Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo >0 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, za inozemstvo 12(1 Din
Ureriništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
SLOVENEC
Ček rnčun: Ljub-I lana št. I0.t>r>() in 10.34«) za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 3V.0U, Praga-Dunaj 24.79'
U p ru v a : Kopitarjeva 6. telefon 299)
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 In 205*
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Evangelij ali pleme?
Odkar je pred dobrimi štiristo leti Martin Luther od katoliške Cerkve odtrgal večino nemškega naroda, čemur je sčasoma sledil skoro ves germanski sever Evrope, se v takozvanem evangelskein verskem občestvu ni zgodil noben tako dalekosežen dogodek kakor 20. oktobra 1934, ko se je znaten del nemških evangeličanov, zbranih na sinodi v Berlinu, slovesno in nepreklicno ločil od državne nemške evangelske cerkve, ki ji je na čelu od državnega kanclerja Hitlerja imenovani državni škof Miiller.
Razkol, ki se je bil že v prvem polstoletju obstoja Luthrove cerkve pojavil v obliki kul-vinske ali takozvane »reformirane« evangelske cerkve, je bil sicer važen mejnik v zgodovini proteslantovstva, ie pa sčasoma izgubil čedalje bolj svoj pomen, ker so se v evangelski cerkvi odprle razlike čisto drugega značaja nego je bila dogmatična razlika med Luthrovim naukom in verskim nazorom Kalvina. Evangelska cerkev je bila namreč radi svoje popolne ločitve od edinstva katoliškega cerkvenega občestva vsekozi odprta vdoru racionalizma in vseh njemu sledečih podobnih, čedalje bolj radikalno antikrščanskih zmot, tako da se je borba med Luthrovim mnenjem o odrešenju človeka in Kalvinovim pojmovanjem te verske resnice umaknila veliko usodnejšemu vprašanju, kako braniti krščanski značaj takozvanega evangel-skega verskega občestva sploh. Ta notranja borba od središča krščanske Cerkve ločenega protestantovstva je bila zelo dolga in naravnost tragična, tako da se je večkrat zdelo, da se bo proiestantovstvo naravnost razblinilo v sodobnem verskem anarhizmu najrazličnejših struj in barv Vendar se je v našem stoletju opažal v tej cerkvi nek razvoj nazaj k izvorom polnega krščanstva, čeprav le kot zelo nesigurno tipanje in iskanje, dokler ni treščil vanjo čisto iznenada narodni socializem Adolfa Hitlerja.
Narodni socializem je nacionalizem na najvišjo potenco, kakršnega vsaj, kar sc tiče teorije, po prenapenjanju svojih temeljnih postavk in zahtev ne dosega niti italijanski fašizem. Enako kakor boljševizem hoče tudi ta lažina-cionalizem biti religija, to je absolutna resnica življenja, s to razliko, da boljševizem terja reli-giozno-brezpogojno priznanje in sprejemanje svojega čisto brezverskega materializma, dočim fašizem ne zameta verstva sploh, pač pa si je izkonstruiral čisto svoje »iz krvi in rase«, kateremu naj bi se vsa ostala verstva prilagodila, v kolikor so se sčasoma od »prave naturne religije
{ileinena« oddaljila. Ker pa je te vrste naciona-izem absolutno diktatoričen in ker se taka po-tvorba religije, predvsem krščanske, ne da doseči izlepa, se narodni socializem tudi v tem oziru poslužuje nasilja do zadnje možnosti. Končni cilj tc »reformacije, ki'edina zasluži to ime«, je sena država, en narod, ena cerkev«, ki na j bi združila v eni državni veri tako katoličane kakor protestante pa vse Nemce sploh, kateri bi enako kakor Rusi nc smeli več svobodno misliti o najvišjih vprašanjih življenja, kakor ne smejo imeti več nobenih lastnih in različnih nazorov v politiki — zaenkrat pa se ta tendenca'izdej-stvuje z vso silo na protestantovski cerkvi.
To je razumljivo, ker katoliška Cerkev predstavlja tako trdno enoto — danes še bolj ,<ot kdaj preje — da si more narodni socializem tozadevno obetati vspelie samo v pridobivanju Misaineznih suhih vej katolicizma, dočim bo ce-_ota izšla iz borbe brezdvoma še bolj utrjena. Pritisk narodnega socializma na evangelsko cerkev pa se ne more končati drugače kakor z razkolom, kar seveda ciljem fiihrerja lahko koristi, ker v bo<rbi med brezobzirno stranko in organizacijsko rahlim protestantizmoni je zmaga sil-nejšega bolj verjetna. Vendar pa ne gre še prerokovati, ker je predmet borbe bistvo krščanstva sploh in ker tudi takozvana «usodna skupnost« katoličanov in vernih orotestantov, ki se je zadnja leta »pontansko izcimila, lahko sčasoma razvnaine duhoven vihar, kateri more razbiti še trdnejše stavbe nego je nemški narodni socializem.
Zaenkrat so se protestanti, ki se zvesto držijo svetega pisma in avgsburške veroizpovedi,
g o sklepu svoje sinode dne 20. oktobra t. I. v erlinu gladko in odločno ločili od državne evangelske cerkve, kakor jo je začel po Hitler-
Sevem milogu organizirati od njega postavljeni ržnvni škof Miiller. Miiller, ki je bil pridobil zase nekaj severonemških evangelskih cerkva, je zlasti r.ii ugu zadel na nepričakovan Ijut odpor, .-adi fesar je enostavno po državni oblasti odjavil škofe bavarske, virtemberške in hesen-
ce, k ve ter pripravlja enak udarec v Ha-novru, kjer tudi nočejo ničesar vedeti o izenačenju nrotestantovstva z narodnosocialistično plemersko »krščansko« vero. V odgovor na to nasilstvo so zdaj vsi svoji krščanski veroizpovedi zvesti protestanti sklenili, da se Miiller jevi državni cerkvi, ki se je odpovedala krščanstvu, in »cerkev izročila silam tega sveta ter v nasprotju z evangelijem uvedla fiihrerski princip«, ne pokorijo več. Cerkev je vezana na Kristusa, ne pa na fiihrerja. Evangelij Jezusa Kristusa, sveto pismo in reformacija so odstranjeni. Svobodne krščanske cerkve ni več. Zato proglašajo svoji veroizpovedi zvesti protestanti, da sami evangelski cerkvi postavijo novo vodstvo, ker možje, ki so se sedaj po sili tega vodstva polastili, niso več evangehčani. O tem so obvestili tudi Hitlerja.
S tem je vržena nemški diktaturi bojna rokavica. Zdi sc, da bo Hitler odgovoril že 23. oktobra, to je v torek, ko sprejme dr. Miillerja in njegove škofe. Borba zn življenje in smrt sc je začela. Ker gre za visoke vrednote, za načelo, ali jc Kristusova cerkev svobodna ali pa gola institucija države, ki naj bi čisto v smislu pa-gnnstvu postala sedaj tudi gospodar nad religiozno resnico, vestjo in življenjem človeka, in ker bi tako tudi praktično dosledno izvedeno Izenačenje pospešilo zasužn jen je osebnosti prav v vseh ozirih — zato bo tej borbi z zanimanjem sledil ves svet. Protestantizem iz nje lahko izide strt ali pa ga bo to trpljenje pripeljalo nazaj k polni resnici. ■ ■___________
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno t naraščanjem temperature. Manjša oblačnost.
V razburjenosti in negotovosti evropske politike
Poljska podaja roko Madjarom?
Podpisana je ze pogodba o duhovnem sodelovanju, sledile ji pa bodo še druge gospodarske
Hladen sprejem
Varšava, 22. okt. b. Dva varšavska večerna lista pišeta o priliki prihoda madjarskega ministrskega predsednika Gombosa o vprašanjih, ki prihajajo do izraza v večjem delu nemškega in madjarskega tiska.
V nacionalno - demokratskem »Kurier Warszawski«, ki je še vedno najbolj čitan list v Varšavi, piše bivši senator Boleslav Kockowski o pretiranem revizionističnem pričakovanju in nadah, ki jih gojijo v Budimpešta in Berlinu. Kockowski pravi med drugim: Ali si lahko kdo sploh predstavlja, da se o perečih revizionistienih problemih razpravlja v glavnem mestu one države, ki je na statusu quo bolj interesirana kakor katerikoli (lruga evropska država. Madjarski ministrski predsednik Gombos bo to razumel in bo svoje načrte predložil Poljski z večjo zmernostjo in temu primerno prilagodil svoja pričakovanja.
Drugi večerni list »Wieczor Werszaw-ski«, ki istotako piše v korist nacionalno-demokratske stranke, objavlja daljši članek pod naslovom: »Poljska ne more podpirati Madjarske v njeni borbi proti Češko; slovaški«, v katerem pravi med drugim: Mi se ne bi prav nič čudili, če bi madjarski ministrski predsednik Gombos svoj obisk še enkrat odgodil na poznejši čas. Preiskava o marsejskein atentatu lahko prinese take izsledke, ki botlo ponovno potrdili, da sedanji obisk madjarskega ministrskega predsednika v Varšavi ni niti malo ugoden in da bi bila njegova navzočnost v Budimpešti mnogo bolj potrebna. Obisk madjarskega ministrskega predsednika Gombosa v Varšavi je in mora biti popolnoma nedolžnega značaja. To že zahteva politični razvoj suidiijih mesecev. Piše se o novi konstelaciji v Evropi; fantasti že govorijo o zvezi treh gospodujo-čih narodov: Nemcev, Madjarov in Poljakov. Poljska naj bi b'Ia most za nemško ekspanzijo itd. Na vse to se inora odgovoriti, da na Poljskem zaenkrat še ne vlada tak režim in s takimi avtoritetami, da bi jim poljska javnost dovolila tako širokopotezno akcijo v korist Nemčije. Trditev onih publicistov, ki v obisku mati jurskega ' ministrskega predsednika vidijo grožnjo proti Češkoslovaški, so že bolj realni. Po mnenju teh publicistov naj bi bil obisk Gombosa v zvezi z načrtom o krnjenju Male zveze in o ločitvi Karpat-slce Rusije iz področja češkoslovaške repub; like. Današnji češkoslovaški koridor proti Rusi.ii bi v rokah Madjarske lahko služil kot jamstvo, tla Poljska Rusije v jugovzh. smeri ne bi mosta obkoliti. Pa tudi te trditve so velika neumnost, če se natančneje pregleda češkoslovaške in poljske meje. Oslabitev Češkoslovaške napram Nemčiji nikakor ni v interesu noljske republike. Obisk madjarskega ministrskega predsednika Giiin-biisa bi torei eventuelno lahko le na šahovski tleski poljske politike igral vlogo kakega polifčnega manevra ali grožnje. Vsekakor pa obisk madjarskega ministrskega predsednika v Varšavi ne bo imel nobenih realnih političnih posledic.
Uradno poročilo
Veršava, 22. okt. a. Poljska vlada je izdala o razgovorih z madjarskini ministrskim predsednikom Gombosom to-le uradno poročilo:
Predsednik madjarske vlade je o priliki svojega uradnega obiska v Varšavi skupaj s predsednikom poljske vlade Kozlovvskiin in zunanjim ministrom Beckom proučeval zaupno vprašanje po!jsko-niadjurskega razmerja, ki temelji na starem prijateljstvu. Dalje so trije državniki razpravljali o mednarodnih vprašanjih, zlasti o gospodarskem položaju srednje Evrope in o drugih vprašanjih, ki tičejo obe državi. Izmenjava misli je potrdila obojestransko iskreno željo, naj bi se čim bolj razvili in okrepili medsebojni odnošaji. Te želje so našle izraza v tem. da so 21. t. m. predsednik madjarske vlade Gom-
bos in zunanji minister Beck ter prosvetni minister po drugi strani, podpisali poljsko-madjarsko pogodbo o duhovnem sodelovanju.
Kazen tega so o priliki obiska g. Gombosa sklenili čim prejšnjo ustanovitev odborov za proučevanje gospodarskih vprašanj na Madjarskem in na Poljskem, in ustanovitev poljsko-madjarskega mešanega odbora za razvoj trgovinske jzmevanje blaga. Naposled so se dogovorili, da se še letos začno pogajanja za sklenitev pogodbe o tujskem prometu in pogodbe za konzularna vprašanja.
Poljski zunanji minister Beck
Odmev v Parizu
Pariz, 22. okt. Listi ne komentirajo preveč obiska predsednika madjarske vlade g. julija Gombosa v Varšavi. »Journal« pravi
smatral za potrebno, oditi v Varšavo nekaj
dni po marsejskein zločinu. Dalje pravi list, da je Gombos zaradi tega doživel zelo hladen sprejem med poljskim prebivalstvom. Samo po sebi se razume, zaključuje list, tla poljska vlada ni mogla preklicati vabila g. Gomhtisu, če sam ni odgodil svojega obiska*
Glas iz Češkoslovaške:
Kako so sprejeli Barthouja in kako so sprejeti Gombosa
Praga, 22. okt. b. Benešev organ »Češke Slovo« objavlja poročilo svojega varšavskega dopisniku o prihodu madjarskega ministrskega predsednika v Varšavo. Dopisnik poudarja, da se je pri Gdinbosevem prihodu v Varšavo splošno opazila pozornost, ki jo je Poljska izkazala tem-i Madjaru. Na mejo 11111 je odšla nasproti deiegacija zunanjega ininstrstva, na varšavskem kolodvoru pa slu pričakovala Gombosa ministrski predsednik Kozlovvski in zunanji minister Beck z zastopnikom predsednika poljske republike.
Ko je prišel v Varšavo pokojni francoski zunanji minister Louis Barthou, sta ga pozdravila na postaji samo šef protokola Roiner in šef Beckovega kabineta Dembicki. Rn/.likn med sprejemom, ki so ga Poljaki priredili Gombiisu in pokojnemu Barthouju, je tako velika, da se lahko smatra za demonstracijo. V Bukarešti so bivšega francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki je padel v Marseilleu kot žrtev gnus-negu atentata, sprejeli kakor pravega vladarja.
Na Dunaj in v Rim
Dunaj, 22. okt. b. V inozemskem tisku se ie danes razširila vest, da bo madjarski ministrski, predsednik Gombos še tu teden obiskul tudi Dunaj. Na nierodujnili mestih se sicer to odločno demontira, čeprav je popolnoma verjetno, da se lx> Gombos pri svojem potovanju v Berlin zadržal tudi par ur nn Dunaju. Iver pu je bolj verjetno, da bo Giimbos potoval v Rim skozi ! Gradec, zna obiskati Dunaj šele po povratku iz. I Rima.
Po zlomu upornikov v Španiji
Udar generalov?
Gre za to, ali naj voditelje upornikov kaznujejo s smrtjo ali ne
Hendaye, 22. okt. TG. Španska vlada je prekinila vse telefonske zveze z inozemstvom in je vpeljala tudi strogo cenzuro za vse časopisne brzojavke, ki so \ mnogih primerih zelo skrajšane ali cclo popolnoma spremenjene. V vladi sami traja spor, ki je nastal s predsednikom republike 111 z vojaškimi oblastmi, še vedno dalje. Vojaške oblasti, ki v tem podpirajo Lerrouxovo vlado, stoje na stališču, da je treba najstrožje postopati z vsemi uporniki, ki so povzročili državljansko vojno in prelivanje krvi, medtem ko je predsednik Zamorra izjavil, tla bo odstopil, če le enega samega upornika kaznujejo s smrtjo. Vlada sedaj ne ve, kaj naj stori. I o Madridu in po pokrajinah se širijo najbolj gorostasne vesti o vojaški diktaturi, ki da so
jo proglasili generali ter o aretaciji predsednika republike. Te vesti gotovo niso resnične v tem obsegu, toda vlada še danes ne ve, kaj naj stori, ali naj vztraja pri strogem kaznovanju ujiornikov, ali naj se vda priti; sku predsednika republike. Katoliški člani vlade se najostreje zavzemajo proti vsaki zamisli vojaške diktature.
Hendaye, 22. okt. c.Iz Španije so danes prišle zelo pomirljive vesti. Ponovno sc povdarja, da je vlada gospodar položaja. Danes se je zato tudi že vršila redna seja vlade, na kateri je predsednik vlade obravnaval vsa vprašanja, med njimi tudi vprašanje odstopa preds. republike Alcalu Zamore, ki se še zmeraj protivi izvajanju smrtnih kazni nad uporniki. Zato je vlada sklicala parlament na zasedanje ,ki se bo začelo v sredo 24. t. m.
Nova Uzunovičeva vlada vojni minister
Belgrad, 22. okt. 111. Po zaprisegi nove Uzuno-vičeve vlade je bilo izdano tole uradno poročilo: Zvečer ob 11 je g. Nikola Uzunovič, kateremu je kraljevo namestništvo poverilo mandat za sestavo nove vlade, sestavil kabinet, v katerega sta poleg dosedanjih ministrov in vojnega ministra armadnega generala Petra Živkoviča vstopila kot ministra brez portfelja gg. dr. Vojislav Marinkovič in dr. Milan Srskič.
Po belgrajsklh konferencah: od desne grški zunanji minister biroja dr. Lukovič. pomočnik zunanjega ministra dr. F
minister Titulescu in turški zunanji minister It uzdi
Maksi m o s , šef Pres-urič, romunski zunanji bej.
Ukaz, s katerim so bili razrešeni dosedanji člani vlade 1 s 1 postavljeni novi ministri, se glasi: »V imenu Nj. Vel. Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki, uvažujoč ostavko, ki so jo podali (sledijo imena vseh ministrov), in .jih razrešili od dolžnosti ler stavili na razpoloženje, a postavili
za predsednika ministrskega sveta Uzunoviča Nikolo, bivšega predsednika, za ministra vojske in mornarice častnega adjutanta, armadnega generala Petra Živkoviča, za ministra Im-cz portfelja dr. Vo-jislava Marinkoviča, predsednika vlade v p., zu ministra brc/, portfelja dr. Milana Srskiča, predsednika vlade 11. r., za ministra za kmetijstvo dr. Dragotina Kojiča, za ministra prosvote dr llijo Šumenkoviča, za pravosodnega ministra Božidaru Maksimoviča, za ministra za telesno vzgojo naroda dr. Grgura Angjelinovičn, za ministra za trgovino in industrijo Juraja Demetroviča, za finančnega ministra dr. Milana Gjorgjeviča, za ministra za gradnje dr. Štefana Srkulja, za ministra zn zunanje zadeve Bogoljuba Jevtiča, za ministra za notranje zadeve Živojina Laziča, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Franjo Novaka, za ministra za gozdove in rudnike dr. Ulmanskega, za ministra zn promet Ognjena Kuzmano viča.
Predsednik ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. V Belgradu 22. oktobra 1934. — Pavel s. r., dr. Stankovič s. r., dr. 1'erovič s. r.
Novo vlado sta nocfij opolnoči zaprisegla, in sicer ministre pravoslavne vere prota Miča Popovič, katoliške pa dr. Matija Petlič, župnik župnije Kristusa Kralja. Zapriseženi so bili vsi ministri, razen vojnega ministra, generala Živkoviča, zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča in. ministra brez portfe-ija dr. Min iukoviia ki bodo prisegli jutri.
Izsledovanje atentatorjev
Pariz, 22. okl. Nocoj prispe iz Turina policijski komisar Poiller, ki je odpotoval v Turin, da bi tam zaslišal aretiranca Paveliča in Kvaternika, organizatorja strašnega zločina v Marseilleu. Policijski komisar ne prinaša sicer s seboj novih podatkov o 1'avellču in Kvaterniku; pri preiskavi v Italiji je namreč zadel na odpor pri italijanski policiji, to je pri policijskem upravniku (kvestorju) v Turinu. Vsekakor eo značilni njegovi podatki glede obnašanja italijanskih policijskih oblasti. V njihovem eincanju se kaže želja, da bi se preiskava zavlekla.
Italijanska policija noče izdati Paveličevega stanovanja
Francoskemu policijskemu komisarju je bilo mnogo na tem, da bi sam videl oba obtoženca. Kakor znano, je kvestor Straca zavrnil to željo francoskega uradnika. Nato se je g. Poiller vnovič sestal s šefom turinske policije in se dolgo z njim razgovarjal o tej zadevi. Kakor poročajo večerni listi, je bil italijanski policijski upravnik na zunaj sicer zelo ljubezniv, toda želje francoskega komisarja ni izpolnil. Značilna je naslednja ugotovitev večernega tiska:
Francoski policijski uradnik bi bil rad zvedel za Paveličevo stanovanje, oziroma za stanovanje njegove družine. Policijski upravnik mu niti v tem pogledu ni hotel ustreči. Za lo svoje ravnanje je navedel zanimiv razlog. Dejal je. da si je Pavelič • od italijanskih oblastev izposloval obljubo, da ne bodo odkrila stanovanja njegove družine. Pavelič je hotel na ta način preprečiti, da bi njegova družina trpela radi njega. Dr. Pavelič je namreč poročen in ima dva otroka, ki sta stara sedem, oziroma pet let. Kvestor je dodal, da on ne more prelomiti te obljube, dokler ne prejme od svojih predstojnikov zadevnega ukaza.
