podrobni razprodaji po cenah na veliko in sicer: blago za obleke, moško sukno,
473	o-o-o	volneni,	deleni,	poldeleni, fulardi, krepi, cefiri, šifoni itd. o-o-o
Doliek in Marini, Maribor« Gosposka ulica št. 27
Tlckar; »M*ribor*b». Tkkagn*« v Mariburn. predstavnik Stank D v t e I a. ra umVI f ‘Urednik 11.. ••
Amteuvitik; VekosUv Spin d la*. uoviujkr. .Vsi t Alaiubu
r Borko,	ladajateU:	Kon«oralJ	»T**'**1*4