Pavelič in Kvaternik odločno zanikata vsako zvezo z zločinci, ki so izvršili atentat, oziroma sodelovali pri njem. Na vsa vprašanja odgovarjata »ne«, »ne«. To je prva taktika, ki jo navadno ube-rejo vsi obtoženci. Nasproti zatrjevanjem Paveliča in Kvaternika stojijo naslednja dejstva, ki obremenjujejo oba: Pospišil in Kralj, ki sta bila ločeno zaslišana, sta na koncu priznala, da sta prišla v Francijo z namenom, da ubijeta kralja Aleksandra. Na vprašanje, kdo jima je to ukazal, je Pospišil odgovoril: Delegat Kramer (Kvaternik). V čigavem imenu je delegat to 6torii? ;>Pokazal mi je,« je izjavil Pospišil — kakor poroča »Pariš Soir« — »listino, nekak dekret, ki ga je izdal «veliki vodja Ante Pavelič».« Tudi Mio Kralj, ki je bil zadnji aretiran v Fontainbleauu, je imenoval delegata »Kramerja«, ki je njemu iu Kelemenu (Georgije-vu) naročil, naj izvršita atentat v Marseilleu; pokazal jima je pismeni ukaz dr. PaveliČa, da izvršita zločin. Vse te podatke je imel s seboj francoski policijski komisar v Turinu. Kljub temu mu niso italijanska oblastva niti dovolila, da bi videl organizatorje marsejskega umora. Policijski komisar je nato sestavil vprašalno polo, ki naj bi jo italijanska policija predložila Paveliču in Kvaterniku. Ta jP vsebovala šest vprašanj, in sicer: Ali dr. Pavelič priznava, da je bil v Franciji in da je pripravil marsejeki atentat? Ali priznava, da je bil v noči na 27 september s Kvaternikom v Culozu? Koliko časa je bil nn Francoskem? O čem sta se raz-govarjala s Kvaternikom v omenjeni noči? S kakšnim potnim listom je dr. Pavelič prekoračil francosko mejo? Zakaj je uničil vse svoje listine?
Nadaljnja vprašanja se nanašajo na Kvaternika. ki naj bi razložil, kje je bil in kaj je delal potem, ko je zapustil Culoz. Kakor omenjeno, sta Pavelič in Kvaternik odgovorila negativno na vsa La vprašanja.
Rajic bi rad znorel
Preiskovalni 6odn.ik v Marseilleu pridno nadaljuje zasliševanje. Značilna je podrobnost o vedenju Hajiča pred preiskovalnim sodnikom. Rajič, ki ie v Annemaseu kmalu povedal tudi svoje pravo ime in tudi priznal, da je nameraval izvršiti atentat v Parizu, se je pred preiskovalnim sodnikom skušal rešiti na ta način, da se je delal neumnega. Nenadoma je »znorel«. Pričel je besneti. Odgovoriti ni hotel več na nobeno vprašanje. Nenadoma je planil pokonci, zgrabil policijskega agenta za grlo in ga pričel daviti. Toda naredil je veliko neumnost. Ko mu nikdo ni hotel verjeti, da je norec, je zahteval, naj pošljejo po zdravnika, češ, da bo ta ugotovil, da je res znorel. Povedali so mu, da bodo radi ustregli njegovi želji, ko bo preiskava končana ... Nato je Rajič zopet pričel odgovarjati nn stavljena vprašanja.
Peric ni Perčec, ampak Eric ali Nestor
Iz Liegea so sporočili zadnje podrobnosti o zasliševanju dozdevnega Perčeca. Ugotovili so. da ne gre za Perčeca, to je prvega pomočnika dr. PaveliČa, temveč, da se »Stjepan Peric v resnici piše Erič. Perič je dolgo časa molčal in ni hotel prav ničesar izdati. Končno se je po zaslišanju, ki je trajalo vso noč, vendar vdal in pričel govoriti. Povedal je, da je njegovo pravo ime Erič. Rojen je bil 12. oktobra 1896 v Stonu v Dalmaciji. Iz njegovih nadaljnih izjav, ki jih je policija takoj kontrolirala, je razvidno, da Erič ni bil za časa atentata na Francoskem, ne v Parizu ne v Marseilleu. Erič je gotovo eden izmed prvih pomagačev Paveliča in njegove lepe družbe, toda vse kaže, da je pri atentatu sodeloval samo posredno. Dognano je bilo, da je bil Erič v Parizu meseca julija in da se je tam sestal z Rajioem. Vse kaže, da je hotel Erič zbežali v Argentino. On sicer trdi, da je hotel potovati v London, kjer bi bil bival nekaj časa. Toda iz Londona je bil namenjen v Argentino. Sam je priznal, da je hotel tam organizirati vstaše med priseljenci. Priznal je tudi, da je njegov potni list ponarejen. To priznanje je bilo tudi velikega pomena. Ponarejen potni list je najboljši dokaz, da z aretiranceni n.i vse v redu. Zaenkrat so ga pridržali v zaporu pod obložbo, da je prispel v Belgijo brez dovoljenja, in sicer s ponarejenim potnim listom.
V Berlina - propagandno središče
Eric je prispel Iz Berlina. V Berlinu so imeli teroristi važno središče, odkar so bili pregnani iz Avstrije. Nemška policija je prišla na sled nekemu dr. M. Budaku, ki je zapustil Berlin šele pred 14 dnevi. Še 1. septembra je tu izšla zadnja številka njihovega lista, nakar so bili teroristi pregnani. Ta usoda je zadela tudi dr. Jeliča. Tiskanje lista so nato psenesli v Gdansk. Čeprav se list n.i tiskal več v Berlinu, je pod njim še vedno ostala pripomba, da ga izdaja Ante Pavelič v Berlinu.
„Lepa Slovanka" - Vondraček
Tajinstvene ženske, ki so jo Francozi označili ■o -»lepo Slovsnko«, ni bilo mogoče še najti. Vse kaže, da ima policija vsaj sled zn njo. Zaenkrat š" niso mogli nalančno ugotoviti, kako se prav za prav
piše. Ugotovili so le, da je bil Mio Kralj, ki bi bil po načrtu moral pomagati Georgijevu pri atentatu v Marseilleu, oziroma ga celo sam izvršiti, v Parizu v družbi s to žensko. Poleg Kralja so opazili z njo še nekega drugega moškega. Vsi trije so se nastanili v hotelu v ulici S. Anne. Mož in žena sta se vpisala poti imenom Jean Vondraček, star 36 let in gospa Vondraček, stara 24 let, oba iz Trsta. Žena je radi svoje lepote takoj vzbudila pozornost vsega osebja. Njen mož pa je bil trdega obnašanja. Na podlagi najnovejših ugotovitev policije gre po vsej verjetnosti za zakonca Metzger, in sicer se on ne imenuje Ivan, temveč Josip Metzger. Metzger je bil avstrijski častnik. Iz Jugoslavije je pobegnil pred desetimi leti. Živel je na Madjarskem. Njegova žena je zelo podobna ženski, ki so jo videli v Parizu in ki je šla v svet pod imenom Vondraček ali Vudrič. V bivši avstroogrski vojski je imel Metzger čin stotnika. Po osvobojenju je Metzger živel na Madjarskem. Bil 3 inštruktor vstašev na Janki Puszti in tudi v vslaškein taboru v Italiji.
Perčeceva tajnica
Pariz, 22. okt. »Petit Journal« priobčuje razgovor svojega dopisnika z Jelko Pogorelac, nekdanjo prijateljico in tajnico Gustava Perčeca. Jelka Pogorelac podrobno popisuje življenje v taboru Paveličevih in Perčecovih sodrugov. Obžaluje, da je z njimi sodelovala in da se iz te družbe ni mogla prej rešiti. Prišla je v Perčecovo hišo, oziroma njegovo stanovanje za gospodinjo. Na koncu jo je Perčec imenoval za svojo tajnico, ko se je iz njunega ljubezenskega razmerja porodilo dete. Leta 1929 sta Perčec in Branimir Jelič zbežala čez Dravo na Madjarsko. Tu so izdali Jeliču potni list za Avstrijo, a Perčec je odpotoval v Italijo. Jelič se je nasia-nil v Gradcu. Perčec se je vrnil iz Italije na Dunaj, kjer je že bil Pavelič. Oba sla sklenila sporazum z VMRO, organizacijo makedonstvujuščih. Pavelič sam je odpotoval v Sofijo z emigrantskim potnim listom, ker je obljubil, da za vselej zapušča Avstrijo; Perčec si je preskrbel bolgarski potni list. Iz Sofije sta Perčec in Pavelič odpotoval i čez Carigrad in Atene v Italijo. Tedaj so emigranti Imeli pravo vojaško taborišče v bližini Brescie v Italiji. Vrhovni poveljnik je bil Pavelič. Perčecu je bilo ukazano, naj skrbi za propagando na Dunaju in naj organizira atentate v Jugoslaviji. K Pcrčecu so prihajali na Dunaj razni prijatelji, kakor dr. Branimir Jelič, Josip Milkovič, Viljem Petnjkar, polkovnik Alfred Ncuniann-Kurjakovič, Ivan Ko-davič, urednik »Griča«. Franjo šimunovič, Ljubo-mir Kremzir ,Ignac Dimitrovič, Mio Sevetkovič, madjarski žurnalist Laslo Beneš, dopisnik »Amo-rican Express Agencije«, italijanski časnikar Ev-genio Morcale in Georgio Sanzi. Ko je Pogorelac postala Perčecova tajnica, je pisala na stroj pisma, i ki jih je narekoval Perčec. Skoraj vsak dan je ! Perčec poslal poročilo »vrhovnemu vodji« Paveliču. Z Dunaja so teroristi prenesli sedež v Budimpešto. Perčec je najel stanovanje pod imenom barona Vesta. V tem stanovanju so izdelovali bombe, ki so jih pošiljali v Celovec nekemu Singerju. Tu I so jih postavljali na vlake, da so potem eksplodirale v Jugoslaviji. Perčec je dejal, da je treba na ta način kaznovati turiste, ki hodijo v J-ugoslavijo. Jelka Pogorelac je tudi popisala svoje trpljenje v tej družbi. Rada bi se bila ločila od Perčeca, toda ta ji je grozil, da jo bo dal ubiti, ako > ga izdal; Končno se ji je posrečilo' zbežati v Ameriko in se je nato vrnila v Jugoslavijo.
Zasliševanja v Belgiji
Pariz, 22. okt. AA. Havas poroča iz Liega, da je Perič pri zasliševanju izjavil, da se ni nikoli mudil v Budimpešti in da je pred nekaj leti odpotoval v Nemčijo, nato pa bival nekaj časa v Italiji, Franciji in Belgiji. V Italijo, Francijo in Belgijo je Perič nekajkrat potoval leta 1933 v svrho organiziranja terorističnega gibanja. V Belgijo je prišel posletlnjič meseca julija lt>33. dne 2. avgusta istega leta je pa odpotoval iz Liegea v Berlin. Perič je pri zaslišanju navedel hotele, kjer je stanoval v Berlinu, pripomnil je pa, da ni bil vpisan v registraturo nemške policije.
Perič dalje trdi, da je 16. oktobra 1984 zapustil Berlin in da je bil namenjen v London, kjer se je hotel naučiti angleščine. Glede sedanjega bivanja v Liegeu je Perič izjavil, da je prišel tja zato, da bi tnu dal teroristični odbor potrebna denarna sredstva za potovanje na Angleško in za organiziranje terorističnega gibanja.
Perič je dalje priznal, da je eden izmed glavnih pomočnikov Ante Paveliča in da je od voditeljev teroristov že večkrat dobil različne zneske, ki jih je porabil za organiziranje terorističnega pokreta v raznih evropskih mestih, kjer se je mudil v posebnih'•misijah.
Dalje je Perič izjavil, da je imel me6eca julija sestanek z nekim izmed teroristov, ki so jih aretirali, ker so osumljeni soudeležbe pri marsejskem atentatu. Perič je ttid.i priznal, da je bil v zvezah z nekaterimi terorističnimi agitatorji.
Glede potnega lista, ki so ga našli pri njem, so ugotovili, da je ponarejen in da ga je po vsej priliki izdelala ista »tovarna« ponarejenih potnih listov, ki jih je dobavljala tudi drugim aretiranim teroristom na Francoskem.
Perič še vedno trdovratno in energično taji, da bi bil sokrivec marsejskega atentata.
Belgijske preiskovalne oblasti s« ga obložile uporabe ponarejenih dokumentov iu uvedle proti njemu nadaljno preiskavo.
Po Havasovem poročilu iz Liegea je aretirani Perič pri zasliševanju, ki je trajalo vso noč, izjavil, da mu je ime Nestor in da se je rodil leta Dalje je Perič izpovedal, da se je mudil v Nemčiji, Ameriki, Franciji, Italiji in Belgiji in se vrnil v Liege 17. oktobra. List pravi na koncu, dn 6e je Perič 17. oktobra sestal na železniški postaji v Liegeu s svojima rojakoma Aničem in Beldžanom, ki živita stalno v Seraingu.
Po najnovejših vesteh iz Bruslja Aniča in Bel-džana še niso aretirali.
Današnji »Petit Parisien^: prinaša obširno poročilo o aretaciji terorista Artukoviča v Dieppu in pravi, da je Artukovič, ko so ga aretirali, imel pri sebi madjarski potni list št. 404.509—314.546, ki so mu ga izdali v Budimpešti 5. februarja na ime An-drns Artukovič.
List pravi na koncu, da je dognano, da se je Artukovič mudil nn Angleškem po nalogu Ante Paveliča in da je tamkaj organiziral teroristične akcije. Po pisanju >Petlt Parisiena« so Artukoviča prepeljali iz Dieppa v Pariz in je zdaj v zaporih pariške sodne policije.
Pari«. 22. okt. AA. Iz Liegea poročajo, da je aretirani terorist Perič pri zaslišanju izjavil, Ha se je, ko je bil julija na Francoskem, sestal s Kvaternikom. — Belgijski list >Mpiise« trdi v snočnji številki, da je Perič 17. oktobra dvignil pri podružnici neke bruseljske banke v Lieertt ček za 1800 frankov, ki ga je na Peričev račun izdal neki Zu-balo, ki živi v Berlinu.
Sprememba francoske ustave
Doumergue je sklical narodno predstavništvo za sredi novembra
Pariz, 22. okt. c. Vprašanje reforme francoske ustave je zdaj že tako daleč dozorelo, da je ministrski predsednik Doumergue sklenil, da bo sredi novembra sklical narodno predstavništvo (senat iu parlament skupno) ua zasedanj« v kongresno dvorano kraljevskih palač v Versaillesu.
Ne ve se se točno, v kakšnem smislu hoče Doumergue izvesti to reformo* Povdariti je namreč treba, da je to prvi poskus reformirali francosko ustavo od. 1. 1870 naprej. Ustava Iretje republike se jo zmeraj smatrala kot nekaj, nedotakljivega in je bil sleherni državnik, ki je skušal debatirati o reformi francoskega ustavnega življenja, ki jo narekujejo zahteve modernega ?asa, proglašen za slabega republikancu. Da pa jc vprašanje reforme dozorelo in du je zelo nujno, se najbolj vidi iz tega, da se je Doumergue odločil tako hitro izvesti svojo namero. Zato se mora tudi sprejeti kot gotovost, da so vse predpriprave za reformo končane in da ima Doumergue za seboj večino, ki je za reformo potrebna.
Pariz, 22. okt. c. Predsednik vlade Dou-
mergue je sklenil, da bo svoj načrt o reformi ustave predložil že jutri svoji vladi v pretres. Vlada se sestane na sejo ob 6 zvečer pod predsedstvom predsednika republike Lebrunu. Dozdaj so znani sledeči obrisi Dou-mfergueove reforme francoske ustave:
Po tej reformi dobi ministrski predsednik pravico, razpustiti parlament. Za izvrševanje proračuna se lahko poslužuje dekretov in zasilnih uredb. Najvažnejša pa je ona točka Douinergueovega načrta, ki določa popolno reorganizacijo državnega uradništva. V ustavo se bo sprejel tako zvani satut urad-ništVa, ki bo zelo omejil svobodo uradništva. Ta statut se bo vnesel posebno zaradi tega, ker je bilo uradništvo pri nekaterih zadnjih aferah tako silno kompromitirano.
Radikalno - socialistični poslanec Henrjr Clerc je danes v časopisju objavil članek, v katerem predlaga, da se ne skliče samo nar. predstavništvo, ampak naj se parlament razpusti in razpišejo volitve v konstituanto.
Verski boji v Nemčiji
Nemški protestanti na ulici
Policija razganja zborovanja „razkolnikov<4 -Vse proti škofu Mullerju
Miinchen, 22. okt. TG. Protestantske verske družine na Bavarskem stojijo krepko za opozicijo, ki se dviga proti državnemu škofu Mullerju itn njegovi državni protestantski cerkvi. Vsi pastorji načelno odklanjajo vsake zveze ž njim in enostavno nočejo ničesar slišati o njegevih naredbah. Škof Miiiler je v Frankonijo poslal nekaj sebi zvestih pastorjev, toda dozdaj še nikjer niso našli kakšne cerkve, da bi mogli začeti s svojim »misijonskim delom«, ker jih pravoverni protestanti takoj na-ženejo, če se kje pokažejo. Državne oblasti so prepovedale tisku vsako pisanje o tem cerkvenem sporu, da bi odvzele opoziciji možnost, da se brani, in da bi tudi drugod protestanti ne zvedeli za nastop opozicije ter ji morebiti sledili.
Sinoči se je brala ogromna množica protestantov na dvorišču palače škofa Meieerja (protestantski škof Meiser, ki je pravoveren im vodja opozicije, se še nahaja v zaporu. — Op. ured.). Policija je nastopila in je hotela s silo razgrniti množice, ki pa so so uprlo in zapodile policijo. Oblasti so morale pripeljati zaprtega škofa, ki je ljudstvo z balkona svoje hiše miril.
Danes se je pripeljalo v posebnem vlaku 800 pastorjev iz Niirnberga v Miinchen, da protestirajo proti početju državnega škofa Miillerja, ki hoče popolnoma razklali protestantsko cerkev. Na zborovanju so nastopili tudi neduhovniki, ki so se ostro izražali proti poganstvu, s katerim hoče sedanji državni glavar protestantov zamenjati vero očetov,
Tekma iz Londona v Avstralijo
V 2 dneh in 4 in pol urah -- Prva sta Scott in Campenbloc
Melbourne, 22. okt. c. Mednarodna letalska tekma na progi London-Melbourne je že končana. Prva sta prispela na cilj angleška letalca Soott in Campenbloc, ki sta preletela progo v 52 urah 33 minutah in 30 sekundah. S tem sta zadnji rekord zboljšala za 4 ure.
Letela sta s povprečno hitrostjo 300 km na uro. Kot druga sta prispela na cilj holandska letalca. Tretji je bil neki ameriški letalski par. Letalca Mollison sta morala pre-kiniti polet v Alahabadu.
v Ameriki Viharji potapljajo ladje
San Francisco, 22. okt. AA. Vihar, ki je divjal na ameriški pacifiški obali, je povzročil več hudih nesreč. V Seattlu se jo veliki čezoceanski parnik »President Madison« odtrgal od sidra. Pri tej priliki je devet oseb našlo smrt. Tovorni parnik »Flo-ridian« (4896 ton) jc zadel ob pomorske čeri ob ustju reke Kolumbije. Tudi iz drugih pristanišč poročajo o ogromni materijalni škodi, ki jo jc povzročil vihar. V Astoriji je vihar podrl več hiš in
odnašal strehe. Veliko število ribiških ladij je poškodovanih. — Potniška ladja, ki je prihajala ia Seattla, je zadela na plitvino. Kakih 50 potnikov se je rešilo, 10 pa jih je utonilo.
Tokio, 22. okt. Po daljši preiskavi so končno dognali, (Ia se je japonski parnik »Sadi Maru« dne 16 oktobra ponesrečil. Zašel je v tajfun. Parnik se je potopil i vso posadko, ki je štela 49 oseb.
Posojila Poštne hranilnice
Belgrad, 22. oktobra. AA. Nadzorni svet Poštne hranilnice je sklenil, olajšati podeljevanje lombard-nih posojil. Vsi poštni uradi v državi smejo sprejeti od občinstva državne vrednostne papirje radi lombardiranja pri Poštni hranilnici oziroma pri njenih podružnicah. Splošni pogoji za ta lombardna posojila so:
Posojila se dovoljujejo načelno za tri mesece. Obresti znašajo 8% netto letno in jih je treba plačati tromesečno vnaprej. Dolžnik mora vrhu tega v obroku odplačevati dolg. Posojila se bodo izdajala: na podlagi nominalnih 1C00 Din 2 in pol %ne vojne škode — 200 Din posojila, na podlagi nominalnih 100 Din 7%nega investicijskega posojila — 35 Din, na podlagi nominalnih 100 Din 6%ega begli-škega posojila •— 25 Din, na podlagi nominalnih 100 Din 4%nih agrarnih obveznic — 18 Din.
Nareja se poštnim uradom, da sprejemajo od j strank gori navedene obve»nice do nominalnih Din 20.C00. Stranke izroče aritmetično urejene obveznice s seznamom serij in številk v dveh enakih izvodih. Na seznamu mora biti navedena vrsta obveznic, nijhova nominalna vrednost in zadnji kupon. Podpis naj bo čitljiv in mora biti izpopolnjen s podatki o poklicu in točnem naslovu izročitelja. En izvod potrdi poštni urad, po primerjavi s svojim Žigom, z dnem in s podpisom uslužbenca. Ta izvod Vrne urad stranki kot potrdilo o prejemu obveznic. Drugi izvod pošlje poštni urad z obveznicami vred uradno kot vrednostno pismo Poštni hranilnici v Belgrad, oziroma njeni podružnici, če se poštni urad nahaja na področju dotične podružnee.
Po prejemu obveznic pošlje Poštna hranilnica dotičnemu poštnemu uradu znesek dovoljenega posojila z odbitkom obresti za 3 mesece vnaprej z založno obvezo, priznanico in založnico. Pred iz-
Marija Vondraček - prijeta
Praga, 22. okt. c. Češkoslovaške oblasti so danes aretirale Marijo Vondraček (Vudriš) v mestu Kladno. Aretirali so jo na zahtevo francoskih oblasti, ker je osumljena, da je ona tista tajinstvena ženska, ki je bila v družbi Georgijeva malo pred atentatom.
Zasliševanje v Turinu
Turin, 22. okt. c. Italijanska policija je danes zopot zelo dolgo zasliševala dr. Paveliča in Kvaternika. Policija pa kljub temu izjavlja, da zasliševanje še zdaleka n.i zaključeno in da ne more dati nobenega pojasnila o tem, kako dolgo bo še trajalo. Danes je namreč turinska policija zasliševala oba osumljenca na podlagi registra vprašanj, ki ga je iz Marseillea prinesel posebni delegat francoske policije. Kakor dozdaj, lako sta tudi na vsa ta vprašanja oba odgovarjala, da nimata z atentatom v Marseilleu nobene zveze. Dr. Pavelič je izjavil, da je bil v Franciji 6amo enkrat v svojem življenju, in sicer leta 1927, ko je zagrebško občino zastopal na nekem mednarodnem kongresu.
Italijanska policija izjavlja, da je sicer prejela zahtevo o ekslradiciji, vendar pa izjavlja, da zahtevi še ne more ugoditi, ker smatra, <la bo zn razjasnitev vseli vprašanj treba čakati še nekaj tednov.
plačilom podpiše stranka založno obvezo in priznanico, nakar poštni urad izplača stranki denar in izroči založnico. Podpis na založni obvezi in na priznanici potrdi poštni urad s 6vojim žigom in s podpisom uislužbenca. Poštni urad jih vrne nato priporočeno Poštni hranilnici oziroma njeni podružnici. Glede podaljšanja in poravnave posojil naj poštni uradi pozovejo stranke, da se obrnejo naravnost na Poštno hranilnico, oziroma na njeno podružnico. Za posojila na podlagi drugih državnih papirjev se morajo 6tranke obrniti neposredno na
Poštno hranilnico v Belgradu.
*
Kulturni boj v Mehiki
Berlin, 22. oW.. AA. DNB poroča iz Mehike: V zvezi s soglasnim sklepom skupščine, naj sc vsi rim.-kat. duhovniki izženejo, so oblasti zvezne (jr-žave za Catccas priporočile rimsko katoliškim duhovnikom, naj čimprej zapuste ozemlje.
Tajna pogodba Nemčija - Japan
Pariz, 22. oktobra. AA. Havas poroča iz Londona: »Daily Herald« piše, da sta Japonska in Nemčija sklenili velevažno tajno trgovinsko pogodbo. Pogodba govori o letni dobavi mi ijon ton soje in o dobavljanju municije in kemnrih izdelkov. Drugo leto pojde 500 nemških letalcev in inženjerjev na Japonsko.
Kdo je kmet?
Belgrad, 22. okt. AA. Kmetijski minister ja sporazumno s pravosodnim ministrom in trgovinskim ministrom izdal na podlagi uredbe o zaščiti kmeta pravilnik o obrazcu potrdila, da je ta ali ona oseba poljedelec. Po tem pravilniku bodo občinske oblasti izdajale potrdda po tem obrazcu samo tistim osebam, ki so bili za časa svoje zadolžitve kmetje. Obrazec potrdila vsebuje vse dolo.be, ki jih odreja uredba o zaščiti kmeta. Zato bo občinska oblast, ko bo izdala potrdi o, prečrtala vse tiste točke na potrdilu, ki ne veljajo za osebe, za katere gre, za dobo zadolžitve, izpolnila pa tiste točke, ki so se v dobi zadolžitve nanaSalc na osi be, ki jim izdajo potrdilo. Osebam, ki ne ustrezajo tem pogojem in niso kmeti v zmislu uredbe, občinska ; oblast ne bo izdala potrdila po tem obrazcu, temveč jim bo dala potrdilo, da niso kmetje, in navedla razloge, zakaj ne.
Osebne vesti
Belgrad, 22. okt. m. Upokojeni so sledeči učitelji in učiteljice: Stanislava Mabkota, Ljubljana, Ivan Zupančič, Preserje, Vida Mazi, Ljubljana, Ema Peče, Ljubljana, Ana Zorko-Kersnik, Brdo, Marija Protopopov, Ljutomer.
Z odlokom pomočn;ka finančnega ministra sta premeščena: Rudolf Uranič, poverjenik 9. pol. skup. iz glavnega oddelka car narnice Šmarje pri Jelšah v glavni oddelek Ljubljana levi breg, in Alojz Kre-pinko, poverjenik 9, pol. skup. iz tflavnega oddelka carinarnice v Dolnjem Logatcu v (Slavni oddelek carinarnice v Novem mestu.
Slovo g. preds. Lebruna na Rakeka
Francoski predsednik Lebrun se poslavlja na postaji Rakek. Fotograf ga je ujel v trenotku, ko je zbrani mladini v slovenskem jeziku zaklical: Živela Jugoslavija, Cisto na levi Paul Boncour, tretji od desne strani marsejski župan g. Ribaud
Dr Anton Korošec pred rušilcem »Dubrovnik«. Na desni češkoslovaški konzul v Splitu dr. Vlado Smolčič, na levi glavni urednik »Nove Dobe« g. Brajevič
Križ na Donačht gori -
priča slovenske vernosti
Donačka gora — »Štajerski Rigi« jo nazi-vaio nekateri, ki se kakor prst božji pne proti nebu, je dobila na svoje strmo teme krasno krono. Vneti prosvetni delavec Polde Vostner je sprožil misel, da se ob 1900-letnem jubileju odrešilne smrti Kristusove postavi vrh Donačke gore spomenik Kristusu Kralju. Dekanijska duhovščina rogaške dekanije je to misel osvojila in agilni križevski kaplan Lojze Sunčič je to idejo realiziral. Ob strani so mu stali vneti akcijonaši križevske nadžupnije, ki se niso ustrašili napora in žrtev; žrtve niso bile majhne. Načrt za spomenik Kristusu Kralju je izdelal arhitekt Glanz iz Rog. Slatine. Zidarska dela pa je izvršil stavbenik Gologranc iz Celja. Spomenik, ki bo še poznim rodovom priča izredne verske vneme in požrtvovalnosti marljivih graditeljev in vsega ljudstva iz cele dekanije, ima obliko piramide. Na vrhu piramide je križ z zlatim napisom: »Up — edini.« Visok je do vrha križa osem in pol metra. Ob vznožju spomenika je primerna votlina, v kateri je tudi križ in pa oltarna miza. Na misijonsko nedeljo. 21. t. m. je bil spomenik, ki je bil ves v zelenju, slovesno blagoslovljen. Menda še ni bilo nikdar toliko ljudi vrh Donačke gore, kakor jih je bilo ob tej priliki. Do 500 so jih cenili. Bil je to praznik in poklonitev sv. Križu in Krstusu Kra-
lju cele dekanije. Blagoslovitev je izvršil naš »štajerski Aljaž«, župnik Cilenšek iz Poljčan,
ob asistenci kaplana Sunčiča, ki je pred blago-
k ' re in po
akcije za zgraditev spomenika. Sledila je sv
slovitvijo imel krasen nagovor, v katerem ie očrtal zgodovino Donačke gore in potek cele
R
Župnik J o žel Kranjc zlatomašnik
Ne bi bilo v redu, če bi zamolčali zlatomaš-niški jubilej gospoda Jožefa Kranjca, župnika zla-topoijskega in pa njegove proslave, čeprav je gospod župnik v svoji skromnosti želel, da se ta dan proslavi popolnoma tiho in brez vsakega zunanjega bleska.
Pred sedemnajstimi leti je prišel v Zlatopolje za župnika. Bilo je to v predzadnjem letu svetovne vojne. Tedaj ni bilo onega lepega sprejema, s katerimi so Zlatopoljci spreejmali svoje župnike. Najboljših in najkrepkejših mož in fantov ni bilo, •prejeli so ga samo žene, otroci, starčki in Invalidi. G. zlatomašnik se ie dobro zavedal, kakšna težka
Slovenija na dan pogreba
f kralja Aleksandra
Trbovlje
Nad 8000 ljudi broječa množica se je strnila v četrtek, na dan pogrelm našega vzvišenega pokojnega krulju. Polnoštevilno so 1 >i 1 i zastopa, ni vsi sloji prebivalstva. Vsa množica se je zbrala ob 8 pred rudniško restavracijo na Vodah, odkoder je nato odkorukalu v farno cerkev k sv. maši, katero je opravil preč. g. duh. svetnik Gašparič ob asistenci gg. kaplanov Go-rogranca in Medveščka.
Popoldne ob pol 3 se je pred spomenikom na trgu pred cerkvijo zbrala zopet velika množica ljudi, kjer so bojevniki priredili žalno s ve.
maša, ki jo je daroval g. Sunčič. Med sv. mašo je igrala kongregacijska godba iz Kostrivnice, vsa številna množica pa je glasno molila zborno mašo in pela pesmi, ki so se pele na letošnjem evh. kongresu v Mariboru. Po maši je spregovoril pozdravne besede g. župnik Cilenšek. Vostner Polde je v lepem govoru proslavljal sv. Križ. Lepe in prisrčne besede je spregovoril g. Bratuš, ki se je poslovil v imenu Križevčanov od g. Sunčiča. ki je premeten k Mariji Snežni. V imenu škofijskega vodstva FKA je pozdravil slavnost Mirko Geratič iz Maribora ter posebno odčrtal, da bi naj bil Križ Gospodov vodilna ue tudi v vzgoji in prosveti, v socialnih, gospodarskih in mednarodnih odnošajih. Iz vseh govorov pa je izvenela tudi trpka bolest nad izgubo ljubljenega vladarja in obljuba zvestobe njegovi oporoki: »Čuvajte Jugoslavijo«! Lepa svečanost, ki se je zaključila s pesmijo »Povsod Boga« in z državno himno, bo ostala vsem v trajnem spominu.
čanost. Štiri močne čete jih je strumno prikorakalo iz Vod. Njihov predsednik, č. g. prof. Ra-tej, je določil 5 minutni molk. Vsa množica jc obstala kot izklesana ter tako izkazala globoko žalost, ki jo pretresa nad težko izgubo našega kralja, v katerega smo imeli vse zaupanje. Po molku je č. g. prof. Ratej imel še daljši žalni govor, našteval vrline pokojnika, nato pa so bojevniki in vsa množica prisegli, da hočejo zvesto čuvati oporoko pokojnega kralja: ščuvajte našo Jugoslavijo!«
Vrhnika
Od nedelje do četrtka so zvonovi vseh cerkva vabili k molitvi za pokoj viteškemu kralju.
naloga ga čaka. Oprijel se je s vztrajno marljivostjo težkega dela in pomagal, kjerkoli je le mogel.
Še težje pa je bilo po vojni, ko se je moralo popravljati, kar je bilo uničenega in razdejanega. Vas Zlatopolje je mnogo trpela, cerkev je bila oropana zvonov, na katere so bili Zlatopoljci tako ponosni, cerkveni stolp in streha sta bila brez prejšnje bakrene strehe. To se je moralo v najkrajšem času nadomestiti. Gospod zlatomašnik je hodil od hiše do hiše in zbiral denar. Zlatopoljci so po svoji stari navadi malo pogodnjali ali potem so pa le dali vsa potrebna sredstva. Danes jim ni žal; v zvoniku pojo novi zvonovi, zvon'k in cerkev bliščita v novi st-ehi. In tako je gospod zlatomašnik vseh sedemnajst let delal, popravljal in se trudil, da bi na božjem hramu izbrisal vse sledove dolgoletne vojne. Zadnje njegovo delo je bilo še to, da je bral svojo zlato sv. mašo v res prazničnem božjem hramu.
Poleg svoje težke pastirske službe v gorski vasi je gospod zlatomašnik opravljal vsa leta tudi službo učitelja in vneto sodeloval v občinskem odboru kol njegov večletni član.
Gospod zlatomašnik pa nima samo zasluge za faro Zlatopolje, ima še mnogo drugih, za katere pa bolje vedo naši bratje Hrvatje in posebno mesto Virovitica, kjer je bil mnogo let gvardjan, župnik in katehet. Kako je bil tam priljubljen se najbolj vidi iz tamkajšnjega lista »Virovitičan«, ki mu je že ob priliki njegove 25lrtnice mašništva posvetil lep članek kot znak hvaležnosti Viroviti-čanov in tudi letos se ga je isti list zopet spomnil in mu poslal v posebnem članku pozdrave in čestitke njegovih bivših faranov. Virovitiška cerkev in njene orgle pa mti bodo zagotovile trajen spomin med njegovimi bivšimi farani.
Da je hotelo Zlatopolje na najvidniji način proslaviti ta že na sebi redek jubilej, ki je tudi prvi, odkar obstoji fara, se razume samo po sebi. Več dni je bil ves promet pred cerkvijo in župni-ščem takorekoč zaprt. Vozili so samo mlaje tako visoke, da je siceT precej visoki zlaioooljski zvo-
Cerkveno opravilo ie bilo v četrtek oib 8 v župni cerkvi. Vse uradništvo, vse šole, vsi zastopi in vsa društva so bili zbrani v prostorni cerkvi. G. dekan je imel krutek nagovor, nato pu je daroval ob asistenci domačih duhovnikov sv. mašo, pri kateri je prepeval cerkveni zbor. Po sv. maši je moški zbor zapel še psalin »Usmili se« s pripadajočimi molitvami. Molitev za kralja Petra II. je zaključila cerkveno slovesnost.
Popoldne ob pol 5 se je zbralo občinstvo na križpoti. Ko je ponehalo zvonenje, je stopil na balkon predsednik občine mag. pharm. Hočevar in v vznesenih besedah opisal boje in zmage velikega kralja Aleksandra. Ob koncu je vse klicalo: Slava Aleksandru-Zedinitelju! Nato je naznanil 5 minuten molk, nakar je pozdravil novega kralja Petra.
Zvečer ob pol 8 je priredilo žalno proslavo v Rokod. domu Kat. društvo rokod. pomočnikov in k njej povabilo tudi vse cerkvene organizacije. V žalno okrašeni in od ljudi napolnjeni dvorani je bila na odru slika kralja Aleksandra L, vsa obdana z zelenjem in lučkami.
Po žalni koračnici, ki so jo izvajali društve-niki-tainiburaši, je imel žalni govor predsednik društva in dekan g. Ketc Janez, ki je poudarjal vrline velikega kralja Aleksandra in veliko žalost, ki je objela vso našo domovino vsled strašnega zločina. Prebral je nato sožalno izjavo, ki jo je poslalo Kat. društvo rokod. pomočnikov, in od cerkvene organizacije Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Po lepem pozdravu mlademu kralju Petru II. so zaigrali tamburaši še državno himno.
rfi v • v
1 rzic
Obmejni Tržič je zares veličastno preživel žalostni dan pokopa svojega vladarja. V četrtek nas niso budile tovarniške sirene in številni vozovi, pač pa žalostno zvonenje. Proti osmi uri se je vse zgrinjalo v župno cerkev, kjer je bila slovesna služba božja in molitve za kralja z lepim petjem cerkvenega zboru.
Popoldne je doživel noš glavni trg manifestacijo, ki jo moremo primerjati le slovesnosti, ki se je na istem prostoru vršila pred leti, ko je blagopokojni vladar obiskal 1 ržič kot regent. Med zvonenjem zvonov in ob zvokih cerkvene godbe, ki jc igrala žalostinke, jc prišel pred poltretjo uro iz spodnjega konca mesta velik sprevod, v katerem so počasi korakali šolarji, številna društva z zastavami in zastopniki industrije ter vseh stanov. Ko so utihnili zvonovi, je v imenu mestne občine otvoril žalno manifestacijo g. Kališnik Ivan, ki je odredil najprvo petminutni molk. Spominski govor je imel nato g. župnik Anton Vovk, ki je s pesnikom vpraševal, kaj hočejo grobovi še od nas, ko so nam pobrali že številne znanilce in čuvarje svobode (Prešeren, Gregorčič, Krek) in v tej uri sprejemajo še našega Zedinitelja. številni pevci so zapeli za tem pod vodstvom g. or-ganista Martina Planinška dve žalostinki in cerkvena godba je zaigrala žalostinko. G. Karel Bocak je nato s svojimi lepimi besedami obrnil naš pogled na sliko novega vladarja, kateremu so se poklonile med sviranjem državne himne navzoče zastave. Za zaključek se je vršil še mimohod, ki je bil jako pester in dostojanstven. Te slovesnosti se je udeležilo kar 3000 ljudi in pokazalo je naše mesto v lepi skupni ljubezni do vladarja in domovine.
Pišece
V četrtek, na dan pokopa viteškega kralja, so se zbrali nekaj pred 8 zjutraj šolarji obeh šol, razne korporucije in ostali farani v obilnem številu v pišečki šoli. Med turobnimi zvoki naše godbe je ob 8 vsa ogromna množica zibranih krenila v farno cerkev k sv. maši. Pred službo božjo je bilo vernikom s prižtiice prebrano žul-! no pismo našega nadpastirju, škofa in apostolskega administratorja dr. Ivana Jožefa Toma-žiča. Po sv. maši smo se ponovno podali v pi-šečko šolo, kjer je, po odigrani žalni koračnici, otvoril g. šol. upravitelj Janko Roškar spominsko svečanost. Prebrana je bila ob tej priliki poslanica našega bana g. dr. Marušiča: »Jugoslovanski mladini«. Otroci so deklamirali nekaj primernih pesmi in še zapeli prav občuteno: »Pomladi vse se veseli«. Po petju in odigraniu državne himne ter trikratnem slava-vzkliku Nj. Vel. kralju Aleksandru L Zedinitelju sino se žalostni razšli.
K žalnim sejam pa so bile te dni sklicane tudi naše cerkvene organizacije, naša kmečka
hranilnica in posojilnica. Vsi so poslali sožalne in udanostne izjave Nj. kralj. Vis. knc/.ti namestniku Pavlu iu Nj, Vel. kraljici-uiateri Mariji.
Oplotnica
Na dan pogrebu viteškega krulju so se vršile žalne svečanosti, pri katerih so sodelovali občina, cerkev, šola, orožništvo, vsa društvu in občinstvo. Ob 8 je opruvil g. župnik Franjo Hohnjec v farni cerkvi sv. mušo-zudušnieo, pre-čital na prižnici spomenico umrlemu Nj. Vid. kralju ler opravil s spremstvom slovesne molitve ob katafulku, nu katerem je bila v t robo j-nico in črno kopreno odeta in z zelenjem okru šena kraljevu podoba.
Popoldne se je zbralo ljudstvo in razne organizacije. Blagemu pokojniku je govoril spominski žalni govor gosp. župnik Franjo Hohnjec. V svojih, pol ure trajajočih izvajanjih je podčrtal plodonosno delo. veliko delo našega pokojnega vladarja za blagor domovine, za blagor in mir vesoljstva.Trikratni Slava-kliei so zadoneli med množico, nato 5 minut tišina. Nato je izrazil govornik vdanosi in pokorščino ter največjo ljubezen mlademu kralju Petru II., mu želel nn njegovi življenjski poti čim več božjega blagoslova ter zaključil z vzklikom: Živel kralj Peter 11., kar je ponovila množicu. Šolska mladina ie zapela prav ljubko, v srce segajočo žalostinko »Vigred se povrne«: »...ali kralju k nam nazaj, nikdar več nc bo.« Tu ni ostalo nobeno oko suho.
Ratlovica pri Metliki
Cerkvene organizacije na Radovici so 18. oktobra po žalni službi božji v cerkvi priredile žalno sejo v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. V župnišču, kjer je bila postavljena kraljeva slika, ovita v črni flor in okrašena s cveticami, so se zbrali .odborniki Katoliške akcije, Tretjega reda, dekliške Marijine družbe ter zastopniki cerkvenega pevskega zbora. Voditelj družb g. Anton Jerman je imel žalni govor, nakar je bila sprejeta so-žalnica, ki je bila poslana Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. kraljici Mariji.
Stranje pri Kamniku
Silno veliko ljudi je bilo zbranih v cerkvi v četrtek 18. t. m., ko se je brala« žalna služba božja za pok. vladarjem. Po maši smo se zbrali pred vojaškim spomenikom, kjer je bila za ta dan postavljena v črnino zavita kraljeva podoba. G. šolski upravitelj je imel lep govor o pokojnem kralju. V našo župnijo spada dvorno lovišče v Kamniški Bistrici, kjer ie nn oddihu in pri večjih lovih prišel visoki pokojnik v stik z našimi ljudmi in se razigovarjal z njimi čisto po domače, kakor oče z otroci. To je dobro poudarjala mlada govornica SI. Langerholz v svojem govoru. K sklepu so pevci zapeli še pretresljivo »Usliši nus, Gospod«. Že prejšnji dan smo odposlali tudi sožalno pismo v imenu cele naše župnije in njenih organizacij.
Koroška zemlja na grob f kralja Aleksandra
Žara, ki jo je ponesla delegacija iz mežiške doline (jugoslovanske Koroške) na grob blagopok. Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Žara je iz čistega srebra in ima v notranjosti kristalni vložek, ki je bi! napolnjen z zemljo naših spominskih krajev (z grobov padlih pri bojih za osvoboditev Koroške, izpod Pece, kjer spi kralj Matjaž, od Malga-jevega spomenika in drugod. Napis se glasi:
Narod jugoslovanske obmejne Koroške Viteškemu kralju mučeniku Aleksandru I. Zedinitelju grudo zemlje naše. Črna, Mežica, Prevalje, Guštanj, Dravograd.
Sredstva za žaro so darovala vsa društva, vse organizacije teh 5 občin. V delegaciji so bili vsi župani navedenih občin in imsianoe ing. Fr. Pahernik.
nik komaj zdržal konkurenco in se ni skril med njimi. Vzhodna in zahodna plat občine sta medsebojno konkurirali, katera se bo bolj izkazala, vsi i fantje in možje so smatrali za častno dolžnost, da ! sodelujejo, dekleta so čistila cerkev in pletla vence. Kar jih je še posebno podžgalo, je bilo to, da je bil napovedan prihod prevzvišenega g. škofa.
Cerkveni pevci so g. zlatomašniku na predvečer zlate sv. maše zapeli podoknico, mlada učenka je deklamirala lepo pesmico, neposredno pred zlato sv. mašo so mu še dekleta Marijine družbe izročile svoje želje in pozdrav«. V imenu občine ga je pozdravil poslednji zlatopoljski župan g. Hribar Jernej z daljšim nagovorom. Sporočil mu je tudi soglasni sklep Zadnjega občin.skega odbora, da se g. zlatomašnik imenuie i* častnega občana
, občine Zlatopolje in mu obenem izroči tudi častmi i diplomo. Tudi prevzvišeni g. škof ga je odlikoval j s tem, da ga je imenoval za duhovnega svetnika Vsem bo ostal dolgo v spominu govor g. škofa o duhovniškem poklicu, vsa cerkvena slovesnost z lepim cerkvenim petjem, kjer je celo pomagal in zapel dva solospeva tenorist ljubljanske open g. Gostič.
Minil je lep dan in dolgo nam bo ostal v spominu. Zlatopoljčani so se postavili in li dokazi spoštovanja in ljubezni do svojega dušnega pastirjj naj bodo g. zlatomašniku tudi dokaz, kako lahek mu bo račun od njegovega hiševanja, kadar prid* zato čas. Mi vsi pa mu od srca želimo, da dočaka še svojo biserno sv. mašo in malo egoistično pristavljamo: »ali v Zlatemoolju«!	Dr. H.
Ljubljanske vesti:
Lepo vreme in regulacija Ljubljanice
Ljubljana, 22. oktobra.
Po končanem betoniranju Ljublianičine struge od Novega trga do tromostja so hiteli z razpisom nadaljnih regulačnih del v zadnjem odseku tja do Špice. O oddaji del so bile tri javne licitacije, pri katerih je bila tvrdka inž. Dukic & Komp. vedno najnižji ponudnik. V gradbenem ministrstvu so ponudbo tvrdke vrnili iz formalnih razlogov. Tudi pri zadnji, tretji licitaciji, ki se je vršila 6. oktobra v prostorih terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice, je bila omenjena tvrdka najnižji ponudnik. Ponudila je 12.79%- popusta od preračunanih regulačnih stroškov v znesku 6 in pol milijona dinarjev. Rezultat zadnje licitacije je bil nemudoma predložen gradbenemu ministrstvu v odobritev.
Za nadaljevanje regulačnih del vlada med delavstvom, posebno med brezposelnimi tako v mestu kakor tudi na deželi največje zanimanje. Povsod delavci povprašujejo: »Kdaj bomo začeli kopati? Tako lepo vreme je! Sedaj bi bilo najboljše za dela!« Pravega odgovora seveda ne morejo dobiti, ker še ni ministerialne odobritve. Vsi izražajo upanje, da se bo to v najkrajšem času zgodilo, kajti
0 Slovesni pontifikalni re<iuiem zn pok. predsednikom francoske republike R. Poincarčjem in ministrom zunanjih zadev L. Barthoujem bo danes, v torek, 23. oktobra ob 10 v stolnici sv. Nikolaja. Občinstvo, zlasti imejitelji francoskih odlikovanj, se vljudno vabijo k udeležbi te žalne slovesnosti.
0 Zahvalo Nj. Vel. kraljice Marije za dokaze ljubezni in udanosti ob smrti blagopokojnega našega kralja Zedinitelja bo izročila ljubljanskemu ženstvu dvorna dama ga. Tavčarjeva v sejni dvorani mestnega magistrata. Poziva žene vseh slojev, društev in organizacij, naj se v to svrho zberejo danes, v torek 23. oktobra ob 17 (ob 5) v omenjeni dvorani.
O Občili zbor Cecilijinega društva. V
sredo, dne 24. oktobra bo pred občnim zborom Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo v stolnici ob 10 sv. maša s petjem. Izvajala se bo Tomčeva Slovenska maša.
© Žalna božja služba na Rakovniku. Kot po drugih ljubljanskih cerkvah je bila pretekli četrtek zjutraj svečana božja služba tudi v cerkvi Marije Pom. na Rakovniku. Sveto opravilo je bilo z asistenco in z največjim žalnim apartom: cerkev je bila kot napolnjena z bridkostjo žalosti. A kot luč se je ziivah) v to tugo srebrnočisto petje gojencev in bogoslovcev; in kot dragocen dar sinov svojemu kralju je kipelo proti nebu skupno sv. obhajilo vseh prisotnih (nad 300 sv. obhajil!). Nato se je ves narod udeležil še žalne svečanosti na Kongresnem trgu.
© Generalni vizitator pri salezijancih. Te dni je dospel v Ljubljano izredni generalni vizitator salezijancev g. prof. Anton Candela, po rodu Francoz, ki bo obiskal vse salezijansko zavode v Jugoslaviji in ČSR. Na kolodvoru so ga pričakovali g. inšpektor dr. Fr. Walland in ravnatelja dr. Volčič in dr. Valjavec. Na Rakovniku so visokega gosta slovesno sprejeli pred cerkvijo v najglobljem molku. Podali so se vsi takoj k blagoslovu. Obred, ki je bil kot začetek vi-zitacije, se je zaključil s petjem državne himne.
© Akademski pevski zbor javlja vsem svojim članom, da bo pričel z rednimi pevskimi vajami danes v torek, 23. okt. Vaje se bodo vršile: ob torkih in četrtkih za base, ob sredah ln petkih za tenorje — vedno s pričetkom točno ob 20 v balkonski dvorani na Univerzi. Pevska' šola pa bo pričela z rednim delom v ponedeljek, 29. t. m. Prosimo vse člane zbora, kakor tudi obiskovalce pevske šole, da se redno in točno udeležujejo vaj. — Odbor.
© Mestna občinn ljubljanska prireja že nekaj let »Nabiralni dan«, ko mestni delavci in drugi mestni uslužbenci prodajajo kupone po I, 5 in 10 Din v korist brezposelnih, drugih potreb, n ih ljubljanskih občanov in njihovih otrok. Nabiralni dan je bil doslej vedno 2. in 3. decembra. Izkušnja pa je pokazala, da v tem poznem zimskem času rade otežkočajo razpečavanje kuponov razne vremenske neprilike, zato bo letos »Nabiralni dan «dne 2. in 4. novembra. Slične nabiralne dneve prirejajo s prav lepim uspehom tudi na Češkoslovaškem in v Nemčiji. Naj ne bo tudi pri nas nikogar, ki ne bi ta dan žrtvoval po svoji možnosti nekaj dinarjev za svoje trpeče soobčane!
0 Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. člane, da se seznami o odmeri pridobnine, ki so razgrnjeni v pisarni mestnega poglavarstva v času od 20. do 27. oktobra t. 1. ne tičejo trgovcev, temveč davkoplačevalcev II. skupine, ti so obrtniki, odvetniki itd. Seznami za trgovce bodo pozneje razgrnjeni, čim bo odmera za trgovska podjetja,
lepi jesenski dnevi bi mnogo pripomogli k temu, da bi se dela neovirano in naglo izvršila in bi se s tem prihranile mnoge nevšečnosti jx>mladanskega deževnega vremena. Ko so delavci zvedeli za rezultat III. licitacije, so iz vseh krajev pridrveli že prve dni na terensko sekcijo, proseč: »Dajte nam dela! Boste kinahi začeli? Tako smo potrebni zaslužka!« Na terenski sekciji so jim žal mogli samo odgovoriti, da dan pričetka novih regulačnih del ni še določen.
Posebna kolavdacijska komisija, obstoječa iz zastopnikov gradbenega ministrstva, zastopnikov banske uprave, mestne občine in odbora za osuševanje Barja, je že od 8. do 15. septembra pregledala vsa v odseku od Novega trga do trimostja izvršena betonska dela ter jih odobrila. Terenska sekcija je predložila jx>sel>en vzorec betona, zalitega v tem odseku, tehnični fakulteti ljubljanske univerze, ki je ugotovila na podlagi zadevne preiskave, da je pri teh regulacijskih delih rabljem beton prvovrsten in trden in da ga voda ne bo mogla izlizati. Stroški za betoniranje omenjenega odseka so znašali okoli 1,150.000 Din.
ki spadajo v I. skupino, končana. Vsa nadaljnja pojasnila daje tajništvo združenja na razpolago. Uprava.
O Pregled motornih vozil se za področje uprave policije v Ljubljani in okrajnih na-čelstev, ki gravitirajo na Ljubljano, vrši dne 26. okt. ob 8 pred Upravo policije v Ljubljani, Šubičeva ul. 5. K temu pregledu je pripeljati: 1. vsa motorna vozila (tudi bicikli s pomožnim motorjem), ki letos iz kateregakoli vzroka doslej še niso bila uradno pregledana in 2. vsi avtotaksi in avtobusi, ki se niso bili pregledani v letošnjem drugem polletju. — Uprava policije poziva lastnike navedenih vozil, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu. Zamudnike bo po taksnih predpisih zadela občutna kazen, nepregledana vozila se bodo takoj stavila iz prometa in se bosta odvzeli evid. tablici.
© Stopnišče ob Gruberjevem prekopu. Mestni gradbeni urad je izdelal načrt za novo stopnišče ob Gruberjevem prekopu. Stopnišče bo napravljeno na desnem bregu prekopa pri Poljanskem mostu v bližini ceste v Hratleckega vas. To stopnišče je nujno potrebno. V kratkem se bo vršil lokalni ogled.
© Nesreča slikarskega pomočnika. Včeraj se je v Šiški hudo ponesrečil 29-let,ni slikarski pomočnik Ferdinand Pliberšek, stanujoč na Poljanski cesti 25. Pliberšek je slikal neko poslopje, pri tem pa se mu je iz-podmaknila lestev. Pliberšek je omahnil, pri tem pa udaril z roko po šipi, ki se je ubila. Na šipi si je Pliberšek prerezal žilo na roki. Ranjenec je izgubil mnogo krvi. Reševalni avto ga .ie prepeljal v bolnišnico.
© S kolom po glavi. V bolnišnico je prišel včeraj 25-letni Viktor Puklnvec, zidarski pomočnik, stanujoč na Celovški cesti 43. Pu-klavec se je v nedeljo zvečer zapletel v prepir, med katerim ga je neznanec udaril z nekim topim predmetom, najbrže s koloni po glavi. Puklavec ima resno, toda k sreči ne nevarno rano.
Vinsko teto 1834 in 1934
Slavni kronist Peter Dajnko je bil župnik in dekan pri Veliki Nedelji blizu Ormoža od 1. 1831 do 1872. V zanimivi in vzorni kroniki piše tudi to-le: Leta 1834 je bila cela zima brez snega in tako topla, da so na južni strani hišnega zidovja marelice in breskve že v januarju cvetele. V februarju se je začelo v vinogradih kopati, koncem marca je trta pognala močne »obade« — pogamke, 20. aprila so se razvijali grozdiči. med 20. in 30. majem so krasno cveteli, v začetku julija so bile jagode mehke, v sredi avgusta v peščenih legah grozdje zrelo, v septembru splošna trgatev. Vino je bilo sladko bolj kakor med, a je kmalu r>o cvetju dobilo okus pristnega žganja; v južnoležečih toplih kleteh in vsled nepravilnega ravnanja se je mnogo vina pokvarilo, ni bilo vžitno. Ako si dobro ohranjeno vino pri ognju segrel in na površju vžgal, je gorelo s plavim plamenom.« Tudi letos imajo nekatera vina 25 do 28 stopinj sladkorja.
— Pri zapeki, motnjah pri prebnvi. gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzeoute zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
Knjige in revije
Cas. Pravkar je izšla prva (dvojna) številka novega letnika 1934-35 z zanimivimi prispevki. Glavuo vprašanje, ki ga ta številka kar v treh člankih obravnava (Dr. St. Gogala: Mladinske težnje in krščanstvo; Dr. A. Gosar: Katoliška inteligenca v sedanji dobi; Dr. J. Fabijan: Razvoj osebnosti v Cerkvi) je pač vprašanje, ki zdaj največ zanima ljudi: kateri so konflikti sodobne< inteligence, zlasti mladine, z ozirom na njeno pripadništvo h katoliški Cerkvi. Vsi trije navedeni članki se skušajo približati temu vprašanju nc samo načelno in splošno, marveč tudi konkretno in podrobneje. S temi tremi članki je podan moder in poudaren uvod v novi letnik »Časa«, ter upamo, da bodo tudi naslednje številke v izdatni meri I>osvečene temu aktualnemu problemu. O specialnejših vprašanjih razpravljajo ostali sotrudniki tega zvezka: Dr. Jože Lavrič: Organizacija statistike v Jugoslaviji — Dr. Al. Odar: Avstrijski konkordut — E. B.: O žensk emancipaciji in ženskih službah. — V »Obzorniku* je priobčeua izredno zanimiva ocena dr. N. Z. Bjelovučicevih podatkov o etnografski razprostranjenosti Slovencev v njegovem najnovejšem delu »Etnografske granice Hrvata i Slovenaca«. — Poleg lepega števila drugih ocen prinaša »Čas« v zapiskih Dr. J. T.-ov odgovor na dr. Lebe-uov protest proti oceni B. Crocejeve »Zgodovine XIX. stol.«, ki je izšla v »Času«, o vprašanju razmerja vere in politike pa piše urednik dr. J. Fabjan. — Na platnicah či-tamo nekaj polemičnih opazk na pisanje »Besede*. — Prav bi bilo, ko bi naša inteligenca posvečala »Času« 9vojo pozornost v
Žalne seje in sožalja
Žalne seje, s katerih so bile odposlane sožalne izjave na pristojna mesta, so imele še naslednje organizacije, društva in zavodi:
Gospodarska organizacija v Prevaljah in sicer Hranilnica in posojilnica, Kmetijska podružnica, Gospodarska zadruga, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva in Čebelarska podružnica. — Duhovščina, cerkvene in izvencerkvene organizacije v mestni župniji v Kamniku. — Katoliško prosvetno društvo, obe Marijini družbi in Katoliška akcija v Kopanju. — Župnija Poljane nad Škofjo Loko in vse njene organizacije. — Prosvetno društvo v Poljčanah. — Župnija Sv. Trije kralji in sicer: predstojništvo župne cerkve, upraviteljstvo državne osnovne šole, krajevni šolski odbor, prostovoljno gasil, društvo in dekliška Marijina družba. — Katoliško prosvetno društvo v Lučinah. — Kat. slov.
Prosvetno društvo na Čatežu pod Zaplazom. — evsko društvo Sneberje-Zadobrova. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. — Upravni odbor Zdravniške zbornice za dravsko banovino. — Združenje dentistov-.lehnikov dravske banovine v Ljubljani. — Fantovski odsek Katoliške akcije Sv. Peter v Ljubljani. — Župnija Sv. Križ pri Litiji in njene organizacije:Marijina kongrega-cija, Tretji red sv. Frančiška, Posojilnica in hranilnica, Združenje borcev Jugoslavije »Boj«, krajevna organizacija, podružnica Kmetijs!<e družbe in gasilsko društvo. — Župnija Dob pri Domžalah. — Dobrodelno društvo »varstvo« v Ljubljani. — »Sveta vojska« v Ljublani. — Župni urad v Blagovici, Hranilnica in posojilnica in odbor Katoliške akcije v Blagovici. — Kmetijska podružnica, Živinorejsko selekc. društvo in organizacija Borcev pri
Mariborske vesti:
1,2,3, .15,..30.
.... vsak dan mora biti na mizi
ŽITNA KAVA
,,ADR I A"
Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji. — Društvo tiskarnar-jev in Združenje grafičnih f»djetij za dravsko banovino v Ljubljani. — Društvo privatnih in trgovskih nameščencev v Zagrebu, podružnica v Ljubljani. — Apostolstvo mož in mladeničev. Tretji red sv. Frančiška in dekliška Marijina družba v Šmi-klavžu pri Slovenjgradcu. — Pevski zbor pevovodij Pevske zveze v Ljubljani. — Družba sv. Rafaela v Ljubljani. — Zveza duševnih delavcev v Ljubljani.
—	Društvo absolventov drž. trg. šol za dravsko banovino v Ljubljani. — Trgovsko in bolniško pod-jx>rno društvo v Ljubljani. — Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani. — Združenje ljubljanskih konservatoristov. — Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. — Fantovski odsek Kat. akcije na Brezovici pri Ljubljani. — Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju. — Hranilnica in jx>sojilnica ter Živinorejska selekc. zadru-
§a v Strugah. —- Člani samoupravnih oblasti, dr-avnih uradov in vseh društev v Polhovem Gradcu.
—	Občina Bohinjska Bistrica in tamkajšnja Prostovoljna gasilska četa. — Družabni klub Sv. Jurij ob Taboru. — Jugoslovansko učiteljsko združenje — sekcija za dravsko banovino.
Govor stolnega prosta dr.Vrabra na žalni proslavi
čim večji meri, ker so vprašanja, o katerih razpravlja, ne samo aktualna, marveč tudi temeljito in vsestransko premišljeno obdelana.
»Lovcc.« Izmed naših strokovnih listov je z leti dosegel »Lovec« izredno višino. Gradivo je skoz in skoz tehtno in resnobno. Oktobrska številka prinaša izčrpnejša članka o jerebih (Vrhov-ski, To in ono o jerebih; —s—, Razpoloženje gozdnih jerebov). Miroslav Hanzlowsky piše o hribo-lazcih v loviščih ter prispeva anekdotično gradivo pod naslovom »Lovska«. — Zanimiv je strokovni prispevek »Lov z železnimi pastmi iia lisico in kuno«, znani lovski pisatelj Tone Kappus pa objavlja pesem »Lovec« ter pod zaglavjem iZa razvedrilo« sestavek »Medved, ris in druge nevarne živali:. — Številko dopolnjujeta pisano urejeni za-glavji: Iz lovskega oprtnika in Kinološke vesti.
Katere igro bo izdala v novem letniku Založba ljudskih iger? Kot redna izdanja (z mesečnikom »Ljudskim odrom« vred veljajo samo Din 60 na leto) izidejo: M. Salamon-Jože Vovk, »Vrata«, igra za advent in božič v petih slikah; Hervvig-Renoit-Smasek, »Boštjan iz predmestja'', socialna igra v petih slikah; lIerwig-Vovk, »Velikonočna igra«, pet slik; Petančič, »Igra naše fare«, igra v zborih pred farno cerkvijo. — V srbskripciji izide še starodavna francoska farsa o advokatu Pathelinu v Smaskovi priredbi kot »Burka o jezičnem dohtar-ju«. — Pišite Založbi ljudskih iger v Kranju po prospekt!
V. Grmovit: »Pod čadjavim krovom«. Slike iz bihačke krajine. Jeronimska družba v Zagrebu. — V »jeronimski« zbirki pripovedk iz raznih hrvaških krajev pomeni ta nova knjiga zanimivo obogatitev. ker je pokrajina Bihača malo znana. Iz vso knjige diha bosanska vas in kmečko življenje, na vsaki strani leži teža tega življenja, toda tudi žilava odpornost, ki je skozi stoletja ohranila hrvaški živel] ravno na tej najbolj izpostavljeni točki.
Na mariborski žalni proslavi, o kateri smo že obširno poročali, je imel mariborski stolni prošt g. dr. Maks Vraber naslednji govor:
Velečislani gospodje zastopniki oblasti, predragi verniki!
Zlobna roka je 9. oktobra 1934 ua nečloveški način končala življenje viteškemu vladarju Jugoslavije Nj. Vel. kralju Aleksandru L v trenotku, ko je stopil kot pospeševatelj miru in reda na tla prijateljske zaveznice Francije.
Lavantinska škofija, škof s stolnim kapitljem, duhovščina z vernim ljudstvom, iz dna srca obsoja zločin, ki je z največjo žalostjo napolnil srca državljanov in s studom ves omikani svet.
V leh težkih trenotkih sočuvstvujemo in soža-lujemo s tako hudo preizkušeno kraljevsko rodbino, obenem molimo, kakor za dušni mir velikega pokojnika, tako za blagor ljubljene domovine.
Zbrani smo tukaj v trenotku, ko tisočere in tisočere množice gledajo v neini žalosti žalobni sprevod, ki se vrši v našem prestolnem mestu Belgradu in v kalerein spremljajo krsto s posmrtnimi ostanki Nj. Vel. kralja Jugoslavije Aleksandra I. Zedinitelja na poti v Oplenac, kjer bo položen ob strani svojega očeta kralja Petra I. Osvoboditelja k večnemu počitku danes ob 15.
Spominjamo se dogodka pred 14 leti, potem ko smo se ob prvem obisku mariborskega mesta poklonili Nj. Vel. regentu Aleksandru v mestni posvetovalnici. Regent se je peljal nato mirno 6toine cerkve, pa je naenkrat, ne da bi to bilo v načrtu, dal ustaviti avto in stopil v to stolno cerkev, kjer je kleče prisostvoval molitvam pred velikim oltarjem.
Danes ga ni tukaj! A vsi se zavedamo, da smo izgubili junaka, državnika, zagovornika miru med
□	Postavimo spomenik našemu kralju-mu-čenikn. Nj. Vel. kralj Aleksander je padel tik pred udejstvtvijo svojih velikih in plemenitih načrtov zn naš mir in mir Evrope, smrtno zadet od rok onih, ki nočejo miru, sprave in ljubezni. Življenje je dal za svojo plemenito zamisel lepše bodočnosti naroda in človeštva. Postal je mučenik svoje ideje, ideje miru. Naša dolžnost je, da se mu za njegovo neizmerno žrtev vidno oddolžimo in mu na zemlji, ki jo je tako ljubil in ki je položena v njegov grob, postavimo spomenik, vreden in dostojen njega, najplemeni-tejšega moža. Vsak naj pripomore po svojih močeh. Za vsakega je skrbel; blagor slehernika mu je bil pri srcu. Varnost imetja, mir in vzoren red v državi, dn ni bilo vzornejšega na svetu, so pripomogli mnogim do blagostanja. Uprav ti naj mu izkažejo svojo hvaležnost in pomagajo ustvariti ustvaritelju miru spomenik, ki bo čast njemu, nam v ponos in potomcem v spodbudo in zgled. — Oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru.
□	Krščnnskn ženskn zveza vabi vse svoje člane in članice, da se v čim večjem številu udeleže skupnega z.adostilnega sv. obhajila, ki bo na praznik Kristusa Kralja, dne 28. oktobra ob 6 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi. Obenem vabi, da se v kolikor mogoče lepem številu zberejo člani pri slovesni škofovski službi božji, ki jo bo istega dne ob pol 10 opravil v stolnici prevzvišeni vladika lavantinski.
□	Javna zahvala. Zveza mladih izobražencev v Mariboru sc najiskreneje zahvaljuje upravniku mariborske bolnišnice g. dr. Vrečku za vsestransko zdravniško pomoč v bolnišnici ter zdravnikom dr. Mariniču, dr. Varlu in dr.
; Stamolu zu podporo, ki jo nudijo brezposelnim ; izobražencem s tem, da jih sprejemajo brezplačno v ordinacijo. Hvaležno socialno razumevanje omenjenih gg. zdravnikov naj bi služilo kot vzgled vsem!
□	Posnemajte! Namesto cvetja na grob blago-! pokojnega g. Viherja Leopolda, nadučitelja v p. v
Slovenski Bistrici, je šef-zdravnik namestnik OUZI) v Mariboru g. dr. Sekula Jože daroval Din 100 za azilni sklad Protituberkulozne lige.
□	Novinarjem prepovedano! Novinarski poklic je pač tak, da mora včasih vtakniti svoj nos tam, kjer to morda posameznikom ni ljubo. Pa kljub temu so imeli novinarji dosedaj še povsod dostop. Edino izjemo dela v Mariboru menda mestna klavnica, kamor baje dostop novinarjem ni dovoljen! Bog si ga vedi zakaj in kdo je izdaj to zanimivo prepoved? Ali se mestno načelstvo res tako boji za klavnico?
□	Zveza mladih izobražencev je imela žalno sejo, na kateri se je poklonila Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru 1, Zedinitelju. Odposlana je bila žalna in vdanostna brzojavka kraljevskemu domu.
□	Rezervni častniki in bojevniki v Mariboru so priredili žalno svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljeiti. Na dan jiogreba so se po žalni službi božji zbrali v kazinski dvorani, kjer je imel predsednik prof. Franjo Škof globoko občuten spominski govor. Orisal ia v njem zlasti vojaške vrline pokojnikovega lika.
narodi. Vsi smo ogorčeni nad vnebovpijočim umorom. Z nami sočuvstvuje vsa Evropa in ves svet.
Banski svet naše dravske banovine bo prinesel k pogrebu in bo položil v grobnico na Oplencu žaro, izklesano iz domačega marmorja, v kateri je zemlja iz vseh, zlasti iz obmejnih krajev naše domovine.
Zemlja je mehka in rodovitna. Naj ta zemlja predstavlja, naša sočutna srca, ki v žalosti prosijo Kralja vekov, naj bo našemu, tako nenadno preminulemu kralju plačnik za njegovo požrtvovalno delo.
Ob teh dnevih tuge in žalosti, ki jo delimo z Nj. Vel. kraljem Petrom II., z Nj. Vel. kraljico Marijo, z vso kraljevsko rodbino in z vso državo, naj se utrdi v vseh naših srcih ljubezen do kraljevine Jugoslavije in njene vzvišene dinastije.
Pa sočutje in ljubezen ne zadostujeta, treba je izklesanega marmorja trdne volje, da hočemo nesebično delati za prospeh, moč in ugled ljubljene naše države.
Ko slavimo spomin umrlega kralja Aleksandra I., pozdravljamo v duhu zvestobe in vdanosti, kakor nam veleva naša sveta vera, novega vladarja Nj. Vel. Petra II. in bomo molili:
Ohrani, o Gospod, našega kralja Petra
in varuj ga s Siona.
Sovražnik naj zoper njega nič ne opravi iD 6in krivice naj mu ne škoduje!
Z vestobo in delom po naukih svete vere hočemo vsi izpolniti poslednje naročilo umirajočega kralja: Čuvajte Jugoslavijo! Ravnati se hočemo po opominu sv. apostola Pavla (L Tim. 2, 1): Prosim torej predvsem, naj se opravljajo prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za kralje in oblastnike, da bomo živeli tiho in mirno življenje v vsej pobožno-sti in poštenosti. To je namreč dobro in všeč Bogu, našemu Odrešeniku.
□	Tovarna na Muti bo opugčena, Železolivarna na Muti stoji že šest mesecev. Okoli 200 delavcev, ki so živeli od dela v tovarni, životari v največji bedi in siromaščini. Sedaj se je doznalo, da bo tovarna na Muti sploh opuščena. Na pobudo Delavske zbornice v Mariboru se bo v kratkem vršila anketa radi možnosti zaposlitve teh revežev.
□	Davčne zadeve. Davčni upravi za mesto in okolico sta izdali poziv za vložitev prijav za odmero zgradarine za leto. 1935. Prijave se morajo vložiti v roku ocl 1. do 30. novembra 1934. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega oglasa.
□	Iskra zanetila požar. V Račah je zgorela senena uta posestnika Ivana Kocbeka, škoda znaša 10.000 Din. Požar je zanetila najbrže iskra iz lokomotive, kar je stala uta poleg železniške proge.
□	Pes ogrizel otroka. V Trničah se je vrgel hud pes na 4 letnega Ivana Smolingerja ter ga hudo razmesaril. Otroka so nevarno ranjenega prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Očetov gozd je prodal. Pred malim senatom se je zagovarjal mladi delavec Jožef Pernat iz Slo-venjevasi. Meni nič, tebi nič je prodajal doma iz očetovega gozda drva ler se hvalil okrog kot lastnik lepega gozda. Sodniki so mu za plačilo prisodili mesec dni strogega zapora, in sicer nepogojno.
□	Nove gradbe. Na mestnem predsedstvu 66 je vršila seja upravnega odbora, ki vrši sedaj funkcijo prejšnjega mestnega sveta ter obravnava tudi gradbene zadeve. Gradbena dovoljenja so dobili: Eker Valentin za visokopritlično stanovanjsko hišo v Jezdarski ulici, mestna občina za dve viso-kopritlični stanovanjski hiši v Dalmatinski ulici, ki se gradita iz stare opeke, dobljene pri podiranju Turkove hiše, Rudolf Vodeb za enonadstropno stanovanjsko vilo v Kamniški 18, Skušelt Franc za enonadstropno vilo v Turnerjevi 31, Masten Katarina za preureditev poslopja v Koroški 66. — Uporabna dovoljenja so dobili: tvrdka Pinter in Le-nard za nova skladišča na Aleksandrovi cesti, Hi-nek Jaroslav za enonadstropno hišo v Stritarjevi ulici in Pfeifer Maks za visokopritlično hišo v Ko-stanjevčevi ulici.
Ptuj
Karambol. V soboto, 20. oktobra je prišlo na Hajdini pri gostilni Grabar med avtobusom, ki vozi med Mariborom in Ptujem, in kolesarjem do ka-rambola, ki je pretresel do mozga vse navzočne. Kljub temu, da sta vozila tako šofer kakor biciklist pravilno na desni 6trani, se je biciklist s kolesom vred v trenotku izogibanja znašel pod prednjimi kolesi avtobusa. Kolo je težki avtobus popolnoma zmečkal, kolesarja pa je udarec vrgel v slran pet metrov daleč, pri čemer je ostal popolnoma nepoškodovan. Kolesar se mora zahvaliti samo svoji spretnosti, da je ostal živ.
Nosrcea z orožjem. Alojz Štebih, posestniki sin, in Feliks Podhostnik, sin trgovca, oba iz Jur šincev, sta tako nepravil no ravnala z nabito flobertovko, da se je surožila in Aloiziia štehiha nevarno ranila.
Peti požar v Dešeči vasi
V noči od 21. na 22. oktobra je zopet zapel gasilski rog v Šmihelu pri Žužemberku in oznanjal peti požar v Dešeči vasi v enem letu. Zgoril je nov kozolec-dvojnik, poln krme in žita, la6t zida ja Ma-jerja Antona, Požar je bil podtaknjen na kozolcu in hiši. Kozolec je bil že ves v plamenu, ko se je pokazal ogenj na hiši na spodnji strani podstrešja. S par škafi vode je bil plamen na hiši pogašen, kozolec je pogorel do tal. Gospodar Anton Majer je hotel rešiti izpod kozolca voz, goreča streha pa se
Ie nanj zrušila in dobil je grozne opekline po ce-em životu. Šmihelski gasilci so branili sosednja poslopja, kozolec je bil itak izgubljen. Prihiteli so tudi vrli žužeberski gasilci s svojo motorko, pa ni bilo vode, da bi mogli gas ti goreči kozolec, ker je bil vodnjak izpraznjen, ko je gorelo pred nekaj dnevi pri sosedu Ruglju. Zgorelo je vse orodje in vsa krma, koruza in ajda. Prizadet je tudi Rugelj, ki je sedaj vnovič pogorel. Kupil je nekaj koruze in jo dal pod kozolec, vse zadnjič rešeno žito in ajdo pa je imel na kozolcu. Tako je prišel popolnoma ob ves živej za ljudi in živino.
To noč so imeli žužemberski gasilci dvakrat »alarm«. Par ur prej je začelo goreti v shrambi za krmo pri g. Avbelju v Žužemberku. Požar so pravočasno opazili in pogasili. Sredi sena pa so našli veliko tlečo gobo, s katero je požigalec hotel izvršiti svoj zločin. V Žužemberku se mu nnmera ni posrečila, zato je krenil zopet v Dešečo vas in je pri Majerju podtaknil požar na dveh krajih.
Ljudstvo je skrajno obupano in razburjeno. V vseh vaseh občine so ponoči straže, da bi vsaj ljudi poklicale iz gorečega poslopja. Zabraniti je požig skoraj nemogče, ker so vasi obširne in hiše raztre-
Župnik Golf - 60 lešnik
Srednja vas v Bohinju. 12. okt.
Tiho in skromno, kakršen je sam, je dopolnil te dni naš g. župnik v krogu svojcev fin letnico rojstva. Ze lansko leto je poteklo 20 let, kar uspešno deluje mci nami — duhovnik po božji volji. O njegovi vnemi za službo božjo in lepoto hiše božje pričajo lepo vodene cerkvene organizacije, prenovljena notranjščina farne cerkve z okusno obnovljenimi oltarji, in zadnje čase obnovljena zu-nanjščina vseh podružnic. Njegov trud na gospodarskem in socialnem polju bo pa vsem Bohinjcem, še poznim rodovom v najlepšem spominu in v blagoslov. Predvsem pa je naš g. župnik prijatelj mladine — otrok. Dobrotnik jim je vsa leta — a tih, da levica ne ve. kaj je dala desnica. Radi valovanja se ga je ob 60-letnici spomnil le Mar. vrtec s šopki — a se ga s hvaležnostjo v srcu spominjamo vsi znanci in farani, ter mu kličemo: Še na mnoga leta.
Hiša miru in sreče
Poleg cerkve sv. Jožefa v Ljubljani stoji na vrtu nova prijazna trinadstropna hiša z nizko streho. Pod to streho je že na sto in sto naših vrlih mož in fantov našlo oni mir, ki ga svet ne more dati; tam so zajeli moči in veselje do krščanskega življenja in ustvarjanja.
Nočemo prikrivati, in v oktoberski številki Glasnika smo prijatelje Doma duhovnih vaj opozorili na pretečo nevarnost, da utegnejo Dom zasesti — upniki. Več let je mogel Dom plačevati obresti za svoj dolg in celo dolg sam odplačevati; od krize sem pa ne more več niti obresti plačevati. Tako je narastel dolg nad pol milijona Din, pa bo bolj in bolj rastel, ako dobrotniki Doma ne rešijo.
Za dobrotnike, ki prispevajo za Dom po 20 Din, se vsak dan daruje sv. maša v cerkvi sv. Jožefa: za one pa, ki več darujejo, Be čita še posebej sv. maša vsak prvi petek v mesecu. One dobrotnike pa, ki poklonijo Domu 1000 Din, uvrščamo med ustanovitelje Doma, ki so deležni posebnih duhovnih dobrot- Pomoč je mogoča tudi s prepisom svot iz kniižic Ljudske posojilnice v dobro Domu. Številka čekovnega računa Doma je 16.610.
Vodstvo Doma liudovnih vaj se predobro zaveda, kako je mišim dobrotnikom trda za denar, toda zaupa tudi trdno v pomoč onih, ki_ umejo nad vse ceniti duhovne vrednote. Njim kliče letos: Rešite Dom duhovnih vaj!
Vodstvo Doma duhovnih vaj Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
I/	ve«	|iiv vi
Kupčije z zemajtsci in hišami
Ljubljana, 22. oktobra.
Podatki o prometu na realitetnem trgu in o številu zaznamovanih kupnih pogodb kažejo, da so bile septembra kupčije z zemljišči in hišami v mestu in okolici manj živahne kakor pa ostale mesece. Okolica je pretekli mesec zaznamovala 32 kupnih pogodb za 870. 577 Din, dočim avgusta 42 pogodb za 913.813 Din. Oktobra pa je že v prvi polovici promet na realitetnem trgu postal živahnejši. Narašča posebno povpraševanje po stavbnih parcelah, ležečih ob glavnih prometnih cestah, zlasti pa v Zgornji Šiški, Št Vidu nad Ljubljano, na Viču in Glincah ter v Udmatu in Mostah. V k. o. Dravlje je bila
Erodana manjša stavbna parcela za 30.000 iin. Večja parcela k. o. Stožice je bila prodana Tereziji Ješe, stanujoči v Ljubljani, Cesta na Loko 20, za 80.000 Din. Na Kodelje-vem je bila prodana neka parcela za 18.000 Din. Elektrarna Česen v Tacnu je kupila neko zemljišče k. o. Gameljne za 90.000 Din. V k. o. Štepanja vas je bilo prodano neko posestvo za 64.000 Din. Sestri Jereb Marija ln Frančiška sta kupili zemljišče v Dravljah za 50.000 Din. Neko posestvo na Viču vi. št. 1253 je kupil Ivan Beguš iz Zgornje Šiške. Martin Černugelj je kupil od Ljudske posojilnice posestvo vi. št 226 k. o. Černuče za 105.000 Din. Kupljene so bile manjšo parcele v vrednosti od 2000 Din naprej. Septembra je bilo v mostu in okolici zaznamovanih 37 kupnih pogodb za celotno kupnino 1.426.077 Din. Nasprotno avgusta 49 pogodb za 2,158813 Din.
— Pri revmatlzmn t glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen*chiiss) Bt uporabila naravna »Franz Josefovn« voda t velikim pridom pri vsukdunjein lzuirunju prebavnega kanala.
sene kakor v Dešeči vasi. Hvaležni moramo biti vrlim gasilcem žužemberskim in Smihelskim, ki se skoraj vsak teden eno noč bore z ognjem. Dal Bog, da bi zločinec prišel v roke oblastem!
Dosedaj so poslali žrtev brezves nega zločinca od 1. oktobra lanskega leta dalje v Dešeči vasi: Damjanu Zupančiču je pogorela hiša in skedenj, Frančiški Gorenčič: kovačnica, hiša in shramba za krmo; Stoodstotnemu invatdu Janezu Hrovatu: vse poslopje; Jožefu Ruglju: vse poslopje; Antonu Majerju: kozolec-dvojnik.
Požari na Dravskem polju
Ni še minulo osem dni, odkar je požar uničil trem posestnikom v Pongercih pri Cirkovcah vse imetje in znaša škoda nad 150 000 Din. Na nepojasnjen način je izbruhnil zopet požar v Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Zgorelo je Janezu Nemcu, posestniku v Gorišnici, gospodarsko in stanovanjsko poslopje. K sreči so rešili vso živino in pohištvo, tako, da znaša škoda le okrog 15.000 Din. Hiša in gospodarski objekti so bili z lesa in pokriti s slamo. Da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, se je zahvaliti gasilcem iz Gorišnice, fiajev-cev in Moškanjcev, ki so prihiteli na kraj požara ter ogenj omejili.
Naslednji dan je izbruhnil požar pri posestniku Ozvaldu Horvatu v Dornavi. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem. Živino so z največjo muko rešili, le ena težka svinja je zgorela. Škoda presega 30.000 Din. Na kak način je prišlo do požara, še v nobenem primeru ni pojasnjeno.
promei ej na-ne come tn od 14—18
Kaj pravite?
Lepa je bila zadnja nedelja, lepa tudi udeležba pri svetoletni procesiji v Ljubljani, saj so bile z molitvami za odpustek napovedane tudi prošnje za mir med narodi, za domovino in za božje varstvo. Prav zavoljo lega bi bili radi videli med udeleženci predvsem mnogo, mnogo onih, kateri bi se zihtili, te bi jim rekli in dokazovali, da dejansko domoljubje tvorijo ne le blesteče besede ob gotovih prilikah, marvet delo za »otadibino«•, ki bodi naslonjeno na molitev do Vladarja vseh narodov in vsega sveta.
Pa nisem nameraval, da bi se loteval tega vprašanja. Je bila pač lepa nedelja in vsakdo more tudi sam zase opraviti le in one molitve, ki ne spadajo k skupni službi božji.
Nekaj drugega mi je pri srcu. Rad bi, da bi Vi, g. urednik, nekatere poučili, kaj je »manira Saj jih ni veliko takih, ki jih imam v mislih, in nemara tega še brali ne bodo, pa jim bo le po kakšnih ovinkih prišlo do ušes.
Oni Ljubljančani in Ljubljančanke, ki so nas »sveloletne romarje« srečavali ali opazovali, so se povečini spoštljivo obnašali in vsaj odkrili, kakor se spodobi. Vmes so bile pač tudi žalostne izjeme. Pa ne iz vrst razumnikov, in ludi ne iz družbe preprostih, marveč iz krogov bolj mladostnih na-polizobrnžencev, ki mislijo, da je nobel, če ob takih prilikah obdrie klofeto na glavi in vlečejo svojo bore cigareto naprej, kakor bi se s tem k do ve kako postavili. Ko bi bil tierdnvs, sem si mislil, bi takega neslanca stresel, da bi tri sonca videl. Toda lo bi ne bilo olikano. Ce bi bil stražnik, bi stopil k njemu, pa bi mu rekel: Klobuk dol! Ti zarobljenec neotesani! Kajti, če bi ga s pendrekom pobožal, bi bilo spet neolikano.
Svetujem Vam, g. urednik, da bi za take ohole, z napuhom in ošabnostjo prepojene zagoved-neže, sestavili in dali natisniti »Abecednik navadne olike« (za »Bon ton« še niso zreli), pa bi jim povedali, da tudi verski mlnčnež, krivoverec in celo brezverec, če je res olikan, spoštuje verske obrede in pobožnosti, naj jih izvršuje kdorkoli, in da se vsaj odkrije, ako zraven pride, ter se vsekdar tako obnaša, da vsaj ne žali ne.
— Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utruienosti, po-bitosti. tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josei« grenčico pri rokah domače sredstvo ki vsako razburljivost. na) izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti
Koledar
Torek, 23. oktobra: Klotilda; mučen i ca; Jože-fina, devioa.
Novi grobovi
+ Na Sušaku je umrl nagle smrti g. Franc Pototschnigg, tovarnar usnja, posestnik in bivši župan v Slovenjgradcu. Naj v miru počival Žalujočim naše sožalje!
+ Na Bresnici je včeraj po dolgotrajni hudi bolozni mirno v Gospodu zaspal gosp. E g i d i j Schiffrer, okrajni šolski referent. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Na Polšniku je umrla 21. oktobra po dolgi in zelo mučni bolezni Rozalija Kovic, sestra tamkajšnjega g. župnika Koviča Jerneja. Zadeta od kapi že v hudi zimi 1928/29 je vedno hirala in iskala zdravja po raznih zavodih in bolnišnicah, slednič tudi na kliniki v Zagrebu, pa je končno le podlegla zavratni bolezni. Priporočamo jo sorodnikom, znancem in prijateljem v molitev in blag Bpomln.
+ Na Gomili pri St. Vidu je umrl ncnndomn Trontelj Mili a v 66. letu starosti. Nedeljo in ponedeljek je bil še pri sv. obhajilu. Bil je sitno priden in skrben gospodar. Kmetiio je priprti vil v dobro stanje. Na njegovem grobu so žalovali njegovi" sedmeri otroci, za katere je lepo skrbel. Najmlajši sin jc duhovnik lazarist g. Alojzij Trontelj, najmlajša iiči je usiuiljenku. Pokoj uegovi dušil
Osebne vesli
—	Dr. Anton Korošec, min. predsednik v p., i dr. Franc Kulovec, minister v p., dr. Marko Natla-1 čen, bivli predsednik Oblastnega odbora v Ljubljani in dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celjn, ki so
bili od početka leta 1933 konf nirani na raznih krajih države, so bili pred nekaj dnevi izpuščeni na svobodo.
= Poročil se je v Cerknici zdravnik g. dr. Drago Pintar z gospodično Hermino Ankele, uradnico iz škofje Lolte. Poročil je mladi par ženinov brat, katehet Ivan Pintar iz Ljubljane. Bilo srečno!
= Poročila sta se pri Sv. Marjeti niže Ptuja posestnik in trgovec g. Vlado Miki in gdč. Okta-vija Dolanski, hčerka graščaka z Vinice. Poroka je bila v cerkvici, ki je ženinova last pri njegovih goricah v Halozah.
Ostale vesli
—	Sneg po odsojnih krajih. Lepo vreme traja še naprej, čeprav je včeraj zjutraj vse kazalo, da bo deževno, kajti nad Ljubljano in okolici so se zgrinjali in podili gosti črni, deževni oblaki, ki pa so jih severni vetrovi razgnali ter je nato kmalu posijalo sonce. Včeraj zjutraj tudi ni bilo tako hladno, kajti jutranja temperatura se je dvgnila od 0° C prejšnjih dni na +4" C. Barometer je napram nedelji nekoliko padel ter je včeraj kazal 767.4 mm. Kljub sončnim dnem pa .ie še dokaj snega nn močno odsojnih krajih. Tako še leže lise -inega po obronkih gozdov ob Večni poti, pa tudi v krimskem gozdovju je še precej snega. Na Krimu in okolici je zadnjič padlo do 0.30 m snega. Zanimivo je, da je zadnja slana z mrazom uničila le po odprtih krajih razno jesensko cvetje. Po ljubljanskih vrtovih pa so ponekod dalije, cinije.' salvije in drugo cvetje popolnoma ohranjene. Za praznike bo veliko povpraševanje po tem jesenskem cvetju. Edino kri-zanteme so bile obvarovane pred slano.
—	Fondi viteškega kralja Zedinitelja. Da bi ovekovečilo spomin na pokojnega vladarja se je hrvatsko kulturno društvo »Napredak«, odločilo, da ustanovi poseben fond, ki bo nosil ime velikega pokojnika. Iz tega fonda se bodo podeljevale štipendije revnim dijakom.
—	Za zavetišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano je darovala gospa M. Novakova ob smrti blagopokojnega g. soproga 300 Din; prof. Luka Loh v Št. Vidu nad Ljubljano 100 Din. Velikodušni dobrotnici in velikodušnemu dobrotniku tisočera zahvala!
—	Nad 861.000 Din za sodne takse. Po seznamu apelacijskega sodišča so septembra meseca stranke plačale pri raznih okrožnih in okrajnih sodiščih, kakor ludi pri drugih sodnih instancah skupaj 861.053 Din na pristojbinah, plačljivih v kolkih, nasprotno avgusta 721.804 Din. September je v tem pogledu mesec, ko so poleg marca stranke plačale najvišje sodne pristojbine. Pri štirih okrožnik sodiščih je bilo plačano: Ljubljana 70.477, Maribor 32.126, Celje 9.487 in Novo mesto 5.020 Din. Velikanske vsote so plačala tudi mnoga okrajna sodišča, tako n. pr.: Maribor 95.126, Celje 85.508. Novo mesto 23.231, Radovljica 23.798, Kamnik 17.298, Mokronog 16.840, Laško 16.764, Ptuj 17.370 in Murska Sobota 19.138 Din. Pri drugih okrajnih sodiščih so bile plačane neznatne takse od 2500 Din naprej. Septembra so se drugače razne sodne agende in pravde precej pomnožile napram ostalim mesecem.
—	»Le Zlatorog milo da belo perilo!« pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ovo milo in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman. Z Zlatorog-ovim milom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi in ne boste se kesalil Zlatorog-ovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga najtople.ie!
—	Mrtvo so našli blizu Glogovice Pcrat Marijo, ki je bila vdova in je hodila delat kmetom. Prejšnji dan je delala na Glo;*ovici. Zvečer je šla domov v Št. Vid pri Stični, svetila si je s trsko, ker je bilo tema. Luč ji je pa ugasnila in padla je v nek jarek ter si pri padcu zlomila tilnik. Bila je šele 59 let stara. No j sc v grobu odpočije, saj tukaj razen ab nedeljah ni imela nočitka!
—	Krave požrle 10.000 Din. Posestnik Miha Završan v Selu pri Krmelju je krmil živino. Pri sebi je imel deset tisočakov, ki jih je dobil za njivo, katero je prejšnji dan prodal, da plača dolgove. Ko je čez dve uri hotel prešteti denar, ga ni bilo nikjer. Preiskal je vse okrog hiše, a zastonj. Nazadnje je šel pogledat še v hlev in tam je videl, kako požirajo krave med krmo zadnje kose bankovcev po tisoč dinarjev.
—	Nobenih pobojev in ubojev na deželi. Kriminalna kronika za okoliš ljubljanskega okrožnega sodišča z zadovoljstvom zaznamuje veselo dejstvo, da ni bilo v najtežjih časih, ko je slovenski narod žaloval za svojim državnim poglavarjem in vodjo, prav nikakih ubojev, pretepov in tudi drugih večjih kriminalnih činov. Povsod ie bilo mirno in tiho. Celo tatvine in vlomi so bili redki, tupafam kaka manjša tatvina. Pa tudi v ostalih krajih Slovenije ni bilo hujših zločnov, čeprav se bliža doba novega in močno kipečega vina, ki razburja kri in pali strasti. Državno tožilstvo v Ljubljani je prejemalo zad-nia dva ponedeljka prav redka poročila o kriminalnih zadevah. Prav nikakih poročil o junakih noža in drugih pretepačih. Tudi ostale dneve je pošta prinašala državnemu tožilstvu le malenkostna poročila.
—	Namesto zajca ustrelil prijatelja. V nekem gozdu v bližini Slavonskega Broda je prišlo te dni do hude nesreče. 40 ietni Andrija Jerkovič in 45 letni Tošo Mez č sta šla zjutraj na lov in lovila ves dan do večera, toda sreča jim ni bila mila. Šele ko sta se zvečer vračala domov, je prekrižal njuno pot zajec. Mezič je brž snel puško in ustrelil, toda krogla je mesto zajca radela Jeikoviča. Jerkoviča so prepeljali v bolniiuico v Brod, toda vsi napori, da bi mu rešili življenje, so bili zaman.
—	Petletni otrok zgorel. V Brodskem Vinogor-ju pri Slavonskem Brodu je ostala v neki hiši sama 5 letna deklica Marija Kovačič. Dekletcu je bilo najbrž hladno, zaradi tega je zlezla k ognjišču, da bi se pogrela. Pri tem pa je najbrž zadremala, tako da je prišla v stik z ognjem. Vnela se ji je obleka in nesrečnica je bila naenkrat v plamenih. Pretresljivo klicaje na pomoč je z'etela iz kuhinje na prosto, kjer so sosedje pogasili ogenj na njej in jo odpeljali v bolnišnico. V strašnih mukah je čez par ur izdihnMa.
—	V Bosni zapadel sreg. Na vseh planinah osrednje Bosne je zapadel debel sneg, vendar kažejo vremenske razmere, da ne bo dolgo ostal.
—	Dve nagrohnici. Za moški zbor zložil Lovro Hafner. Samozaložba. Skladbi staneta Din 1. Prva nagrohnica je zložena na besedilo »Človek, glej življenje svoje', oziroma nn besedilo Blagor mu«, druga pa na besediio »Jamica iihat. Obe skladbi sta zlozeni v preprostem, a melodioznem sloau.
A"
moon 1/onfr
•t/
PALMA O K M A
PODPLATI IN PODPETNIKI SO NESPOLZL3IVI, POCENI IN SKORA1 NEUNIČLJIV
VABUJCJO OBČUTLJIVE NOGE IN PBEO MOKOOTO.
BDMW Pli )tlllN CfVU.«,*
Skoraj udarja njihov ton na narodno struno; zato upamo, da jih bodo naši moški zbori radi peli pri pogrebih in drugih sličnih prilikah. Marsikje pojo pevski zborni na praznik Vseh svetnikov popoldne po večernicah ali zvečer na pokopališčih žalostinko. V ta namen bosta omenjeni nagrobnici še po-•sebno dobrodošli, ker ne stavita nikakršnih tež-koč; pač pa bosta nam blažili spomin in vzbujali pielelo do naših dragih mrtvih svojcev, znancev in prijateljev. Skladbi, ki se dobita v Jugoslovanski knjigarni, vsem našim moškim zborom, še posebno za bližajoči se praznik Vseh svetnikov, prav toplo priporočamo.
— Jugoslovanska knjigarna, r. z. t o. i. v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Greeve: Kurz und Gut. Pelminutne pridige. 166 str., nevez. Din 36; Heller: In Pace. Aniienseelenpredigten. 262 str. Kart. Din 96; Keppler: Die Armoiiscelenpredigt. 206 str., kart Din 36; Klima: Die Osannass-Glocke. Govori za praznike in priložnostni govori. 686 str., nevez. Din 07.50; Kocli: Die Sittonlohre nach dem Katerhismus iu Kurzpreiligten. 245 str., nevez. Din 50; Koch: Die Glauhenslehro nach dem Katerim-mus in Kurzpredigten. 211 str., nevez. Din 55; Schaefer: Liturgischer Religionsunterricht nach dem neuen Lehrplan. 325 str., kart. Din 86.50; Schubert: Pastorallhcologie. I. Teil. Homiletik. 97 str., vez. Din 65: Siepe; Ad Majora. Razmišljanja za duhovnike. 131 str., kart. Din 44; Skolaster: Trostet mein Volk. Kratke pridige za praznike in nedelje. 246 sir., nevez. Din 60, vez. Din 80; Vo-nier: Das Mysterium der Kirche. Tri predavanja. 60 str., kart. Din 39.
Celie
& Žalna svečanost Ljudske čitalnice, žalostna naloga jc doletela komaj ustanovljeno Ljudsko čitalnico v Celju. Prva njena javna prireditev, s katero se je predstavila občinstvu, je bila posvečena našemu pokojnemu vladarju, viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Kljub zgodnji dopoldanski uri je občinstvo popolnoma napolnilo veliko dvorano Ljudske posojilnice. Med odličnimi osebnostmi so posetili to žalno svečanost okrajni načelnik dr. Vidmar, predsednik upravnega sodišča dr. Bedekovič, predsednik okrožnega sodišču dr. Vidovič, za državno tožilstvo namestnik drž. tožilca Anti-pin, dalje so bili številno zastopani tudi zastopnik drugih uradov, posebno pa zastopniki vseh celjskih šol. Žalno svečanost je otvoril na odru. ki je bil ves odet v črnino in nn katerem je stal kip pokojnega vladarja, zbor, ki je recitiral l'o-gačnikovo: Mrtvemu vladarju. Nato se je predsednik Ljudske čitalnice, prosv. inspeklor v p. in ravnatelj Mohorjeve tiskarne g. dr. Kotnik spominjal v svojem govoru žalostnega dogodka, katerega žrtev je postal vladar Jugoslavije. Govornik je nato obširno govoril o napredku, ki smo ga dosegli Slovenci po osvobojenju pod vludo kralja Aleksandra na prosvetnem polju. Vsa dvorana je poslušala govor stoje in nato zaklicala mrtvemu vladarju trikratni »Slava«. Končno se je govornik še spomnil novega vladarja Nj. Vel. kralja Petru II., katerega so navzoči pozdravili z >Živio< klici.
& Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v graščini Socka pri Novi cerkvi njen lastnik g. Wal-ter Dickin, star 70 let. Pokojni je že pred vojno kupil to graščino in je bil generalni direktor romunske kreditne banke v Bukareštu ter znana finančna osebnost v predvojni Romuniji. — V Aškerčevi ulici 6 je umrl g, Povoden Franc. 69 let, nadpreglednik fin. kontrole. — N. v ni. p.!
Brezposelnost narašča. Od zadnjega izkaza 10. oktobra je naraslo število brezposelnih od 204 do 233.
& Nesreča pri nabiranju drv. Posestnica Pungartnik Jera s Frankolovega je v soboto pri nabiranju drv padla v jamo in si zlomila desne nogo pod kolenom.
Naznanila
Liuhliana
1 Sestanek v polastitev spomina Nj. Vel. jionoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po klonili bi se radi skupno velikemu možu in obudili spo-min ua njonrove noveuljive zusIuko, kii jih je kot žrtev podal na oltar domovine. Poaivljamo vse odbornice, (ilano vseh odsekov in prijatelje društva, da se udeleže sestanka v torek, 23. t. in. ob 10 v prostorih Šolske kuhinje Nj. Vol. kraljioc Marije, Prečna uliica 2. — TKD Atena.
1 Druhtvo «Dom in iola« na Državni dvorazredni trnovski Sol v Ljubljani tlim svoj rodni sestanek v sredo, 24. oktobra oh 15.80 v Šolskih prostorih. Valiijo se k udeležbi vsi člani — nturfii blvfiih učencev in učenk — Odbor.
t Ljubljanski klub objavlja da se preloži predavanje K. univ. prof. Knrln Ozvaldn o predmetu: «Ci1.1 i in po t a ljudske izobrazbe« nn prihodnji torek, 3(1. okfo brn. Gospodje, ki so prejeli vabila, »p prosijo, da vzamejo to obvestilo na znanje ln da sc udeležijo prire ditve dne 30. oktobra.
1 Sočno službo imata lekarni: mr. Baknrrič, Sv. Jakoba trg 0, tn mr. Ranior, MikloSIfevn e»tn 30.
Dru0t t*rnil
Kranj. Občni zbor krajevne proti tuberkulozne lisr* v Kranju bo v četrtek, dno 25. oktobra, v ftzilkalnl dvorani državne gimnazije v Kranju z običajnim dnevnim redom. Nn občnem zboru ho predavat tudi pr. Sef-zdrnv-nilc dr. Robert Ncnbnner o predmetu «Kaj nam je treba v borbi proti jetlkl. Prosim, dn se občneira zbora polnofilevilno udeležijo člnni. kakor tudi druprt, ki do sedaj še niso pristopiti.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek 23. oktobra: Znprto.
Sreda. 24.oktobrn: Hlapci. Promera. Red Sreda.
Četrtek, 25. oktobra: itigo. dekle z Mantparnassa. l?o<1
Četrtek.
OPERA (Začetek ob 20) Torek 23. oktobra: Zaprto. Sred n. 24. oktobra: ItovanSlina. Ued C). Cotrtek, 25. oktobra: Hoffmannove pripovadke. livoti.
PrAinlera-
20 letal dirka 20.000 km daleč
Zračna dirka v Avstralijo
Zračna tekma iz Anglije v Avstralijo ee je pričela v soboto, dne 20. t. m. ob pol 7 zjutraj v Mil-denhallu. Prva sta odletela zakonca Mollison na svojem letalu »Black Magiec. Na letališču ee je zbralo kakih 20.000 ljudi. Ko se je zdanilo, so privlekli na letališče letala, ki so po večini njihovi motorji že delovali. Nekaj minut pred pol 7 je še vseh 20 letal stalo v vrsti, pripravljenih za odlet. Zadnja vremenska poročila so naznanila, da je med Anglijo in Bagdadom lepo vreme.
17 minut po pol 7 je bilo že vseh 20 letal v zraku. Za prostovoljen pristanek je pripravljenih že več letališč', med drugimi Marseille, Rim in Atene. Vsak letalec pa bo moral pristati v Bagdadu. Allahabadu, Singapuru, Port Dardinu v severni Avstraliji, v Charlevillu ter na cilju v Mel-bournu.
To zračno tekmovanje je največja senzacija. Ljudje in stroji morajo biti pripravljeni na naj-■različne pripetljaje. Zapuščajo jesensko Evropo, divjajo čez morja, čez vieoka gorovja in nevarne pečine. Ne da bi mislili na ljudi, ali bodo zdržali to strašno dirko, moramo misliti na stroje, ali bodo ti kos. Saj bodo vsako uro v drugačnem ozračju, v drugačnih toplinah.
Piloti bodo zopet morali dati iz sebe prav vse. Le pomislimo na Lindbergha ali pa na Wileya Posta. Ko je pred štirimi leti letel okrog sveta in pristal na letališču, je bil tako izčrpan, da je komaj stal na nogah. Vlekli so ga pred mikrofon, ker je svet po radiu pričakoval novic o njem. On pa ni mogel spregovoriti besedice. Njegove čute je čisto zmedlo vedno brnenje in grmenje motorjev. Preletel je Atlantski ocean ter moral pristati sredi gluhe ruske stepe.
Strokovnjaki so izračunali, da bodo tekmovalci preleteli iz Anglije v Melbourne v treh dneh in pol. Toda to se človeku zdi kar nemogoče. In vendar bo zmagal, kdor bo v tem času preletel to ogromno razdaljo. Znani letalec Kingsford Smith je zadnjikrat preletel to razdaljo v 7 dneh in nekaj urah. Seveda je bil on tedaj sam!
Sedaj pa se bo6ta v letalu menjala dva pilota. Eden bo podnevu vedno lahko spal, ponoči bosta pa morala bedeti oba ter budno paziti. Letala so zgrajena nalašč za veliko naglico. Zmorejo povprečno po 400 kilometrov na uro. In vendar se mora človek zdvomiti, ali 6e bo posrečilo. Če se posreči, bo to nov triumf moderne tehnike.
Od začetka se je priglasilo za tekmo 60 tekmovalcev, samih slovečih imen. Toda najznamenitejši so izostali; med njimi ni ne Posta ne Kingford-Smitha. Ta dva in marsikoga je preplašila cena:

Tekma po zraku med Anglijo in Avstralijo. Dne 20. oktobra se je začela letalska tekma na dolgi progi med Anglijo in Avstralijo. Letalci 60 odleteli z angleškega letališča Mildenhall 20. oktobra. Pred odhodom je letalce s svojim obiskom počastil angleški kralj Jurij (X)
Ta tekma stane celo premoženje, kakih 5—6 milijonov dinarjev za vsako letalo. Seveda bo zmagovalec dobil veliko nagrado, celih 10.000 angleških fuutov, kar pa je mnogo premalo, da bi zmagovalec pokril svoje stroške.
Polet je razdeljen v šest delov: 1. London— Bagdad (4100 km): 2. Bagdad—Allahabad (3700
km); 3. Allahabad—Singapore (3540 km); 4. Sin-gapore—Port Darwin (3450 km); 5. Port Darvvin— Čharleville (2250 km); 6. Charleville—Melbourne (2300 km). V Bagdad je prvi priletel letalec Tur-ner v nedeljo ob 2 zjutraj ter odletel ob 2.40. Za njim sta prileteli dve holandski letali, ki sta takoj odleteli proti Indiji.
Umorjeni državni poglavarji
Kraljevski umor v Marseilleu nas spominja na zgodovino zadnjih 50 let, ki govori o raznih vladarjih, kateri 60 padli kot žrtev atentatov.
Prvi v teku zadnjega pol stoletja je padel ruski car Aleksander II. leta 1881. Začel je svojo vlado s tem, da je v Rusiji odpravil tlačanstvo. Zato so mu nadeli častni naslov »car osvobodilec«. Čeprav je moral še avtokratično vladati ter je bil odvisen od 6voje okolice, vendar je nameraval izdati ruskemu narodu svobodno ustavo, kar pa je preprečil umor 23. marca 1881 v Petrogradu.
Istega leta je bil 19. septembra 1881 ustreljen 20. predsednik Združenih držav James A. Garfield. Obadva atentata sta v svetu povzročila veliko razburjenje ter sta pripomogla, da je policija vseh držav pričela ostreje postopati.
Vendar vse prizadevanje ni moglo zatreti tajnih anarhističnih organizacij. Njihova prva žrtev
Ur
Slike iz zadušene španske revolucije

Revolucija na španskem: španski vladi se je po hudih bojih posrečilo pomiriti Asturijo in
s tem so tudi zadnji upori končani
Is bojev v Španiji Vseučilišče v mestu Oviedo, kale roso vladue čete po hudem boju iztrgale upornikom
je bil predsednik francoske republike Sadi Carnot. Ko se je Carnot 25. junija leta 1894. vozil v vozu 6kozi mesto Lyon, je planil na voz italijanski anarhist in Carnota zabodel. Carnot je bil četrti predsednik francoske republike ter v vsej deželi spo.-štovan.
Dne 10. septembra 1898. je ob Ženevskem jezeru italijanski anarhist Luccheni do smrti zabodel avstrijsko cesarico Elizabeto, katera se je zaradi bolehuosti mudila v ondotnih krajih.
Drugi kralj združene Italije Humbert I., ki si je stekel mnogo zaslug za politično in državno združitev italijanskega naroda, je 29. julija 1S06 v Monzi postal žrtev italijanskega anarhista.
Ista usoda je zadela 25. predsednika Združenih držav Williaina MacKinleya, katerega je tudi zabodel anarhist v trenotku, ko mu je predsednik po ameriški navadi podal roko v pozdrav. Mac Kinley in Garfield 6ta bila med najbolj zaslužnimi predsedniki ameriških Združenih držav. V tem času je bilo umorjenih tudi več predsednikov južnoameriških republik, kar pa je navadno izviralo bolj iz maščevalnosti, kakor pa iz kakih idejnih motivov.
Pač pa je bil iz političnih vzrokov dne 1. februarja 1908 ustreljen v Lisaboni portugalski kralj Karlos I. obenem s prestolonaslednikom Filipom. Ta umor naj bi preprečil nameravani razpust parlamenta, kateri je bil v opoziciji proti monarhiji.
Dne 18. marca 1913 je bil v Solunu umorjen grški kralj Jurij I. Kot sin danskega kralja Kristjana IX. je postal grški kralj ter Grško vladal celih 50 let. Pod njegovo vlado je Grčija pridobila Jonske otoke, Tesalijo in pozneje tudi Epir.
Španski kralj Alfonz XIII. je na dan svoje poroke komaj ušel smrti. Mnogo članov njegovega spremstva je tedaj raztrgala bomba. Kri padlih žrtev je poškropila belo svileno oblačilo kraljeve neveste.
Nobeden izmed teh umorov pa ni imel tako silnih posledic, kakor umor avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije, katera sta padla 28. junija 1914 v Sarajevu. Ta umor je bil neposredni povod za krvavo svetovno vojno.
Še med svetovno vojno je po izbruhu ruske revolucije v Jekaterinoslavu leta 1917. v svoji ječi bil umorjen ruski car Nikolaj II. obenem 6 svojo ženo carico Aleksandro Feodorovno z malim prestolonaslednikom in njegovimi Štirimi sestrami. Umorili so jih boljševiki.
Boljševik je bil tudi morilec predsednika francoske republike Paula Douinerja, kateri je bil ustreljen 13. maja 1931., ko si je ogledoval muzej.
Zadnja žrtev slepega sovraštva pa je jugoslovanski kralj Aleksander I., katerega smrt še vedno pretresa vse duhove.
Pet hčerk na en mah
Kanadski kmetič Dianne v okolici Montreala je bil hudo presenečen, ko je dobil kar naenkrat pet hčerk v hišo. Petorica malih kričačic pa je prezgodaj prišla na svet; zato so morali klicati na pomoč zdravnika dr. Dafoe-ja. Ta se je zavzel, da vseh pet bitij z materjo vred ohrani pri življenju. Za pet hčerkic je zdravnik dal napraviti posebno ogrevalnico, kjer so jih več tednov umetno greli ter jih večkrat na dan kopali v mlačnem olju. Ker pa je kmetič Dionne reven, mati ni imela dobre oskrbe. Zato je zdravnik v časopisih priobčil oklic za podporo tej družini. V6a širna Kanada je odgovorila na oklic s tem, da so neunioino začela deževati darila. Sedaj se ima Dion.-ie svoi m p^tirn punčkam zahvaliti, da je takorekoč čez '•.o?, obogatel. Zraven rojstne hiše, k: ,e bila kajpak slaba, so s temi darovi zgradili lepo in zdravo vilo. Sedaj delajo za petorčke posebne vrsle zibelko, ki bo si jo izmislili kanadski zdravniki.
V Londonu se že drsajo. Dunajčanki Niernbergei (spredaj) in Melita Brunner trenirata na veliki londonski športni areni, kjer 60 zgradili umetno drsališče
Anekdota o f krat ja Albertu
Belgijski kralj Albert je že dolge mesece mrtev, vendar še vedno krožijo o njem zanimive anekdote, ki pričajo, kako priljubljen je bil.
Kralj Albert se je rad vozil s kolesom na sprehod. Nekega dne se je peljal v okolico Bruslja. Po isti poti se je vozilo več flamskih delavcev. Ko so^aglcdali samotnega kolesarja, ga je eden vprašal.
»Kje si pa dobil tako lepo kolo?«
Kralj mu je odgovoril, da si ga je kupil « svojimi prihranki.
»Moraš imeti pa dobro službo, da lahko toliko prihraniš,« je menil delavec.
»Hvala za vprašanje, zaradi plače se pa res ne morem pritoževati,« je odgovoril kralj.
»Ali zaslužiš več ko 1000 frankov na mesec?«
»Precej več!«
»Kje pa delaš, da te tako dobro plačujejo?«
»Tega ti pa ne povem, ker bi potem šel in me morda še iz službe izpodrinil,« je rekel kralj in se odpeljal mimo delavca, kateri ga seveda ni spoznal.
Zamenholova cesta v Valenciji ,
V Valenciji (Španija) je mestno načelstvo ime novalo neko cesto po dr. Zamenhofu, avtorju espe-ranta. Slovesno imenovanje ceste se je vršilo v okviru 14. svetovnega kongresa delavskih espe-rantistov. (Rondo.)
★
Lipe stoji v živalskem vrtu pred pregrado, v kateri je lep eksemplar sivega osla. Stoji tam celo večnost. Končno polegne že ves nestrpen iz žepa uro in vzdihne: »Ne bo je! Pa je rekla, da naj tukaj čakam in da gotovo ne bom sam...!«
»Kdaj sem ti to obljubil?«
»Zadnje dni februarja.«
»Dokazana laž, ker februar nima zadnjih dni.<
Dva krasna bernardinska psa a a razstavi pasjih pasem v Berlina
Gospodarstvo
Naše terjatve v Nemčiji
Naša Narodna banka je začela od septembra »era objavljati podatke o stanju našega kliringu z Nemčijo. To je hvalevredna novost in veliko važnosti /p našo izvozno ter uvozno trgovino. Prav bi bilo, da se začno objavljati tudi podatki o drugih kliringih, ker tako bo nasa izvozna trgovina vedela, kdaj ima računati s plačili v kliringih.	.
Dne 2". septembra so naše terjatve v nemškem kliringu znašale 7.276 milj. mark ah 126 milj Din in je banka objavila, da bodo morala izvozniki čakati na plačila približno 3 m pol meseca. Najnovejšu izjava Narodne banke navaja saldo rhšili terjatev za 20. oktober že 160 milij. Din. Po tem saldu in vpoštevajoč dotok u vozniških plačil na zbiralni račun Reichisbanke pri nas je računati, da bodo morali izvozniki Čakati okoli 4 mesece, torej pol meseca več kot pred mesecem dni. To je jasen migljaj naši izvozni trgovini, kakšne namen je Nemčija zasledovala z novo tigovinsko pogodbo z našo državo. Ker so ji zaprti vsi viri dovoza sirovin in živil iz prekmcrfkili držav, s katerim nima klirinških pogodb in ki zahtevajo v plačilo devize, je začela forsirati uvoz iz držav, s katerimi ima ugodne klirinške pogodbe, tu pride »P« v odlični rneri tudi naša država. Nas klirinški
Zlati blok se organizira
Pretekli teden se je začela v Bruslju konferenca držav takozvanega zlatega bloka, ki obsega Francijo, Belgijo, Holandijo, Italijo in Švico. Poljska prvotno ni bila povabljena, kasneje pa je vseeno priglasila svojo udeležbo. Prisostvovali so konferenci tudi zastopniki Luksenburga.
Namen konference je predvsem povečati medsebojni blagovni promet vseh držav, clamc zlatega bloka. Iz begijskih tozadevnih predlogov je razvidno, da mislijo na sklenitev dvostranskih trgovskih pogodb med temi državami. Poleg tega nameravajo omenjene države uvesti ožje sodelovanje na polju trgovske propagande, tujskega prometa, končno še vsega blagovnega in osebnega prometa med državami zlatega bloka.
Poleg tega nameravajo v Bruslju vse te države osnovati posebno tajništvo, ki se bo brigalo za izvršitev sklepov konference ter stavljalo nove predloge o nadaljnjem sodelovanju.
Vinski trg
Ljutomer. Splošna trgatev se je pričela 1. oktobra. Druga leta je trajala po več tednov, letos je bilo v enem tednu vse končano z redkimi izjemami po graščinskih vinogradih. Vse do septembra emo cenili in pričakovali, da bo količina vinskega pridelka vsaj tolikšna kakor lani, toda dejstva so dala prav tistim, ki eo že preje rekli, da bo letošnji pridelek manjši nego lanski. Nabrali emo povprečno komaj 5-6 hI na oral, kar odgovarja približno dvema tretjinama količine lanskega vinskega pridelka. Že lani naš vinogradnik ni prišel na svoj račun, tem manje ga bo zadovoljila letošnja vinska letina. V pomanjkljivo obdelanih vinogradih ni zraslo in se nabralo niti 3 hI mošta na oralu. Količina vinskega pridelka torej ne zadovoljava, pac pa je kakovost pridelka odlična. Mošti oktoberskih trgatev so pokazali vsevprek nad 20% sladkorja po Klosterneuburški mostni tehtnici poleg zmerne vinske kisline. V boljših legah v Jeruzalemu in niega okolici so imeli mošti 23-24% sladkorja, ponekod celo več, do 29.5%. Cene vinskemu moštu ob trgatvi so bile od 4 Din do 6 Din za liter po kakovosti. V drugi dekadi oktobra so nam kupci nudili že do 8 Din za liter. Mali posestniki so svoj vinski pridelek vnovčili že ob trgatvi, kakor ze omenjeno, zaradi izborne kakovosti pridelka po res zmernih cenah, dočim si večji vinogradniki obetajo znatno zboljšanje sedanjih cen, kar je vsekakor opravičeno, če pomislimo, da je blago prvovrstno in ga je malo. Nekoč je bil običaj, da je vsak gostilničar razpolagal za posebne svečane priložnosti z boljšo vinsko kapljico, ki je bila seveda v ceni nekoliko višja. Opozarjamo vinske kupce, posebno gostilničarje, da si pravočasno oskrbe ta letošnji dar božji, ki ga v tej kakovosti m bilo zadnjih sto let.	. , _
Pekre in Limbuš. Trgatev se je v splosnem začela 1. oktobra. Večji posestniki so podbirali koncem septembra. Termin trgatve je določil občinski odbor na seji dne 23. septembra. Večina vinogradnikov se je ravnala po odredbi. Trgatev vobče je slaba. Posestnik, ki ima oral vinograda, je nabral samo 120 litrov. Ima zelo slabo oskrbovan vinograd. Drugi posestnik, ki ima bolje obdelan vinograd, je nabral na dveh in četrt oralih 26 hI tako povprečno na oral 9.45 hI. Cene za most ee gibljejo od 4 do 6 Din za liter. Za pretočeno vino mešanih sort 7 Din liter, za sortirano pa B Din liter. Trgatev je bila že v prvi polovici oktobra končana.
Maribor. Termin za splosno trgatev je bit določen na 2. oktober. Mnogi vinogradniki v Slovenskih goricah pa s trgatvijo nieo čakali do tega termina, podbirali in brali so že mnogo preje. Kakovost mošta ranih trgatev seveda ni bila zadovoljiva dočim so vsebovali mošti oktoberskih trgatev nad 20% sladkorja po Klosterneuburški moštni tehtnici. Vinski trgovci so plačevali mošte z 18% sladkorja po 3 Din liter, za mošte izpod 18% sladkorja pa sorazmerno manje, za boljše in sortirane mošte pa tudi več, do 5 Din liter. Živahnega prometa z vinskim moštom, kakor se je razvijal druga leta, letos nismo opazili, ker je trgatev v splošnem bila slabša nego lanska, količinsko smo dosegli komaj dve tretjini lanskega pridelka. Vinogradniki ki mošta niso prodali, upajo na znaten dvig cen za' mlado vino, ker ga je malo, starih zalog pa tudi ni.
Sromlje. Večinoma emo končali letošnjo trgatev okoli 1. oktobra. Količina pridelka dosega lansko in je tedaj daleč pod normalo. Kakovost pa je odlična; v tem oziru »Sromeljčan 1934< ne zaostaja niti za najboljšimi letniki. Primerno legi, sortam m času trgatve eo beležili mošti 18-23% sladkorja (po Klosterneuburški). Obeta se prvovrstna, harmonična vinska kapljica po vinskih trgovcih in konsumentih cenjenega vinskega tipa zlasti povsod tam, kjer ee je podbiralo in je pridelek deležen tudi pozneje umnega kletarstva; zakaj trgatev sama in kipenje se je izvršilo ob najlepšem vremenu.
In cene? Na trgu ee opaža zaenkrat poleg re-zerviranosti 1 neka neorientiranost. Večjih kupčij še ni bilo. Nekaj mošta Ila je šlo po Din 2.50 do 3. Za Ia vina glase ponudbe po Din 4 do 5, kar po mnenju poznavalcev nnšega vina in trga, za tukajšnja vina nI pretirano.
Novo mesto. Trgatev na Dolenjskem je končala v začetku oktobra in mošt je pri ugodni toplini večinoma že popolnoma pokipol. Kvantitativno je letina slaba, kvalitativno pa zaradi prisilne pre-zaodnie beratve komai srednja in le pozne trgat-
$PCtl=
saldo z Nemčijo se dn zmanjšati samo na tak način, da se omeji ali naš izvoz v Nemčijo ali pa, d« povečamo naš uvoz iz Nemčije, Ker pa l>i v zadnjem primeru plačila prihajala šele kaMio, tri mesece ali več po dobavi blaga z ozirom nu pla£;lne roke, nam ne preostaja nič drugega kot omejiti izvoz. V ta namen tudi objavlja naša Narodna banka podatke o našem kliringu z Nemčijo, du opozori izvoznike na čakalno dobo ia plačila.
Naše terjatve v Grčiji
Po podatkih naše Narodne banke so znašale naše terjatve do Grčije dne 20. oktobra 10.7 milj. Din, dočim so znašale dne 27. septembra samo 6.18 milj. Din. Te številke se nanašajo na 30% fakturnega zneska, ki se zadržujejo na blokiranem računu pri Grški banki, podružnica Solun. Na to pripominja Narodna banka, da je računali s tem, da se bodo te terjatve poravnale še kasneje kot nemške (v prejšnjem poročilu pravi naša Narodna banka, da ni računati s poravnavo prej kot v nemškem kliringu, in sicer z ozirom na to, da zasedaj ne obstoji praktična možnost za realiziranje tega dela terjatev na podlagi obstoječega sporazuma med našo državo in Grčijo).
— i
ve, po 25. septembru so dale boljši pridelek. Kupčija z novimi vini je še šibka. Cene so zmerne, ker je vinogradnik priinoran prodati čimprej svoje blago radi primanjkovanja denarnih sredstev.
Poštna hrani'nica. Na podlagi sklepa prometnega ministrstva Poštna hranilnica odslej ne bo po- ! šiljala več potrdil o naložbah hran. vlog, pač pa se j morajo vlagatelji legit;mirati, ko dvignejo denar, j Nadalje ne bo Poštna hranilnica več pošiljala ob- ] vestil o pripisu obresti obresti onim vlagateljem, kjer bo znašal pripis manj kot 1 Din. Vse to stopi i v veljavo 1. novembra.
Nakup konj za vojaške potrebe. Na področju \ dravske divizije bo nakupljenih te dni večje število i konj, na kar opozarjamo vse interesente. V Ljub- j ljani bo vojaška komisija kupila 75 konj za havbično arteleriio ter 10 tovornih konj za brdsko artelerijo, v Mariboru 75 konj, v Slov. Bistrici 20 tovornih konj ter v Celju 10 tovornih konj za brdsko artelerijo. Najvišja cena je za konje 5000 Din, za tovorne konje pa 2500 Din.
Razne poravnave. Ljubljansko okrožno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo izven konkurza v zadevi Franca Urana, trgovca s kurivom na Glincah, Tržaška cesta 24. — Poravnalno postopanje je uvedeno v zadevi tvrdke Franc Izgo-šek, tovarne pohištva in stavbn;h delov ter elektrarne v Šmartnem pri Litiji. Poravnalni sodn:k dr. Ivan Hutter, starešina sodišča v Litiji, poravnalni upravnik dr. Ivan Mazek, odvetnik v Litiji. Prijava terjatev do 15. novembra, poravnalni 22. novembra ob 9 v Litiji. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v 4 enakih, tromesečnih obrokih. Prvi plačljiv 3 mesece po pravomočnosti poravnave. — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje proti Ivanu Novaku, posestniku in mizarju v Vižmarjih št. 65. Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnalni upravnik Anton Hlebec, postajni načelnik v pok., St. Vid nad Ljubljano. Priiava terjatev do 20. novembra, poravnalni narok 30. novembra ob 11 dopoldne. Ponuja 50% kvoto, plačljivo v 4 enakih, tromesečnih obrokih. Prvi plačljiv 3 mesece po pravomočnosti poravnave. — Poravnalno postopanje v zadevi Rozalije Hren, gostilničarke v Zgornji Šiški št. 105 in v zadevi Franceta Žmitka, trgovca v Boh. Bistrici, je končano,
Mednarodna hipotekama banka v Bazlu je, kot smo že poročali, sklicala konferenco svojih obli-gacionarjev, da spremeni nekatera določila svojih pravil. Te izpremembe se predvsem nanašajo na razdelitev čistega dobička, ki se je doslej razdeljeval po deželah, odslej pa se bo ves razdelil delničarjem. Bilanca banke za 30. sept. 1934 izkazuje vrednostnih papiriev za 40.9 milj. šv. frankov, od tega v Jugoslaviji 5.5%.
Borza
Ljubljana, 22. oktobra.
Denar
Tečaji Bruslja in Curiha so ostali nespremenjeni, narasli so London, Newyork in Trst, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Berlina, Pariza in Prage. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na vseh naših borzah neizpremenjen: 8.10— 8.20. Grški boni so notirali v Ljubljani 28.65—29.35, v Zagrebu in Belgradu 28.15—28.85. Angleški funt je v zvezi z mednarodno čvrsto tendenco narastel na naših borzah: v Zagrebu na 227.30—228.9, v Belgradu pa na 226.50—228.80. Španska pezeta v Zagrebu 5.725—5.825, v Belgradu 5.93 blago. Budimpešta v Belgradu 9.90—10.
Ljubljana. Amsterdam 2302.63—2313.99. Berlin 1364.38—1375.38. Bruselj 793.57—797.51. Curih 1108.35—1113.85. London 167.64—169.24. Newyork 3349.94—3378.20. Pariz 224.02—225.14. Praga 141.87 do 142.73. Trst 290.57—292.97.
Curih. Pariz 20.2125, London 15.08, Nevv York 304.75, Bruselj 7160, Milan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam 207.775, Berlin 123.35, Dunaj 72.75 (57.10), Stockholm 77.75, Oslo 75.75, Kopenhagen 67.30, Praga 12.8075, Varšava 57.90, Atene 2.95. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.795.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila nekoliko slabša, kar se je poznalo splošno pri tečajih, vendar se je nazadovanje tečajev držalo v ozkih mejah. Najbolj se je poznalo še pri škodi in dolarskih papirjih. Drugače je bil promet slab. Zaključenih je bilo v Zagrebu 200 kom. vojne škode.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71 den., agrarji 41 den., vojna škoda 350 bi., begi. obv. 60 den., 8% Bler. pos. 65 bi., 7% Bler. pos. 55 bl„ 7% pos. DHB 65—66
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70—72, vojna škoda 346—347 (350), 12. 350 bi. 6% begi. obv. 60.50 bi. 8% Bler. pos. 68 bi. 7% Bler. pos. 58 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 210-220. Osj. sladk. tov. 135—145. Bečkerek sladk. tov. 750 bi. Osj. livarna 145 bi. Impex 50 d. Trboveljska 80 do 105.
Belgrad. 7% Inv. pos. 71.25-71.50 (71.25, 71), agrarji 41.50—42.50 (41.50), vojna Skoda 350 do 350.50 kasn. 6% begi. obv. 60—60.50 (60). 7% Bler. pos. 55—57.50 (56). — Delnice: Narodna banka 4120 den.
Žitni tr£
Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem neizpremenjen in tudi cene se niso dosti izpremenile. Pri pšenici še vedno nakupuje blaco Priv. izv.
ATI) Atena po'/.i vi jc vse Slanice hazenskoen Iu lafrkoatletskogu odsuka, d« so obvezno udeleži' donos ob 16 v prostorih Šolske kuhinje v PreCnl ulici 2 sestanka v počastite o spominu Nj. Vel. pokojuei/a viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Tajnica.
SK Slovan. Radi gloltoke žalosti se izredni občni zbor v sredo, 24. oktobru ne vrSi. Ob istem Sneu in na istem kraju pa bo talno sein za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediiiiteljem, uu katero so vabljeni vsi dlani. — Predsednik.
Balkansko prvenstvo v rokoborbi
V Ietambulu se je vršilo balkansko prvenstvo v rokoborbi, katerega so se udeležili poleg Turkov, Bolgari, Grki in Jugoslovani. Tekmovanje samo, ki je bilo prav dobro organizirano, je trajalo tri dni ob veliki udeležbi občinstva. Da je bil interes občinstva tolikšen, je pripisovati dejstvu, ker smatrajo Turki rokoborbo za njihov narodni šport. Naši rokoborci so si kljub temu, da niso nastopili kompletni, zasluženo izvojevali častno drugo mesto. Rezultat je naslednji:
1. Turčija, 2. Jugoslavija, 3. Grčija. 4. Bolgarija.
Velika gojitev telesnih vaj med nemškim ženstvom
Nemci so se ravno v zadnjem času z vso silo vrgli na telesne vaje med ženskim svetom ter eo v to svrho vpregli ves aparat, da se smisel za gojitev telesnih vaj med nemškimi dekleti in ženami čini bolj dvigne. Pod geslom »Gesunde Frauen dureb Leibesiibungen« prirejajo po vsej Nemčiji propagandni teden, na katerem delujejo vse športne in telovadne organizacije s polno paro na tem, da se vse nemško zenstvo začne baviti s telesnimi vajami. Pri tem je seveda tudi država sama, ki tamkaj že itak na vso moč podpira športno gibanje nemške mladine, skočila na pomoč in podprla vso akcijo, za katero je prav za prav sama dala iniciativo. Nemci ee namreč predobro zavedajo, da morajo imeti zdrava dekleta ter zdrave žene, če hočejo dobiti dobre, krepke in zdrave mladeniče. Zato se jim zdi telesna vzgoja deklet in žena vsaj tako važna, kakor telesna vzgoja moške mladine. In imajo povsem prav. Sedaj si pa še poglejmo, kako propagando dela nemško časopisje in kako je označilo posamezne panoge telesnih vaj, s katerimi se bavijo nemške žene in dekleta.
Telovadkinja je vsestranska, ker vadi na orodju, skače, teče, meče, plava, vesla, goji rokomet, sablja, goji gimnastiko ter pleše. Glede ženske orodne telovadbe, radi katere so tudi v Nemčiji dvignili toliko prahu, pa pravijo tole: Naša dekleta in žene imajo isto pravico vaditi orodne vaje kakor možje in te pravice si one ne bodo nikdar pustile vzeti. Tudi one hočejo preizkusiti svoj pogum in spretnost. Orodna telovadba nudi vsakomur trdo šolo, ki jo rabimo dandanes v življenju bolj ko kdaj prej in te potrebujejo /.ene v isti meri kot možje. Kar se tiče očitkov, da postanejo ženske po orodni telovadbi preveč »moške«, so danes že ponovno zavrnjeni; kajti žena dela take vaje na bradlji, drogu, krogih, konju itd., ki odgovarjajo njeni telesni konstrukciji in ki so primerne za njo.
Lahko-atletinja stremi za uspehi v tekih, skokih in metih, katere prištevamo že od nekdaj k najbolj naravnim telesnim vajam. Najbolj idealno je, ako goji žena vse panoge lahko-atletike in se ne specializira samo na gotovo panogo, katero goji marsikatera, žal, samo radi rezultatov. Pretiravanje tudi tu, kakor povsod drugod, škoduje.
Plavalka je najbolj srečna ter najbolj zadovoljna športnica, 6aj je plavanje šport, ki ženski najbolj prija. Pa je plavanje brez dvoma najbolj zdrav šport in zato ni čudno, da se ravno ženska tako dobro počuti v vodi. Ako opazujemo plavalne tečaje, vidimo, da eo ravno dekleta najbolj spretna in tudi najhitreje napredujejo. Ker je plavanje tako zdrav šport, ga dandanes tudi vsi zdravniki priporočajo vsem, zlasti pa bolehnejšim in onim, ki so malo na zraku in na soncu.
Veslanje je tudi lep šport za žensko. Ko so vprašali v Nemčiji neko dekle, zakaj vesla, je odgovorila: Veslam zato, ker hočem ostati zdrava. Veslam zato, ker hočem ostati mlada. Veslam zato, ker si hočem obdržiti mladostno prožnost. Veslam zato, ker je tako lepo. Še pred kratkim je bilo v Nemčiji mnogo ugovorov ali naj žena tudi tekmu e v veslanju. Ta 6ivar je sedaj tudi rešena. Ako_ je dovolj etrenirana ter ima vse pogoje, kakršne
Kako je
NtiMMETNA
— ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti
Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje lase, da bi bila pravilno počesana, Najdražje pudre kupuje, njen nos pa je vendar blesteč. Pri najmanjšem potenju zaradi plesanja ji je polt takoj pokvarjena, Puder ne ostane na licu in je njena koža videti mastna. Ko bi ie vedela, kakšna je razlika, če se pudru primeša malo smetanove penel Smetanova pena je sedaj zmešana z najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da se puder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenju pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuje tudi najmanjši blesk in mastni videz kože, pri tem pa kožo ne suši, kakor navadni pudri. Puder Tokalon olepšava Vašo kožo ter jo napravi mehko in baržunasto, pri tem pa ostane na licu ot* dan.
mora imeti veakdo, ki hoče tekmovati, zakaj bi potem žena ne emela tekmovati še v veelanju.
Tenis je najprimernejši šport za žensko in takorekoč krona ženskega športa. Tu dobi žena vse, kar potrebuje za svoje telo in tu mora priti do popolne veljave. Zato ni čudno, da hiti ženski svet tako za tem športom.
Sabljanje. Najelegantnejši eport je sabljanje. Viteški šport je to in zato se čuti žena tako poklicana za ta 6port, kjer dosega zelo lepe uspehe. Sabljaški eport je umetnost in zato zahteva veliko vaje, vztrajnosti in truda v treningu, in ravno to vleče ženo.
Skoraj vse športe goji moderna žena — zaključuje propagandni oglas za nemški teden telesnih vaj žena — neglede na to, ali je primeren zanjo ali ne. Ona igra rokomet, golf in hokej, ona ee vozi s kolesom, sedi ob volanu v avtomobilu ali v aeroplanu, jaha, vesla itd. Seveda tudi smučanja, kateremu je ženski svet tako vdan, ne smemo pozabiti.
Ali ne bi bilo kaj sličnega tudi pri nas dobro?
Prancnzi pridejo na nemške smu&arskc tekme Francoska smučarska /voza je sklenilo, da sc udeleži letošnjo Tlimo nemških prvenstvenih smučarskih tekem, ki se vršijo v Garmisch-Partenkircbenu. Francozi p« Imajo svojo prvenstveno tekme v Cbaminisn v času od 6. do U. februarja.
Debego
tlshalno napravo
skoro novo: aparat in večjo zalogo črk, le malo časa rabljeno, ceno prodam. Naslov pove uprava „Slo venca" pod „Deb€gO".
Mag. štev. 47.901/34,
Razglas
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo ca. 33.000 kg zdravega, suhega, rešetanega ovsa ter ca. 30.000 kg zdravih, suhih, srednje debelih pšeničnih otrobov. Oves za takojšnjo dobavo, otrobe na odpoklic mesečno po 2500 kg.
Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje.
Pravilno kolkovane ponudbe z vzorci je vložiti v mestnem gradbenem uradu najkesneje do 2. novembra 1934 do 11 dopoldne.
Mestno poglavarstvo Ljubljana,
dne 22. oktobra 1934.
Predsednik mestne občine: Dr. Dinko Puc, 1. r.
družba, ki plača zanj neizpremenjene cene. V ostalem so bile na naših trgih cene tele: pšenica bč. 79 kg 117.50, sremska 78 kg 116, koruza umetno sušena ban. 67.50, sremska 72.50, času primerno suha s kvalitetno garancijo promptna 60, za december in januar 62.50—65. Moka stane 205—215.
Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg 160—162.50, bč. 79 kg 1% 165—167.50, koruza stara za mletev 147.50—150, umetno sušena 117.50—120, času primerno suha s kvalitetno garancijo 107.50—100, moka bč. ničla 260—265, ban. 265—270.
Novi Sad. Koruza srem. suš. ladja 73-75. Vse | ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji.
I	Fižol
Ljubljana, 20. oktobra. Določeni kontingent Francije za četrto tromesečje 1934 znaša 1400 va-
f onov. Od tega odpade na Romunsko 876 vagonov, talijo 138, Poljsko 117, Belgijo 81, ostanek od 188 vagonov pa odpade na ostale države. V poštev pridejo Jugoslavija, Čile, Bolgarija, Nizozemska in 1 Madžarska.
Iz tega se sklepa, da odpade na Jugoslavijo zelo pičel kontigent, mogoče komaj kakih 30 vagonov.
I Današnje nakupne cene trgovine so sledeče: ! Rdeči ribničan, lepo zbrano blago, 160 Din; mandnlnn. na roko zbrati. 160 Din; prepeličan, na roko zbran, 190 Din; cipro 200-250 Din — vse za 100 kg.
Radio
Programi Radio Ljubljana»
Torek, 23. oktobra: 11.00 Šolska ura 12.00 Plogče. rosna glasba 12.20 Radijski orkester 12.50 Pomočila 13.00 Čas 18.00 Kralj Aleksander — mecen slovenskih umet nifeov (Aute Gaber) 18.20 Radijski orkester 1S.00 No eioualna ura — Naša vas 19.25 Lonis Barthou (Ruda Jurfiee) 19.50 Jodllni list 20.00 Orgelski koncert prof. Tomco vmes samospevi iz orotorijev, Ka. Šuštar 21.00 Radijski orkester 22.00 Ca«, porodila 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi t
TOREK, 28. oktobra: Belgrad 19.30 Iz Hoydnovngu kvarteta: 7 besedi 20.00 Nacionalno ura 20.30 Koncert zboro Voznescnske cerkve — Dunaj: 1S.55 Carosireloc. lom. opero, \Vebcr 20.15 Rad. ork. 22.50 Ura pri Oskar ju Straussu — Budimpešta: 18.00 Promenatlni koncert 20.50 Tango 22.00 Kvartet 23.20 Cig. glasba — Mlan-Trst: 20.45 Dunajska kri, opereto, Straus« — Rim-Barl: 20.45 Trio, indijanska pevka Lushonya 21.45 Veseloigra 22.15 Plesna glasba — Prana: 19.10 Ženski kvartet 19.5( Napoleon, igro, Grobbe 21.30 Viol. glasba — Brno: 19.15 Esperanto — Bratislava: 21.30 Mandat, konc. — Varšava: 19.00 Mojc pesmi 20.00 Dunajski potpouri: Od Straufvso do Lebarja 21.00 Glasbene svite — Berlin: 20.10 Plesno glasbo — Vrntltlava: 20.10 Voj. pesmi 23.00 Mrtvim 23. oktobra 1014 — Llvsho: 20.10 Premog 21.00 Delavec in vojak — Frankfurt: 21.15 Schubertov konc. — Monakovo: 19.00 Bcrliozov koncert 21.10 Poster večer.	_
>ALGA< ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU. IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke ei izlijte nekoliko »Algei tel drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko so jo dlan ogrela in posušila, jo namočite nanovo in zopet drgnile Tnko ponavljajte večkrat, nato pa ovljte na drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robrem Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bo lečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpolof.enje in raztezanje, nndrgnite tplo r. »ALGO«, kor je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste 7. malo »ALGE< pre prečili.
sALGAc se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Rog. s. br. 18117-32.,
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; tem lovanjski ogiasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 1(1*—. Mali oglasi se pia ujejo takoj pr' naročilu. — Pri oglasih reklamnega mataja se računa enoliolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'60. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Dve pletilji
takoj sprejmem. —- Kati Dremelj, Vrhnika 101. (b)
Čevljar, pomočnika
sorejme Dremelj Anton, Petrušnjavas, p. Št. Vid pri Stični.	(b)
Zbiralce naročil
iščemo! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko! Ponudbe nasloviti z znamko za odgovor na: Separator — Liubliana, poštni predal št. 307.	(b)
Zaslužek
Zastopnika
vpeljanega v Ljubljani in okolici, oziroma trgovca s skladiščem išče mlinsko podjetje. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod značko »Mlinsko podjetje« št 12158.	(z)
Denar
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d]
Posojilo
dam na hišo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »35.000« št. 12115. (d)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11.
Drobilec za gramoz
stabilni, kupim. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod šifro »Drobilec« št. 12179.	(k)
Posestva
n!
Vsakovrstno
kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liubliana Woliova ulica št. 3.
Visokopritl. hiša
novozgrajena, z dvema stanovanjema, se proda na Selu, Pokopališka ulica. Poizve se I. Oražem, Selo-Moste.	(p)
Trgovska hiša
nova, s praznim stanovanjem in lepim vrtom, v večii fari (sedež občine) na Gorenjskem, se proda vsled prezaposlitve. — Vprašati pod značko »Sijajna bodočnost« 12157 v upravi »Slovenca«, (p)
Novo hišo
dvostanovanjsko, pri železniški postaji na Črnučah, — prodam za 50.000 Din. - Jerko, Črnuče pri: Ljubljani	(p)
mani
R. Warbtnek
najstarejša tvomica klavirjev
Lfubljana
Gregorčičeva ul. S 1.
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov Stroliovnjaška ponravila
in uglaševanje Naicenej^a izposojevalnica Obročna odplačevanja
EffigMl
Telefon št. 27-08. Ia. trbovelj. premog
suha bukova drva, koks za centralno kurjavo — nudi po konkurenčni ceni Velepič, Sv. Jerneja St. 25, Liubliana VII. (11
Zimska jabolka
namizna, sortirana v za-bojčkih, in
sadno drevje
visoko in pritlično, za jesensko saditev — dobite pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg št. 3.	(D
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Preiket, Sv Petra cesta 14.
Telefon 3059
/N PREMOG KARBOPAKETB DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5. Velika poraba
domače, naravne Jordan grenčice mora popraviti prebavne organe, ki ste jih pokvarili z raznimi falzificiranimi grenčicami Varujte zlasti otroke pred falzifikati. Lastnik Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova 16. (1)
Naznanjamo tužno vest, da je dne 22. t. m. po težki tn mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl naš ljubljeni, dobri soprog in oče
Egidij Schiifrer
sreski šolski referent
Pogreb blagopokojnika bo 24, t. m, ob 10 dopoldne iz hiše žalosti.
B r e z n i c a , dne 22. oktobra 1934.
2alujoča soproga Anica Schliirer roj. Čop, šol. upra-viteljica. D r. Z i v k o , Marjan, Savo, sinovi, in ostalo sorodstvo.
CHAMPION
STARŠI!
Otroku, ki obiskuie šolo, daite. ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi živcev in teka Otroci, ki redno lemlieio »Energin«, imaio dober tek in so odporni zoper vsa obolenia »Energin« za iačanie krvi. živcev in teka daite dekletu med 10 tn 17 leti. ako ie slabotno. To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE ČLAN PREDSTOJN1STVA NJENE PODRUŽNICE V SLOVENJGRADCU, GOSPOD
FRANC S. POTOTCHNIG
POSESTNIK, INDUSTRIJALEC IN LASTNIK TV. FRANC X. POTOTSCHNIG
NENADOMA UMRL BLAGOPOKOJNIKU OHRANIMO TRAJNO HVALEŽEN SPOMIN
V LJUBLJANI, DNE 22. OKTOBRA 1934
Lažji start manjša poraba bencina s
CHAMPION
sveCIcaml
Glavno zastopstvo in skladišče ROBERT WcINBERGER Zagreb Gajeva ulica 10,
Pridobivajte novih naročnikovi
Potrebščine za cevliarje
kakor razne podloge in fianele, rln-Blcs, vse vrste pianlnBarJev in čevljar-, skib žebliev, klej, čevljarsko smolo in vosek polituro za podplate, prejo od navadne do najfinejše, Čevljarsko orodja itd.
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline. Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ta vodo)
Na veliko
Na malo
V globoki tugi naznanjamo bolečo vest, da je bil naš srčno ljubljeni in nepozabni soprog in oče, gospod
Franc S. Pototschnig
tovarnar usnja
po delapolnem in družini posvečenem življenju, v 71. letu starosti, nenadoma od Boga poklican in nas za vedno zapustil.
Svečana blagoslovitev se bo vršila v sredo, dne 24. oktobra 1934 ob 16 v hiši žalosti, nakar se položi blagopokojnika na mestnem pokopališču v Slovenjgradcu k večnemu počitku. Sv. maša zadušnicn se bo brala v četrtek zjutraj v tukajšnji župni cerkvi.
Slovenjgradec, dne 22. oktobra 1934.
Marija Pototschnig, soproga, Maud, Franc, Bertl, otroci, v imenu ostalega sorodstva.
Alja Rahmanorva:	59
Zakoni v rdečem vihariu
Dnevnik ruske žene
Vladika je zabrenkal in zapel z očrni uprtimi na Ariadno Arkadjevno, ki 6e mu je med tem še bolj približala in sedela sedaj tik ob njegovih nogah. Z mehkim glasom, ki je bil sedaj še za spoznanje slajši nego prej, je pel:
Za čaroben pogled tvojih jasnih oči pretrpeti bi hotel vse muke sveta, za besedico nežno iz dražestnih usl položiti glavo pod sekiro krvnika.
Malo je prenehal, nato pa je vlil v evoj glas vso zemeljsko strast in nadaljeval:
Usmili se me,
pri tebi naj bom, ne zavrzi me, za te sem pripravljen trpeti, pripravljen umreti...
Odpel je; z očmi 6e je vsesal v Arijadno Arkadjevno. Tedaj ta nenadno poskoči in zakliče:
»Plesati Plesati Vasja, sedi h klavirju in zaigraj ,ruskega'k
Vladiika je poskočil s sedeža, vrgel balalajko proč, počenil in začel prestavljati noge sem ter tja. V njegovem plesu je bilo nekaj divjega, tujega, azljatskega, kar mi je bilo naravnost mučno. Arijadna Arkadjevna je ritmično mahala z robcem in plesala za vladikom. V njenih kretnjah je bilo toliko ljubkosti in toliko očarljive ženske lepote, da nisem mogla obrniti pogleda od nje. Njen ples je bil priznanje ljubezni, da si ga ni mogoče misliti bolj strastnega, živega in ukazujočega ...
Mati je vstala in demonstrativno odšla iz sobe v obednico, ki je bila poleg nje. Bilo mi je, ko da sanjam pravljico.
Arijadni Arkadjevni je igral blažen smehljaj okrog usten, srečna zavest, da je ljubljena. Toda v tem smehljaju je bilo nekaj takega ko strup in mislila sem si, da ljubezen, ki jo poklanja Arijadna Arkadjevna, povzroča muke, smrt. In prav ko da je uganila moje misli, je nenadno obstala, obledela ko zid in mehke ustnice so ji okreptiile v trdo, rezko črto. Siknila je:
»Oemu to neumno, razbrzdano plesanje danes, na večer pred praznikom?«	'.»
In vladiki, ki je tudi obstal, je zapela v obraz:
V neerečni, težki uri zagledala 6em te ...
Potem se je s čisto spremenjenim, vsakdanjim glasom obrnila do goslov:
»Prosim, gospoda, izvolite v obednico k večerji I«
Šli smo v obednico in tu je Arijadna Arkadjevna še vedno z istim nakaznim izrazom na obrazu rekla svojemu možu:
»Vasja, kolikokrat sem ti že rekla, da 6e moraš brigati za to, da je miza pošteno pogrnjena! Saj veš, da naša Liza lega ne zna! Mar se kozarci tako postavfjajo? Mar se tako zvijajo servijeti?«
»Saj si mi sama velela, naj igrani klavir!« ji je odgovoril mož boječe. »Kako bi 6c mogel istočasno brigati za serviranje?«
Vladika je šel k mizi in je s Široko kretnjo blagoslovil jedi. Arijadna Arkadjevna in tajna svetnica sta se pokrižali, ostali samo poklonili. Sedli smo. Arijadna Arkadjevna je postavila pred vsakega kos jesetra z rdečo omako, najprej seveda vladiki.
Mati je prva prekinila molk. V zadnjem času je zaradi svoje bolezni postala mnogo bolj razdražlji-va, nego je bila prej, in posebno rada vsakemu pove naravnost, kar mu gre. Okrenila se je k vladiki:
»Oprostite, vladika, da vas nekaj vprašam. Vse vaše obnašanje, kadar pojete, plešete itd., tako nasprotuje moji predstavi o duhovniku, da se res več ne znajdem. Mar ne nasprotuje vse to tudi duhu ,Žive cerkve'?«
Vprašanje je bilo več ko poredno, bilo je naravnost neolikano. Škof je zardel in odgovoril z mehkim glasom, ki eem ga pri njem že vajena:
»Ne, ne nasprotuje njenemu duhu. ,Mrtva' ali ,Stara cerkev' je hotela človekovo telo mrtvičiti, ni znala drugega, nego človeka pripravljati na smrt. ,Živa cerkev' pa se briga za živega človeka. Človek ni prišel na svet, da bi umrl, ampak, da bi živel!«
»In v čem je po vašem mnenju to življenje?« je vpraševala mati in glos ji je bil ko glas sodnika, ki zaslišuje velikega zločinca.
»Smisel tega življenja je predvsem v veselju. Človek naj doživlja toliko veselja, kolikor more. Saj pride dovolj zgodaj do tega, da obleži v grobu!«
»In življenje na onem svetu?«
»Na onem svetu?« ee je zasmejal vladika in pogledal mater kakor uči lel j otroka, ki je pravkar izrekel kaj posebno smešnega in naivnega. »In vi verujete v take budalosti? Saj eo si to izmislili samo popi in bogatini: popi zato, da svoje backe obdrže v rokah, in bogatini zato, da laze izmoz-gavajo ljudstvo!«
Arijadna Arkadjevna mu je med tem nalila vodke v velik kozarec, ki ga je izpil v dušku. Bledo obličje mu je pordečila lahna rdečica.
»Ako ne verujete v življenje na onem svetu, poteim tudi ne verujete v Kristusa, Sinu božjega!« je nadaljevala mati debato, dočim je z levico nervozno mečkala servijeto. »Čemu se potem še imenujete škof?«
»Imate čisto prav! Ni življenja na onem svetu in tudi ne Kristusa, Sinu božjega. Kristus je bil samo dober, izreden človek, prvi komunist, ki je že takrat videl, da bo nekoč komunizem na zemlji ustvaril nebesa.«
Mati je strmela vladiki v obraz in tudi pogled Arijadne Arkadjevne je visel na njem, ko da pričakuje od njega razodetja za razodetjem. Spet mu je natočila in izpil je v dušiku. Obraz so mu sedaj pokrile temnordeče pege. Vodka je začela delovati in videti je bilo, da hitro postaja pijan.
»Kakor jaz verujem, verujejo vsi,« je nadaljeval, »ampak ostali nimajo poguma to priznati: sa mo jaz imam pogum. Preje sem bil prav tak tepec ko drugi, zlasti, ko sem bil še poelušnik (novinec"; v samostanu. Potem me je naredil arhirej Kirii ?.a svojega poslušnika. Hodil sem z njim, kamorkoli je šel, prav radi mojega hrepenenja po Bogu. Zakaj, nisem mogel živeti brez ,Boga' in tudi brez nesmrtnosti' nisem mogel živeti. Gledal sein ljudi, kako se mučijo in sem si mislil, da mora vendarle biti neka poravnava za vse neznanske muke in bridkosti. Tudi jaz eem mnogo pretrpel; bil sem sirota in vsem napoti, dokler nisem prišel v samostan in poslal poslušnik arhireja Kirila.«
»Kako je potem prišlo do tega, da ste izgubili veiro in pozneje kljub temu poslali arhirej?«
»Za brezverca me je naredil vladika Kirill«
Vsi so osupnili, saj je arhirej veljal med ljudstvom skoraj za svetnika zaradi svojega življenja, in ker jc že toliko nevernikov spreobrnil.